Posamezna Številka 30 vinarjev. Šlev. 289. v Ljubljani, v pocedellefc, dne 16. decembra 1918. Leto *LVL mm V ali« pa polti t ea aa Ml« tat« aapr«) .. K S0--n ea bmn „ .. n 4.M ■t SamAlio oaloletne, m B5*— m talilo Inonamatvo. „ •0'- V Ljubljani aa dom ta aala lato aapra),, K I8-— M M MM „ ..K 4«— f i»mt ir»|isit aniln „ I I« ■b Soboto« Izdajat ■ h Ml« lata.....K 10'. n Maa6l|o celoletno. „ 12*~ aaaauialaoatmatra. _ U -. SLOVENEC e=s=ai tnaeratli Baoatoitm. peUtvraU (M »ia Uroki la 3 mm rtaaka ali aja ra enkrat proetor) M tO* ra Iti ta t »Akni pit Teftlk aaroitllk prlmctaa top a rt pa lagovaro. •t tobotak a letna priloga vanl rM MT Oradalitro |a v KapUarJavl allol itav. S/QL Rokopisi aa aa vračalo; aalraaklrana plima aa aa sprejemajo. — Uredniškega telefon* iter. SO. oaa Političen list za slovenski narod. Vpravalltv« |a v Kapltarjarl allol IL I. - . koi5Li!uanto in izerače-juje zakonov tir. Albert Kramer (Siovcntc, JDS). Ministrstvo za narodno zdravje je rezervirano za mohamedanca, ki bo šele pozneje izpolnjeno. V ministrstvu za bogočastje bodo trije oddelki s tremi glavnimi veroizpovedmi, katerim bodo načelovaii pripadniki do-tične vere. • • * Beigrad, 15. decembra. (Lj. k. u.) V kabinetu so zastopane vse politične stranke v Jugoslaviji, in sicer hrv. srbska koalicija z dvema ministroma, stranka prava in socialni demokrat z enim, Narodna zajednica v Bosni z enim, muslimani z enim, Slovenska Ljudska Stranka z enim, Jugoslovanska demokratična stranka z enim ministrom. Stranke bivše kraljevine Srbije so zastopane: Staroradikalci s štirimi, mladoradikalci z dvema, nacionalisti (liberalci) z enim, naprednjald z enim in radikalni disidenti z enim ministrom. Srbska narodna skupščina. Beigrad, 15. decembra. V slučaju, če bi se sestala srbska narodna skupščina, bi štela 110 članov. Zastopane so sledeče »tranke: nacionalna (liberalna), katere voditelja sta dr. Veljkovič in Stojan Ribarov ter ima 23 mandatov; radikalnodemokrat-ska stranka pod vodstvom Ljube Stojano-viča, Jaše Prodanoviča, Milorada Draško-viča in Dragotina Trjesiča ter ima 31 mandatov; naprednjaki pod vodstvom Pavla in dr. Voje Marinkoviča z 11 mandati; radikalni disedenti imajo 16 mandatov in so pod vodstvom dr. Trifkoviča; staro radikalno stranko vodita Protič in Pašič ter ima 76 mandatov; socialno - demokratsko stranko vodi Lapčevič ter ima dva mandata. Pogajanja o sestavi vlade. Beigrad, 15. decembra. 12 delegatov države SHS je vodilo dogovore s srbskimi strankami glede sestave kabineta. Dr. Korošcu in Svelozarju Pribičeviču ter dr. Smodlaki se je treba zahvaliti, da so bila pogajanja ugodno končana. XXX Slednjič smo sinoči dobili novo skupno koalicijsko vlado, v kateri je 11 Srbov, 4 Hrvati, 2 Slovenca in 1 bosanski mu-slim. Dva člana nove vlade zastopata pozitivno krščanski program. Med zastopniki Srbije ima Pašičeva staroradikalna stranka 4 člane, ki so resortni ministri, opozicija pa 5. Kot zastopnik VLS. zavzema dr. K o-r o š c c mesto podpredsednika ministrskga sveta, ki bo vodil vlado, če bi bil Pašič ke-da odsoten. Zelo važno mesto pa je poverjeno zastopniku JDS. dr. K r a m e r j u. On bo pripravljal volitve za konstituanto. Važno je tudi, da ministrstvo za uk in bogočastje, ki je običajno združeno, tu ločeno. Nauk je prevzel Srb, bogočastje pa dr. Sunarič, katol. Hrvtt iz Bosne. Ministrstvo zunanjih del bo vodil dalmatinski Hrvat dr. T r u m b i č, ki je doslej načeloval londonskemu jugoslov. odboau. Želimo le, da sc bo s primerno vnemo potegnil tudi za naše kraje, ki so jih okupirali Lahi. Notranje posle vodi znan Srb Svetozar Pribičevič iz Hrvatske, duša srbsko-hr-vaitske koalicije ter bivši podpredsednik Narodnega veča v Zagrebu. Zanimivo je, cla med člani nove vlade ni prvega podpredsednika Nar. veča P a v e 1 i č a , ki je od svoje stranke dobil izrecen mandat, naj stoip v vlado. Za danes se omejujemo na te gole kon-stitucije. Glavna stvar za sedaj jc, da imamo vendarle enkrat skupno vlado in ž njo l.olikortoliko vsaj formeclno urejene razmere. Zato to odločitev pozdravljamo. Nova vlada naj deluje pod vidikom skupnega iiteresa in naj se izogiblje vsemu, kar bi noglo netiti notranje nezaupanje. Prav zato je bila vlada sestavljena iz vseh strank, :ia pritegne k delu in sodelovanju vse sloje, plemena in verstva. Mazziniieve misli o Jugoslaviji. Ob zmagoslavju, ki ga praznuje Italija zaradi zn sedenja in odrešenja neodrešenih pokrajin, poudarja vodilno laško časopisje (»Cor-iiero della Sera«, »Tribuna«, »Secolo« in dru-i), cla so sc načrti velikega Mazzinija končno uresničili, da so jo njega prerokba udejstvila, rerokba popolnega udruženja vseh Italijanov v materi Italiji. V nasprotju s temi izvajanji noramo pribiti, da veliki rcvolucijonarcc in ; epublikanec Giuscppo Mazzini (1805- 1872), . postol nove Italijo in njen duševni oče, nikdar ni propagiral imperialističnih teženj, ki ih hoče Italija ugotoviti sedaj nad Jugoslovn-li, pač pa, da se je, te težnje vedno in povsod lobijujoč. zavzemal za bratski sporazum med narodi, za pravico vseh teptanih in usužnje-vlh do svobode. Kot dokaz navajamo le nekatera mesta iz njegovih tnkozvanih »Slovan-. kili pisem« (Lettere slave) iz leta 1852., ki so ,iostala zdaj veleoktualna. Citiramo jih iz zbirke »Visioni cl'avvcnire«/ ki jo je izdal bivši rimski župan Ernesto Natlian v Milanu 1.1915, »Narodnosti so nepremagljive kot vest: pomirite jih lahko za kratek čas, uničiti jih ne morete. — Združena Italija bo morala imeti lastne zvezo, mednarodno politiko in temelj t« politika bo morala naslanjati naravno na ustanovitve novih narodnih držav, ki bodo vstala po neizogibnem razkroju avstrijskega cesarstva...« »Slovanski rod se bo razdelil, kot vse ka-žo, v štiri velike skupine, zibelko velikih bodočih narodov, in sicer: 1. Veliko Poljsko s po-/.nanjskimi, ruskimi in avstrijskimi Poljaki; 2. Rusijo; 3. Češko-Moravsko, kateri se bodo priključila najbrž tudi slovaška plemena, in l. skupina bo objemala v politični uniji s le-derativno upravo Srbe, Črnogorce, Rolgare, Dalmatince, Slovence in Hrvate.« »To (jugoslovansko) gibanje vsebuje Jedro popolnoma nove rešitve orientskega vprašanja, nopregledane ocl diplomatov ali mogoče z zaprtimi očmi zavrnjeno zaradi instinktivnega odpora proti vsakemu prostovoljnemu stvarenju svobodnega naroda.« » . . . govorim o bodoči Iliriji, po kateri streme južni Slovani; o oni, ki jo kličejo z imenom Velike Ilirije ali o Srbsko-iHrski državi, ki objema v več ali manj določeni skupni aspiraciji Hrvatsko, Koroško, Srbijo, Crno- 1 O tem bo izšel v »času« aktualen članek, na kar našo javnost že zdoj opoznrjnmo. Op. iir. goro, Dalmacijo, Bosno in Bolgarijo. Vse te dežele govore, izvzemši neizogibnih modifikacij, jezik, o katerem lahko rečemo, da jo bistveno isti.« Pod »Koroško« razume tu Mazzini vso Slovenijo. Važno je, da priznava Dalmacijo Jugoslaviji in e n jezik vseh Jugoslovanov. »In če bi danes vstala Italija v imenu vseli narodov, ki hrepene po udruženju, v na-c.ijo, če bi vstala boreč se in zmagujoč, toda pri vsaki zmagi ponujajoč pakt poštenega miru in svobode onim, ki tostran alp še sovražniki, zamorejo postati prijatelji onstran naših mej . . .« >Od danes naprej je slovansko slremlje-njo po ujedinjenju v štiri nove narode, ki bodo vstali prej ali slej na razvalinah turškega, ruskega in avstrijskega despotizmn, nelz-ogibljiv element bodočnosti. Italija ga mora temeljito proučevati.« C »Bodoča Evropa bo imela Italijo, ki se bo raztezala od skrajnega roba Sicilije do alpskega pasu in do Trsta.« (Torej brez Istre in Dalmncije!) »Ko bo Italija vstala, bo vstala v imenu načela; vstala bo kot sestra vseh zatiranih narodov, ki imajo, kot ona, pravico, da postanejo nacija.« S temi besedami Mazzini sam najostreje obsoja imperialistično kampanjo, ki jo vodi Italija proti nam, ki nam ne ponuja »pakta poštenega miru ln svobode«, ki ne prihaja kot »sestra naše svobode«, ampak jo hoče že v kali deloma udušiti, da bo njen despotizem v Adriji imel prosto pot. Današnja uradna Italija načela, ki Je njo ustvaril, nam noče priznati; njena politika no ubira »slovansko-gr-Ik« smeri, kot jc to želel Mazzini, in s »širokimi, pravičnimi in tolerantnimi nazori« noče pridobiti našega prijateljstva, ki ga neobhodno potrebuje kot naša soseda. Italijanska javnost nas popolnoma nič ne pozna in je o narod-aas popolnoma nič ne pozna in je o narodnostnih razmerah v zasedenem ozemlju popolnoma napačno poučena, ker je sistema-tično zapeljana ocl časopisja, ki za kulisami deluje le za Italijanski kapital, ki pričakuje od neomejenega italjanskega gospodstva v Adriji največjih dobičkov. Toliko jc torej resnice na »uresničenju« Idej velikega demokrata in republikanca Mazzinija, ki je vse svojo življenje proučoval z ljubeznijo našo gibanje in nam prerokoval veliko bodočnost v svobodni, neodvisni državi, ustanovljeni na demokratičnem principu narodnostnega načela. Trdno upamo, da se italijanski nnrod, s katerim želimo biti najboljši prijatelji In sosedje, ne bo pustil dlje varati od plačanih voditeljev, ker bo sicer ponovil zmede iz teta 18i8,t ki so zakrivile odtujenje Jugoslovanov in ki jih jc Mazzini tako obžaloval. Mi mčemo niti pedi italijanske zemlje, a tudi naše si ne damo vzeti ocl nikogar. Ce bi so pa morali ukloniti sili — kar upamo, da so nc bo zgodilo — naj ve italijanski narod, da se našim deželam ne odpovedujemo pod nobenim pogojem in da bomo znali dobili moči in sredstva: da jih odrešimo! Ogrski SSovenci proti Mažarom. F i lovci, 14. dec. 1918. Danes je poslalo zastopstvo ogrskih Slovencev na kraljevo jugoslovansko vlado v Belgradu naslednjo prošnjo, ki jo priobčuje-mo tudi slovenski1 javnosti, da ista izve o našem gibanju proti mažarskeniu prostaštvu in nasilnosti. Prošnjo so podpisali ugledni možje, katerih imen pa ne moremo objaviti, da preprečimo njihovo zatiranje od strani Mažarov. Prosimo in želimo, da bi čete entente prej ko mogoče zasedle tam našo zemljo in odrešile bedno ljudstvo. Prošnja slove: Visoki kraljevi jugoslovanski vladi v Belgradu. Ker je sedanja mažarska vlada na krivičen način vse moštvo slovenskih okrajev od 18. leta zopet pobrala in odvedla v svoje vojašnice, zato podpisani Slovenci pod bivšo mažarsko krono udano prosimo visoko jugoslovansko kraljevo vlado v Belgradu. da blagovoli posredovati skupno s francoskim vojnim vodstvom v Budimpešti pri sedanji ogrski vladi, da naj nam pošlje vse naše ljudi domov, in sicer vse, ki so iz okrajev Fobala, Dolnja-Iendava in Gothard. Prebivalci teli okrajev so Slovenci, do katerih si pa po Wilsonovih načelih mažarska vlada ne more nobenih pravic delali. Tudi prosimo tem potom visoko kraljevo vlado, da blagovoli odrediti čimprejšnjo okupacijo tukajšnjega ozemlja po jugoslovanskih četah, ki bi tako preprečile mažarski vladi sedanja grozna zatiranja slovenskega naroda, ki je moral v zadnjih časih postati žrtev mažarskih vislic. Zaupajoč na blagohotno takojšnjo pomoč visoke jugoslovanske kraljeve vlade do tega skrajno izmučenega bralov-skega svojega naroda, izražamo za hvaležnost našo najudanejšo pokorščino visoki jugoslovanski kraljevi vladi. — Filovci, dne 14. dec. 1918. — Zala županija, okraj Dolnjalendava. Jugoslavija. Velik shod v Belgradu. Beigrad, 15. decembra. Danes sc je vršil v Belgradu velik shod o okupaciji naše zemlje od strani Italije in o razmerah v teh krajin. Namea lega shoda je bil, inofrmirati belgraj-sko prebivalstvo. Najpreje je referiral Ivan Hribar, nato je govoril dr. Čok o Trstu in Istri in Crisogono o Dalmaciji. Srbsko občinstvo je z največjo pozornostjo sledilo izvajanjem govornikov. Vsi so bili odločno za to, da niti pedi zemlje ne odstopijo tujcu. Na shodu so sklenili, da natisnejo tc govore in jih razširijo med ljudstvo. Praznik ujedinjenja v Dalmaciji. Split, 15. der. (Lj. k. n.) Po vsej Dalmaciji so proslavili včeraj in danes na najslavnejši način praznik narodnega ujedinjenja. Po vseh mestih, trgih in vaseh so bilo izobešene hrvatske, srbske in slovenske zastave. Vršili so se obhodi. Sole so praznovale s šolskimi slavnostmi. Občine, ki tega doslej še niso storile, so odposlale včeraj in danes brzojavne pozdrave v Beigrad in deloma Narodnenm veču v Zagreb. Regent jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Zagreb, 15. dec. (Lj. k. u.) Na svoj pozdravni brzojav je dobila Jugoslovanska akademija v Zagrebu od prestolonaslednika Aleksandra odgovor, kjer poudariti, da ga posebno veseli, da je prejel pozdrave od Jugoslovanske akademije, ki ima nalogo, da ščiti ideje velikega Strossmayerja. Akademija je odgojila može, ki so proslavili jugoslovanski narod pred vsem svetom in pokazali, da ne znamo samo umirati »za krst. častni in »lobodu zlat-nu«. ampak da smo tudi vajeni, držati v eni roki ostri meč, v drugi pa knjigo prosvete in vede. Regent. Aleksander izraža svoje uverje nje, da bo na temeljih najširjega demokra-tizma, stroge ustavnosti in popolno ravno-pravnosti vseli treh ver zgrajena Jugoslavije najboljša zaščitnica in opora znanosti in umetnosti. Prestolonaslednik zagotavlja akademiji svojo naklonjenost, ji obeta najdolekosežnejšo podporo in končuje z vzklikom: Naj živi duh Stros9mayerjev, Mazuraničev in drugih veli kih Jugoslovanov. še Bolgarija. Beigrad, 15. decembra. Tukaj je pričel izhajati soeiulno-demokratični dnevnik. V svo-,ein uvodnem članku- povdarja, da so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod in da je bilo to ujedinjenje ekonomska in kulturna potreba. Stranka je odločno militaristična. V listu pravijo, da naše ujedinienje še ni pooolno, ker manjka Bolgarije. Stoje na stališču, da se ustanovi federativna balkanska remiblika. V edinstveni državi SHS zahtevajo, da se izvede: odprava vseh fevdalnih posestev, konfiskacija vseh cerkvenih posestev, ločitev cerkve od države in splošna volilna pravica za oba spola. Predavanje Milana Pribičeviča o nalogi žene. Zagreb, 15. decembra. Včeraj zvečer ob 6. uri je predaval srbski polkovnik Milan Pribičevič v Srbskem Sokolu v nalogi žene v Jugoslaviji. Pozdravil je vse navzoče in povdarjal, da naloga žene ni samo karitativna, ampak da vzdržuje ravno žena cel narod. Pribičevič je v Zagrebu zelo popularen. Dr. Pilar. Sarajevo, 15. decembra. Voditelj boten-sko-hercegovskih frankovcev dr. Pilar je poslal Hrvatski narodni zajednici izjavo, da sloji na stališču hrvatskega državnega sabora z dne 29. oktobra in da deluie na to, cla se čim preje konsolidira država SHS. Frankovci. Zagreb, 15. decembra. Frankovci delujejo na to in posredujejo uri vladi, da prične zopet izhajati njihovo glasilo Hrvatska \ Nova časopisa v Sarajevu. Sarajevo, 15. decembra. V Sarajevu -o pričeli izdajati socialisti list »Zvono«, mosli-mi pa, k? so pristaši jugoslovanske edinosti, prično izdajati svoj list. Za vzgojo pravoslavnega ljudstva v krščanskem dubu. Sarajevo, 15. decembra. Pravoslavna duhovščina jc izdal na vernike oklic, v katerem jih pozivajo, naj skrbe za vzgojo pravoslavnega ljudstva v krščanskem duhu. Razkol med Srbi v Bosni. Sarajevo, 15. decembra. Med Srbi v Bosni in Hercegovini je prišlo do očiščenja, o7i-roma do razkola in se formirajo: 1. radikalci na čelu z Grdjičem, in 2. pristaši narodnega edinstva. Glasilo bosanskih Hrvatov dvakrat dnevno. Sarajevo, 15. decembra. Glasilo bosan- sko-hercegovskih Hrvatov, Jugoslavija izhaja dvakrat dnevno. Hrvatsko časopisje oproščeno poštnine. Zagreb, 15. dec. (Lj. k. it.) Poverjenik za pošto in brzojav je izdal naredbo, ki vse čn*o-pisje oprošča poštnine. Poljaki zahtevajo del jugoslovanskega brodovja ? Bakar, 15. dec. II Messagero poroča z dne 11. dec., da so sporočili Poljaki Italiji svoje stališče v vprašanju brodovja bivše Av-strijc-Ogrske s prošnjo, da Italija obvesti o tem tudi druge zaveznike. Poljaki prosijo, da tudi njim kot delu bivše monarhije pripade del vojne mornarice. >Messagero« misli, da bo tisti del vojne mornarice, ki ni v premirju izročen Italiji, konfisciran in razdeljen ali mec? zaveznike ali enemu izmed niih kot jamstvo. I ist prepričuje Poljake o naklonjenosti Italije nasproti njim in vprašuje, ali bi bili Poljaki voljni prevzeti tudi del pasiv bivše monarhije, ko zahtevajo delež v aktivih propadle monarhije. Po najnovejših vesteh iz Rima dodaje k tej prvi izjavi Poljakov poljski narodni svet popravek, da tvori brodovje bivše monarhije plen, ki pripada zmagovalcu in da Poljaki edino v slučaju razdelitve vojne mornarice med bivše narode monarhije žele tudi njim odgovarjajoči del. Glas od jugoslovanske legije- Poročnik v I. polku jugoslovanske legije Stanko Velkavrh se je minuli petek oglasil svojim staršem z daljšim pismom, datiranim z 8. grudnom iz Grude v Dalmaciji. Polk opravlja tam doli varnostno službo, ki je jako težavna. Tudi tam doli ljudje ne vedo več ločiti med lastnim in tujim blagom. Poročnik Velkavrh ima odrejen rajon dolg 30 km in 15—20 km širok, na razpolago pa ima samo 23 mož. Med drugim piše šc: »Eno leto je preteklo, odkar sem prejel zadnjo novico iz domovine. Poslednjo karto sem dobil v Franciji. Prinesel jo je iz Rusije častnik, ki je odšel za nami od tam. Tudi tukaj nam nagajajo ti Lahi-junaki. No, sreče imajo malo. Ako smo oklestili Nemce, bomo Lahe tudi. Težke dneve smo imeli. Lačni, žejni, raztrgani in umazani smo bili in še smo po 40 km maršu defilirali pred francoskim generalom, ki je s solzami v očeh zatrdil, da take discipline in reda ni še nikjer videl, niti si mogel misliti, da je kaj takega mogoče. Sveta sem videl dosti, godilo se mi je dobro in slabo. Dosti mojih tovarišev ni več, jaz sem še ostal. Čudim se temu, ker sem bil večkrat že trdno prepričan, da grem naslednjo minuto »u lft«. Vse je bilo že na meni raztrgano, samo koža je ostala cela. Pri nas so še iz Rusije: prof. Vagaja, Jože Žagar in kapetan Mikuš iz Ljubljane in Rajko Hajnrihar iz Škofje Loke. Na agitaciji v Italiji so: Geržina od Št. Petra na Krasu in Jože Ravnik. V I. jugoslovanskem polku so še: Mirko Burja iz Šiške, St. Tominec, brat patra Tominca, M. Klemen in Jakob Perhavec iz Trsta. Janez Zore (mokarjev od Sv. Jakoba v Ljubljani) je ostal v ruski armiji, istotako tudi sin dr. Šlajmcrjev. Mnogo jih je še, a pozabil sem njihova imena, pa tudi mesta ni, da bi jih naštel. Tudi vojakov je nekaj Slovencev. Dolga, čudna in slavna je zgodovina naše jugoslovanske legije, ki obstoja šele tri leta.« Italiiani na naših tleh Preganjanje slovenskega jezika v Trstu. Te dni hodijo po spodnji okolici karabi-nerji in zahtevajo, da se snamejo slovenski napisi. Najprej so bili v Skednju, kjer jih je vodil bivši policijski nadzornik Miklavčič. Žugali so z zaporom vsakomur, kdor ne bi ubo-gal. Predvčerajšnjim so prišli k delavskemu podporne nu društvu pri Sv. Jakobu, ki ima na Jakobskem trgu svojo lastno hišo z velikim slovenskim napisom. Včeraj pa sta dva karabinerja zaukazala enemu odborniku kon-zumnega društva pri Sv. Ivanu, da se izbriše napis »Narodni dom« iz pročelja društvene hiše. Na ta način izvaja laška oblast geslo »giustizia e liberta«. Vipavci — kam? Naša krasna in ljubljena Vipava ni mogla nas preživljati pod avstrijskim režimom. Premalo polja imamo. Odvisni smo bili od uvoza. Naše sinove in hčere smo pošiljali v Trst, Aleksandrijo, na Nemško ali v Ameriko, ker na naši zemlji ni bilo zaslužka dovolj za preživljanje. Kako bo v naši Jugoslaviji za vipavsko dolino? Tudi Jugoslavija ne bo povečala po velikosti našega polja, pač pa lahko izboljšala. Z izpolnitvjo starodavne želje, prošnje in zahteve Vipavcev po regulaciji reke Vipave se bo položaj precej na boljše obrnil — toda še od daleč ne do višine, da bi naše ljudstvo moglo napredovati. Treba bo iskati novih polov. Omenim industrijo. Z železnico se bo Vipavska zvezala s svetom in — vsaj je v neposredni bližini Trsta — bi lahko par industrijskih podjetji imelo svoje obrate v vipavski dolini, mesto v Trstu. Še ena misel mi je na srcu. V naši Jugoslaviji imamo najrodovitnejše kraje, kot v Sremu, Banatu, Bački. Do sedaj je imel tu besedo jud, mažarsko-švabski pritepenec. Velikanska posestva se bodo razdelila. Ali ne bi bilo za naše slovenske kraje prekoristno, če bi se ustanovile slovenske kolonije. Koliko imamo po Vipavskem razumnih mladih kmetskih fantov, ki bi se radi postavili na lastne noge. Doma je premalo pridelka in zaslužka. Danes je to izpeljivo. Narodna vlada naj bi resno se oprijela misli slovenskili kolonij — v najrodovitnejših krajih naše Jugoslavije. Bratje Srbi in Hrvati bodo naše marljive ljudi sprejeli za svoje in prepričan sem, ne bodo jim delali nečasti. Kdor more. naj našemu ljudstvu pripomore do kruha. Vipavci, ustanovimo vipavske kolonije! Za informacijo, kakšne so delavske razmere tu v Sremu, naj navedem sledeče: Dr. Petrovič v Vinkovcih bi rabil dva vozna hlapca. Prosto stanovanje za vsakega in njegovo družino, eno njivo, 600 kg koruze, 400 kg pšenice, krompirja itd. in od 400 do 500 K letno. Tu je vsega v izobilju, sicer še ne po coni, tako n. pr. par gosi 5'A teže 52 do 60 K, mast 24 K kilogram, 8'/. kg težka purana 100 kron tu na trgu itd. Toda ccne rapidno padajo, vendar ne smemo misliti, da bo kmalu tako po coni; obilica blaga je razumljiva, ker so transportne težkoče velike; blago ostaja le na mestu. Silvester J, ciji. Kakor znano, je bil Banfield eden najuspešnejših avstro-ogrskih letalcev. Tržaški Lahi so ga zato sovražili in so takoj po okupaciji zahtevali celo v javnih listih, naj ga laška oblast zapre. Tej zahtevi so sc izpočetka upirali nekateri laški vojaški krogi, češ, da je Banfield kot častnik le storil svojo dolžnost in da treba junaka tudi v bivšem častniku spoštovati. Očividno so ti poštenejši krogi podlegli in zmagala je zagrizenost tukajšnjih Lahov. Da dobijo pretvezo za zapor, so očitali Banfieldu, da je na škodo mornarice delal kupčije z nekim tukajšnjim brodolastnikom ln da je v Zagrebu konspiriral proti tukajšnji vladi. Razumeva se samo po sebi, da je vse izmišljeno; v Zagrebu Banfield sploh ni bil. Aretacija Banfieldova je znak poostrenja tukajšnjih razmer. Lahi se boje konflikta s Srbijo, pošiljajo vedno več vojske proti demar-kacijski črti in zapirajo vedno bolj mejo. Laški kralj v Trbižu. Laški kralj se je pripeljal 10. t. m. z malim spremstvom iz Vidma v Trbiž, kjer sc je mudil pol ure. Iz Trbiža se je odpeljal čez Predil na Primorsko. V Trbižu je mirno. V Trbižu zamenjavajo Lahi riž in kavo. Italija za Reko. V Italiji bo 22. december 1918 posvečen manifestacijam za pripojitev Reke in Dalmacije »Madrepatrijl«. Občinski zastopi, društva in druge korporacije bodo poslale kralju prošnje za pripojitev. Za 9. t. m. je bil na Reki napovedan obisk Gabriela D'Annunzia. Francozi v Rotorju. Kotor, 15. dec. (L,j. k. u.) Včeraj je dospel semkaj en bataljon francoskega vojaštva. Domneva sc, da bodo prevzeli Francozi poveljstvo nad kotorskim pristaniščem. Divjanje Italijanov v Dalmaciji. Split, 15. dec. (Lj. k. u.) Divjanje italijanskega okupacijskega vojaštva v Dalmaciji narašča Čimdalje bolj. Dan na dan prihajajo poročila o novih nasilstvih. Podivjani italijanski vojaki vdirajo pri belem dnevu v kmetske hiše in odnašajo, kar jim ugaja. Ako ae lastniki protivijo, jih kratkomalo aretirajo in odvedejo kot politično sumljive. Ob naši severni meji. Nemškutarska demonstracija v Celovcu. Celovec, 15. dec. (Lj. k. u.) Danes je bila tukaj velika demonstracija zoper prodiranje Jugoslovanov in zoper njili zahteve po nemškem Celovcu. 01) 11. dopoldne se je zbralo na Novem trgu več tisoč mož in žena. Nekateri so imeli govore. Vse prebivalstvo je silno ogorčeno zbog protimednarodno-pravnega postopanja Jugoslovanov, ki zasedajo nemško ozemlje, zapirajo ugledne nemške meščane, ropajo v več krajih in mučijo prebivalstvo. Vse prebivalstvo hoče z vsemi močmi odbiti jugoslovanski vpad. Zahtevali so od merodaj-nih krogov, cla ne odnehajo in cla branijo po izjalovljeniii pogajanjih ljubljanskih nemški značaj mesta celovškega. Shod se je končal navzlic velikemu ogorčenju naroda dostojno in brez izgredov. Proti Slovencem se ni nihče pregrešil zaradi osebne varnosti ali imetja. Ponoči od sobote do nedelje so odbili sunek Jugoslovanov na Celovec in Grabštanj. Internirali so 300 sovražnih mož. Nadaljnje krvo-litje bi bilo vsled silovitega ogorčenja domačega prebivalstva neizogibno, oko Narodna vlada v Ljubljani ne odredi nemudoma umika vseh jugoslovanskih čet iz zasedenega dela Koroške. Narodni praznik v Mariboru. Maribor, 15. (Lj. k. u.) V proslavo narodnega praznika so bile tukaj včeraj in danes velike manifestacije. Včeraj je daroval knezoškof Nipotnik za slovensko uradništvo mašo. Zvečer je bil po mestu obhod z godbo in bakljado. Danes je vojaški superior Rant opravil božjo službo za vojaštvo. Po cerkveni slavnosti se je razvil po mariborskih ulicah veličasten izprevod, ki so se ga udeležili člani Narodnega sveta, zastopniki državnih uradov, različna društva, okrog 1400 mož broječa po«adka in približno 30.000 slovenskega prebivalstva iz Maribora in okolice. Po obhodu je bil pred Narodnim domom narodni tabor, na katerem so govorili o pomembi zgodovinskega dneva dr Rosina, general Maister, dr. Verstovšek, okrajni glavar Lajnšič, dr. Ho-hnjec, zastopnik delavstva profesor Favaj irt razni drugi Ljudstvo je prepevalo »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani«, srbsko himno in druge narodne popevke. Prepevajoč in vzklikajoč Jugoslaviji in dinastiji Karadjordjevičev se je množica nato mirno razšla. Vse slavnosti so se vršile ob splošnem navdušenju in ne da bi se bil mir količkaj kalil. Nemška Hvstrija. Princa Sikst ln Ksaver Parmski v francoski armadi pohvaljena. Berlin, 15. decembra. Pariški »Figaro« poroča: Njuni kraljevi visokosti princa Sikst in Ksaver Parmski, podporočnika belgijske armade, sta imenovana v francoskem armad-nem poveljstvu, ker sta med vojsko pokazala, da sta hrabra, da se ne bojita smrti ln da sta bila nad vse požrtvovalna. Princ Ren6 Parmski protirevolucionar. Budimpešta, 15. decembra. Tast bivšega cesarja Karla, princ Rene Parmski, je nasedel nekemu ogrskemu častniškemu aspirantu, ki mu je obljubil, da Izpelje rojalističen pokret. Princ mu je izplačal visoke vsote, ker mu je pripovedoval, da se pojavlja na Ogrskem močna monarhistična struja in je z velikimi denarnimi vsotami mogoče na Ogrskem obnoviti monarhijo. Goljuf se piše Franc Rosner in je 20 let star. Princa Reneja je zaslišal preiskovalni sodnik. Princ je izpovedal o Ros-nerju, da mu je pripovedoval, da je v najtesnejšem stiku z ogrskim generalom Nagy-jem, ki da vodi protirevolucijski pokret in je organiziral protirevolucijsko armado. Rekel je, da je prišel k princu po naročilu generala Nagvja s prošnjo, da naj prevzame vodstvo pokreta, s katerim bo dobil Karel zopet ogrski prestol. Princ se je prvotno branil, toda končno je odpotoval v Budimpešto, ker mu je Rosner zatrjeval, da ga želi videti gledališka igralka Pechy. Štrajk na tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju. Dunaj, 15. decembra. Slušatelji tehničnega obrtnega muzeja stavkajo. Slušatelji, ki so se vrnili z bojjšča, zahtevajo, da naj se uvedejo posebni tečaji in opuste postranski predmeti. fz Češke. Čehoslovaki v Znojmu. Znojem, 15. decembra. (Lj. k. u., KB.) Po tolpah ojačene čehoslovaške čete, ki so tekom poslednjih tednov nemško-češkemu okrožju pripadajoče občine v sodnih okrajih Hu-stopeč, Porlice, Zidlochovice in Breclavo popolnoma, sodne okraje Mikalov, Moravsko Krumavo in Jemnice pa deloma zasedle, pri čemur so večinoma uporabljale orožje, so v minulem tednu vpadle tudi v deželni okraj Znojem. Približale so se mestu Znojmu z očitnim namenom, da se ga polaste. Okrožno glavarstvo v Znojmu je sporazumno z znojen-skim Narodnim vvborom zahtevalo od pri-stojnili čeho-slovaških oblasti, da prepovejo svo|im četam morda nameravani napad na mesto. V odgovor na to prizadevanje je čelio-slovaško vojaško poveljništvo naznanilo okr. glavarstvu v Znojmu, da bodo čeho-slovaške čete pod poveljstvom enlentnih^ častnikov zasedle danes popoldne mesto Znojem, kakor tudi vse drugo južnomoravsko ozemlje. Ko je okrožno glavarstvo protestiralo proti zasedbi mesta po ententi, češ, da to ravnanje ne odgovarja določbam pogodbe za premirje, je vodja okrožnega glavarstva z uradniki zapustil Znojem in odšel v Relz, odkoder bo nadalje vodil uradno poslovanje. Neposredno pred prihodom enlcntnih častnikov, ki so poveljevali čeho-slovaškim zasednim četam, je mestni svetnik Teufel na zborovanju pozval Nemce južne Moravske, naj vztrajajo v pravičnem boju za nemško stvar, naj pride karkoli. Ta poziv so navzoči sprejeli z odobravanjem. Ob štirih popoldne so dospeli en-tenlni častniki. Nemci so predali mesto s protestom. Čehoslovaki zasedli Šumperk. Opava. 15. (Lj. k u.) Čehoslovaške čete so danes zasedle mesto Šumperk. Kolodvor, občinski urad in pošla so v rokah Čchoslova-kov. Mesto je popolnoma mirno. Nemčija. Viljem II. se, kakor poroča »Daily Express«, temeljito posvetuje z nemškimi strokovnjaki mednarodnega prava. Zdaj se peča z opisom svojega življenja in o zgodovini svojega vladanja. Obrazložiti namerava svoje stališče pred in med vojsko. Delo bo objavil in bo tvorilo temelj njegovi samoobrambi. Nizozemska proti Viljemu II. Berlin 15. (L), k. u.) List »Deutsche All-gemeine Zeitung« doznava iz Haaga: Nizozemska vlada pripravlja pod pritiskom zaveznikov preiskavo glede nemškega cesarja, ker je vsled prihoda cesarjevega nastala v Holan-diii huda skrb pri vladi in neprijaznost zaveznikov. Armada entente v Nemčiji. Rotterdam, 15. decembra. »Daily Mail« poroča: Ententa je sklenila, da poviša število zasedbene armade v Nemčiji na 652.000 mož, Karlsruhe, 15. decembra. Ententa je povišala armado v Strassburgu na 40.000 in v Pfalci na 100.000 mož. Bavarska za poseben mir. Monakovo, 15. decembra. Bavarski ministrski predsednik Kurt Eisner je sprejel več zastopnikov entente v svoji pisarni. I rdi se, da se pogaja z njimi o posebnem miru entente z Bavarsko. Preobrat na Bavarskem. Berlin, 15. dec. (Lj. k. u.l Listu »Vossische Zeitung" se poroča iz Monakovega: V današnji seji bavarskega Narodnega sveta je vseh pet govornikov nastopilo proti Eisnerjevi nasilni politiki. Monakovski mestni poveljnik — goljuf. Monakovo, 15. decembra. Med revolucijo je prišel iz Hamburga biviš branjevec s sadjem Arnold, katerega je imenoval Eisner za mestnega poveljnika. Arnold je ogoljufal neko banko, vsled česar so ga zaprli, a so ga izti-rali v Friedrichshafen, od koder se je odpeljal brez dvoma v Švico. Protest Nemčije. Berlin, 15. dcc. (Lj. k. u., KB.) »Vossische Zeitung« javlja: Kakor poročajo »Times«, je nemška vlada protestirala pri francoski vladi proti zasedbi Palacije po črnih četah. Nemci in ententa. Berlin, 15. (Lj. k. u.) Wolffov urad de-mentira vest »Malina«, da so nemški delegati v Trierju v četrtek zaprosili zastopnike zaveznikov, da u"i se povečajo posadke zaveznikov, da se olajša nemškim oblastvom obvarovanje reda. Izjavil je, da so bili vojaki in mornarji veseli naloge, ki j in je velela, udejstviti ideale z zavezniškimi četami. Ponosni smo na to, kar so storili za skupno stvar. Predsednik Wilson je sklenil: Veselilo me bo, posvetovati se z državniki Francije in zaveznikov, da pripravimo ukrepe, katerih rezultat bodo vedno srečni odnošaji prijateljstva in skupnega delovanja ter trajn.r svoboda vesoljnega sveta; te razmere se morejo zajamčiti samo po trajni zvezi in sodelovanju prijateljev. Pozdravljam Vas, gospod piedsednik, kot zastopnika Francozov in Vam prinašam pozdrave drugega velikega naroda za vse to, kar je Franciji predmet globokega in trajnega zanimanja. Poincare Wilsonu. Haag, 14. dec. (Lj. k. u.) Pri pojedini na čast predsedniku Wilsonu mu je napil predsednik Poincare z nastopnimi besedami: »Pariz in Francija sta nestrpno pričakovala znamenitega demokrata, da se zahvalita veliki republiki za neprecenljivo pomoč, ki je pripomogla braniteljem pravice do zmage.« Predsednik je v svojih nadaljnjih izvajanjih omenjal nepretrgani tok ameriške mladine, ki je tekom enega leta prihajala na francoska tla, in se nato dotaknil barbarskega vojevanja nemškega generalnega štaba. »Vaša vzvišena vest, gospod predsednik,« je rekel Poincare, »bo sodila te zločine. Včerajšnje trpljenje mora mir poravnati ter biti jamstvo zoper bodoče nevarnosti. Ne da bi si domišljali, da bodo zanamci kdaj popolnoma varni pred izbruhom take kolektivne blaznosti, moramo dati miru, ki ga hočemo ustvariti, vse pogoje pravice in varnosti, kolikor je to v naših močen. Dospeli ste semkaj, gospod predsednik, da sodelujete pri tej veliki, krasni nalogi. Francija se Vam zahvaljuje s polnim zaupanjem in hoče z Vami sodelovati.« Wilson v Evropi* Wilson v eliseejski palači, Pariz, 14. dec. (Lj. k. u., KB.) »Agence Havas« poroča: Pri prihodu v eliseejsko palačo sta predsednik Poincare in soproga spremila Wilsona in njegovo soprogo v slavnostno dvorano. Tam je bila pripravljena poiedina za 200 oseb. Predsednika sla sedela drug poleg drugega. Med gosti so bili predsednik senata in poslanske zbornice, vsi člani ministrstva, bivši ministri za zunanje stvari, veleposlaniki zavezniških držav in maršali. Ob povratku v stan je prirejalo občinstvo predsedniški dvojici prisrčne ovacije. WiIson o položaju. Pariz, 15 (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson je Poincareju odgovoril na napitnico nastopno: Globoko sem gi-njen spričo Vašega ljubeznivega sprejema. Jako me veseli, da bivam v Franciji in da osebno spoznavam prijateljstvo, ki druži zastopnike Zedinjenih držav in Franciie. Govorili sle o meni z veliko blagosrčnostjo. Vse, kar sem rekel, sem poskušal tudi storiti. Vse, kar sc je reklo, se je storilo z namenom, da se točno izražajo misli ameriškega naroda in da se udejstvijo. Narod Zedinjenih držav je od početka vedel: Ne zadostuje zmagati, ampak zmagati se mora tako, da bodo rešena vsa sporna vprašanja na ta način, da se zajamči svetovni mir in temelj svobodi in sreči narodov vesoljnega sveta. Preverjen sem kakor vi o potrebi, d'i se sprejmejo v končno ureditev vojnih problemov določbe, ki ne bodo samo obsojale teroria in ropanja, temveč ki bodo povdarjale, da ne bo nihče smel izvrševati takih činov, ne da bi se bal kazni. Predsednik Wilson jc nato opozoril na sveto navdušenje vojakov in mornarjev za to osvobodilne vojno. lažna poročila. Med vojsko obsodili na smrt in usmrtili nad 11.000 ljudi. Budimpešta, 15. decembra. »Dely Hirlp« poroča: Neki častnik, ki je posloval pri najvišjem vojaškem sodišču, je izjavil: Avstrijsko-ogrske oblasti so odredile med vojsko 11.200 do 11.400 smrtnih obsodb. Od usmrčenih so jih po vojski pomilostili približno 3800. V tem številu pa niso všteti tisti, ki so jih usmrtili brez vsakega sodnega postopanja vsled trenutnega položaja. Poljsko zasedejo Američani. — Nemške Tirole zasedejo Angleži. Rotterdam, 15. decembra. »Herald« poroča iz New Yorka, da nameravajo zasesti ameriške čete Poljsko. Del ameriških čet se bo peljal čez Dunaj, drugi del pa najbrže čez nemška pristanišča. Inomost, 15. decembra. Po najnovejših poročilih nameravajo Italijani izprazniti nemško južno Tirolsko do jezikovne meje pri Sa-lurnu. Pokrajino, ki jo nameravajo Italijani izprazniti, zasedejo Angleži. Izročitev ruskega in rumunskega zlata ententi. Baselj, 15. decembra. »Baseler Nachrich-ten« poročajo: V smislu člena 19. pogodbe o premirju, da mora Nemčija vrniti rusko in ru-munsko zlato, je nemška državna banka že poslala v Francijo 93.536 kg zlata, ki je vredno 346 milijonov frankov. Sklepi vodstva italijanskih socialnih demokratov. Bern, 14. dec. (Lj. k. u.) Švicarski listi poročajo iz Milana: »Avanti« priobčuje sklepe socialnodemokratičnega strankinega vodstva. V bistvu se glase nastopno: Opustitev vseh prireditev na čast predsedniku Wilsonu, propaganda v javnosti in na mirovni konferenci za ustavitev ententnega posredovanja v Rusiji. Sociainodemokratična stranka se izjavlja za ustanovitev socialistične republike in za diktaturo proletarijata. To so najbližji cilji. Vodstvo stranke je sprejelo na znanje poročila Margarija, ki je v Parizu z jugoslovanskimi socialnimi demokrati podpisal izjavo, kjer se protestira proli vojaški zasedbi jugoslovanskega ozemlja ter proti aneksijam brez plebiscita. Milanski »Secolo« se je informiral o programu splošne delavske zveze, ki obsega 300.000 članov. Glavne točke tega programa so: Sklicanje konstituante, splošna, enaka in direktna volilna pravica za moške in ženske, tehnični in socialni zakoni, kojih izvedbo bi poveril parlament delavskim zvezam. Vodstvo socialistične stranke v Rimu je sklenilo sklicati v kratkem v Bologni socialistično zborovanje, kjer naj bi se razpravljalo o demobilizaciji in o obnovi javne svobode. Japonski torpedni rušilci v Benetkah. Lugano, 15. decembra. »Corriere della sera« poroča: V Benetke je priplula eskadra japonskih torpednih rušilcev, ki se je zasidrala v prekopu Sv. Marka. Joife poizkušal prekoračiti demarkacijsko črto. Berlin. 14. dec. (Lj. k. u.) »Vossische Zeitung« poroča iz Vratislave, da je Joffe poizkušal s podkupovanjem in pregovarjanjem prekoračiti demarkacijsko črto. Pri Dvinskem se mu je poizkus baje posrečil. Belgijci zahtevajo Luksemburg. Rotterdam, 14. dec. (Lj. k. u.) Odgovor na belgijski prestolni govor veli med drugim: Več nego eno leto želi Belgija nadvojvodino Luksemburško, odcepljeno od Belgije proti volji naroda. Belgija bo mogla Lukseinburža-nom bratsko pomagati. Grški vojaški svet na Saksonskem aretiran. Draždane, 15. decembra. Vsled anarhističnih razmer so v grškem taboru v Gor-litzu aretirali grški vojaški svet. Nesreča v Petrosenyju. Budimpešta, 15. (Lj. k. u.) »Pesti Hirlap« poroča iz Raba: V Petrosenyju se je včeraj dogodila velika nesreča. Mrtvih je trinajst, ranjenih mnogo. Podrobnosti manjkajo, ker je zveza prekinjena. Politične novice. -j- Spojitev slovenskih, srbskih in hrvatskih strank. »Narod« poroča iz Zagreba: Hr-vatsko-srbska koalicija vstopi v .Jugoslovansko demokratsko stranko in osnuje se velika enotna stranka, ki bo združevala vse enako-misleče stranke od Soče do Vardarja. Na to možnost smo namigavali že v nedeljskem članku "Pred skupno vlado«. Slovenski, hr- vatski in srbski elementi, ki stoje na svetovnem naziraniu. nasprotnem od našega, so se združili. Pričakovati pa je v njihovih vrstah še precei prememb. 4- Izbruh najstrupeneišega sovraštva proti Jugoslovanom je članek, ki ga je objavil neki dr. Herman Lakomy iz Celovca v »Grazer Tagblattu« dne 14. t. m. Mož, ki je brez dvoma slovanskega pokoljenja, živi popolnoma v zavesti, da so Nemci nadljudje, Slovani smo mu pa pleme, ki ne morc napredovati. La-komy pravi, da so sovražniki Slovanov Italijani naravni zavezniki Nemcev in morajo dobiti zato Italijani Istro in Dalmacijo. Nemce zmerja tako-le: Jugoslovanske roparske tolpe bi ne zasedle nobenega dela Koroške, če bi bili vsiljencem pomolili pest in jim pokazali, kje ie napravil tesar luknjo. Ce bi imeli može, bi bila ostala Koroška nerazdetjiva. Kes, prijetno je brati take izbruhe onemogle jeze ponemčenega lakomnika, kateremu se cede sline po jugoslovanski zemlji. -j Kako visoko šolo zahtevajo »Freie Stimmen« za Celovec kot »najjužnejši steber nemškega ljudstva«. Ce ze ne dobijo vseučilišča, vsaj kako tehnično visoko šolo, da se s tem dokaže, da »na noben način ne prepustijo Celovca in Koroške in da se južnemu nemštvu da močna opora«. Tedaj priznavajo mejo nemštvu samo še do Celovca. Kaj pa prinese bodočnost, bomo videli! 4- Celovški Vsenemci, ki jim je za časa vojske njih osat prelepo cvet ter so iz golega avstrijskega »patriotizma« do živega preganjali vsakega Suovenca, so takrat po svoje poveličevali tudi nemške vladarje in vojskovodje. Novi trg so prekrstili v Cesarja b ranča Jožeta trg, starega v Cesar Viljemov trg, trg za seno v Nadvojvoda Friderikov trg in šolsko ulico v Nadvojvoda Lvgenovo ulico. Cesarju b ranču Jožetu so celo pred dobrim letom postavili bronast spomenik, in sicer ravno v času, ko so pobirali, ali recimo kradli cerkvene zvonove. Zdaj jih cela stvar ne veseli več in zato vzdihujejo v »br. Stimmen«, štev. 279: »Ta imenovanja bi imela biti spomin zvezne zvestobe med ilabsburžani in Hohen-zolernci v težkih vojskinih časih za večne čase. Strašen konec svetovne vojske pa nam kaže, da se je mestni zbor s tem prenaglil. Habsburžan cesar Karol je nezvesto pretrgal zvezo z Nemčijo in tako pospeševal razsulo, nemški cesar, katerega usoda se mora smiliti vsakemu Nemcu, se je odpovedal zase in za svoje naslednike kroni, in avstrijska vojskovodja gotovo nista zaslužila, da smo v Celovcu njima na čast prekrščevali imena trgov in ulic. Nadvojvoda Triderik ni bil samo nesposoben general, marveč tudi trdosrčen mož. Predobro je znano, da je kot dobavitelj mleka za Dunaj cene mleku vedno navijal ter pri lesu v vojskinem času zaslužil milijone. Tudi z vojskinim lovorjem nadvojvode Evgena ni Bog ve kaj, dasi je osebno užival simpatije. Občinski odbor naj torej prav natihoma vpo-stavi zopet stara imena ter tako nekako v meščanih izbriše spomin na nesrečno svetovno vojsko. Na mesto tega naj se šolska ulica imenuje Kosseggerjeva ulica itd.« — i ako pišejo zdaj: kako pa so pisali pred letom dni, ko so odkrivali cesarju i'ranču Jožefu spomenik in željno čakali »zasluženih« — odlikovanj ? I -f- Nepotrebno vznemirjanje. »Karntner Tagblatt« poroča pod naslovom: Quo usque? o škotovskein sestanku v Zagrebu in dotičnih sklepih. List se čudi naglici jugoslovanskih škofov, ki da je brez zgleda v svetovni zgodovini! Ljudje, ki gredo z nemškonacionalnimi šovinisti skozi grm in strm, bi seveda raje videli, ako bi jugoslovanska duhovščina v teh usodnih dneh pustila narod na cedilu in postala orodje v rokah njegovih sovražnikov, jugoslovanski episkopat je dobro pojmil svojo uro in spoznal, kje je v teh časih njegovo mesto — ne samo iz ozirov na narod, marveč zlasti tudi iz ozirov na Cerkev in vero. Nemška gospoda naj se zato nikar ne vznemirja. — Uprav smešno je, kar pravi list glede prošnje za uvedbo slovan. bogosluž|d. Pravi namreč, da se bo moral Rim tu pač predvsem ozirali na stališče, ki ga bodo v tej stvari zavzele narodne manjšine! Kadi Kočev-cev in drugih par Nemcev, ki bodo ostali v državi Sili), jugoslovanski narod ne bi smel dobiti nazaj svojega starodavnega, častitljivega bogoslužja, skromnost pač nikoli ni bila nemška slabost. t Msgr. Evgesft Danes, dne 16. decembra 1918 ob 6, uri 35 minut zjutraj je umrl stolni kanoniK monsignor dr. Hvgen Lampe. Kajni dr. Evgen Lampe je bil rojen 13. nov. 1. 18/4. v Metliki, btudiral je v Ljubljani in je bil posvečen leta 1897. v mašnika. Dr. Evgen Lampe je bil zelo nadarjen mož. Ko je pa-stirovai nekaj časa na deželi, je bil premeščen v Ljubljano kot pretekt v semenišče, kjer se je popolnoma posvetil politiki in se je obenem pripravljal za doktorat sv. pisma, izkušnje zanj je položil na graškem vseučilišču. Ko je umrl njegov stric kanonik dr. 1'rančišek Lampe, je odložil glavno uredništvo »Slovenca« takratni glavni urednik prelat Andrej Kalan, ker je prevzel vodstvo Marijanišča, glavno uredništvo »Slovenca« in »Dom in Sveta« je pa prevzel dr. Evgen Lampe, dokler mu ni bilo poverjeno mesto deželnega odbornika v bivšem kranjskem deželnem odboru. Kajni dr. Lvgen Lampe je bil neumorno priden delavec, bil je učenec dr. Krekov v semenišču in je prepotoval skoraj celo Evropo. Zadnja leta je njegova politika pod vplivom dr. Šusteršiča zašla na stran-pota; škoda njegovega velikega talenta! — Rahlega zdravja je bil vedno. K. 1. P. Dnevne novice. — Umrl je v Zagrebu Hrvat, zagreški meščan in časnikar dr. Širne Mazura. — Po nad štiriletnem vojnem ujetništvu se je vrnil v Ljubljano iz Rusije vojni kurat č. g. Andrej Martinčič, o katerem njegovi prijatelji že dolgo časa niso imeli nobenih vesti. Gospod je v Rusiji veliko pretrpel in zrl neštetokrat smrti v obličje m bil priča krvavih bojev med boljševiki, Čehoslovaki in kozaki. O preobratu v bivši Avstriji-Ogrski je izvedel šele, ko se je pripeljal na Dunaj. 0 boljševikih pripoveduje, da so zelo močni, da so organizirali milijonsko armado, ki se pomika za Nemci, ki zapuščajo Ukrajino in podirajo za seboj železnico, Boljševiki gospodarijo do Urala. V Rusiji je draginja strašna. Zato vstopajo v njihovo armado tudi ljudje, ki niso boljševiki, ker vlada sovjetov vojake prav dobro plačuje. V boljševiški armadi služi zelo veliko bivših avstrijskih-ogrskih vojakov, posebno Ogrov. — Nerednosti pri jugoslovanskem vojaškem poverjeništvu na Dunaju. Z Dunaja nam poročajo: Pri našem vojaškem poverjeništvu (1„ Seilerstatte 30/111.1, oddelek za legitimacije za transport v domovino, je nameščen neki g. S i m i č , ki se vede do strank jako surovo in v starem avstrijskem feldvebeljskem tonu. Stranke pusti čakati cele ure, medtem ko se v sobi razgovarja z gospodičnami. Ko ga je neki slovenski poročnik, ki je po dolgem tavanju prispel na Dunaj, prosil, naj mu odkaže za dolgo pot 11. razred, je prejel v odgovor: » Da, ako platite 100 k runa « Neka bolna gospodična ga je tudi prosila za li. razred, nakar ji je odgovoril, naj bo zadovoljna, da se vozi v živinskem vagonu! Znanih nam ie več slučajev, da se oni, ki jim j č naklonjen, vozijo zastonj v II. razredu. Ud strank jem^e za vojaški transport v domovino (tudi od vojakov!) denar v nedoločenih zneskih ocl 30 do 100 kron. Od nekega ubogega visokošolca, ki se je vračal domov, je vzel 50 kron (I), od katerih mu ni vrnil ničesar. Kdo ga je v to pooblastil m kam gre listi denar? Uradnih ur, ki so itak prekratko odmerjene, se ne drži. Znan nam je slučaj, ko se je neki mož vrnil s e d -m i dan in je zopet zastonj čakal na prevozno dovoljenje, ki bi ga lahko dobil vsaj pri tretjem prihodu. Tega početja mora biti konec! Kaj naj porečejo k temu tuji državljani, ki gledajo vse to vsak dan? Pozirljamo g. stotnika Štefanoviča, naj naprari tu takoj red in pouči g. Simiča, da naj s strankami vljudno in nepristransko ravna, ne pa z njimi norce brije! — Jugoslovanska konzularna agentura na Dunaju (vodja dr. Peter Defranceschil se je preselila iz parlamenta v poslopje španskega poslaništva L, Seilerstatte 30/111. — Bedo na Dunaju opisuje znam Iranco: ski časnikai Du Buchet, ki se je mudil več dni na Dunaju, v listu »Le Petit Perisien« takole: Bede na Dunaju ni mogoče popisati, posebno v okraju Favoriten je strašna. Večina trgov je zaprtih, na največjih dobiš le nekoliko zmrznenega in gnilega zelja. Nočni azil ]e najgroznejši kraj v mestu. Napis na vratih ie napovedal, da so ga zaprli, ker primanjkuje kuriva in živil. , . — Dunajski jugoslovanski visokosolci regentu Aleksandru. Udanostna brzojavka dunajskega visokošolskega dijaštva Aleksandru se glasi: Njegovi kraljevi Visokosti regentu Aleksandru, Belgrad. Jugoslovanska akade-mična omladina na Dunaju najiskreneje pozdravlja popolno ujedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Sibov v enotno državo pod dinastijo Karadjordjevičev in Irdno upa, da bo Vaša kraljeva Visokost uporabila vse moči, da bodo združeni v Jugoslaviji vsi naši bratje od Soče do Vardarja. Na Dunaju, dne 12. decembra 1918. jur. Pero Barbič, jur. Joso Kamušič, pliil. Alojzij Res. — Jugoslovanskim državljanom na Dunaju. Vsi jugoslovanski državljani, ki se nahajajo na Dunaju, naj se zglasijo v uradnih prostorih jugoslovanske konzularne agenture v L okraju, Seilerstatte 30, 111. nadstropje, telefon 6194. Uradne ure so od 9. do 12. ure in od 3. do 4. ure. — Dr. Peter Defranceschi, konzularni agent. ..... , v . — Vsi slov. akademiki, ki se hoceio vpisati na zagrebško univerzo itd-, se nujno poživljajo, da nemudoma na dopisnici sporoče poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani ime, stroko in semester. Poverjeništvo potrebuje pregleda, da se more pravočasno poskrbeti za hrano in stanovanje. Dosedaj ie vpisanih na zagrebški univerzi le 30 slov. slušateljev, , , „, — Občeslovensko obrtno društvo ima svoj redni občni zbor dne 22. decembra 1918 v mali dvorani Narodnega doma v Celju ob 3. uri popoldne. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Vprašanja bodočnosti bolniških blagajn in zavarovanje delavcev proti nezgodam. 3. Vprašanja ustanovitve meščanskih šol obrt. trg. smeri. 4. Vprašanja trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. 5. Giede električnega toka iz. ra'a-6. Vprašanja koncesijoniranih obrti. — Odbor. — V mejah ljubljanskega in zagrebškega poštnega ravnateljstva je celokupni poštni in brzojavni ter telefonski promet in posebno tudi promet s poštnimi zavitki zopet dovoljen. Jamstvo v zmislu predpisov prevzame pošlna uprava razen za kraje, ki so vsled vojaških operacij ali večjih nemirov ogroženi, laki kraji se od časa do časa razglašajo. Sedaj spada med ogrožene pokrajine Koroško. I isma se predajajo zopet zaprta. Glede prometa z Dalmacijo, Bosno-Hercegovino, Srbijo, Črnogoro ter ozemlja izven Jugoslavije bodo odredbe _J »Zveza jugoslovanskih železničarjev«. Prva seja osrednjega odbora se vrši v torek, dne 17. decembra v društvenih prostorih v »Narodnem domu« ob 8. uri zvečer. Ker je na dnevnem redu konstituiranje odbora, je polnoštevilna udeležba vseh odbornikov neobhodno potrebna. — Kamniška železnica je že od nekdaj na glasu, da izmed lokalnih železnic naiveč nese, pa tudi, da je najslabše upravljana. Upali smo, da bo v Jugoslaviji kaj bol še. Vendar se doslej to upanje še ni udejstvilo. Zato se obiačamo na g. poverjenika za promet, ki ie sam rojak kamniškega okraja in tfotov" prav dnbro pozna naše razmere, naj bi odredil, da bi vozil v Kamnik in nazaj še en vlak, in sicer. kakor svoječasno, ob pol 2. uri popoldne iz Ljubljane v Kamnik in ob 5. uri iz Kamnika nazai. Druga nujna želja, ki ie že stara, odkar kamniški vlak vozi. pa je, naj bi vlak vozil na glavni kolodvor. Danes za to gotovo ni več posebnih ovir in ves kamniški okraj bo g. poverjeniku za promet gotovo zelo hvaležen, če bo ugodil nuini želji celega kamniškega okraia. — Objava. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani naznanja, da znaša obrestna mera za hranilno vloge od 1. januarja 1919 dalje do preklica 3 odstotke s pristavkom, da je vložnikom dano na voljo, dvignili svoje vlogo pred navedenim dnevom, ako s tem sklepom niso zadovoljni. — Iz Tržiča. Po mnogih prošnjah krajne-ga šolskega sveta je višji šolski svet dovolil, da se otvori peti razred na tukajšnji slovenski šoli, kaieri naj dobi tudi vsporednico, ker je učencev in učenk za en razred preveč. S tem ie ustreženo želji vseh, ker je podana prilika za višjo izobrazbo naše mladine. — Nemška zasebna šola se vsled pomanjkanja nemških otrok kmalu zatvori. — Priznanje. Narodna vlada jo priznaia g. nadučitelju Matiji Bartelnu v Semiču ob ujiokojitvi v priznanje njegovega zglednega dolgoletnega delovanja v šoli častni naslov »ravnatelj«. — Iz kočevskega okraja. Za dne 8. dec. je razvila »Jugoslovanska demokratska stranka« živahno agitacijo za ustanovitev krajevne organizacije za Kočevje in okolico: Banjoloko, Moravo, Stalcarje, Kočevsko Reko, vasi okoli i iz nt itd" Vpisnina 1 K, strankarski davek 1 K. Na čelu agitacije s podpisanimi lastnoročnimi vabili in ukazi stoji dr. Sajovic, kon-cipienl v Kočevju; sprejemajo od 21. leta vse vprek. Ljudstvo pa ve iz svoje izkušnje: Slovenska Ljudska Stranka nam je med vojsko vedno in povsod pomagala po svojem nad vse vzorno in požrtvovalno delavnem g. poslancu Skulju in njegovih zaupnikih, ta stranka, ta g. posl, skulj nam je dovolj demokratski (ljudski), medtem ko razni drugi gospodje niso znani med nami, da bi bili za naš blagor kaj storili; torej jih lepo odklanjamo. — Kočevje. Učenec L gimn. razreda, Nemec, sin višjega uradnika, vpraša v šoli dva slovenska součenca: »Ali vesta, kako se bere SHS?« — »Ne.« — »Pa povem vama jaz; to se bere: Schvveine-Hunde-Sammelstelle«. — Slovenca ogorčena to povesta doma. Drugi dan pride oni nemški učenec: »No, saj sta me že zatožila, kaj ne? Ali tega si nisem jaz izmislil, ampak po naši ulici se tako splošno govori.« — Bodi to na znanje g. dopisniku, ki pise kočevska pisma, katerih se kočevski Slovenci zelo veselimo; vsaj enkrat naj se temeljito in celotno prouči in pokaže položaj kočevskih Slovencev v večjem obsegu, kakor se le to dosedaj godilo v posameznih, ne vedno srečnih noticah. G. dopisnik bo zgoraj omenjeno dejstvo že primerno porabil. — Naša narodna vlada pa naj vidi, kam pride s preveliko popustljivostjo nasproti zagrizenim kočevskim hujskačem, katerih imena ter stalež so ji znana. Nekaj drugega je seveda z odredbo glede uradnega jezika na Kočevskem. 1 retežna večina Narodnega sveta za Kočevsko je prepričanja, da treba to odredbo vsaj začasno omiliti v smislu prošnje, katero so podale občine. Ločiti treba Kočevce sploh ter hujskače v Kočevju samem: tem nobenega ozira, onim pa prizanesljivo pravičnost, da se vžive v SHS državo. Res, veliko krivic so nam delali kočevski mogotci, a ne vračajmo krivice s krivico. Če tu doli ni mogoča medsebojna ljubezen, vladaj pravica, a ta v polni meri, če treba, tudi v strogosti. — Član Narodnega sveta. — k šole. G. Osterc, bivši vojni kurat, sedai kaplan v Zrečah, je imenovan za vero-učitelja na nemškem učiteljišču v Mariboru, za oba oddelka, t. j. za dosedanji ženski in temu novo pridruženi moški. — Bivše moško učiteljišče, seveda nemško, bo zanaprej slovensko. Za tozadevne nemške dijake so naredili oddelek pri ženskem zavodu pod skupnim vodstvom. — Škofa in duhovščino potrebuje celovški mestni zbor za to, da vpliva na kmetovalce, naj oddajajo več mleka za celovško mesto. V tem zmislu je sklepal občinski odbor v zadnji seji. Škof dr. Hefter je izdal tozadevni poziv na prebivalstvo, tudi na slovensko. Celovški nemški listi pa psujeio Slovence naprej, kakor v najbujnejših liberalnih časih in napadajo ter grde zlasti slovensko duhovščino. Mislijo, da še vedno živimo v časih robstva do nemških valpetov, — a se motijo. — Kdo preskrbuje Beljak? Slovenci! V zadnji seji občinskega odbora so namreč poudarjali, da dobiva Beljak iz slovenskih občin Marija na Žili in Bekštanj po 300 litrov na dan, medtem ko ne dobivajo ničesar iz trebanjske doline in špitalske okolice. Od tam ne pošiljajo mleka, ker niso postali deležni mnogih »dobrot«, ki so se jih nabrali Belja-čani ob povratku naših čet s fronte! Čedne razmere, ki pa že zdaj kažejo, da se bližajo Beljačanoni pod Jugoslavijo boljši časi! — V beljaški občinski odbor so pozvali zdaj tudi 12 socialnih demokratov in tri krščanske so-cialce. — Nemškonacionalni odbornik Rainer je predlagal, naj bi bili na mirovni konferenci zastopani tudi mesti Celovec in Beljaki Pa saj nismo še v pustu! — Celovški mestni odbor je sklenil kupiti staro plinarno za 300.000 kron. Dosedanji posestniki, neka družba iz Nemčije zahteva 420.000 kron. Plinarna, ki bi jo bilo mesto svoj čas dobilo lahko pod mnogo ugodnejšimi pogoji, je v zelo slabem stanju, kar je na kvar mnogim javnim in zasebnim podjetjem. Mesto bo kljub nakupu prisiljeno v dogled-nem času zidati novo plinarno za kakih sedem do osem milijonov. Slavno nemško mestno gospodarstvo tepe Celovčane slej ko preji Mestni šolski zaklad izkazuje za prihodnje leto 202.214 kron potrebščine. — Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani je imelo v nedeljo, 1. t. m., dobro obiskan občni zbor v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Na zborovanju so bile sklenjene sledeče resolucije: 1. Na Koroškem so nezasedena notarska mesta v Ro-žeku, Borovljah in Dobrlivasi ter eno mesto v Beljaku (po umrlem notarju Čebulu). Teh mest notarska zbornica v Celovcu ni hotela razpisati, ker ni imela na razpolago usposobljenih nemških prosilcev. Vsa ta notarska mesta upravljajo sedaj nemški notarski suhsti-tuti; dotični sodni okraji izvzemši Beljak se že nahajajo v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Gospod poverjenik za pravosodje v Ljubljani se zaprosi, da nemudoma odredi razpis teh izpraznjenih notarskih mest na kratek termin in jih odda slovenskim prosilcem. 2. V vseh državnih in javnih, torej tudi v notarskih uradih v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani je uradni jezik slovenski. Večina na tem ozemlju nastavljenih nemških notarjev ni zmožna uradovati v slovenskem jeziku; kvalifikacijo za slovensko uradovanje jim je dala prejšnja avstiijska vlada, ki ni zahtevala od njih legalnega izkaza o popolnem znanju slovenščine, temveč se je zadovoljila že s samim priporočilom kakega nemškega Volks-rata, da dotični nemški notar za silo lomi slovenščino. Vsi ti nemški notarji so bili zasedli svoja sedanja mesta na Slovenskem na škodo slovenskih notarjev in slovenskih notarskih kandidatov, zlasti pa tudi na škodo slovenskega naroda, ker so bili in so še eksponenti nemških Volksratov in Siidmarke. Ti so bili in bodo, če ostanejo na svojih mestih, v svojem političnem delovanju naši največji škodiiivci in narodni nasprotniki. Zahtevamo, da Narodna vlada SHS v Ljubljani odstavi ne- mudoma, kakor je odstavila nemške sodnike, tudi vse_ nemške notarje na v svojem območju ležečem ozemlju, pred vsem pa takoj one, ko|e je bivša avstrijska vlada brez zadostnih izkazil iz političnih ozirov kvalificirala usposobljenim za uradovanje v slovenskem jeziku. 3. Vsi slovenski notarji se poživljajo, da se pridružijo tej v interesu slovenskega liudstva, kakor tudi v našem stanovskem interesu sklenjeni resoluciji, da naše za-hteve podpirajo in v tem smislu delujejo. 4. olovenski notarji se poživljajo, da takoj pričnejo s pripravljalnim delom za načrt slovenskega notarskega reda in da k dotičnim posvetovanjem pritegnejo najmanj dva zastopnika Društva slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani. 5. Vsi slovenski notarski kandidati, ki še niso člani Društva slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani, se poživljajo, da takoj prijavijo društvu svoj pristop, vsak član pa naj redno informira društvo o vseh važnih stanovskih zadevah, da bo isto zamoglo uspešnejše v iavnostj nastopati. — Društvo si je izvolilo sledeči odbor: Fr Pre-sečnik, not. kand., Ljubljana, predsednik; dr. Ivan Grašič. not. kand., Ljubljana, podpredsednik; Janko Svetlič, not. kand., Ljubljana, tajnik; dr. bran Prislan, not. kand., Ljubljana, blagajnik; dr. Ludvik Grobelnik, not. kand, Kamnik, Fran Mastnak, not. kand., Novo me-SAto' odb°rn,ika; M. Ločnik, not. kand., Ljublj.. Anton Koder, not. kand., Ribnica, odb. nam.; Vimpolšek L, not. kand., Ljubljana, Fr. Ivan-šek, not. kand., Brežice, pregl. načunov. — Izvoz iz Nemške Avstrije je dovoljen za naslednje predmete: zdravila, kaolin, grafit, pletenine, papirnato izdelke, usnje, galanterijske, krznarske, glinaste predmete, vsakovrstna cestna vozila, godala, časopise, knjige, rabljeno selitveno blago, železniško službeno blago, mrliče in krste ter vsako blago, ki je opremljeno z izvoznim dovoljenjem nemškega državnega urada za vojno in prehodno gospodarstvo. (Staatsamt fiir Kriegs- und Uber-gangsvvirtschaft.) — Uvoz v Nemško Avstrijo je do jjreklica dovoljen za vsako blago, za katero je izdalo poverjeništvo za trgovino in industrijo Narodne vlade v Ljubljani dovoljenje. (Uradni list št. 12, odredba št. 120.) — Cene mesa. Od več strani prihajajo pritožbe, da mesarji, zlasti po deželi, prodajajo meso po naravnost nezaslišanih cenih, češ da se je živina podražila. V pouk prebivalstva se naznanja, da je na podlagi novih cen živini določila Narodna vlada SHS cene mesu z odlokom od 1. decembra 1918, št. 168, takole: goveje meso sprednje 6 K 20 vin za 1 kg s priklado; goveje meso, zadnje. 8 K za 1 kg s priklado: loj 6 K za 1 kg; jezik 8 K za 1 kg; pljuča 1 K 20 vin. za 1 kg; telečje meso I. vrste 10 K za 1 kg s priklado; telečje meso II. vrste 9 K za 1 kg s priklado. — K zadnjemu mesu spada tudi pljučna pečenka, bržola in druge boljše vrste mesa. Mesarji tudi za te vrste mesa nimajo pravice zahtevati višjih cen. V splošnem interesu ljudstva je, da vsi sodelujejo pri nadzorovanju, po kakšnih cenah mesarji prodajajo meso. Vsak posamezen slučaj naj se ovadi okr. glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu v Ljubljani, katere oblasti bodo krivce strogo kaznovale in jim eventuelno obrt odvzele. Če bodo pa ljudje sami trpeli navijanje cen in zamolčali znane slučaje iz ba-jazni, da ne bi imeli kake sitnosti, potem se bo oderuštvo brez strahu razvijalo in bodo hudje sami krivi, če trpe vsled odiranja. — Zgoraj omenjene cene mesa veljajo za vse v območju Narodne vlade se nahajajoče ozemlje, t. j. za bivšo Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, in sicer za mesta in po deželi. i i ^ Kd0 kaJ ve? P°rjančič Viktorija prosi, kdo bi ji mogel kaj povedati o njenem sinu ki je bival v ruskem ujetništvu, Valentinu rerjančiču, častniškem namestniku (Drag. 5" Zadnjo poročilo iz ruskega ujetništva je dobila imenovana mesca oktobra. Hodilo je 17 mr secev. Kdor kaj ve, se vljudno prosi, naj to naznani na naslov: Zora Ferjančič, Mažuraničf • trg št. 13. II. nadstropje. Zagreb. — Proda se okroglo 2700 steklenic različne velikosti. — Reflektanti naj se oglase v upravni pisarni v stari domobranski vojašnici. S. k. s. z. Izobraževalno društvo »Kranj« v Kranju je jiroslavilo ujedinjenje včeraj 15. t. m. z go voroin v »Ljudskem domu«, narodno igro »Mi klova Zala« in živo sliko. Orel na Vrhniki je oživel. Izvoljen jc odbor (občni zbor 28. nov.) in konstituirali. Telovadba se jo že začela. Orel v Kranju. Občni zbor se je dne L', t .m. vršil, odbor izvolil, telovadba začela, pri jatelji namnožili. Na zdarl ' Brezje. Dne 1. dec. 1918 sc jo vršilo občno zborovanje »Kat. izobr. društva na Brezjah. Po kratkem nagovoru predsednika g. Finžgarja Mirkota nam je P. Marijofil Ho-lcček pojasnil sedanji politično-verski in socijalni položaj ter nam dokazal, kako nujno potrebno je, da začnemo z združenimi močmi zojiet delovati za blagor svojega naroda. Predavanju je sledila volitev v društveni odboi Za predsednika je bil enoglasno izvoljen g. Mirko Finžgar, posestnik na Brezjah. I'o končanih volitvah v društveni odbor »Kat.. izobr. društva« na Brezjah se jo na splošno zahtevo zborovalcev konstituiral krajevni odbor S. I.. S. za Brezje. KOLIKO STANE »SLOVENEC«? Od 1. januarja 1919 bo veljala naslednja povišana naročnina: Za Jugoslavijo in vse dežele bivše Avstro-Ogrske: Celo leto . . . . 60 K — h pol leta.....30 » — » četrt leta.....15 » — » na mescc .... 5 » 50 » Za Ljubljano: Celo leto .... 58 K pol leta.....29 » četrt leta.....15 » ... 5 » na mesec LiubUanske novice. Praznik zedinfen|a Jugoslavije sc je praznoval 14. in 15. decembra slovesno in navdušeno. V Ljubljani ie počivalo 14. t. m. delo. V mestu so hiše okrasili z zastavami. Tudi veliko zasebnikov je okrasilo svoja sta- novanja z narodnimi zastavami. I udi s poslopij n t nia*r, domovina , katere prvo kitico je zložil A. Mihanovič. drujjo pa naš Silvin Sardenko. Me c zahvalnim cerkvenim opravilom so ustrelili na Gradu lOlkrat s topovi. Pred stolnico je bataljon narodnega vojaštva: ena stotnija srbske vojske in ena stotnija ljubljansk ega planinskega polki po dpoveljstvom srbskega majorja Gjorgje čiriča oddal med sv. mašo tri salve lj V počnščenje »milega pisatelja Ivana Cankarja je visela na Narodnem gledališču žalna zastava. Ko je sprevod šel mimo, je za-sviral orkester na gledališki strehi fanfaro pod vodstvom kapelnika Janka Ravnika, ki io je tudi komponiral. Pogreba so se udeležili korporativno člani drame, opere in operete pod vodstvom g. opernega intendanta Gove-Karja. Organizacija gledaliških članov in gledališki konsorcij sta položila na grob velikega umetnika vsak svoj venec. lj Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« se je vršil dne 11. decembra v pevski dvorani Glasb. Matice« ob dobri udeležbi. Po pozdravnem govoru predsednika gosp. A. Kapeta, ki so je spominjal živih in mrtvih delavcev pevskega zbora, je poročal tajnik o pretekli soziji Glasbena Matica« je priredila v letu 1917/18 17 koncertov, med njimi deset s sodelovanjem pevskega zbora. Izvršujočih samost. Članov jc bilo 82. med njimi 42 pev-cnv in 40 pevk, v dijaškem zboru je pelo 25 dijakov i.. 50 JoK;th goi.-nk; vseli pevcev in pevk je bilo 1r>i. V i>.vajenih /.borih se je oziralo izključilo na domače in druge slovanske moderne komponiste, krepko pa se je golila narodna pesem. Pevski zbor je s koncerti povzdignil vsa slcvvlja jugoslovanske probude, predvsem ua čast srbskim in severnim slov. bratom, 14 umrlim članom je zapel žalostinke. Po običajnih volitvah je bil pri slučajnostih izvoljen častiilni članom pevskega zbora g. rač svetnik Josip Juh za njegovo več kol 251etno neumorno delovanje v prospeh zbora. lj Vabim vse bivše člane ljubljanskega šahovskega kluba nu občni zbor, ki se bo vršil v torek dne 17. t. m. v restavraciji hotel i Slon . Dobrodošli so tudi vsi drugi prijatelj šaha. Pridite gotovo! — Tajnik lj Informativni sestanek v Zadružni centrali bo v sredo ob 11. uri dopoldne mesto popoldne. lj Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva > Merkur« v Ljubljani Sprejme sc: 1 knjigovodja, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 kontoristinje, 3 blagaini-čarke, 5 prodajalk, 6 učencev in 4 učenke. — Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 4 poslovodje. 5 skladiščnikov, 15 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 7 kontoristinj, 5 blagajni-Jark. 23 ur idaialk. 3 u Senci i i j učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. lj Zakaj je še vedno kisel kruh? Da je kruh še vedno kisel, pravijo, da je vzrok temu, ker ni pravih drož. Ljudje pa trde, da bi bilo drož dovolj, da pa peki ne delajo iz vseh, ki jiii dobe. kvasu, marveč jih prodajajo strankam, posebno radi pa zamenjujejo za surovo maslo, jajca i. dr. dobrote. Fa govorica je tplošno razširjena in so celo stranke, ki hočejo to dobro vedeti. Enako je s petrolejem, sladkorjem in soljo ter splošno z vsemi potrebščinami, katerih primanjkuje. Na ubogega mestnega prebivalca se ozira le malokdo. Vse-kako bi bilo treba v tem oziru točnega pojasnila in temeljite kontrole. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. decembra 1918: Novorojencev 16; mrtvorojenca 2: umrlih 29; od umrlih je 19 domačinov in 10 tujcev. Umrli so: za grižo 1 tujec, za jetiko 1 domačin in 2 tujca, vsled mrtvouda 3. za različnimi boleznimi 13, za pljučnico 4, za influenco 4 domačini in 1 tujec. — Za infekcijozno boleznijo vratico (diflerijo) je obolel 1 domačin. lj Vojaške konje je prišel kupovat v Ljubljano M. Stanič iz Brinja v Liki na Hrvatskem. Kupil je le enega in ga izročil gonjaču, da mu ga je gnal domov z drugimi, ki so bili tudi tu kupljeni; sam pa se je hotel odpeljati proti domu z vlakom. Mož je pa imel nesrečo. Komaj je stopil na glavnem kolodvoru v železniški voz, že mu je tuja roka segla v žep ter ukradla listnico, v kateri je imel Stanič še 250° kron denarja. Osumljenec, ki jc svojo žrtev opazoval bržkone pri blagajni, je bil baje prijet. lj Begunci, stanujoči v mestu Ljubljani, naj se zglašajo zaradi potrdil na plačilnih po-lah (za begunsko podporo) začasno v mestnem popisovalnem uradu (Mestni trg 2, pritličje, nasproti glavni krušni komisiji). lj Sprememba posesti. Gospa Josipina Kune je kupila hišo g. Olge Petričeve v Knaf-Ijevi ulici št. 4. lj Ustrelil jo sinoči v restavraciji pri Južnem kolodvoru neki vojak svojega tovariša. Za šalo, kakor pripoveduje morilec, mu je grozil z revolverjem, ki se je pa sprožil in je krogla zadela tovariša v glavo. Čas bi že bil. da so odločno nastopi proti razgrajačem in ljudem, ki kale javni mir v Ljubljani. Ob tej priliki opozarjamo, du se je na Bleivveisovi ce-sii ustanovila čisto po zgledu dunajskih burab lolpa mladih frkolinov pod vodstvom nekega I51etnega fantu. Ta tolpa posebno rada napada gimnazijce, kadar gredo v šolo in iz nje. Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri zvečer opera 'Prodana nevesta« za >-B« abonement. Včeraj je bilo pomotoma po-ročano, da se predstava vrši za »C« abonement, kar naj blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje. — V torek, dne 17. t. m. Ivan Cankarjeva drama >.Kralj v Betajnovi za »A« abonement. V naslovni vlogi Jožefa Kantorja gostuje Ignacij Borštnik. — Režijo vodi Ant. Danilo. — V sredo, dne 18. t. m. opera »Prodana nevesta« za »C« abonement. — V četrtek, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer Ivan Cankarjeva drama Kralj v Betajnovi« za »B« abonement. Jožefa Kantorja igra Ign. Borštnik. Narodna viada. Iz 32. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 13. decembru 1918. Nemški člani občinskega sveta ljubljanskega so odložili svoja mesta. Občinski svet v Ljubljani se pooblašča, da kooptira 7 članov, od katerih naj jih pripada 5 socialnodemokra-tični stranki, 1 Slovenski Ljudski Stranki in 1 Jugoslovanski Demokratični Stranki. Višji razredi državne gimnazije v Kočevju imajo skupaj samo 32 dijakov in 3 privatistke; tudi nemška gimnazija v Ljubljani je v višjih razredih slabo obiskovana. Zato se s koncem I. tečaja šolskega leta 1918/1919 razpuste zadnji 4 razredi na gimnaziji v Kočevju; dijaki lahko prestopijo na nemško gimnazijo v Ljubljani. Poverjeništvo za finance izda »uredbo, ki reureja selilne pristojbine državnih uradni-ov in uslužbencev. Kot odškodnino za po- hištvo dobi uradnik ali uslužbenec, ako je samec, dvomesečno temeljno plačo, ako ima pa poleg sebe enega ali več družinskih članov, štirimesečno temeljno plačo (brez funkcijske, aktivitetne in draginjske doklade). Preurede se tudi ogledne in druge, potne stalne pristojbine. Avskultanti, praktikanti in elevi dobivajo vse te pristojbine v isti višini kakor urad niki XI. činovnega razreda. Odobri se razglas poverjeništva za javna dela in obrt. ki določa na podlagi dosedaj izdanih naredb ravnanje z demobilizaciiskira blagom. 4 Naši begunci, ki se vrnejo te dni iz Nemške Avstrije, se nastanijo začasno v Sterntalu; ukrene se vse potrebno za njih preskrbo in za ! vzdrževanje reda. Vlada Nemške Avstrije se j naprosi, da jim dovoli vzeti s seboj iz Brucka posteljno, kuhinjsko in drugo opravo, ker je iz Sterntala večina teh predmetov izginila. * • • Imenovanje štabnih častnikov v seji Narodne vlade dne 11. decembra 1918. Imenovani so: za podpolkovnika major Franc Zvvirn; za majorje generalnega štaba: stotnika gen. štaba V. Andrejka pl. Livno-grad in Jernej Ankerst; za majorje: stotniki Viljem Dereani, Evgen Muller, Ant. Kreiči, Anton Lukanc pl. Savenburg, Matija Štefin. . Avgust Kolšek, Franc Jurkovič, Bog. Burnik, l Dragotin Pož, Edmund Schvvinger in Martin Colarič. Izvanredna imenovanja. Imenovani so: za polkovnika z naslovom in značajem generala major Rudolf Maister, pov. voj. obm. v Mariboru; za polkovnika v generalnem štabu. odpoikovnik Milan Ulmansky; za podpol aiorj Lav poti« Emil Knific in Ivan Orehek; za nadoskrbnik p, kovnika: major Herman Vidmar; za majorja ' u: stotnik Alfred pl. Lav-stotniki Edvard Vaupotič v generalnem- štabu: stotnik Alfred pl rič; za majorje: oskrbnik Anton Salran, k Aprovizacija. a. špeh za IV. okraj. Stranke IV. okraj« prejmejo špeh v torek, dne 17. t. m. dopoldne na Poljanski cesti št. 15. Delil se bo na zeleiu nakaznice za krompir po naslednjem redu: od 8. do 9. št. 1 do 500, od 9. do 10. št. 501 do 1000. od 10. do 11. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špelin, kg stane 30 K. Boa, črna, okroglasta, se jc zgubila v soboto na Slavčevem lconceilu v hotelu Union. Najditelj je po obličju znan in da se izogne soclnijskemu zasledovanju, naj boo z lepa proti nagradi odda v upravništvu tega lista. Izsle-dovalec najditelja se isiotako dobro nagradi. Našla se je v sredo dopoldne na trgu manjša vsota denarja. Dobi se pri g. Tom<\ Tabor štev. 2. Sodi. ..Slovenca" pod št. «9 7 sodov po 1500 litrov se proda. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo "70._ lt;pn ima v zalogi in nudi Ivan Ogrln, jf lllU vinska veletrgovina. Laverca pri Ljubljani. .■m. žimo, ščetine In slrkovo sla-jlllll. mo. Anton Simone na Gradu, Ljubljana. Ljubljanski stolni kapitelj naznanja lužno vest, je prečastiti gospod Msgr. Evgen Lampe, stolni kanonik, doktor teologije, komornik Nj. Svetosti itd. dne 16. decembra 1918 ob 7. uri zjutraj v 45. letu starosti po prejetih svetih zakramentih za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 18. decembra ob 3. uri popoldne iz stolnega župnišča, Semeniška ulica št. 2. Blagi rajnik bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 16. decembra 1918. Egiptovske svaičice Vec se poizve na stropje. levo. (cigarete) 10 ška-telj, so naprodaj. Bregu št, S, I nad- Dndiunnira za Par popoldanskih ur rUull UlilllUn se Išče. Naslov se izve pri upravi Slovenca pod številko 5014. Ahcnluont trgovske Atahrove šole z dob-AUaUliUllI rinil spričevali 19če primerne službe. Izvežban je tudi v strojepisju in stenografiji. Cenjene ponudbe na upravo „Sloveuca* pod ..Bodočnost 1919". samostojna, z dobrimi sprl-, čevali, se takoj sprejme za Ljubljano. Naslov pove uprava „Slo-venca" pod štev. 5063, ako znamko za odgovor. fnarnina se proda. Pismene ponudbe UrOdUlHi! pod šifro „ Graščina" na upravništvo ..SLOVENCA". Dtipin trnnn Poroča trgovina s se-lllujU MillU meni Sever & Komp. Ljubljana, Marijin trg štev S. z manjšim posestvom v bližini železn. postaje, vsestransko izobražena (tudi gospodinsko) tihega in mirnega značaja, se želi v svrho ženitve seznaniti t gospodom plemenitega značaja, ki bi imel primemo službo. Tajnost zajamčena. Ozira se samo na resne ponudbe, če mogoče s sliko, katere naj se naslovijo na upravništvo tega lista pod šifro ,Sreča 5074'. «inn nndiotia Vsem> ki 80 zanima)° ftlllfl"PflulBl|ll. za ustanovitev Kino-podjetij, daje natančnejša pojasnila, proračune in navodila kino-operater NIKO OGRIČ, Ljubljana. Mestni trg štev. 24, I. nadstropje. 2 voza na peresa lana, iz jesenovega lesa, na prosto osi, kovana, proda Ivan i Zaje, kolar, Vir, p. Dob pri Domžalah. i Prednost pri nakupu ima oni, ki da v ' zameno kaj živil, najraje sladkor. Naob rožen fant z nekaj gotovine želi znanja v .svrho ženitve s samostojno posestnico, (vdove z enim ali dvema otrokoma niso izključene). Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko na upravo Slovenca pod šifro: „TIha sreča". Tajnost strogo zajamčena. H. dva ali več se sprejmo v I, trajno delo. llrana se plača po dogovoru. Obenem 0 iiijnit se sprejmeta v poduk L sUjuil pri čevijarskem mojstru Pran Laniov-sku na Tržaški cesti št. 5, Ljubljana Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hnion Z. Plulgjar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge ia tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojimi zopet ordlnuje v Celja, »Narodni dom«. 5026 Metle izradjuje na veliko i malo „Pučka radiona" ZAGREB, GOL JAK broj 2, Telefon: 18-28. Lesene podplate coldja izdeluje in dobavlja vsako množino < o varan SAMSA * CO. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 4732 Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi ss oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji Hauorin Mek prvi fotografski in povečevalni zavod -::: V LJUBLJANI - KOLODVORSKA ULICA it. 34 a. jfisa naložitev tlanaria! pr£Sno posestvo v lepem prometnem ter iudu-strijskem kraju, obstoječo iz njiv, lepega sadnega vrta, dvorišča in velikega zidanega poslopja, katero stoji lia naj-prometnejšem prostoru, ob državni cesti in le par minut od kolodvora. V stavbi je vodovod in na razpolago tudi električna razsvetljava. V ozadju stavbe, oziroma vrta na razpolago vodna moč (Ljubljanica). Zatorej najugodneje za kakršnokoli podjetje, tovarno ali večjo obit; istotako za vsako trgovino. Cena posestva K 100.000. Naslov prodajalca se izve pri upravi lista pod št. 5065 no stanovanje mSI^ brez otrok za takoj ali 1. januar 1919. Ponudbe pod šifro „Januar" na upravništvo „Slovencu". ifnsifltmil/ton spreten risar, sedaj v sluz-hUllMlMudi, bi kot tak v Trstu, želi od 1, januarja 1919 naprej primerno delo - Dopisi se prosijo vposlati pod »Do movlna 1000« na upravo .Slovcnca GARJE srbečico, hraste, liiaje, aniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po polti 5 K poštnine prosto. — Prodaja hi razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Dražbeni oklic. V četrtek, dne 19. t. m. in po potrebnosti sledeče dni, se bo prodajalo v Kranjski gori in okolici na javni dražbi okoli 200 lesenih barak. Kupnino bo položiti takoj v gotovini. Začetek dražbe vsak dan ob 9. ari zjutraj. Komisija se snide malo prej v občinskem uradu. 5027 V Ljubljani, II. decembra 1918. Po nalogu pov. za j. d. in obrt. JELENC, stotnik. Upleni isolation". posestva v Jugoslaviji se oddajo poceni parcele. Zemlja zelo plodovita, gnojenje samo vsako tretje ali četrto leto, ugodna prilika za nasoljenike. Kupcem, ki nimajo dovolj denarja, se preskrbi posojilo, za gradbo poslopja se jim odda poceni les, dokler na zgradijo svojih domovij, se jim dajo hiše v najem. Interesenti naj se nemudoma obrnejo na upravo „Splendlt Isolation'" .Slovenca" pod vseh vrst kupuje po najvišji ceni in v vsaki množini tvrdka MIHAEL OMAHEN, Vlšnjagora. Dnnih cn' svinja in 6 mladičev po se- N UUu IU. dem tednov starih. - Več pri: Fanl Blrtlč, Laverca pri Ljubljani. cal 16 in cnl 12 so iiUlMG |JliaHB naprodaj pri tvrdki F. K. Kalser, puškar v Šelenburgovl nllci 6 v Ljubljani Planino in nekaj pohištva se proda na Poljanski cesti 29, Ljubljana. Pristno TOALETNO MILO fino dišeče komad 100 gr 3 kosi K 18-— 6 kos. K 34 — 12 kos. K 65 - Pristno PRALNO MILO za kg kron 26-— Pošilja proti predplačilu M. JCNKER, izvozna tvrdka Zagreb 39, 1'etrinjska 3. Hrvatsko. Št. 16546. 50r.-i Zenitna ponudila. star, želi spoznati gospodično ali mlado vdovo, ki ima mlin kot, last ali v najem. Ozira se samo na resne ponudbe, katere naj se blagovoli poslati na upravništvo tega lista pod šifro Mladi mlinar iSS.i. značajna, zmožna sloven-i, ščine in nemščine z večletno prakso v mešani trgovini, ter z dobrimi spričevali, želi službe, najrajo v trgovini s papirjem, oziroma v knjigarni v Ljubljani ali Zagrebu. Naslov pove uprava ,,SI ovenča" pod št. „5077 Značajnost". nrnilaia fin'h P8rziJsWh iu IHUudjll turških preprog in namiznih pregrinjal pri tvrdki Benedikt & Co., Ljubljana, Prešernova ulica. samostojna moč, zmožna , knjigovodstva, korespondence, tesnopisja, slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj pri tvrdki Gorlčar & Leskovšek v Celju. z vrtom, njivami ln ________________ ..... travniki prodam. - Več se izve pri lastniku LJUD. MERHAR, Dolenja vas pri Ribnici. Vanhill 'c z°Pet v vsaki množini na Udi Ul U razpolago v trgovini z železni-no Breznik & Fritsch v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 17. na an gostilna aH v trgu se sprejme v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 5073 Hudi oddaje izvrševanja iu.umi.ar-slcih del v vseh mestnih in v magistratu i oskrbi stoječih poslopjih ln dalje zaradi oddaje snaženja peči, ognjišč iu dimnih cevi v mestni pehotni in top-niCarski vojašnici za lota 1919, 1920 ii; 1921 vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 21. decembra 1918 dopoludne ob 10. uri javna pismena razprava. Mlinar, 26 let j Pogoji ln vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni v navadnih uradnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa kolekovane in opremljene z va-dijem 200 K ln zapečatene dražbeni komisiji. Izrečno se določa, da se na ponudbe katore ne bodo povsem odgovarjale razpisnim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katero bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno Izročene. ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje, oddati razpisana dela po lastnem preudarku tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mastni magistrat ljubljanski dne 7. decembra 1918. h konjem dobi službo pri stro jilni tovarni Samsa & Co. v Ljubljani, Metelkova ul. 4. Trgovski pomočnik, mešane stroke, Išče službe. Naslov pove uprava tega lista pod št. 5072. pri proizvajalcu J. GIGOVIČ, Nova Gradiška, Slavonija. Pošilja nad fi ki' Deuar naprej ali 50°/Q naplačlla.