TRST, četrtek 4. junija 1959 Leto XV. . Št. 132 (4286) DNEVNIK Cena 30 lir Tel.j Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. §, JI. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečtiolOO Ur. letno i 10OT 11 *'>• št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun, -aaioznisiv« tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3J.. tel. 21-928. tekoči račuu pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Op j • — jrvmi BLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski i—. ffnančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Iskanje kompromisa v Ženevi za sklicanje sestanka najvišjih Včeraj tajna seja pri Herterju, danes pa pri de Murvillu Jutri plenarna seja - Predstavnik francoske vlade poudarja obojestransko željo po sporazumu ŽENEVA, 3. — Štirje zunanji ministri so imeli da- . . popoldne pri ameriškem državnem tajniku Her-nut nov° tajno sejo, ki ie trajala dve uri in 25 mi-ijt-Sklenili so, da se bodo jutri ponovno sestali ob •JO pn francoskem zunanjem ministru de Murvillu. nnodnja plenarna seja pa bo v petek ob 15.30. Ju-v.. j\ tajni seji bo sledila »delovna večeria*. ki io Priredil de Murville. jKakor je poročal ameri-jjA Predstavnik, se je danile tajne seje udeležilo <*eb. Po seji so bili mi-‘ tri «dobre volje in so ^ Prijateljsko razgovarjali». j? vprašanje časnikarjev, J Se opaža kaj konkret-*». je predstavnik odgo-JJ11* da ne more povedati c drugega nego to, da mi-^ri nadaljujejo razgo- izjj^dšiavnik Je med drugim (i .“Ne morem napoveda-se t>° pokazalo kaj Hiti etneSa. Ne morem orne-tem "“denega roka v zvezi s fetie udeleženci konfe- "oseer vfdno upajo, da bodo itn,®.1 *aj konkretnega med p nJavo pogledov.« !jhorl tlana5nji seji so se trije Hjij n' ministri posvetovali iih i Seboj eno uro, zvečer pa Kino povabil na večerjo za-?on 'iPernški zunanji minister ^ “fontano. ljajo Poetičnih krogih ugotav-Dj ’ ?a kljub togosti stališč tpaj m in na drugi strani, kopCu “a bo konferenca na Sil o sprejela vrsto priporo-konf. Berlinu za naslednjo ^ renco najvišjih. itVail u^r.eP>. ki jih predvidi vloj nai di bili tudi ukrepu zahodnih čet v Ber- m ustanovitev štiristran-Mog0- ora’ nai bi imel razsojati spore in vsa-!iVtl0 ? incidente. V to »priliv *°misijo» bi vključili | lov ^Predstavnike obeh de- " „se tii 5®rlin_, . Francozi in Američani t«!J s® tiče števila zahodnih V 15 ‘’lcvltu AdllUUTUIl Slejj 'ICflinu, nameravajo An-fteijj * rancozi in Američani ' Sam- ^ovjetski zvezi, da Vilo I"1 . določili najvišje šte-8erjj VoJih čet v zahodnem Na,,;11’ ki naj .bi bilo enako tako da se ne bi fal0)> ■ Pač pa samo «bloki- 0] ' prizivna komisija tič H oa0?ala o vseh sporih, ki se ne prekinejo stiki ter da se razgovori vodijo do kraja in da se najde sporazum. Zdi se tudi, je dodal, da se počasi napreduje h konferenci, najvišjih. Če je to res, je mogoče, pravzaprav verjetno, da bo prihodnje dni mogoče najti u-godnejša tla za sporazum zaradi dobre volje zahodnih držav.* Moskovski radio je v oddaji za angleške poslušalce izjavil, da bi umik zahodnih čet iz zahodnega Berlina in sprememba tega dela mesta v svobodno mesto bila v korist britanskega gospodarstva. «Go-spodarski odnosi Velike Britanije s tem delom Nemčije bi se lahko razvili, ker bi bile večje možnosti trgovine z Vzhodno Evropo skozi zahodni Berlin.* «Rešitev v tem smislu, je dodal komentator, bi nudila Veliki Britaniji številne gospodarske in druge koristi. Predvsem pa bi se izboljšalo mednarodno ozračje.* Nikaragua zahteva pomoč OSA WASHINGTON, 3. — Nikaragua je zahtevala od Organizacije ameriških držav (OSA) pomoč proti zatrjevanemu napadu na njeno ozemlje. Kuba pa se je uprla tej zahtevi in svet organizacije se bo sestal jutri, da'odloča o zadevi. Danes je bila izredna seja sveta organizacije. Predstav- nik Nikarague je izjavil, da se še druge revolucionarne sile približujejo Nikaragui in da to ogroža mir na kontinentu. Zahteval je ustanovitev »posvetovalnega organizma*, ki naj prouči nastali položaj. Kubanski predstavnik je izjavil, da se v tem primeru ne morajo uporabiti določbe pogodbe o medameriški pomoči, ker mora Nikaragua sama rešiti notranji spor, ki nikakor ne ogroža miru na celini. Dodal je, da se dogodki v Nikaragui ne morejo primerjati s tem, kar se je dogodilo v Panami, ker je večina napadalcev v Panami bila s Kube medtem ko so tisti, ki so se sedaj izkrcali v Nikaragui, državljani te države. o Narodna garda v Nikaragui pa je danes javila, da je med spopadi bilo ubitih osem »napadalcev* Narodana garda zasleduje ostale «napadalce». Medtem se v državi nadaljuje stavka trgovcev. Notranje ministrstvo v Nikaragui zatrjuje, da so na poti v Nika-raguo tri ladje, na kateri so uporniki, ki prihajajo s Kube. Po vesteh iz v San Salva-darja so uporniške sile v Nikaragui odprle štiri fronte in se tam srdito borijo. Neki časopis piše, da je predstavnik vlade v Nikaragui po telefonu izjavil, da so vladne sile ujele 35 upornikov in sestrelile dve njihovi letali. Predsednik Somoza je zavrnil poziv upornikov, naj odstopi in je odredil nadaljevanje borbe proti upornikom. Zdi se, da sodeluje sedaj pri uporu okoli 500 mož. Ce jim bo uspelo ostati v gorovju in nadaljevati gverilsko vojno, se jim bodo verjetno pridružili številni nasprotniki sedanjega režima. Upor že letalskega, železni-cestnega prometa. M. *. V-C em Pa Je posebna de-tOpn 3a zahoi' hSL štirim Nik —Zahodnega Berlina iz-ljci.iamS zahodnim dele- !*o str \ Ženevi poročilo na • vani,, 0 “prevratnem de-•i t v vzhodnem Berlinu* "■ Ni>Ilr-a-a!:anti' proti Zahod-l"“ravaCIb' Zatrjuje se, da na-i9ciia zahodnonemška dele-"Oflfp-J^dložiti ta dokument "“Hišic ncJ’ bo vzhodno- a delegacija še dalje ^hort,!^e»ra delovanja proti V ^ni Nemčiji. ti2l) kr°gihi blizu NATO v Pa- ll"vnilf' 1,zjavliai°. da so pred- ^8tot„ eRa zavezništva «sto- '"hodrr0 °d°brili način, kako Jahja v !?’nistri vodijo poga- . 2enevi». Na današnji "ATo sei' stalnega sveta m. srt 4«::. i Zahodno Nemčiio i -'SvnilciS° _trile zahodni pred- >°Voi iPai 1"“šča b° Gu>'laumat, ki nado- ,s?Bovo'ri|^0ro^a** ° ženevskih ?nzu pa je minister za Ulil Ja s.;.a de Murvilla, izjavil 5it)fer’ vlade, da ženevska " ko,,*11 Ca “Počasi napreduje *t“r jrenci najvišjih*. Mini-"“Vi dodal, Hujskanje celovškega < Volkszeitung* (Od našeta dopisnika) BEOGRAD, 3. — Slabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, ki se je pričelo z ukinitvijo dvojezičnih šol na Koroškem, s sprejemom novega zakona o šolstvu in dekreta o obvezni uvedbi slovenščine samo na nekaterih sodiščih, in zaostrilo z izjavami najodgovornejših avstrijskih državnikov v predvolilni kampanji, z udeležbo za- stopnika avstrijske vlade in njihovimi izjavami na zborovanju sudetskih Nemcev na Dunaju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki tako imenovane begunske hrvaške vlade, se nadaljuje. Napovedano je namreč zborovanje podonavskih Nemcev v Salzburgu. Avstrijsko časopisje, med katerim prednjači vladni celovški list eVolkszei-tungn. nadaljuje napade na Jugoslavijo. Tako je eVolks-zeitungn pred dnevi objavil vrsto člankov o domnevnih zločinih partizanov na Koroškem v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Postaja vedno iniimiiii»iiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi*iii»iiiiiiinii»*iiiiiMiiiiim»»iiiMiMiii»ii»HHiii»iiM»iiiii»iiiiiiMi Tudi predsednik vlade Segni je že na Siciliji Vsi antifašisti obsojajo ker nasprotuje proslavi osvoboditve Rima Vatikansko glasilo pa piše, da je bil Rim osvobojen «na priprošnjo češčene Device» - Senat je odobril proračun ministrstva za zunanjo trgovino Ministri bi morali pripraviti skupen ^delovni dokument* za predsednike vlad - Poudaril je, da so dosedanji rezultati v Ženevi nezadostni za sklicanje takega sestanka h. ja JS K sem CMS*“" h9Pisai avida Wooda, ki je >g spenjeni članek. «Eve- vVk ]&?*. pa obJavlj“ ‘1*(C P IJU UUJUV1JO katp "andolpha Churchilla, h in?m sprašuje, kdo je L?k v „n?res navdihniti čla-sljlJčui« ?esu». Church’11 iz-z* a bi to bil mini-1 ih ° rainbo Duncan San-"»nister za delo Mae hJ^stra rr,omenia notranjega Jlavi Sutlerja, o katerem >.elho«; Je morlj snci,rem pravi, da ni do- "tislj?^t da bi oi lahko tako zapleteno zvijačo WASHINGTON, 3. — Predsednik Eisenhovver je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da do sedaj ni bilo na ženevski konferenci zunanjih ministrov takega napredovanja, ki bi opravičilo sestanek na najvišji stopnji. Vendar je on vedno pripravljen široko presojati sleherni napredek, ki bi lahko bil zadovoljiv. »Ne bi bilo realistično, je dodal predsednik, pričakovati, da bi zunanji ministri doseg'i bistvene sporazume o najvažnejših vprašanjih. Toda moral; bi vsaj ugotoviti, da Zahod in Sovjetska zveza skušata skrčiti prepad med njima in določiti tiste sektorje, ki bi omogočili sestanek na najvišji stopnji*. Rezultati ženevske konference bi morali biti taki, da predsednikom vlade lahko nudijo to, kar je predsednik o-značil za delovni dokument za morebitni sestanek najvišjih. Zatem je predsednik izjavil, da pred sporazumom o nemški združitvi ne bo smelo biti ovir za pravice zahodnih držav v Berlinu. Na vprašanje, ali mu izhaja, da Sovjetska zveza kaže sedaj manjše zanimanje kakor v preteklosti za konferenco predsednikov vlad, je odgovoril, da ne more presojati, ali sovjetski voditelji želijo manj kakor prej tak sestanek. Ugotovil je tudi, da nedavni govori Hruščeva prav gotovo niso taki, da bi zmanjšali napetost in ustvarili manj napeto ozračje za pogajanja. Vprašali so ga tudi, ali bi bil naklonjen vrsti sestankov na najvišji stopnji, če bi na ženevski konferenci napredovali. Predsednik je odgovoril, da bi vrednost vrste takih sestankov določali v celoti prej doseženi rezultati in perspektive nadaljnjih rezultatov. Ponovil je tudi, kar je že večkrat izjavil, t. j da bi bil pripravljen iti kamor koli vsak trenutek, če bi ta sestanek pripomogel k zmanjšanju svetovne napetosti in če bi povečal zaupanje med narodi. Predsednik ni hotel komentirati «Lloydovega primera*. Poudaril pa je dejstvo, da so takoj objavili brzojavko, kri jo je Mac Millan poslal Sel-wynu Lloydu. ................. Zatem je predsednik izjavni, da minister za obrambo McEJ-roy vodi preiskavo glede prednosti dveh protiletalskih izstrelkov «Nike-Hercules», s katerim je opremljena vojska in »Bomarc*, ki ga misli stvo prihodnje leto uporabljati za zaščito ameriških mest. Predsednik je izjavil, da ima vse zaupanje v Lewisa Straus- sa, ki je bil imenovan za tajnika za trgovino in katerega imenovanje mora kongres še odo-briti. Dalje je predsednik izjavil, da je še vedno naklonjen dolgoročni politiki za kredite nekaterim tujim državam za njih razvoj, toda s pogojem, da ti ameriški skladi prihajajo iz normalnih virov in ne iz posojil. Izrekel je tudi željo, naj bi kongres revidiral zakonodajo o delu. Kar se tiče republikanske stranke, je predsednik izjavil, da so začeli temeljito proučevanje, da ugotovijo vzroke, zaradi katerih je stranka v zadnjih šestih letih zgubila na popularnosti. Namen tega proučevanja je, najti sredstva, da se stranki da nov zalet. Dalje je predsednik izjavil, da je še vedno naklonjen svojemu načrtu za začetne ukrepe v zvezi s prekinitvijo jedrskih, poizkusov, s tem da bi za sedaj prepovedali eksplozije v atmosferi. (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Danes je tudi predsednik vlade Segni prispel na Sicilijo in govoril v Messini. Spravil se je predvsem na komuniste in rotil volivce, naj storijo tisto, kar je storil De Gasperi pred dvanajstimi leti, ko je socialiste in komuniste spravil iz vlade. Tudi on se je pridružil včerajšnjim Scelbovim grožnjam, kajti bojazen pred porazom po zgledu Doline Aoste in Ravenne je postala tri dni pred volitvami še večja kot je bila doslej. Deželni svet Sicilije, ki ga bodo v nedeljo izvolili, .šteje 90 članov. Po volitvah leta 1955 je bil ta svet sestavljen takole: KD 37 poslancev KPI 20 » PSI 10 » Monarhisti 9 » MSI 9 » PLI 3 » PRI in PSD1 2 poslanca V novembru lani pa je iz krščanske demokracije izstopilo šest deželnih poslancev, ki so skupaj z levo in desno opozicijo sestavili deželno vlado. Na čelu šestih bivših de-mokrščanskih poslancev je Milazzo, ki je z nj(mi in z drugimi odpadniškimi demokristjani ustanovil novo stranko po4 imenom «Socialno-krščansko sicilijanska zveza* («Unione siciliana cristiapo sociale*). Milazzo je po splošnem mnenju danes med vročo predvolilno kampanjo brez dvoma najpopularnejši politik in nihče ne ve, koliko demo-kristjanskih volivcev bo potegnil za seboj. Vseh volivcev je 2,913.498. Milazzo pa ima največ možnosti za uspeh v Palermu, Trapaniju in Cata-niji. Dekret Sv. oficija je naperjen v prvi vrsti proti njemu, toda on je poudaril, da je dober katolik, kljub temu pa da se noče niti v vladi niti med volilno kampanjo ločiti od socialistov in komunistov, čeprav mu dekret grozi z izobčenjem. Prepričan je, da bo dosegel na volitvah celo deset sedežev v deželnem parlamentu, medtem ko mu nasprotniki prorokujejo samo tri ali največ pet sedežev. Vatikan se j* vmešal s svojim glasilom danes tudi v precej razburkano afero deino-kristjansko - monarhofašistične-ga rimskega župana Ciocetti-ja, ki ni hotel organizirati proslave osvoboditve Rima, ki bo jutri, 4. junija. «Osservatore Romano* piše namreč med drugim, da je do osvoboditve Rima prišlo «na priprošnjo češčene Device*, hkrati pa brani rimskega župana, proti kateremu so se složno dvignili vsi antifašisti. Predstavniki KPI, PSI, PRI, PSDI, MUIS in PR so sklenili, da bodo priredili prihodnjo nedeljo v rimskem gledališču «Adriano» skupno proslavo, na kateri bodo govorili: Parri, Amendola, Pertini, Vigorelli, Battaglia in Piccardi. Objavili so tudi skupen lepak, v katerem obsojajo nezaslišano stališče župana in njegovega klerikalno-monarho-fašističnega odbora. Na pobudo radikalov so sklenili, da bodo intervenirali tudi pri predsednikih obeh zbornic in so danes sestavili posebno delegacijo, ki sta jo predsednik poslanske zbornice Leone in namestnik predsednika senata Bosco že sprejela. Sklenjeno je bilo, da bodo jutri v obeh delih parlamenta govorniki omenjenih strank govorili o osvoboditvi glavnega mesta Italije ter da se bodo tem govorom pridružili tudi vlada in obe predsedništvi parlamenta. V senatu so danes odobrili, po enotedenskem odmoru, proračun ministrstva za zunanjo trgovino. Pred glasovanjem je govoril minister Del Bo. Med drugim je povedal, da se je čili ustave. S temi določili uvoz znižal za 13,7 odst., kar je zmanjšalo deficit v plačilni bilanci. V prvem tromesečju letošnjega leta je znašal uvoz 473.691.000.000 lir, kar je 7.4 odst. manj kot v prvem tromesečju lani. Hkrati pa je izvoz znašal 390.072.000.000 ali 2 odst. več od lani. Minister je poudaril, da je ta pojav zadovoljiv, zlasti če se upošteva, da je padec cen višji prj izvozu kot prj uvozu, Za plačilno bilanco pa je dejal, da predstavlja v razdobju ja-nuar-marec 1959 zvišanje za 178 milijonov dolarjev v primerjavi z zvišanjem 96 milijonov dolarjev v istem razdobju lani. Nato je Del Bo govoril še o prvih posledicah konkretnega funkcioniranja sporazuma o Skupnem evropskem tržišču. Glede trgovanja z vzhodnimi državami, predvsem pa s Kitajsko, minister Del Bo ni dal zadovoljivega odgovora na kritike levičarskih poslancev, ki so mu med drugim očitali tudi, da je Italija nameravala poslati posebno gospodarsko misijo istočasno, ko je imenovala svojega veleposlanika na Formozi pri Can-kajškovi vladi. V tem leži vzrok, da je kitajska vlada italijansko misijo zavrnila. Minister je odgovoril, da obe zadevi nista povezani med seboj, ker da je italijanska vlada sedaj že v stikih s kitajskim veleposlanikom v Bernu in se z njim pogaja za obisk posebne trgovinske delegacije; kitajsko trgovsko delegacijo, ki je prišla k nekemu državnemu podjetju v Italiji, pa je vprašala za možnost otvoritve posebnega trgovskega urada v Pekingu, s čimer bi se omogočila večja izmenjava med obema državama. Poslanci so začeli razpravljati danes o proračunu ministrstva za pravosodje. Komunistični poslanec Zoboli ie dejal. da je treba vskladiti zakonodajo glede dela z dolo- ................... Nobenega znaka od satelita «Discoverer 111» v katerem so štiri miši, ki naj bi se vrnile Satelit so izstrelili včeraj in so napovedali, da se bodo štiri miši s pomočjo posebne naprave vrnile na Zemljo VANDENBERG, 3. — Z letalskega oporišča Vandenberg v Kaliforniji so izstrelili dvostopenjsko raketo, v kateri so bile štiri miši. Druga stopnja rakete naj bi začela krožiti okoli Zemlje in postala satelit »Discoverer III.* S posebno napravo so nameravali doseči, da bi se kabina, v kateri so miši, vrnila na Zemljo. Pozno ponoči je predstavnik vojske polk. Curtin izjavil, da dvomi, da je satelit začel krožiti okoli Zemlje. Opazovalne postaje v bližini Havajskih otokov niso ujele pričakovanih znakov satelita. Informacije, ki so jih dobili, kažejo da se je izstrelitev satelita posrečila. Dodal je, da ne ve, čemu niso dobili znakov od satelita. Curtin je dalie sporočil, da bodo rezultat iskanja satelita javili v Washingtonu in na sedežu oddelka za izstrelke v Inglewoodu (Kalifornija). Znake s satelita so dobivali samo prvih petnajst minut letenja rakete. Satelit «Discoverer III* bi moral napraviti en krog oko- li Zemlje vsakih 94 minut A-pogej satelita naj bi bil 722,5 km, pengej pa 225,3 km. Hitrost pa 28.000 km na uro. Satelit predstavlja pravzaprav druga stopnja rakete, ki tehta 720 kg. Poleg kabine, kjer so miši. vsebuje satelit tudi elektronske merilne instrumente, ki naj bi merili jakost in lastnosti kozmičnih žarkov v veliki višini. Kabina ima premer 82 cm, visoka pa je 67 cm in tehta 72 kg. Ce bo satelit nastopil krožno pot nad obema tečajema, iii če bo mehanizem dobro deloval, bo mogoče doseči, da se miši vrnejo na Zemljo na predvidenem kraju. Jutri bo osem štirimotornih letal skušalo kabino ujeti v zraku, če bo poizkus uspel. Padec kabine bo zaviralo padalo. Predvideva se, da bo pri 17 krogu okoli Zemlje posebna tempirana naprava spravila v akcijo napravo, ki bo nagnila satelit za 60 stopinj, tako da se bo lahko začel vračati na Zemljo. Kabina se bo ločila od satelita s pomočjo eksplozivnih nabojev. Takoj po ločitvi bo stopila v akcijo rake- ta, ki bo zmanjševala hitrost padanja kabine, da bo prišla v atmosfero, ne da bj zgorela zaradi trenja. V določeni višini bo posebni prekinjač, ki ga bo avtomatično sprožila zaviralna sila, odprl padalo, k; bo še dalje zaviralo padec kabine Pentagon javlja, da so se štiri miši rodile pred približno desetimi tedni. Skupina, kateri pripadajo, ima ime genetičnega kodeksa «C-67». «Gie za črne miši, ki jih označujejo za “najboljše vzorce, ki so jih vzeli iz posebne selekcije in ki so bile nalašč izvežbane za svoje vesoljsko potovanje*. Po načrtu bi se morale miši vrniti na Zemljo 26 ali 27 ur po izstrelitvi rakete, ko bo kabina, v kateri so zaprte, padla v Tihi ocean več sto milj severnozahodno od Havajskih otokov. Letalstvo bo skušalo uloviti kabino med njenim zadnjim delom padanja. Ce letala ne bodo pri tem uspela bodo stopili v akcijo toipedni lovci, ki bodo skušali rešiti kabino stotek delavcev povečal od 26 na 33 odst. od skupnega števila članstva. Danes je skoro vsaki peti zaposleni delavec Srbije član zveze. Steihlo žensk članic se je povečalo za 10.000, pripadnikov narodne manjšine za nad 9.000. Kongres bo razpravljal o družbe-no-političnem delovanju organizacije in o vprašanju gospodarskega razvoja republike. V dosedanjem razvoju gospodarstva republike ie bilo samo od 1954 do danes vloženih okrog 780 milijard dinarjev, od tega 303 milijarde v industrijo in 114 milijard v kmetijstvo. V isti dobi se je industrijska proizvodnja podvojila, doseženi so bilt pomembni rezultati na področju kmetijstva in v vzpostavitvi socialističnih odnosov na vasi. B B. «»-------- Edvard Kardelj je obiskal SarpsborjJ OSLO, 3. — Edvard Kardelj je obiskal danes dopoldne lesni kombinat v Sarpsborgu, 100 km južno od Osla. Kombinat je v poslovnih stikih z jugoslovanskimi podjetji. Med kosilom, ki ga je priredila uprava kombinata, je Kardelj izrazil željo, naj bi se gospodarstvo med Jugoslavijo in Norveško čim bolj razvilo, «kajti to vodi k sporazumevanju in prinaša- obojestranske koristi*. Britanski kmetijski minister obišče FLRJ LONDON, 3. — Prihodnjo nedeljo bo obiskal Jugoslavijo britanski kmetijski minister John Hare. Ministra Ha-rea, ki bo sedem dni gost jugoslovanske vlade, bosta spremljala glavni svetnik prof. Sanders in osebni tajnik Locke. Obisk britanskega ministra je nadaljevanje medsebojnih obiskov članov vlad Velflfe Britanije in Jugoslavije. Znano je, da je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd leta 1957 obiskal Jugoslavijo, a državni tajnik Koča Popovič lani Veliko Britanijo. Prav tako je lani bil gost britanske vlade tajnik zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gospodarstvo Slavko Komar. IIIIIIMIkUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIHHIIIIMIUIIIIHMMIIIMIIMIIIIIIIIINIIimillllllllMIIltllllllllllllllillilMiiiiiifiiiiiiiiiiH,,,,,,,,,!,,,,,^ Debre bo danes poročal o alžirski politiki vlade De Gaulle trdi, da je v Alžiriji enakopravnost in demokracija • Francoski predsednik odklanja obisk v ZDA za razgovor z Eisenhovverjem je potrebno vskladiti tudi sistem, ki vlada v kaznilnicah. Govoril je tudi minister Giuseppe Gonella, ki se je dotaknil med drugim prevzgoje kaznjencev, ki se mora začeti prav v kaznilnicah. Priznal je potrebo reforme tistih zakonov, ki so se izkazali kot nezadovoljivi. Socialist Co-mandini je kritiziral prenizke postavke za pravosodno ministrstvo, zahteval ie reformo zakonodaje z uvedbo tožilskega sistema namesto preiskovalnega in dopolnitev enotnega besedila zakonov o javni varnosti. Končno je dejal, da je treba do kraja in temeljito rešiti vprašanja mladinskega kriminala. A. P. bolj jasno, da ne gre za osamljene pojave, temveč za novo usmeritev avstrijske politike, ki se napaja s primeri habsburške Avstrije in ki sanja o vodilni vlogi Avstrije v Podonavju. Nova orientacija Avstrije je po mnenju političnih krogov v Beogradu v nasprotju z obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo, ko se je obvezala, da bo vodila nevtralno politiko, t. j. miroljubno politiko v prvi vrsti v odnosih s svojimi sosedi. »V sedanjem kurzu Dunaja, ugotavlja nocojšnja »Politika*, se postavlja vprašanje, kaj je sploh ostalo od avstrijske nevtralnosti. Mar ni čudno, da je nevtralna Avstrija svojo politiko prvenstveno usmeri la proti izvenblokovski in miroljubni Jugoslaviji, ki je v praksi pokazala, da želi z Dunajem najboljše odnose? Znano je, ugotavlja «Po!itrkn», da so v Avstriji ljudje, ki sanjajo o posebni in centralni vlogi Avstrije v Srednji Evropi na račun svojih sosedov. To je sumljiva usmeritev in avanturistična politiki, ki ne more\ uspeti m ki neposredno ogroža stabilnost odnosov v tem delu sveta,» poudarja beo. grajski časopis. «Politika« zaključuje, da je skrajni čas, da Dunaj preneha s tako politiko, ki je v prvi vrsti v nasprotju z interesi samega avstrijskega ljudstva, kot je to pokazala nedavna preteklost. Stvarni interes Avstrije je samo stroga nevtralnost in dobri odnosi s sosedi. Sedanja politika avstrijske vlade je negacija tega. Zato Jugoslavija, ki želi prijateljske odnose z Avstrijo, z zaskrbljenostjo gleda na današnji razvoj avstrijske politike in pričakuje, da se bodo zagotovitve Dunaja, da želi z Jugoslavijo dobre odnose, dokazale z dejanji.* Jutri se bo v Beogradu pričel IV. kongres Zveze komunistov Srbije. Kongresa se bo udeležilo 1353 delegatov, ki bodo zastopali 305.000 članov. Od III. do IV. kongresa se je število članov Z K Srbije povečalo za 140.000. S sprejemom novih članov se je od- v vodi, kabina je namreč tako pripravljena, da lahko plava na površju. Miši so opremljene z majh nimi posebnimi »sedli*, v katerih so instrumenti in majhen radijski oddajnik. Na ta način bo mogoče dobivati informacije o stanju štirih živalic med letenjem po vesolju. Kabina, v kateri so štiri miši, ki so vse moškega spola, tehta 72 kg. Zaprta je nepro-dorno in v njej so živila in zrak za štiri dni ter majhna jeklenka s kisikom. Satelit »Discoverer III* so izstrelili s spremenjeno raketo »Thor*. Letala bodo uporabljala posebno napravo kablov, povezanih v obliki trapeča pri poizkusih, da ujamejo kabino pri njenem padanju. , Petnajst minut po izstrelitvi je predstavnik ameriškega letalstva izjavil, da se je drugi in zadnji štadij nosilne rakete v redu vžgal. Prva stopnja nosilne rakete se je ločila petnajst minut potem, ko je začela delovati. Druga stopnja se je vžgala avtomatično. PARIZ, 3. — Na današnji seji vlade je predsednik republike De Gaulle v zvezi s poročilom Debreja o senatnih volitvah v Alžiriji izjavil: «V Alžiriji so vrata sedaj odprta za enakopravnost in demokracijo. Naj se reče kar koli, v Alžiriji obstaja demokracija. Nič ne more preprečiti zakonodajnih, senatnih ali občinskih volitev, in to je važno. Težave v zvezi s položajem v Alžiriji niso bile take, da bi lahko ovirale te svobodne volitve, ki so na ta način dokazale dostop muslimanov uo politične enakopravnosti in pot k uvedbi demokracije v Alžiriji.* Debre je v svojem poročilu trdil, da so se volitev udeležile nekatere politične osebnosti, ki do sedaj niso hotele sodelovati pri volitvah in je dodal, da se je volitev vzdržalo samo 4 odst. volivcev. Na današnji seji je De GauL le poročal tudi o svojem raz-gc voru z maroškim prestolonaslednikom Mulajem Hasanom, ki ima namen pripraviti sestanek med De Gaullom in kraljem Mohamedom prve dni avgusta. Poleg tega je vlada odobrila danes svojo izjavo o alžirski politiki, ki jo bo jutri prebral v skupščini Debre. Kar se tiče morebitnega sestanka med L'e Gaullom in Eisenhovverjem piše današnji »France Soir», da bi _ moral za tak sestanek priti Eiserho-vver v Francijo. To je baje De Gaulle izjavil nesaterim svojim sodelavcem. »General De Gaulle, dodaja list, je nedavno sporočil ameriški vladi, da ne bi mogel priti v San Francisco. Eden od vzrokov, zaradi katerih je De Gaulle odklonil, da bi sedaj šel v ZDA, nima nič kaj opraviti s konferenco med Vzhodom in Zahodom. Gre za izključno vprašanje protokola. De Gaulle je namreč mnenja, da sedaj ni on na vrsti, da bi šel v ZDA. Leta 1945 je on kot začasni predsednik obiskal ZDA. predsednik Auriol pa je uradno obiskal ZDA leta 1955 in ga je sprejel predsednik Truman. Toda od leta 1945 dalje ni ameriški predsednik niti enkrat prišel uradno v Francijo. List dodaja, da ko je Eisenhovver prišel decembra 1957 v Pariz, je prišel samo na sestanek najvišjih NATO in ni prišel na obisk Franciji, pač pa je prišel v Pariz kot sedež NATO. Zaradi tega je De Gaulle mnenja, da po dveh obiskih francoskih državnikov v ZDA je dolžan ameriški predsednik napraviti vljudnostni obisk v Franciji. Ce bo Eisenhovver prišel poleti na konferenco najvišjih v Evropo, bi se lahko ustavil v Parizu. Zunanjepolitični komentator »Nevv York Timesa* Sulzber-ger piše, da se morata De Gaulle in Eisenhovver sestati, da rešita nesoglasja med Francijo in ZDA, in dodaja, da se ta nesoglasja lahko rešijo samo z neposrednimi razgovori med obema predsednikoma. Časnikar dodaja, da De Gaulle še dalje vztraja na temeljiti reformi NATO in da bo De Gaulle vodil »belo stavko* v okviru NATO, če ZDA ne bodo sprejele njegovih zahtev, naj se zaščita NATO razširi na Afriko in na področje Rdečega morja, in če se Franciii ne da večja odgovornost v tem zavezništvu. Berlinski hodnik LONDON, 3. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je 7. maja neko lovsko letalo, katerega pripadnost n] bila ugotovljena, letelo okoli britanskega civilnega letala, ki je letelo v veliki višini v berlinskem letalskem hodniku Velika Britanija je uradno protestirala pri sovjetskem centru za letalsko varnost v Berlinu. Toda sovjetski predstavniki so zanikali, da b; bilo tedaj v tamkajšnji bližini kakršno koli sovjetsko letalo. “Zaradi sovjetskega zanikanja, ie pripomnil predstavnik, ni Velika Britanija napravila drugih korakov. Protest so poslali sovjetskim oblastem, ker se je domnevalo, da je bilo o-menjeno letalo sovjetsko*. —«» — Liberalci za pogajanja med obema Nemčijama BONN, 3. — Vodstvo zahod-nonemške liberalne stranke je s privolitvijo parlamentarne skupine te stranke poslalo A-denauerju pismo, s katerim predlaga neposredna pogajanja med bonnsko in pankovsko vlado za združitev Nemčije. Po mnenju stranke so ta pogajanja edina možnost uspeha ženevske konference, štiri velesile bi morale objaviti skupno izjavo, ki bi odobrila načelo pogajanj med obema republikama za združitev, toda s pogojem, da se določi datum za volitve za skupščino vse Nemčije in če s reultat pogajanj med obema nemškima državama ki bi se morala končati še pred podpisom mirovne pogodbe, predloži v o-dobritev na plebiscitu v obeh delih Nemčije skupno z besedilom mirovne pogodbe. «»------ Aretacije v Sudanu HARTUM, 3. — Sudanski minister za informacije je ja-vil, da so v Hartumu razglasili obsedno stanje, in je dodal, da je vlada to ukrenila zato da «prepreči sleherno premikanje enot vojske ,ki bi imelo namen pripraviti poleti nov državni udar.* V ponedeljek so aretirali akh r”5,ltra’ ki sta: general Abdel Rehim Mohamed Heir Senan m genral Hohiedin Ab-u ah Sad, Skupno z njima so aretirali drugih šestnajst častnikov. Minister za informacije Fa-nd je izjavii, da bodo osemnajst aretiranih častnikov postavili pred sodišče prihodnji teden zaradi »upora in zarote Proti režimu*. Dodal je, da so aretirali še drugih pet vojakov in 22 civilistov v zvezi z zaroto. BERN, 3. — V Bernu je bil danes podpisan jugoslovansko-švicarski protokol o izplačilu preostalega dela odškodnine za švicarsko nacionalizirano lastnino v Jugoslaviji. Istočasno je bil sklenjen dopolnilni sporazum k dosedanjemu sporazumu o plačilnem prometu. S tem sporazumom je plačilni promet med Jugoslavijo in Švico postavljen na multilateralno osnovo. Vrem« včeraj: Najviija temperatur* 23,3, n-ajnižja 15,9, zračni tlak 1019,7, pada; veter jugozahodnik 4 km, vlaga 61 odst., n«, bo 5 desetin oblačno, mor je skoraj mirno temperatura morja 19,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. junija Franc Sonce vzide ob 4.18 in zatone oo 16.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 3.54 in zatone ob 18,M. Jutri, PETEK, 5. junija Ferdo Ceaovskc spletke preti tržaškim ladjedelnicam | Danes začetek zasedanja »Sedanja zagotovila lahko postanejo kruta norčija« Italijanskega društva za napredek znanosti Take piše genovska revija «La marina italiana» v zvezi z obljubo vlade, da bodo dve novi prekooceanski potniški ladji gradili v ladjedelnicah CRDA V zadnji številki znanega genovskega mesečnika «La marina italiana« je med uvodnim komentarjem na prvem mestu posvečeno precej prostora obema prekooceanskima potniškima ladjama, ki naj bi ju zgradili v ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču. Revija podčrtuje, da je proti dodelitvi ladjedelnicam CRDA obeh 36-tisočtonskih ladij že ostro protestirala Genova, ki je mnenja, da njej pripadajo največje ladje pomorske družbe «Italia». Gradnjo omenjenih ladij bodo zahtevala še mesta Livorno, Ancona in Neapelj, ki imajo prav tako nezaposlene ladjedelnice. Vendar pa so najbolj zanimivi komentarji glede veljavnosti zagotovil odgovornih ministrov in revija navaja vrsto razlogov za trditev, da celotno vprašanje še zdaleč ni rešeno. Med drugim revija ugotavlja naslednje; eMnogo vode bo steklo pod mostom preden bodo postavili na splaviiča prve plošče za ti dve ladji, saj je treba predvsem rešiti vprašanje finansiranja. Pred tem pa je treba odločiti usodo pomorskih prog prvenstvenega državnega pomena (PIN) in torej skleniti nove konvencije. Sele na tej osnovi bo mogoče določiti in uskladiti program novih gradenj. Za omenjeni dve prekooceanski potniški ladji bo treba najti približno 40 milijard Ur in — kar je še teže — 6' milijard lir na leto samo za stroške kapitala. Družba brodar ne bo podpisala pogodbe, vse dokler ne bo pripravila zadovoljiv finančni in gospo darski načrt izkoriščanja ladij, kar pa se lahko izkaže, da ni mogoče napraviti v zvezi z novimi državnimi subvencijami za pomorske proge. Na vsak nacm pa se bo do podpisa pogodbe lahko zamenjalo še mnogo vlad in bo lahko prišel na ministrstvo za državni udeležbe minister, ki bo imel popolnoma drugačne preference glede ladjedelnic luko, da lahko postanejo sedaj izrečena zagotovilu kruta norčija». Iz tega pisanja nedvoumno izhaja, da obe veliki prekooceanski ladji nista stopili niti na pot načrtov in da sta še vedno komaj meglena obljuba enega ministra, ki dokončno ne obvezuje niti se-dan e vlade. Iz stališča genovskega lista pa je tudi razvidno, da so na delu močne sile, ki hočejo preprečiti, da bi dobile tržaške ladjedelnice to tako pomembno naročilo, saj se med vrsticami lahko čila tudi slabo prikrita grožnja na račun sedanjega ministra za javne udeležbe. . Na vsak način pa ni nika-kega dvoma, da bij naročilo ra obe ladji podpisano šele čez 'sako leto in da bodo v tržaških in tržiških ladjedelnicah (če sploh bodo) pričeli graditi ti dve ladji čez dve ali tri leta. To pa pomeni, da bosta obe ladji predstavljali v najbolj optimističnem primeru stvarno pomoč za ladjedelnici CRDA šele čez dve leti in da bosta obe ladjedelnici najmanj še dve leti v krizi. Seveda pa je to najbolj optimistični primer, ker je potreben do podpisa pogodbe dolgotrajen postopek. Najprej mora vlada sestaviti in predložiti parlamentu osnutek zakona o konvencijah za državne pomorske proge. Vlada je obljubila, da bo ta osnute: predložila julija. Bo to svojo obljubo držala? Izkušnje uče, da je to kaj malo verjetno. In nato, koliko časa bo parlament ta osnutek proučeval? Kaj malo je verjetno, da bo zakon izglasovan še letos. Nato je treba na tej osnovi narediti načrt novih gradenj in najti potrebna sredstva, ki niso majhna in kar lahko ob sedanjih finančnih težavah predstavlja nepremostljivo za. preko. Končno besedo pa ima družba «Italia» in še zdaleč ni rečeno, da se bo tej družbi gradnja dveh novih velikih prekooceanskih potniških ladij sploh splačala. Pri celotnem dolgotrajnem in zapletenem postopku pa ne manjka težav objektivnega značaja, saj so prekooceanske ladje vedno manj rentabilne zaradi stalno naraščajoče konkurence letal. Nihče pa sedaj zaradi prestiža ne meče milijard v nerentabilno stvar. Povrh tega pa obstajajo tudi subjektivni faktorji, saj je malo verjetno, da bodo genovski vsemogočni pomorski krogi izpustili iz rok tako masten zalogaj, kot je prav gradnja obeh velikih ladij. Skratka, ponovno imamo o-pravka s propagandističnimi besedami in običajnimi obljubami, ki jih lokalna KD imenitno izkorišča za kričeče lepake, stvarnost pa je zelo negotova in za Trst in tržaške ladjedelnice skoraj kritična. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev Včeraj so se v Rimu ponovno pričela pogajanja med tremi sindikalnimi organizacijami in predstavniki Confindustrie in Intersinda o obnovi delovne pogodbe kovinarjev. Pogajanja so se pričela na pobudo ministrstva za delo, ki meni, da abstaja volja z obeh strani, da se pogajanja v najkrajšem času končajo z rešitvijo spora. Sindikalne organizacije so pristale na obnovo pogajanj in so prenehale s stavkovnim gibanjem izključno na osnovi tega zagotovila ministrstva, čeprav Confindustria ni javno ničesar izjavila glede pogojev, na katere je voljna pristati. Prav zato so sindikalne organizacije istočasno podčrtale, da so odločene, da prično ponovno z borbo in da proglase stavko za nedoločen čas, če ne bo Confindustria pristala na upravičene zahteve delavcev in če se ne bodo pogajanja ugodno končala. CGIL in sprejeli ustrezne sftle-pe za primer, da se spor ne bo rešil in da se bo celotni položaj ponovno zaostril. FIOM-OGIL bo v petek ob 18. uri priredila na Trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem bodo predstavniki kovinarjev govorili o razvoju pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Položaj sedaj še ni povsem jasen, ker se vrše v Rimu pogajanja, vendar vse kaže, da bi industrijci radi na vsak način izsilili pristanek sindikatov na nezadovoljivo delovno pogodbo in na ta način zadali oster udarec ne samo tej kategoriji temveč vsem številnim drugim kategorijam, ki se prav sedaj bore za boljše delovne pogoje in ki se zgledujejo na kovinarje. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl Danes se bo pričelo 47. zasedanje Italijanskega društva za napredek znanosti. Otvoritve zasedanja, ki bo ob 10.30 uri v veliki dvorani univerze, se bo v imenu vlade udeležil minister za pošto in telekomunikacije Giuseppe Spataro skupno z najvišjimi mestnimi oblastmi in visokimi osebnostmi italijanskega in inozemskega znanstvenega življenja. Uvodno poročilo bo podal podpredsednik Evrato-ma prof. Enrico Medi. Včeraj so prihajali ves dan v Trst udeleženci zasedanja. Med njimi je bil tudi ravnatelj višjega inštituta za zdravstvo Domenico Marotta, prof. Medi pa je prišel iz Frankfurta, kjer ima svoj sedež Evratom. Zasedanje se bo končalo prihodnji torek. Udeleženci si bodo ogledati tudi razne industrijske naprave ter bodo napravili tudi nekaj izletov. V nedeljo obiščejo Opatijo in Postojnsko jamo. Hkrati z zasedanjem bo tudi mednarodni simpozij o elektrolitih, ki se ga bodo udeležili znanstveniki iz 8 držav. Minister Spataro pride v Trst z vlakom ob 7.45. Se pred začetkom omenjenega zasedanja bo sprejel na prefekturi predstavnike mestnih oblasti. Publikacija o dejavnosti IACP od leta 1955 dalje V štirih letih sezidanih 1619 ljudskih stanovanj Župan dr. Franzil, dr. Palamara in pokrajinski predsednik prof. Gregoretti sprejeli predsednika IACP odv. Gasserja Včeraj so tržaški župan Franzil, predsednik pokrajine prof. Gregoretti in vladni generalni komisar dr. Palamara sprejeli odvetnika Gasserja, predsednika zavoda za ljudske hiše (IACP). Odv. Gasser jim je izročil publikacijo o dejavnosti IACP od leta 1955 dalje-IACP je zgradil v tem času velike skupine hiš v Ro-colu, na Kolonkovcu, pri Sv. Mariji Magd. Zgornji, na Elizejskih poljanah, na Trgu Baiamonti, na Kjadinu, v Miljah, Gradežu, Tržiču in drugih manjših občinah. Skupno so dokončali in izročili najemnikom 163 hiš s 1619 stanovanji in 8881 stanovanjskimi prostori, za kar so potrošili okrog 4 milijarde lir. V gradnji pa je 279 hiš s 1896 stanovanji in 9979 prostori za skupno vsoto okrog 5 milijard lir. V glavnem so gradili in gradijo stanovanja z državnim prispevkom. Iz proračuna vladnega komisariata je šlo 5.300 milijonov, iz proračuna ministrstva javnih del pa 2.400 milijonov. K temu je treba dodati 500 milijonov na račun odseka IACP iz Tržiča in 1075 milijonov na račun uprave INA-Casa. IACP je opravil tudi dražbe za gradbene zadruge INA-Casa za gradnjo 248 stanovanj v znesku 700 milijonov lir. V publikaciji so omenjeni tudi bodoči načrti IACP za gradnjo hiš na zemljišču bivše Tržaške tovarne testenin. Neprepričljivi ugovori lastnika «Alabarde» V CRDA V TRZICU V nedeljo splavitev «Esso Liverpool» V nedeljo bodo ob 10.30 splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču super cisterno «Esso Liverpool«, ki ima 36.116 ton, je dolga 210 metrov, široka 27,43 metrov in visoka 14,33 metrov. To bo deseta od dvanajstih sličnih ladij, ki jih je pri CRDA naročila londonska družba »Esso Petroleum Com-pany». •Illllll III MII llllliliimlililiiiii m |||||,|,||,„„ |,n,|| minuli |„|„|,|||| llliniii,!,,litimi m|, 11,1111 um,,!,,!,|,||l, Razsodba v korist avtomobilistov z obmejno propustnico Za civilno sodišče je uvoz bencina z jugoslovanskega področja zakonit Sodniki so na razpravi proti carinski upravi priznali zakonitost člena 38 videmskega sporazuma, ki v drugem odstavku pravi: «Prav tako je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, kije v tanku, neposredno povezanim z motorjema - Carinska uprava je vložila priziv proti razsodbi Tožba odv. Alda Terpina proti carinskim oblastem, ki zahtevajo carinske pristojbine za bencin, ki g* avtomobilisti prinašajo v bencinskih tankih iz Jugoslavije, se je končala v korist vložitelja tožbe. Civilno sodišče je namreč razsodilo, da je «ukaz o plačilu« pristojbine neveljaven in je obsodilo carinsko upravo na povrnitev 1.768 lir pristojbine, ki jo je moral odv. Terpin plačati in na'povrnitev sodnih stroškov v znesku 123.185 lir. To razsodbo so vsi nestrpno pričakovali, ker bi moralo enkrat za vselej nehati šikanira-nje carinskih organov na obmejnih blokih, kjer z nadzorovanjem bencina v tankih praktično zavirajo promet. Ze nekaj let so cariniki na blokih vpisovali bencin ob izstopu iz tržaškega ozemlja na O tem vprašanju so sinoči I karnete ali propustnice. Ob razpravljali aktivisti FIOM- I povratku pa so zahtevali od ii„iiiiiii,ii„ii„i,„i,i„i,i,i„ii,ii„iiiii„iii„ir Za Cvetko Na uredništvo in upravo Primorskega dnevnika so prispeli včeraj novi prispevki za Cvetko Ipavec. Ivanka Pečar 300, Marija Gombač 200, Prosv, društvo »Slavko Škamperle» 10.000, lto Kolarič 1000, Pavla in Tončka Kolarič 1000, Men Stok 1000, Dr, K. Ferluga 2000, Nada Godina 1000, Solza Godina 500, Amalija Cok 1000, Milica Cok 1000, Murta Zupan 1000. Angela Vitez 200, družina Luin 10.000, Franc Glažor 1000, Sonja Prinčič 1000, Franc Resinovič 2000, Anton Zadel 1000, Stanislav Majcen 1000, Srečko Vitez 500, Armido Ukmar 300, Jože Ličen 300, NN 300, Raf-faele Perco 1000, Giuseppe La-dovani 1000, Silvester Godina (Skedenj) 1000, NN 300, Bar »Sportino« 1000, Vittorio Vata 1000, P. S. 1000, Marija Purič 500, družina Josip Škabar 1500, J. in J. Stoka (Kontovel Ul) 500, Stanislav Hlača 500, Sergij Pečar 1000, Rudolf Jagodic 1000, Anica Ščuka 500, Srečko Merlak 1000, Anica Gombač 1000, Anica Udovič 1000, Silvan Mesesnel 1000, Vlasta Jankovič 1000, Stanislav Lupine 1000, Mirko Kosmi na 1000, Danilo Benčina 500, N N 2000, NN 2000, Friderik Žnidaršič 1000. Skupno 61.900 lir prejšnja vsota 29.100 lir Skupno 91.000 lir Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika, Trst Ulica Montecchi *, tel •3IM in 9463». Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška U. M. tel. 37331. Jutri sejo občinskega sveta Demokristjani ovirajo pobude v korist mesta Na dnevnem redu resolucija o sestavi delegacije, ki naj bi Sla v Rim zahtevat učinkovite gospodarske ukrepe Jutri se bo zopet sestal tr-žaški občinski svet. Med raznimi upravnimi vprašanji je na dnevnem redu tudi resolucija levice za ustanovitev posebne komisije ali delegacije, ki naj bi šla v Rim zahtevat konkretne ukrepe in organičnt načrt za izboljšanje tržaškega gospodarstva. O tej komisiji so govorili tudi v pokrajinskem svetu in vsaj v začetku se je zdelo, da ji demokristjani ne bodo nasprotovali. Toda kmalu se je pokazalo, da demokristjanom sestava komisije ah delegacije prav nič ne diši. Župan Franzil se je v začetku nekam izmikal, nato pa je šel sam v Rim skupno s pokrajinskim tajnikom Krščanske demokracije Belctjem, v Rimu pa sta se pridružila še oba demokristjanska poslanca. Župan se je nato vrnil in tudi na kratko poročal o svojem potovanju in stikih, ki jih je imel v Rimu, kjer so mu dali, kot po navadi, precej obljub. Kljub vsemu temu pa je kmalu nato prišla osupljiva vest, da so celo zelo občutno skrčili izdatke v področnem proračunu, proti čemur so bili prisiljeni potem protestirati tudi demokristjani sami. Taksni so torej uspehi teh demo-kristjanskih potovanj v Rim, čeprav je župan Franzil svoj čas dejal, da morajo iti v Rim takšne delegacije, ki bodo dobrodošle vladi in ki bodo potemtakem lahko največ dosegle. Seidaj pa se je oglasil vodja demokristjanske skupine v občinskem svetu Nereo Stopper in v strankinem glasilu odkrito povedal, da oni sestavi obširne delegacije sploh nasprotujejo. Pri tem seveda navaja tudi on cel kup izgovorov, češ da bi bila ^ predlagana delegacija preobširna, ker bi štela na>d 30 oseb, ter da bi bila že zaradi svoje neenotne sestave obsojena na neuspeh. Poleg tega pa je sploh vprašanje, ali bi jo vlada spre jela. Pri tem tudi pravi, da bi ta delegacija služil* »komunistom in titovcem samo za obrekovalno propagando, ki jo vsak dan po svojem lisku in z drugimi sredstvi vodijo proti vladi in državi«. Stopper pa gre še dalje in deli morebitne člane delegacije v Italijane in antiitalijane, kar po starem fašističnem receptu, da je vsakdo, kdor je proti vladi, tudi proti državi in narodu, iz česar se lahko vidi, kako plehko je njegovo pojmovanje demokracije, ki naj bi bila še krščanska povrhu. Za vodjo demokristjanske skupiPe v občinskem svetu o-pozicija sploh nima pravice, da bi se potegovala za izboljšanje tržaškega gospodarstva, kajti po njegovem pojmovanju pripada pravica hodit v Rim samo demokristjanom, da napravijo skupno z vlado vse »in camera charitatis« z rezultati, ki so se ravno pred kratkim pokazali ob skrčenju proračuna. Demokristjani sploh bolehajo za hudim odporom proti vključitvi opozicije v katerokoli komisijo, ker pač ne marajo nobenega nadzorstva in hočejo vedno imeti sami v rokah škarje in platno. To je bistvo njihovega stališča. Zato tudi ni iskrena trditev, da bi lahko dosegla kakšne dobre rezultate samo delegacija, ki bi jo sestavljali župan, predsednik pokrajine, predsednik trgovinske zbornice, ravnatelj Javnih skladišč in predstavnik rotacijskega sklada. To bi pomenilo, da i-majo pravico do zastopstva v takšnih komisijah samo demokristjani in kvečjemu še »tehniki«, ki so povečini spet demokristjani. Takšnega stališča seveda tržaško prebivalstvo ne more »prejeti, zlasti ker ima z dosedanjim početjem že dovolj bridkih izkušenj. Popolnoma jasno je, da bi delegacija, ki bi predstavljala res vse sloje prebivalstva in vse tržaško javno mnenje, tudi z mnogo večjo upravičenostjo po. ta vi ja la svoje zahteve in s tem dosegla tudi uspehe. Vlada pač ne bi mogla več zapirati oči pred resnim gospodarskim položajem v Trstu, ker ne bi imela opravi4! več samo s pokornimi obrobnimi funkcionarji svoje stranke, marveč s predstavnici vseh Tt-iačanov. Tega na seveda demokristjani ne marajo in Stopper že sedaj vnaprej proglaša, da bi resolucija o sestavi delegacije, tudi če bi jo občinski svet odobril z večino glasov, ne obvezovala župana in odbora, češ ker bi bila v nasprotju z e-notnim besedilom zakona iz leta 1915. Res lep zgled demokracije! ljudi, ki so imeli več bencina v tanku, kot ga je bilo pri izstopu, plačilo carinskih pristoj. bin. Ce avtomobilist ni hotel plačati, so mu poslali na dom vabilo in če se tudi temu in odzval, pa so mu poslali »ukaz«, ki ga je potrdil pretor, V 15 dneh je moral avtomobilist plačati, če ni hotel, da bi mu kaj zarubili. Podobno se je pripetilo tudi odv. Aldu Terpinu, ki se je 25. novembra 1957. leta vrnil na tržaško ozemlje s 15 litri bencina več, kot ga je imel zabeleženega na propustnici. Cariniki so ga povabili, naj plača določeno pristojbino. Odvetnik tega ni hotel storiti in se je skliceval na čl. 38 videmskega sporazuma, ki mu dovoljuje prevažanje bencina «v tanku, ki je neposredno povezan z motorjem«. Zapisnik, ki so ga ob takih prilikah sestavili, je romal do izterjevalca in vabilu je sledil u-kaz ter nato plačilo pristojbine. Toda odv. Terpin je 22. januarja letos vložil ugovor na civilno sodišče ter zahteval 1. preklic veljavnosti plačilnega ukaza, 2. izjavo ,da ni ničesar dolžan carinski upravi 3. obsodbo carinske uprave na vrnitev zneska 1.768 lir z olvest-mi od dneva plačila, 4. obsodbo uprave na povrnitev sodnih stroškov ter za odvetniški honorar in 5. potrditev začasne veljavnosti razsodbe. Carinska uprava v osebi mi. nistrstva za finance je nemudoma predložila z odvetnikom pravobranilstva dr. Cecovini-jem ugovor in je navedla več za lase privlečenih argumentov. Predvsem se je sklicevala, da je uvoz in izvoz bencina določen z zakonom z dne 25. 10. 1940 št. 1414 in je pripomnila ,da so hoteli obmejni carinski organi iz ((politične oportunosti zamenjati zakoniti sistem, katerega bi ljudje imeli za drastičnega in osovraženega, z milejšim načinom sestavljanja zapisnikov in zahtevanja kasnejšega plačila,« Carinska uprava je navedla tudi več drugih pripomb k razlagi čl. 38 itd. Za sodišče pa je nastalo vprašanje; Lahko posestnik propustnice prinaša v bencinskem tanku gorivo kot predvideva čl. 38 videmskega sporazuma, ki je bil objavljen tudi v Uradnem vestniku gen. vlad. komisariata št. 260 z dne 30. 8. 1955, brez plačila carinskih pristojbin? Odgovor sodišča (preds. — dr. Aldo Renzi, sodnika — dr. Ferruccio Zanetti in dr. Leone Ambrosi) pa je nesporen: «Odgovor na vprašanje ne more biti po mnenju sodnega zbora drugačen kot pritrdilen.« Toda s tem zadeva še ni bila rešena. Sodniki so morali to trditev tudi obširno utemeljiti. Navedemo naj nekaj dejstev, ki so prepričali sodnike, da je prenos bencina popolnoma zakonit. Cien 38 ima dva odstavka. V prvem ugotavlja, da nadomestni deli, pnevmatike in o-rodje niso podvrženi plačevanju carinskih pristojbin pod pogojem, da so vpisani na listini o začasnem izvozu, o kateri govori čl. 37 (za kretanje z motornimi vozili je treba imeti carnet de passages en douane ali triptik) in ki se ponovno izvozijo. Za nadomestne dele obstajata torej dva pogoja; uvoz in izvoz. Popolnoma drugačen pa je drugi odstavek, ki pravi; »Prav tako je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku, neposredno povezanim z motorjem.# Za gorivo torej nista predvidena pogoja, ki veljata za nadomestne dele. Zato je napačna razlaga carinske uprave, da je drugi odstavek nadaljevanje prvega prav zaradi začetka «Prav ta- ko...« in to predvsem, ker j jeno v okviru kretanja z mo-dvojnega pogoja uvoza in iz- 1 tornimi vozili, kot so na pr. voza ne bi mogli aplicirati za , določili z drugimi členi olaj-bencin. Bencin se namreč med I šave za druge skupine ljudi vožnjo porabi in ga je treba | (čl. 42 za prehod kmetov, 44 dodati. Zato je vsak pregled nesmiseln, kakor bi bil nesmisel vpis kakovosti na listini začasnega uvoza. Dejstvo, da ima člen 38 dva odstavka dokazuje, da so hoteli določiti za gorivo drugačen postopek, ki velja na pr. za nadomestne dele. Da ta razlaga odgovarja duhu videmskega sporazuma je jasno razvidno iz dejstva, da bi komplicirani pregledi bencinskih tankov nasprotovali izrecnemu namenu, ki g® omenja uvod sporazuma »da se olajša osebni promet, kakor tudi prevoz kopnih in pomorskih zvez med področjem Trsta in bližnjimi področji, na način, ki naj ustreza potrebam zainteresiranega prebivalstva...«. Sodniki so nadalje zavrgli pripombo carinske uprave, da sta si čl. 38 in carinska pogodba podpisana 4. junija 1954. leta v New Yorku -podobna. Ta pogodba ima namen olajšati mednarodni turizem in ne vsebuje omejitev za olajšave za gorivo, navedene v videmskem sporazumu. Dovolj je pripomniti, da imajo do teh olajšav pravico samo osebe z obeh obmejnih področij, ki imajo propustnico, dalje, da je za svobodno kretanje določeno ozemlje zelo majhno in da je znesek va?! lute, ki se lahko prenese na drugo ozemlje .izredno nizek. Končno je tudi nepomembna pripomba carinske uprave, da bencin ni na seznamu blaga, ki ga vsebuje čl. 46. To blago lahko svobodno pre- naša vsak posestnik propustnice, tudi če gre peš ali pa če se za potovanje posluži javnih prevoznih sredstev. Medtem ko je popolnoma logično, da je vprašanje goriva ome- za kmetijske pridelke in 45 za delavce in nameščence). Zato so sodniki sklenili razveljaviti «plačilni ukaz« in odredili vrnitev krivično plačanega zneska. Niso pa sprejeli zahteve po izplačilu obresti od dneva plačila in to, ker obresti tečejo samo od dneva, ko postane razsodba pravomoč-na. Odvetniku Terpinu so sodniki priznali pravico do povrnitve stroškov, medtem ko so zavrnili predlog po odreditvi začasnega izvrševanja razsodbe češ ,da v tem primeru ni potrebnih domnevkov, ki jih predvideva čl. 282 civilnega postopnika. To razsodbo so sodniki podpisali 22. aprila, vendar so jo šele 1. junija poslali v pisarno, kjer je bila na razpolago obema spornima strankama. Sedaj ima carinska uprava pravico, da vloži v treh dneh priziv. Carinski organi pa s svoje strani trmasto nadaljujejo z izsiljevanjem, ker so v «Piccolu» potrdili, da imajo namen iti tudi do kasacije in da bodo, dokler ne bo razsodba pravomočna, še nadalje pregledovali bencinske tanke. Kot da ne bi bilo dovolj, da so jim sodniki odkrito povedali, da je to v nasprotju z duhom videmskega sporazuma in s tem z ničimer ne »olajšajo osebni promet na način, ki naj ustreza potrebam zainteresiranega prebivalstva,« za kar sta Italija in Jugoslavija tudi podpisala videmski sporazum v splošno zadovoljstvo večine prebivalstva. ——«»----- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Prendl-nl, Ul. Tiziano Vecelllo 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nicoli, Ske-denj. n, m,, „ um, l, Hlinil, ,1, n, niiiiiliiiiiiiiiiiniiiiii,,,,,,,,,,,,,,, n, m, im, iiiuiini, Iz sodnih dvoran Po dolgem zalotil tata Čeprav so tatovi v raznih presledkih skoraj izpraznili klet Giuseppu Tonisiju, ki ima v najemu bar Eustacchio na Opčinah, je bil mož tako trmast, da ni hotel zadeve prijaviti policiji. Hotel je namreč osebno odkriti tata in zato je marsikatero noč budno pazil, namesto da bi spal. Večkrat mu je delal družbo agent Francesco Ottati in o-bema se je 7. aprila letos nasmehnila sreča. Okoli 23. ure sta namreč zasačila v kleti 24-letnega Marija Deolo s Proseške ceste na Opčinah, ko je s steklenicami v rokah hotel oditi. Nedaleč od zidu, ki obdaja klet, pa sta Tonisi in Ottati našla tudi 2 steklenki vermuta, ki ju je Deola hotel odnesti s pomočjo mladoletnega brata. Ta je bil za stražo, a ko je zavohal nevarnost, je urno zbežal. To mu ni pomagalo ničesar, ker ga je starejši brat, ki ga je verjetno navajal k tatvinam, ovadil. Sele po odkritju tatu se je Tonisi odločil in prijavil, da mu je v teku dveh mesecev zmanjkalo 32 steklenic konjaka, 100 steklenic piva in drugih pijač. Brata sta seveda tajila, da bi onadva vse ukradla, a to ni bilo važno. Zasačili so ju pri tatvini in zato sta morala polagati račune sodnikom, ki so mlajšega oprostili zaradi mladoletnosti, medtem ko so starejšemu Deo- lu prisodili 10 mesecev in 20 dni zapora in 8.000 lir globe ter 30 dni pripora zaradi posesti vlomilskega orodja. Preiskovalni organi so namreč ugotovili, da je izprijenec vlomil v klet s pomočjo vitriha. S to obsodbo je Deola izgubil pravico do pogojnosti kazni, na katero so ga sodniki obsodili novembra 1956. leta zaradi tatvine. To pomeni, da bo moral presedeti poleg včerajšnje kazni še nadaljnjih 15 dni in plačati 2.400 lir elobe. * * * Isti sodniki so obsodili tudi 24-letnega Milana Iljiča iz Beograda in 26-letnega Franja Bariča iz Zagreba, ki sta 7. aprila letos ukradla motorno kolo in se z njim odpeljala po Ul. F. Severo. Toda dva agenta prometne policije sta ju hotela ustaviti, ker sta vozila z ugasnjeno lučjo in ker se nista ustavila, sta ju zasledovala, dokler ju nista u-stavila. Ker je Iljič vozil motor, so ga obtožili tudi, da se ni ustavil na policijski poziv in zato so ga sodniki obsodili za to kršitev na 3.000 lir denarne kazni, medtem ko so obema prisodili za tatvino 8 mesecev zapora in 6.000 lir globe. Kazen je pogojna. Preds. Corsi, tož. De Franco, zapisn. Rachelli, obramba-odv. Nisiteo. Danes dopoldne se bodo na uradu za delo sestali sindikalni predstavniki z lastnikom slaščičarskega podjetja »Ala-barda«. Kot smo že poročali, je podjetje sklenilo prenehati z obratovanjem in je odpustilo vseh 25 zaposlenih delavcev. Lastnik ugotavlja, da je prisiljen končati s proizvodnjo, ker ne more vzdržati konkurence goriških podjetij, ki uživajo ugodnosti goriške proste cone in da je menda že prodal stroje. Po mnenju sindikalnih predstavnikov pa ne gre za povsem upravičen izgovor, saj so tudi v Gorici propadla podobna podjetja, ker niso imela dovolj izkušenj in kvalificirane delovne sile, s čimer pa je tržaško podjetje nedvomno razpolagalo. O Jutri se bo ob 18. uri sestal na sedežu v Ul. Pondares 8 izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL in tajniki kategorije. Razpravljali bodo o zakonu o razširitvi ju-ridične veljavnosti delovnih pogodb. Kršitev delovne Danes dopoldne bodo na u-radu za delo ponovno razpravljali o položaju pekovskih delavcev in zlasti o številnih kršitvah delovnih pogodb in zakonov o zaščiti delavcev ter vajencev. Na sestanek so povabili samo predstavnike delavcev, ker kaže, da hočejo oblasti izvedeti predvsem za stališče delavcev glede tega vprašanja. Kot smo že podrobno poročali, gre v prvi vrsti za številne kršitve delovnih pogodb, proti katerim je Nova delavska zbornica CGIL že načela obsežno akcijo. Silovito trčenje motorja v zavijajoči tovornik Na »ovinku smrti« ob koncu žaveljskega drevoreda se je sinoči pripetila huda prometna nesreča in ni izključeno, da je treba vzroke iskati v preveliki hitrosti 50-letnega Germana Brava iz Milj, ki je vozil proti domu. Na ovinku je namreč mož silovito treščil s svojim motornim kolesom s prikolico v zadnji del tovornika, s katerim je 25-letni Bruno Scherian od Domja hotel zaviti na levo, zaradi česar je nekoliko zavrl. Brava, ki se je potolkel po celem telesu in največ po -e: lu, kjer so mu ugotovili tudi verjetni zlom čelne kosti, ^so morali poslati na I. kirurški oddelek, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. «»-------- Z vespo v tovornik Bilo je sredi popoldneva, ko je vojaški tovornik zavijal s trbiške avto ceste na levo proti vojaškemu športnemu i-grišču. Tedaj je vojak — šofer začutil ob levi strani sunek in čuden tresk. Ustavil je vozilo in se ozrl na cesto. Vojak se je precej prestrašil, kajti na cesti je ležala prevrnjena vespa in poleg nje dekle ter neki fant. Ker sta bila oba ranjena, so ju z občinskim avtom, ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so šoferja vespe, 18-letnega Alfierija De Grassija iz Doberdobske ulice na Opčinah pridržali s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh v kirurškem oddelku. Tudi dekle, katero pa niso mogli identificirati, so sprejeli na istem oddelku, a njene poškodbe so bile hujše, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Dekle je identificiral njen oče za 1 Metno Leondino Bal-das s Trga Donota. De Grassi sicer ni vedel za njeno ime, a v njegovi družbi je bil neki fant, ki je poznal dekletino sorodnico, Ker je ta v ezulskem taborišču na Opčinah, jo je fant obvestil o nesreči in ta je nemudoma sporočila nesrečo očetu. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. junija t. 1. se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je -23 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: tramvajski uslužbenec Giorgio Germani in gospodinja Luigia Keber, ladijski konstruktor Lino Potocco in gospodinja Anita Cosulich, trgovec Giorgio Micol in uradnica Sieg-linda Micoli, zidar Bruno Cln-gerla m gospodinja Nivea Gor-janec, mehanik Marino Cociani in frizerka Marisa Rogel la, mehanik Alfredo Giordani in gospodinja Maria Poceco. UMRLI SO: 76-letna Caterina Delbello por. Codigna, 89-letna Caterina Zottele vd. Vatla, 77-letni Francesco Guštin, 68-letna Olga Aurelia Duranti por. Bor-ghi, 82-letni Vito Turehetto, 61-letna Eugenia de Vagotay vd. Scrlvanelli, 80-letna Maria Vec-(hiet vd. Rasenl, 74-letna Maria Lapaine vd. Bernardis, 81-letna N«Hy Sessa, 79-letnl Antonio MiL letich, 82-letni Giovanni Rossi, 77-letna Olga Pizzignacco, 57-let-na Nella Bacclchi por. Scarpiel-lo 89-letna Maria Pacor, 79-letnl Fdvaldo Perdan, 81-letna Giusti. na Zuccolln vd. Padar, 72-letna Ermlnia Bibulich vd, Majer, 80-letna Vincenza Urem vd. Grassi. 70-letmi Silvio Ferrarato, 55-letm Bruno Ceochini, 34-letna Plerina Sarazin roj. Restovtc, 60-letnl Umberto Nardini, 38-letn! Emillo Biliani. Vnlutp i Milan Rim Zlati funt 5900,— 6100,— Marengo 4450 — 4550 — Dolar . , . 617.— 621.— Frank franc 123.— 126.— Frank Svlc. . 143.— 144.— Sterllng 1725 — 1750.— Dinar 83 — 86,— Šiling 24 — 24 50 Zlato .... 702.— 704,— Zah, n, inarka 148,— 149,— ( OLEPAtlfiCA 1 S X in V soboto 6. junija ob 21. uri v Avditoriju v Tritu premiera PAOLO LEVI Po čem je resnica (Legittima difesa) Komedija v dveh dejanjih Režiser ANTON MARTI kot gost Scenograf MILAN BUTINA Prevedel IVAN SKUSEK Osebe: Pietro - Stane Starešinič; Matteo - Jožko Lukeš; Grazia - Štefka Drolčeva; Roc-co - Miha Baloh; Dekle - Nastja Grudnova; Fant - Livio Bogateč; Komisar - Danilo Turk; Agent - Silvij Kobal; Carla -Leli Nakrstova; Gianna - Bogdana Bratuževa; Natakar I. -Edvard Martinuzzi; Natakar II. - Josip Fišer; Tajnica - Nora Jankovičeva; Duhovnik - Dušan Jazbec; Crupie - Justo Košuta. Železničar, prodajalec na železniški postaji itd. V nedeljo 7. junija ob 17. uri v Avditoriju v Trstu ponovitev Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul, Roma 15-11. so««coi»»co(»cccia»«»«»: ( Šolske vesti") Na slovenski osnovni šoli v Dolini bo razstava ročnih del in risb v nedeljo 7. t.m. od 9. ure dalje do večera. Isti dan bo, z začetkom ob 17. uri, zaključna šolska prireditev s sledečim sporedom: #Izgubljeni raj» — pravljična igra v treh dejanjih; «Pavliha in policaju — smešna enodejanka; pevske točke. Ljubitelji šolske mladine in starši vljudno vabljeni! sola Glasbene Matice. V nedeljo 7. junija ob 16.30 bo v kino dvorani v Boljuncu nastop gojencev Glasbene šole. Osnovna šola na Opčinah vabi starše in vse prijatelje slovenske šole na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto 6. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 19, uri. Razstava dekliških in deških ročnih del pa bo odprta v soboto 6. in v nedeljo 7. t. m. Avgust Černigoj v občinski galeriji Avgust Černigoj bo od jutri dalje že drugič razstavljal v občinski galeriji na Trgu Unita. Otvoritev razstave bo ob 18.30 uri. Tokrat razstavlja olja, grafiko in akvarele. [ It A ZNA OBVKIITIU ) Upravni odbor Dijaške Matice ima svojo redno sejo danes 4 t. m. ob 20. uri v Ulici Roma 15. (rakovi im PltlUPEVHl) V počastitev spomina pokojnega Josipa Godine daruje Srečko Suman 1000 lir za Dijaško Matico KINO 1 Excelsior 16.00 «10 sekund z vragom«, J. Chandler, J. Palance m M. Carol. Fenlce 16.00 «Perry», VValt Disne-yevo delo. Arcobaieno 16.00 »Kralj prateri-je», D. Murray in R. Egan Superclnema 16.00 «PolJub strašila«, F. Lederer, N. Eberhardt Strogo prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 »Ujetnik v Zer»dl», S. Granger, D. Kerr, J. Mason. Grattacielo 16.00 »Osmo čudo sve. ta«. Cinemascope, technicolor. CristaUo 16.00 «Tom in Jerry v 3. rundi«, technicolor. Capitol 16.00 »Ubogi milijonarji«, Maurlzio Arena, Sylvia Koscl-na, Lorella De Luca, Alessan-dra Panaro, Fred Buscagllone. Astra Rolano 16.00 «Zločin na Sinji obali«, M Morgan in D Galin. Alabarda 16.30 «Les amants«, J Moreau, J. M Bory ji«, G. Cervl in Fernandel Men za smeh! Aldebaran 16.30 »Poročnik dinamit«, A. Murphy, J. Evans ArUton 16.00 Glej poletni kino. Aurora 16.00 «Pekel na dnu«, Glenp Ford. Garibaldi 16.30 «Radar, tat in natakarica«, G. Pallotta, N. Manfredi M. Carotenuto. Ideale 15.00 «Izzlv obupancev«, Glenn Ford, Randolph Scott, Claire Trevor. Impero 16,30 »Izziv«, R. Schlaf-fino in I. Suarez. Italla 16.30 »La vloletera«. Moderno 16.00 »Ta naš svet«. Cinemascope v barvah. S, Marco 16.00 «Gospodar plavžev«, scopecolor. Zadnji dan. Savona 16.00 «Idol pesmi«, T. Sands In L. Gentle. Viale 16.00 »Zaseda v Karibih«, A. Murphy, E. Albert. Vittorio Veneto 15.30 »Nočem umreti«, Barbara Graham, s. Hayward. Helvedere 15.30 «Onatran reke«, Technicolor. A. Murphy. Marconi. Glej letni kino. Mastimo 16.30 »Tarzan in čarovnik«, G. Scott, E. Brent. Novo cine 16.00 »Gospodar plavžev«, V. Lisi, A. Vilar. Ob 21. uri TV, Odeon 16.00 »Zgodilo se je v Jet- nišnici«, W. Chiari, M. Riv*-Radio. Zaprto. KINO V MILJAH . Europa «Z 6 kliče bazo«. Costantine. LETNI Arena Diana (Ul. P. 49 ) 20.00 »Nenadkriljiv Chr' ton«, D. Cilento in C. Par*■ . Ariston 20.30 »V blatu predni«61' ja«, J. Cassavates, S. Paradlso (Ul. Molino a Verrto «Vihar pod morjem«, 20.00 Wagner, T. Moore Marconi »Prednja straža ljubezen in pustolovščine ^>‘^00 »Pustolov^ Ponzlana ----------------- r kap. Hornblowerja», u. in V. Mayo. ifj r, Stadio 20.00 »Rascel — *'J*?’ Rascel, F. Rame in ir- iVa. Valmaura 20.00 ((Posadka yette», Tab Hunter. arf. Scoglietto 20.00 ((Objektiv ma», Errol Flynn. ČETRTEK, 4. junija 1»M RADIO TRST A ItAUlU — 7.00 Jutranja glasba; ’'dvezno, drobiž od Yse*V45 y .2.10 Za vsakogar nekaj; A. Ar, svetu kulture; 12.55 Orkester mando Sciascia; 13.30 Lah ^ 17 7n Dlocno trlasoa, . ledi je; 17.30 Plesna gl asu a, ler; Z začarane police; 18.1® ?“ vz,g». Pesem zemlje; 19.10 Sola i gjg ja; 19.30 Pestra glasba, ^ Šport; 20.30 Orkestef « ^ Sni a rt; 21.00 Iz življenja1^,*; Iz življenja-""^; cev — (1) ((Izvor Infia" oB 21.40 Poje Jelka Cvetezair k. i .tU I-UJC JCihd spremljavi orkestra Sr^flpVn{istl! sa; 22,00 Iz sodobne knj‘«:»,un M,w it KJUWI. . .(atije 22.20 Zborovske skladbe «jni(t Tomca; 22.40 Scštakovič: j* poi. s klavirjem, opus 57; nočna glasba. TRST ,, m Sl#1 11.00 Radio za šole; fonična glasba; 12.10 Tret) 17.40 Filmska glasba; l*Afl »e uro v diskoteki«; 21.00 Pa opera v treh dejanjih. n. phograM d0. 10.00 Zeleni disk — Pe^ 0na poldanska oddaja; 14.00 'i?,00 in tretji; 16.00 Tretja Stran-Koncert operne glasbe. KOPEK i2,30- Poročila v italijanščini-17 15, 19.15 22.30. 13.3®- Poročila v slov.: 7 15.00 . , oO-?15 i.uu d f 5.00-6.15 Prenos RLj '■ Prenos RL; 7.15 Glasba bro jutro; 7.40 Glasba » ji30 jutro; 11.00 Otroški ko*1?® je Ba-Skladbe C. Šedlbauerja m željah; ranoviča; 12.00 Glasba Py Be|), 12.50 Glasba po željah l* ■^ l5_ 13.40 Kmetijski nasveti; *'janeU- z orkestrom Anore - .,30 r^ 14.00 Glasba po željah; po isba po željan, - &a pv govor z volivci; 14.40 G' ve#5^ željah (II. del); 15.20 S10 Rl, narodne; 15.40-17.00 Pre"°p3ra-17.00 Igra orkester Nnrrie Ig0l) mor; 17.30 Operna g,as® jred0*-Radijska igra «Na reki, 'zat>i>vj 18.40 Lahka glasba; ^os ne melodije; 19.30-22. la gulil-RL; 22.15 Igra pianist Jj* n<»’ van; 22.40 Glasba za lan" SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. H*'*. »00. Poročila: 5.00, 6.00, 7-“u’ 19.30-10.00, 13.C9, 15.00. 1<0U' 22 00. 22.55 njo®: 8.05 Komorni zbor RT ?,-($>' ljana p. v Milka Skb“Tay|i;J| 8.20 Dvajset minut z?lieflt1';' orkestrom Frank C"3 jjrl> 8.40 Potopisi in spomini , 0ie ko Pavlovič: S Titom sko žive — VII.; 9,00 Baletna » $0-skozi stoletja; 9.45 HavaJI r O-ki; 10.10 Dvospevi iz val4 Puccinija; 10.40 Polke m pr«; domačih vižarjev; 11.00 aoiid‘J banda; Pesem in ples Ir t, v K TinlAilrotM t 1 15 l*l( Kunc: 5 valčkov; 11-1? 7a intermezzo; 11.M Oddaja h) bane: a) Zajček Glasbena slikanica; ■ jn bel Milan Stante s Pevf!veti ' i..-.,:. ,i ,c i-—.ii-ti na«* vln« listi; 12.15 Kmetijski nas Ing. Dušan Terčelj: Anai^O« v luči vinskega zakona; jVutK>!1 tu in tam; 12.45 Skladbe n vid Matza in L. M. Škerjanca ,33« lončelo igra Vlado POefLl piJ*J Danilo Bučar: Belokranp" tr0S« nice; 13,55 Belokranjske Ta-pesmi Karla Pahorja; * ; posl", rist-ična oddaja; 14.30 ^,ravlJaft šaici čestitajo in P°.z£ii- l6-“; 15.40 Na platnu smo vi Izbrali smo za vas, lj-1, joO Jt. na križanka št. 3; 18-1 hrastniške steklarne (r,tT W 18.15 Panorama Radijska univerza vzr0’. VniKj Neubauer: Debelost ^anev11)« bolezni; 19.30 Radijski 20.00 Četrtkov večer ~piics sž pesmi in napevov; 20^ zenici sonca (pesmi z J iroih0,!' r.ških otokov); 21.30 Iz cchU^Jj zakladnice — Frafl*., 22.I5 -- r.ških otokov); 21.30 Godalni*Vkvartet * Št. svetu Jazza; 23.1° Nfa*^, m-lth: Simfonija v fnaVh1 dl l CL n‘‘v,* a-zzs; 23.10 ;ar *” < 23.40 Igrajo majhni zail>a sambli. RTV JUGOSLAV1J rt J ’ .kaj moraš vse imeti, h.jjoeeš v Pariz? Kup docentov, slike...*. vse* sem odre- *^aJ pa kovček?*. sem ponosno moramo najprej ’ ’ ker z vsakim kovč-0t”‘ _tudi ne moreš ven. 2a ugled države*. Šli dom najmodernejši k,? ni. Je pa dragocen na babico...*. 'to ^ vidi*. so dejali zlobno, Wi?! sem torej tudi nov t samo <*a bo vse v ‘t m 0 bleščeče je sija-^ai usnje, da sem Hi Zav^ v robček, ko §a nosil domov. Hv^^jfogoče!*, so v zboru jipj ~ Prijatelji, ko sem W|a Pokazal. «S takšnim /h nihče ne potuje. d*vi, ® bodo za tihotapca bv, ■ boš imel hudiča Sv« ar,ni. Kovček pravega biti nf?a Potnika mora ,,°liko ogreben, na h*- terih mesteh okr- stai energičen in sem jih vrgel iz sobe. Pri tem sem dokazal, da se nekoliko razumem tudi na anatomijo človeškega telesa. Kovček sem naravnost oboževal. Ta bi mi moral pomagati do slave, da sem svetovni potnik, ki je videl mnogo sveta. Hotelske etikete so pričele prekrivati krasno usnjeno površino. Ko se je dopust že približeval kraju sem opazil, da je na kovčku še mnogo praznega prostora in da je v denarnici vedno manj vsebine. V Parizu sem prenočeval vsako noč v drugem hotelu. Takrat pa, ko se je barometer denarnice spustil na tako nizko stopnjo, da je razen za potne stroške komaj še kaj ostalo, sem ugotovil, da so v Franciji za prenočevanje zelo prikladni tudi parki in javni nasadi. Zjutraj sem tekel na kolodvor in svoj kovček postavljal ob prtljago, ki so jo spravljali z luksuznih hotelskih avtobusov in z zadovoljstvom opazoval, da portirji in nosači tudi na moj kovček lepijo hotelske etikete. Enkrat sem prišel celo v spor z oblastmi. Neka stara žena je trdila, da je to njen kovček in da sem ji ga hotel ukrasti. Stvar se je z nekaj sreče in pravimi ključi hitro razčistila. Utrujen sem se vračal v domovino. Neskončno sem se že veselil svoje — čeprav podnajemniške — postelje. V mislih nanjo sem zaspal kar v kupeju in sanjal, kako moji prijatelji pokajo od zavisti ob pogledu na oblepljeni kovček. Naenkrat sem se zdramil in pomel oči. Kaj je to? Kovčka ni! Planil sem vzdolž vagona in kot lovski pes vohal za mojo dragocenostjo. Našel sem oba, kovček in mednarodnega tatu, ki so ga varnostne oblasti že dolgo iskale. Tokrat sem obenem tudi prvič dokazal, da nisem pravi svetovni potnik. Jokal sem namreč od ginjenosti, ko sem svoj kovček r.ašel in ga božal kot mačka mlade. Ko sem končno pozno ponoči prispel domov, sem ga postavil na hodnik stanovanja. »Naj tudi gospodinja, ta stara sova ve, da poznam Pariz kot rodno vas*, sem zamrmral in se spravil spat. »Počila bo zjutraj od zavisti, ko ga bo zagledala*. In nisem se prevaril. »Kaj mislite, da kradem čas*, se je glasil jutranji pozdrav. »Celo uro sem potrebovala, da sem očistila ta vaš nesrečni kovček. Morala sem ga ribati z milnico in krtačo, preden sem vse te listke spravila z njega. č£ m\ boste še enkrat pripravili takšno delo, si boste morali izbrati drugo gospodinjo, da veste...*. Najprej sem onemel, potem pa sem se naslonil na zid in milo zajokal. m i rti — Jejzes, jejzes, kej bo z nami, Jakec! — Pej kej? Kej te nazaj skrbi? — Ma kej nisi vidu tam u Raveni? Nazaj so šli komunisti jen socialisti naprej. Zdej .so pr aneh volitvah dobili nazaj aneh deset taužent glasov več ku zadni bot. Prej so jeh jemeli stutaužent, zdej so jeh pej dobili studeset. Studeset taužent ledi je samo u Raveni, ke se požvižga na tu kej reče Santo Uficjo, ke se ne boji nanka p'kla. Mene me prou skrbi, kej bo, če bo šlo taku naprej, Jen zdej bojo u nedelo volitve anka na Siciliji. — Pej kej pej misleš. Nismo miga več u cajteh, ke so sežigali strige. Jest neč ne znam, kaku ke bo u nedelo na Siciliji, ma prou gvišno ne bo taku, ku be rada demo• kristjanska komanda u Rimi. Ma tu bomo ben govorili drugi teden, ke bo vre pasalo. Jest be te rajši povedau, de je videt zadne caj te, de Slovenci neke j dosti migamo. Produkcije če, akademije les, pej gostovanja jen tako. Jen ledje še hodejo gledat vse te reči. — Je res, ja. Ledje so začeli nekam hodet na naše veselice. Jest rečem, de se pozna propaganda od tistga brigadirja, Buh mu dej zdravje! — Si vidu, postaumo reč, kolko ledi ke je blo na tisti akademiji od baletne šule od našga teatra. Jen so jorte lepu plesali, jen lepe obleke jen vse. — Pej kaku lepe noge! Samo škoda, de so ceu cajt tam odzad nekej kuhali. Ceu cajt je nekej klokotalo ku de be vreu fežu al pej lišja. — Ma Mihec, tu ni bla lišja, tu je bla muzika. — A, zdej pej rečem, de jemajo ražon ti. sti, ke pravejo, de je moderna muzika za neč. — Mihec, ti si zmiri po starem jen ne zastopeš noveh cajtou. Jen vse gre jorte naprej. Vidi zdej se je naše SNG jorte jejst postaulo tam u Novem Sadi. So jegrali tisto jegro od p'kla ke šo jo nardili Jožeti. Jen Lukeš, ke zna taku lepu jegrat je dob u an premjo. An drugi premjo je dobu pej tisti pitor Cesar, ke je nared u tiste kolone u p’kli. — A, ma meni se je zdelo, de se je moglo nekej zgodet. Zatu ke sm vidu Cesarja, ke ni jemu več tiste ruse srajce ses tisto remeno kravato. Je jemu ano srajco ku drugi ledje. — Znaš, se je mogu kupet drugo srajco, zatu ke so mi tisto ruso ukrali. Kadar ke se je pelau nazaj domou so mi u vagoni ukrali valižo, ke je bla nutre tista srajca. — Ben, prou so strili. Jen stavem, de mu je tisto valižo ukrou kašen Trještin, ke ga je biu štuf gledat s tisto ruso srajco. — Zna bet. Ma jest mislem, de more bet vselih kontent, ke je dobu premjo. Sej sm kontent prfina jest, de videm, de naše ledi kej pošacajo. Ne ne bojo kašni misleli, de smo nazaj. — E, nismo nazaj, ne! Nas ne bo še hudič vzeu, ne. Jen anka ta bol pametni Taljani nas vselih začenjajo šacat jen neč ne rečejo, de smo nazaj. Samo mi be se mogli namalo bol držat jen nas ne be smelo bet sram, ke smo Slovenci, zatu ke smo anka mi an kulturen narod. Vidi, kaku so Taljani pošacali, denmo reč, tisti koncert od Radja Lublana. — Ma ja, ja. Nismo za vrč če, samo namalo bol mož i be mogli bet. — Taku je, videš. DANES JE TEH PRIMEROV MANJ, VENDAR JIH JE ŠE O otroku, ki smo ga «vzeli za svoj ega» Ali mu bomo in kdaj mu bomo povedali resnico Nekoč so družine štele veliko otrok, danes pa «sta dovolj* dva, ali celo eden. Večina zakonskih parov se drži tega »sodobnega pravila*. Ne bomo se spuščali v to problematiko. So pa zakonski pari brez otrok. Nimajo jih iz tega ali onega po večini fiziološkega vzroka. Tudi tedaj, ko so družine štele veliko otrok, je bilo tudi takih zakonskih parov. In kot danes, tako so si tudi nekoč zakonski pari, ki niso 'mogli imeti lastnih otrok, »prisvojili* tujega otroka. Že stari rimski zakonik govori o tem, ker najdemo v njem prvo pravno ureditev posinavljanja tujih otrok. Napoleonov kodeks je zadevni rimski zakon le nekoliko posodobil. Vsi sodobni zakoniki pa so več ali manj povzeli Napoleonov kodeks. Pravna plat te zadeve za provprečnega človeka ni važna, zato bomo obširneje spregovorili, kako je s posinavljanjem otrok danes v praksi, in kako bi se do takih otrok morali ravnati starši, ki se v svoji želji po otroku, ki ga sicer ne morejo imeti, odločijo za posinavlja-nje tujega otroka. Kako pride do posinovlja- nja vemo. Danes je najdenčkov ali otrok brez staršev razmeroma malo, v pretekli dobi pa je bilo »otrok od province* veliko več. Tak pojav ni znan le pri nas, ampak povsod v svetu. Ponekod je to že pravi socialni problem. V Franciji na primer je »najdenčkov* sicer vedno manj, vedno več pa je že odraslih otrok, ki jih starši zapode od doma ali kakorkoli odvržejo. Na Angleškem je več povpraševanja po takih otrokih kot je »najdenčkov* ali zapuščenih otrok. Pri njih pa je kljub temu to vprašanje dokaj pereče, kajti rezultati posinovljenih otrok niso kdo ve kako pozitivni. Ker je pri nas še vedno nekaj »otrok od province*, se bomo pomudili nekoliko dlje pri vzgojni plati teh otrok. Po-sinavljanje otrok je resna stvar, ki terja marsikatero spremembo, tako za otroka, ki ga starši «vzamejo za svojega*, kakor tudi za same starše. Otrok se mora navaditi na novo okolje, starši pa se morajo vživeti v novo vlogo, v vlogo dejanskih staršev. Posinavljanje otroka nadalje terja precejšnjo dozo huma- •imiihihiihihiihi iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliHiiiiumiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiHiiiiimiiiHiiiiiimMiiiiiiiiiHiiiMMiiiiiiiiiuuiiiiHiiiiiii imunimi.. NAČELNIK FBI EDGAR HOOWER »p flt|0 so se spravili na r°da takrat sem po- """"""iiiiiiiiiliiiiiimiiiiuiiiiiimiiiiininniiiiiiiiltiiiiillllilililiiiiilMimiilMmiimimmtniMi . Ameriški državljan povprečni ni tako pošten, kot se računa Samo nameščenci podjetij so lastna podjetja v enem samem letu z majhnimi krajami, utajami in podobnim, oškodovali za nad 600 milijard lir 'Gospa Beth E. Ames je upraviteljica neke umetniške akademije v New Yorku. Kot vzgojiteljica je pristala na nekakšno psihotehnično poizkušajo, ki so jo izvedli nad njenimi gojenci. Psihotehnični testi so pokazali, da so gojenci umetniške akademije po svoji inteligenci nad ameriškim povprečjem, da njena šola zbira nekakšen «cvet ameriške mladine*. Hkrati s tem poizkusom so v anketi hoteli zvedeti, kaj ta mladina namerava potem, ko bo končala šolo, kaj je njen »življenjski cilj*. Qd 39 gojencev je 37 gojencev postavilo kot svoj »življenjski cilj* — zaslužiti čim več denarja. Ta odgovor je vsekakor »zanimiv*. Od gojencev umetniške akademije bi človek pričakoval, da se nameravajo v življenju uveljaviti na svojem, to je umetniškem področju. Kdor proučuje zgodovino umetnosti, ve, da je večina velikih ljudi z vseh jjod-ročij umetnosti žrtvovala svoje udobje, včasih celo življe- nje za velike cilje svojega poklica. Danes bi tega ne hoteli več, ker bi umetnost zares ne smela biti več večna Pepelka, pač pa bi se tudi ljudem umetnosti in predvsem njim morala dati vsa možnost materialne udobnosti sodobne dobe. Toda od »kandidatov* za bodoče ameriške umetnike bi zares ne mogli pričakovati odgovora, ki so ga dali gojenci omenjene u-metniške akademije iz 'New Yorka. Vendar je to za ZDA značilno, in žal ne samo za Večna Josephine DVE ZANIMIVI SLIKARSKI RAZSTAVI Perizi v Gallerii dei Rettori in Righi v Občinski galeriji til Perizi u'eb Ima 'tlo nas ni presene* že svojo izrazito 'umetnostno noto, ki g uuieino< 'ija <, dosledno nadalje raz-,'>str,Žai že v skoro popolno S ■■ nost- Pravim skoro, vedno precej daleč %h posebno v svojih Otipu Kakor v dobro vidno ^eištvj.-n° ie Povezan na svoj ^6()^.4druSo resničnost, ki jo 'I ». I' svet cvetja, rastlinja vni.. uSo resničnost, ki jo W t« toliko s svojo pred-*v0j njo, kakor predvsem s !t barvitostjo. Kajti Perizi ^ofj^dvsem kolorist, zelo Nrnjj. lcolorist' ,n v svojih « dan Velikih oljnih platnih i! bil-es talu) silno barvit, da jih' s'COro v skušnjavi, da t( Pazvali ekspresionistič-Si ne£ nas v to napeljuje "t y,e ako nakazana vsebina I* Ogi v w pO'menovanju slik. Je . n m ni#- -1 . ___ ..Pr- Požar, podrast V _•> bi je precej jasno Sinil -8s* se ie umetnik ■»ir, Pekaka stvarna sen-Sto. - i501 jo je opredelil Kotovi 5am, kar vse daje V Vt111 delom neko topli* v*ProL. l° Je sevedn Prav0 i l*ni t al3straktnosti. Zato *Ho disto prirodno do-k -1 a ne more zalesti v «eOmetrizem. Il c®r n • 0lhnn "likarja, ne- s,f> tr, *Oega najpomembnej aških umetnikov, po lik >ietn “ l»tr-,1!!tovnem formatu in **iti, te dognani umet- niški osebnosti, težko strpati v kak točno opredeljeni izem. Resnični umetniški in življenjski živec se vse prej kot drži in oklepa plota kakega teoretičnega programskega shematizma. Sledi le imperativom svojih življenjskih in estetskih nagibov. In vse to je pri Periziju očigledno-Se pri njegovih litografskih risbah; barvastih ali črnobe-lih, kjer bi se najbolj zdelo, da se je vezna popkovina z resničnim svetom že pretrgala. — še vedno ostaja vtis one Perizijeve čutne topline v močnih potezah. In tudi te niso le same čiste forme v svojih harmonijah — še vedno na nekaj spominjajo. • * * Cisto drugačen umetniški temperament je Righi, tudi eden izmed vrhov tržaškega likovnega sveta. Dasi mu ne manjka semintja nekega skoro liričnega nadiha, vendar je v njegovih, tudi že močno abstraktnih, geometrlziranih podobah čutiti nekaj hladne cerebralne izkonstruiranosti. Tudi on še zdaleč ni pretrgal i čutno resničnostjo, dasi je Včasih v skrajni poenostavlje-nosti komaj spoznavna. O-biatno, le ravno stvarne mo* jivne ^pftabtlčfe so ^ največkrat prav petično čustvene jtot so n. pr. Strehe, Preko Itreh, Vetemi piš, Jadikoval- ke, Godbenice itd. Dasi je ostal Righi po motivni vsebini bliže realnemu svetu kot Perizi, — vsled geo-metričnosti svojih podob in vsled njihovih mračnih, bledih barv, delajo vtis neke tajnostne, neživljenjske negib-nesti, ki jih stavijo v nek drug, manj stvarni svet. A včasih učinkuje skoro z neko pošastno ekspresivnostjo kot je posebno očitno n. pr. Jadi-kovalkah, Klovnu. Dasi se Righi poslužuje vseh mogočih izraznih sredstev, od gvaša, grafita na raznih podlagah, do olja, je njegova sila predvsem v formi, obliki. Tu on išče, eksperimentira, teoretizira iz dvodimenzionalno-sti v tri dimenzije. Zato bi bili skoro nagnjeni približati ga modernim specialistom — dasi tudi Righija po svoji izvirni umetniški sili ne velja trpati v kak točno opredeljeni umetnostni formalni čredo. In tudi spomini na kako moderno slikarsko veličino, morda kakega Mondriana Itd., mu ne morejo prav nič odvzeti, ker se vse pretopi v njegovi močni individualnosti v novo izrazitost. Takg n. pr. njegova barvitost, dasi precej enolična, mračna In bleda, je često, enako kot njegova forma, močno ekspresivna, skoro eks-piesionistična. Z. JELINČIČ 3, i i £ m**: »te. Kljub svojim 33 letom se je Josephine Baker vrnila k teatru, da bi bila kos finančnim težkočam, ki jim ima s svojimi 12 prisvojenimi otroki. ZDA. Tudi pri nas je glavni smoter bogastvo. Zakaj smo navedli gornji primer? Pred kratkim so bili v ZDA objavljeni podatki o »poštenju ameriških državljanov*. Podatki izhajajo iz najbolj kompetentnih virov, predvsem iz statističnega u-rada načelnika zveznega biroja FBI Edgara Hoowera. Po teh podatkih so v lanskem letu v ZDA zabeležili 2 milijona 796.400 zločinov in zakonskih prekrškov. Ce te podatke primerjamo s podatki zadnjih 8 let, ugotovimo, da kriminal v ZDA raste štirikrat hitreje kot se množi njih prebivalstvo. Tudi podatki Zdru^enja a' meriških bank govore podobno. V letu 1957 so v ZDA zabeležili 157 vlomov v banke, v lanskem letu pa so jih zabeležili že 270. To se odraža tudi v konkretnih «uspehih» teh vlomov. V letu 1957 so iz bank odnesli 944.713 dolarjev, lansko leto pa že 1 milijona 651.561 dolarjev. Skupna vrednost potvorjenih čekov se je v istem razdobju dvignila od 5 milijonov dolarjev v letu 1957 na 8 milijonov dolarjev v lanskem letu. Amerika je sicer znana po svojem gangsterstvu in vlomi v banke spadajo v to področje. Zato gornji podatki niti niso tako značilni. Bolj značilni so naslednji podatki, ki so že porazni. Gre namreč za prevare, utaje in drobne kraje. Samo nameščenci ameriških trgovin, podjetij in ustanov so lastna podjetja, torej podjetja, pri katerih so zaposleni, v lanskem letu oškodovali za približno eno milijardo dolarjev, ali za nad 600 milijard lir. To prav gotovo m malo, saj odpade povprečno 25 dolarjev na vsakega nameščenca, kolikor jih je v ZDA zaposlenih. Zato ni nič čudnega, da so skoraj vsa ameriška podjetja, in to tudi veliko drobnih trgovin, zavarovana pred »nepoštenostjo svojih nameščencev*. Po uradnih podatkih so zavarovalne družbe v letu 1958 morale svojim klljentom izplačati dva krat in pol več odškodnine kot v letu 1957. Po podatkih iz istih virov to stane zavarovalne družbe tri krat več kot odškodnina, ki jo morajo plačevati za škodo, ki jo povzroče požari. Kako daleč gre to v Ameriki, nam dokazuje tudi dejstvo, da je v ZDA veliko zasebnih ustanov, ki se ukvarjajo z izposojanjem agentov, za zaščito podjetij pred lastnimi nameičenci. Eno takih podjetij je n. pr. Agencija Jaspan v New Yorku. To podjetje nzpolaga s 500 izvežbanimi agenti, ki so samo v lanskem letu odkrili kraj in utaj v vrednosti 60 milijonov dolarjev. Da bi mera bila polna, je značilno sledeče: 70 odstotkov takih drobnih kraj ali utaj izvrše ženske, 60 odstotkov vseh teh kraj in utaj pa odpade na poslovodje in kontrolorje podjetij, to se pravi na tiste nameščence, ki imajo najvišje plače. Ne bomo ponavljali tega, kar pišejo v zvezi s tem ameriški časopisi, ki iščejo vzroke tolikšnemu naraščanju večjega in manjšega kriminalk. Odveč bi jih bilo ponavljati, zaj smo v začetku navedli primer gojencev umetniške akademije, ki jo vodi gospa Beth E. Ames. Podatki iz njene šole so še najbolj zgovorni. Uspeh človeka se po ameriškem in, žal, tudi po mnenju, ki je zavladalo pri nas, ne meri po njegovem dejanskem življenjskem uspehu, po njegovi tvornosti, po njegovi konstruktivni sposobnosti ,pač pa po bogastvu, ki si ga je znal nakopičiti. Pri tem niti ni važno, kako je ali bo do bogastva prišel. Glavno je, da se do denarja pride, pa čeprav s krajo, utajo, vlomom ali na kak podoben način. Ce tako uče starejši, kaj naj pričakujejo od mladine. nizma, socialnega čuta, kakor tudi psihološko nastrojenost, ki ni vsakdanja. Eno je namreč ravnati z lastnim otrokom, vse kaj drugega pa je ravnati s tujim otrokom, pa čeprav smo ga »vzeli za svojega*. Posebno velja to v začetku in tedaj, ko pridejo težave. Sodobna znanost pravi, da je glede tega izredno važno psihološko stanje otroka. S tem v zvezi je odločilno to, da vzamemo otroka v čim bolj rani mladosti. To pa ni važno le za troka, pač pa tu-di za starše. Za otroka je to važno zato, ker se pri takem otroku laže razvije občutek navezanosti na starše. Prostor nam žal ne dopušča, navajati konkretne statistične podatke v zvezi s tem, toda statistika pravi, da je posinovljanje o-troka veliko, bolj uspelo, če smo otroka »vzeli za svojega*, ko je bil ta komaj do enega leta star. Vse drugače pa je, če smo si »vzeli za svojega* otroka, ki je bil starejši. Važno je tudi, kdo otroka vzame. Gre za posrečene ali manj posrečene zakone. Zakonski par, ki se ne razume preveč, bo teže vršil vlogo staršev otroku, ki nj njegov V izjemnih primerih pa bo posvojeni otrok razmajane zakonske vezi utrdil. Na koncu bomo spregovorili še o najvažnejšem problemu: Navedli bomo najprej kratko zgodbo: V neko ustanovo za najdene in zapuščene otroke je nekega dne prišel deček 15 let. Bil je čedno oblečen in na njem se je videlo, da so mu «starši» posvečali vso pozornost. Njegovo obnašanje je kazalo, da je imel za starše ljudi, ki se na vzgojo spoznajo. Kljub temu pa mladenič ni mogel prikriti težkega depresivnega stanja. Sicer vljudno, toda odločno je od uprave zahteval, da mu povedo, kdo so njegovi pravi starši, kje je njegova mati, kdo je njegov oče. Iz gornjega vidimo, da so bili «starši» tega dečka dobri pedagogi, dobri vzgojitelji in vendar so napravili najbolj grobo napako, ki se v teh primerih more napraviti. Otroku, ki so ga »vzeli za svojega*, -niso povedali, da ni njihov pravi otrok. Od posinov-lijehceV, od otrok, ki jih «vza-meno za svoje*, ne moremo vse življenje kriti, da niso naši. In tudi zgrešeno bi bilo. Prej ali slej bo otrok to zvedel. Po navadi zve vprav od tistih, od katerih bi ne smel izvedeti. Včasih zve iz virov, ki mu hočejo dobro, mnogo pogosteje pa od oseb, ki ne mislijo tako. In tedaj je še posebej hudo. Dva slovita psihiatra za o-t roško psiho sta v svojih študijah opisala vrsto primerov, kako se je sreča takih otrok nenadoma spremenila v nesrečo ali celo tragedijo. Ko posinovljeni otrok zve od nepoklicanih resnico, skoraj vedno zapade v depresivno sta- nje. Po navadi s« to lega ra*. vije odpor do okolja, v katerem je do tedaj živel, včasih pa taki otroci zasovražijo tudi starše, ki so jih vzredili in vzgojili. Ni redek primer, da od njih tudi pobegnejo. Ce, torej, otroku že moramo povedati, da ni prav nai, kdaj mu bomo to povedali? Vsekakor ne bomo čakali, da ■doraste. Po možnosti, pač t, odnosu na njegov duševni ra*-voj, mu bomo to povedali čim prej. Izkušnje kažejo, da je najprimernejša doba že med 4. in 5. letom starosti. V teh letih otrok še ne bo čutil udarca in v njem se ne bo pojavilo kako nezadovoljstvo do roditeljev ali odpor do sedanjih »staršev*. Postopoma se bo otrok privadil, da mu mati ni prava mati, hkrati pa bo spoznaval njeno dobroto, njeno vnemo, njeno skrb za njegovo bodočnost. Ni nujno, da otrok v tej dobi dodobra spozna vso to razliko. To bo dojemal počasi, toda udarec ne bo hud. Privadil se bo, se v to vživel in njegova mladost bo vseno srečna in zadovoljna. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Svoje kakovosti boste pokazali z delom in bodite brez skrbi, da jih bodo predstojniki znali upoštevati. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dopoldanske ure bodo zelo prikladne za izvedbo dolgo pripravljenega načrta. Popoldanske ure pa bodo marsikaj pokvarile. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Ne trudite se, prenaporno delo ste si naprtili.. Ne boste ga zmogli. Tudi duševno se ne boste najbolje počutili. RAK (od 23. 5. do 22. 6.) — Pripravite vse, kar je potrebno, da načrt pripeljete hkrati do konca. Kljub vaši vnemi z novim prijateljstvom ne bo nič. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) — Bodite vedno iskreni, da ne zabredete v neprijetne razmere, ki vam ne bodo koristile, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) .— Vaši nasvetov ne bodo sprejeli. Zato se zaman trudite. Skušajte pridobiti novih prijateljev. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Obdobje lepih zaslužkov. Lepe perspektive tudi za nadaljnje dni. Ne bodite preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) — Ne sprejemajte novih predlogov, če ni oseba, ki vam jih daje, iskrena. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Vaša nepotrpežljivost vas _b0 privedla v neprijeten položaj. Brzdajte ljubosumnost. KOZOROG (oo 21. 12. do 2u. 1.) — Delo, ki ga lahko sami opravite, ne prepuščajte drugim, ker boste od uspeha-imeli večje zadoščenje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Ce niste navajeni na disciplino, se ne lotevajte dela, ki terja več napora. ( RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Slab° si tolmačite izraze svojih bližnjih. To vas spravlja v slabo voljo, ki ne škoduje le vam. iiiiiiiimi nuni umni Himni mn nuni um, ,n, m,,, //. mednarodni festival ženske mode v Beogradu Beograjčanke so pa bile pretekle dni deležne posebne sreče — ogledale so si lahko od blizu kar 48 manekenk šestih narodnosti, ki so jim na Drugem mednarodnem festivalu ženske mode prikazale bleščeče modele najslavnejših modnih hiš. To je bil dogodek ne samo za ženski, temveč tudi za moški svet, hkrati pa tudi za novinarje, ki so se v tistih dneh zbrali v Beogradu z vseh vetrov sveta. 48 manekenk, 490 modelov, nad 70.000 gledalcev — to je «obračun», ki ga je zabeležila že omenjena modna revija v Beogradu, ki se je predstavila občinstvu pod geslom »Tafco te želim oblečeno*. Na modni reviji so sodelovale naslednje manekenke, ki so seveda zastopale svoje modne hiše: 6 Francozinj, 12 Italijank, 6 Rusinj, 6 Poljakinj, ostale so bile Slovenke in Hrvatice. Brez dvoma je žela med Beograjčankami največ odobravanja francoska moda, ki so jo na modnem festivalu ocenili kot najbolj privlačno, zlasti zaradi njenih osnovnih elementov, ki u-strezajo povprečnemu okusu. Največ med žensko in moško publiko je pravtako požela Diorova manekenka mademoiselle Lickg, ki sodi med prve dame francoske mode. Najbolj je bila Beograjčankam všeč toaleta eGalija* iz rdečega satena, posutega s temnomodrimi biseri, ki se je lepi Francozinji izredno lepo podajala. Tudi italijanska moda je bila Beograjčankam všeč. O njej so se razne jugoslovanske modne revije izrazile, da ji je uspelo skladno kombinirati barve in vzorce z eleganco in šarmom. Tudi italijanske eambasadorkes mode so bile beograjskemu občinstvu zelo všeč. Zelo je Beograjčanke iz-npnadila okusna enostavnost poljske mode, ki se je predstavila z zelo bogato kolekcijo tkanin in s Širokim registrom barv. Sicer so Poljakinje znane, da se znajo lepo in -okusno oblačiti, .vendar so se tokrat še posebno izkazale. Najlepša manekenka vsega modnega festivala, ki je trajal kar 11 dni, pa je bila po sodbi občinstva mlada Rusinja, ki so ji nadeli vzdevek «Rdeča kapica*, ker je prikazala model, ki je nosil isto ime. Vedno, ko se je prikazala, jo je sprejelo vihamo ploskanje in tudi na ulici je bila deležna velike pozornosti. Lepo so se izkazale tudi slovenske manekenke, ki so prikazale modele Obrtne zbornice Slovenije. Najbolj je bi la Beograjčankam všeč Majda Sepe, ki jo tržaško občinstvo pozna Se iz nastopa Lesjakovega zabavne- ga orkestra v Avditoriju v Trstu. Lepo je bilo videti t-udi pet zagrebških manekenk, ki so se predstavile z oblekami iz domačih tkanin. Ena od zagrebških manekenk je dobila celo ponudbo milanskega krojača Cor-tellija, naj z njegovo skupino gostuje po italijanskem jugu. Nedvomno lep uspehi Beograjčanke so seveda vzdihovale nad lepimi oblekami, možje pa bolj nad prikupnimi manekenkami. Vsakdo je tako prišel no svoj račun in vsem je bilo lepo. NEVA Garaža je predraga, v salon pa bo šel lepol Goriško-besieški dnevnik Pričeli sta veljati 15. maja Novi delovni pogodbi za uslužbence javnih lohalov Pogodbi določata, kateri prazniki se morajo plačati in v kakšni meri Osrednja vodstva sindikalnih organizacij so sklenila 15. maja dve novi delovni pogodbi; ena se nanaša na delovne odnose za uslužbence restavracij, gostiln itd., druga pa velja za uslužbence kavarn, barov, pivovarn, prodajaln sladoleda itd.. S pogodbama je bilo rešeno vprašanje plačevanja praznikov za uslužbence, ki so zaposleni v teh javnih lokalih. Po pogodbi se plačujejo sledeči prazniki: obletnica osvoboditve (25 a-pril), 1. maj, dan republike <2. junij), 4. november, Novo leto, 6. januar, sv. Jožef (19. marec), velikonočni ponedeljek, Vstajenje, Telovo, sv. Peter in Pavel (29. junij), veliki šmaren (15. avgust), vsi sveti, 1. november, 8, december, božič, sv. Stefan in praznik domačega svetnika. Zaradi posebnih pogojev, v katerih delajo uslužbenci javnih lokalov, bo plačevanje praznikov podrejeno potrebam »takega lokala posebej. Ce uslužbenci, ki prejemajo mesečno, štirinajstdnevno ali tedensko plačo, na zgoraj na-\edene praznike ne bodo delali, se jim plača ne sme znižati. Uslužbencem, ki bodo delali samo na praznik, bodo morali lastniki javnih lokalov plačšti poleg navadne plače *e prispevek za en delavnik v skladu z določili. Tisti, ki delajo za odstotke, bodo prejeli plačo za en dan (mezdo ali plačo, draginjsko doklado in prispevke v blagu) če te dni r.e bodo delali. Vsi uslužbenci zgoraj omenjenih javnih lokalov, ki bo-du imeli na te praznike reden tedenski počitek, morajo dobiti poleg normalne plače še plačo za en delavnik. Pogodba je pričela veljati 15 maja in daje uslužbencem pravico do dveh praznikov: J-elovo in dan republike. ««—— INAM v Tržiču umaknil svoj načrt Odločen protest notranjih komisij največjih industrijskih cbratov v naši pokrajini proti odločitvi vodstva INAM, da se ukinejo nekateri ambulato-rij- in da se uvede načelo, ca pride po en zdravnik vsakih 1.800 zavarovancev, je prisilil vodstvo INAM v Tržiču, da je preklicalo odredbo, ki Novi vozni red vlakov ODHODI PROTI TRSTU: 0.15 (B), 5.53 (P), 7.51 (B), 8.15 (P), 8.54 (B), 10.52 (P), 14.18 (P). Id.51 (P), 17.11 (E), 18.36 (P), 20.05 (P), 21.50 (B), 23.29 (B)**. PROTI VIDMU- 4.39 (P), 6.27 (P), 7.01 (B), 7.38 (P), 8.30 (B), 10.53 (P). 13.00 (B), 13.42 (P), 14.33 (B)*, 15.34 (P), 17.25 (P), 18.51 (P), 20.35 (B), 21.35 (P), 22.49 (P). PRIHODI IZ TRSTA: 4.38 (P), 6.25 (P), 6.39 (B), 7.35 (P), 8.49 (B), 10.49 (P), 12.59 (B), 13.40 (P), 14.32 (B)*, 15.31 (P), 17.23 (P), 18.49 (P), 20.33 (B), 21.32 (P), 22.47 (P). IZ VIDMA: 0.14 (B), 5.51 (P), 6.44 (P), 7.49 (B), 8.12 (P), 8.52 (B), 10.50 (P), 14.16 (P), 15.49 (P), 17.09 (E). 18.34 (P), 20.03 (P), 2148 (B), 23.28 (B)**. * vozi ob sobotah od 27. junija do 12. septembra. #* vozi ob praznikih od 28. junija do 13. septembra. P potniški (accelerato) B brzi (diretto) E ekspresni (direttissimo) bi morala stopiti v veljavo 1. junija, INAM je sporočil, da ostane zdravniška služba za zavarovance INAM nespremenjena! Namera INAM je povzročila v Tržiču in v njegovi o-kclici, kjer naj bi odvzeli dva zdravnika ter ukinili ambula-tc-rij za upokojence, zelo hudo ogorčenje prebivalstva, sindikalnih organizacij in strank. «»---------------- Avtobusni izlet žena na Socerb in Škocjansko jamo Goriške žene in dekleta priredijo 28. junija enodnevni izlet na Socerb in Škocjansko jamo. Odhod iz Gorice ob 5. uri. Avtobus bo šel skozi Pevmo, Oslavje, Steverjan, Podgoro. Standrež, Sovodnje, Dol in Jamlje. Voznina 650 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli štev, l.-I., v Pevmi pri M. Mikluš, na Oslavju pri Gi-zeli Primožič, v Steverjanu pri gostilni na Bukovju, Podgon pri Vilmi Bregant, Standrežu pri Fefki Brajnik in Sovod-njah pri Milki Devetak do 20. junija. Vozni red avtobusov «Avtoprometa» Avtobusi »Avtoprometa« iz Solkana ob delavnikih po naslednjem voznem redu: Odhod iz Solkana ob 7.30, prihod v Gorico k Ribijevi avtobusni postaji ob 7.55. Odhod izpred Ribijeve avtobusne postaje ob 11.30, prihod Solkan ob 11.55. Odhod iz Solkana ob 14., prihod v Gorico ob 14.2a. Odhod iz Gorice ob 16.30, prihod v Solkan ob 16.55. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 24,2 stopinje ob 15. uri, najnižja 10,8 stopinje ob 4.40. Vlage 65 odstotkov. Včeraj ob 13.30 je bilo pri vhodu v podgorsko tekstilno tovarno sindikalno zborovanje FIOT, na katerem sta govorila pokrajinska tajnica tekstilnih delavcev in delavk Marija Selič ter predstavnik Delavske zbornice Zuliani. —• Govornika sta številnim delavkam, ki so z različnih krajev naše pokrajine prišle na delo, prikazala zahteve, zaradi katerih bo v petek in soboto 48-urna vsedržavna stavka tekstilcev. Drugo zborovanje bo danes ob 5.30. lllllllllilllllllllllllIII|||||||||||||||||||||||||||ll||ll,,,mmilllllllllllllll|limim,,,„,|,,,||||,|,||||||||||||||||||||m||||||||||||||,,,l||M|||||||||||||||||||||||| Pismo iz Nove Gorice Porast industrijske proizvodnje zaradi povečanja produktivnosti M primeri z lansko se je produkcija dvignila za 22 odstotkov, kar prekaša celo zvezno povprečje • L)ve hujši nesreči v Soški dolini Stanje v gospodarstvu na področju okraja, posebno v industriji in pobude za na- daljnji gospodarski napredek, ^ograjevanje;.. e bilo glavni predmet razpr tako na ponedeljkovi seji Okrajnega ljudskega odbora, kakor tudi na seji predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze. Podatki o industrijski proizvodnji v okraju v prvem četrtletju namreč kažejo, da industrija letos proizvedla za 22 odstotkov več blaga kakor v istem času lani. Nekatere dejavnosti so povečale proizvodnjo še bolj. Tako so v rudniku živega srebra in v tovarni cementa v Anhovem povečali proizvodnjo za 23 odst. v primerjavi z lansko. Kovinska industrija je proizvedla za 30, lesna za 22, tekstilna za 21, usnjarska pa kar za 55 odstotkov več kot lani. To so zelo zadovoljivi in spodbudit; rezultati, ki so piecej nad republiškim in zveznim povprečjem. Ta uspeh je v precejšnji meri plod povečini konstruktivnih razprav uiiMiliHimiiiiiiiiiiimmiiiiiioliiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiitiiMiiiiiiiiii Na kolodvoru v Novi Gorici Triglav - film «Tri čel rti n senca » Tudi na italijanski strani meje je vsak večer veliko ljudi, ki spremljajo snemanje filma v zvezi s pripravo novih tarifnih pravilnikov in prizadevanj za odl<*$nejši preh#d na C ečfgm -•vanje pp šlvife Jel je*bild do - učinlsi na lovnih«! e#t, (kor je*bilf> d% sedaj;® Posebno je razveseljivo, da je bil tako visok porast proizvodnje dosežen predvseqa s povečanjem . prod u k t i v n as t i ,4 p* o t i kajti zaposlitev e v pgvil* e#al; številne češkoslovaške zasta-e na postaji v Novi Gorici. «#------------------ Kolesar povozil žensko v Ul. Orzoni V Ul. Orzo-ni je včeraj o-krog 11 ure kolesar povozil 72-letno Roso Prudente iz Ul. Don Bosco št. 37. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zaradi pretresa možganov ter globoke rane pridržali na opazovanju. Ce bo vreme ugodno, bodo | lezniški postaji. Od tod tudi danes zaključili snemanje filma «Tri četrtine sonca« na železniški postaji v Novi Gorici. Danes bodo verjetno snemali mnogičtne scene, v kateri bo sodelovalo okoli 200 statistov ter sceno, v kateri nastopa Mira Sardočeva. Film režira režiser SNG iz Trsta Jože 'Babič za ljubljansko filmsko podjetje Triglav-film. V njem nastopajo poleg Ecrta Sotlerja in drugih štirje igralci SNG iz Trsta in sicer Mira Sardočeva, Rado Na-k-ist, Stane Raztresen m Julij Guštin. Večino scen so snemali ponoči. Za to priliko so postajo močno razsvetlili z žarometi, ds je dogajanje pred kamero mogoče spremljati tudi z ita-l.jan&ke strani. Filmska ekipa hiti s snemanjem, da bi film končala in ga prikazala na festivalu v Pulju. Kakor smo v našem listu poročali, snemajo film po romanu slovaškega pisatelja Leopolda Labode, ki ga obiskovalci predstav SNG poznajo Po njegovi drami »Ma-deži na soncu«. Zgodba govori o povratnikih iz nemških koncentracijskih taborile, ki so se znašli na češki obmejni že- Srednješolci slovenskih šol v Gorici bodo tudi letos posvetili svojo ZAKLJUČNO PRIREDITEV staršem in sorodnikom. Ob tej priliki bodo nastopili s pravljično igro ČUDEŽNE GOSLI in s petjem. — Predstavi bosta v nedeljo 7. in 14. junija na šolskem dvorišču v Ul. Croce. Prireditvi bosta ob 20.30. Na shodu bivših partizanov, g aribaldincev in protifašistov, ki je bil na dan republike v ■Parco dei principi« v Podgori, Je ANPI razstavila številne fotografije o partizanskih akcijah, nacifašističnih grozodejstvih itd. Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo, v primerjavi z istim obdobjem lani le za. 4 odst. Na ta način so bili tudi realni zaslužki zaposlenih precej večji kakor, lani, saj s<^. se prejemki zaposlenih v ' Sloveniji v prvem četrtletju ptutečajit za. M Zelo ugodno potekajo tudi priprave za realizacijo planiranih investicij, ki so biile predvidene za rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti pomembnih podjetij, kot so tovarna cementa v Anhovem, rudnik živega srebra v Idriji, tekstilna tovarna v Ajdovščini in še nekatera druga podjetja. Načrti za vse predvidene, modernizacije in novogradnje so odobreni in zagotovljena so posojila iz republiških in zveznih investicijskih skladov. S tem pa seveda še niso izčrpane vse možnosti za nadaljnjo rast industrije in gospodarstva na Goriškem. Je pa trenutno v, okraju premalo stvarnih pobud za razvoj novih strok ali za povečanje tistih obratov, ki bi se lahko razvili v pomembnejša podjetja. Tako n. pr. ni sedaj ni-enega novega načrta za investicije v gospodarstvu. * * # Po dveh mesecih dela na svtostradi {(Bratstva in enotnosti« se je v nedeljo vrnilo na svoje domove 108 mladincev in mladink, ki so s svojim vzornim delom dosegli, da je bila brigada kar sedemkrat proglašena za udarno, enkrat posebno pohvaljena in enkrat pa je prejela kot najboljša brigada na avtostradi prehodno zastavo glavnega štaba. Med brigadirji, ki so jim Novogoričani priredili v nedeljo svečan sprejem na železniški postaji, je bilo kar 41 udarnikov in 41 pohvaljenih. 50 mladincev se je na tečajih usposobilo za traktoriste, 49 pa za upravljanje drugih motornih vozil. Brigada, ki je nosila ime narodnega heroja «Janka Premrla-Vojka« je na ta način častno izpolnila dano obljubo ob odhodu: #Vrnili se bomo večkrat udarni!«. Konec prejšnjega tedna je odšlo na avtostra-do 6o mladincev iz goriškega okraja, ki so formirali skupaj z mladino Prekmurja Pri-morsko-prekmursko delovno brigado. * * * Vaščani iz Sela na Krasu so v nedeljo slovesno odkrili skupno grobnico v narodnoosvobodilni vojni padlim domačinom, garibaldincem in angleškim vojakom, ki so pokopani v tej vasi. Žalne svečanosti so se udeležili razen ljudi s Spodnjega Krasa tudi predstavniki občine in okraja tei bivši garibaldinci, in med njimi Mario Fantini - Sasso bivši komandant partizanske divizije »Natisone«. * * * Ronec minulega tedna sta se pripetili v Soški dolini kar dve hujši nesreči. Najprej je v iempetrski bolnišnici podlegel hudim poškodbam Rudolf Zabkar iz Avč pri Kanalu. Žabkarja je hudo pobodel vol; zlomil mu je prsni koš, razpara! trebuh in povzročil še druge hude notranje poškodbe, tako da ga zdravniki niso mogli več ohraniti pri življenju, V petek pa je prišlo v Pla-veh do hude prometne nesreče, ki je zahtevala več hujših in nekaj lažjih poškodb delavcev elektrarne Hubelj, ki sc bil; namenjeni v elektrarno Doblar Do nesreče je prišlo na slabo preglednem ovinku, ko, je farane Čadež, šofer pri, »Avtotransporta« iz Ljubljane, proti' vsem prometnim predpisom poskušal prehiteti tovornik s prikolico, ki je vozil pred njim. Iz Nove Gorice Pltvem je tedaj privozil poln,. 8-sedežni osebni avtomobil '«Soških elektrarn«, ki se na mokri cesti na ovinku ni. mogel tako naglo ustaviti, da bi preprečil nesrečo. Tako je prišlo do silovitega trčenja, pri katerem se je osebni avtomobil skoraj zmečkal. Iz jega so. izvleki; osem ranjen-Franc Volk rn Peter Zat-ti sta bila le laže poškodovana in so ju po prvi nudeni pomoči lahko poslali domov. Se isti dan so poslali iz bolnišnice domov tudi Jurija Lampe ta. medtem ko so bili Stefaij Černič, Alojz Kravos, Diišan Lah, Niko Rebek in Albin Korenč huje poškodovani in bodo ostali več časa na zdravljenju v bolnišnici. Najhuje je poškodovan vozač Stefan Černič, ki ima zlom-jeno hrbtenico, večjo rano na glavi in prelom desnega stopala. J. J. Cena češenj na videmskem trgu Na videmskem trgu na debelo so v torejj prodajali češnji od 30 do 60 lir kg. hrusta vke (duratine) pa od 80 do 180 Ur. ■----k«—— Kino v Gorici CORSO. 17.00: ((Izkrcal se je mornar«, A. Krifitt, F. Warr. VERDI. 16.30: »Vladar Chicaga«, R. Taylor, cinemascope, v barvah. VITTORIA. 17.00: »Franke- stein 1970», B. Karloff, J. Lund, cinemascope, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRaLE. 17.00: ((Morski orli«, G. Cooper, J. Wyatt. MODERNO. 17.00: »Alibi«. Protestna akcija lastnikov kinematografov Od 8. do 14. junija zaprte kinodvorane Lastniki se pritožujejo nad previsokimi davki in nad konkurenco televizije Združenje lastnikov kinema-1 in včeraj je hotel to pokazati. Pri tem pa se je tako... potnj-dil, da si je izpahnil levo ramo. Drugega mu ni preostale kot oditi z rešilnim avtom y bolnišnico. »» . Padla je v stanovanju Da bi čimprej prišla do vrat stanovanja v Ul. Machiavelli, kjer je pozvonilo, se je Elvira Pattay vd. Pistotnik kljub 80 letom spustila v tek. Toda na smolo je zdrsnila in si pri padcu verjetno zlomila stegnet nico desne noge. Z rešilnim avtom se je od* peljala v bolnišnico, kjer so. ’ TV’i~~^ v !o2ltl tudl dovoljenje nabor- PISMA Cenjeno uredništvo Prosim vas, da mi odgovori-’ te, kaj moram napraviti, da-dobim potni list. G. J. — Opčine- -Odgovor: Ce imate že potni Ust, katerega veljavnost je zapadla, je dovolj, da napravite prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir, ki jo naslovite kvesturi in da plačate predpisane pristojbine — (2.004 lire na tekoči račun registrskega urada ter 130 lir na tekoči račun kvesture. Te pristojbine veljajo za eno leto) Priložiti morate seveda potni list. C e pa nimate še potnega lista, morate poleg omenjenih pristojbin in prošnje priložiti tudi dve fotografiji ter privoljenje zakonca, če ste poročeni. Ce pa niste še odslužili vojaškega roka, morate pri- jo s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedskem oddelku. ne komisije. V prošnji morate napisati mn ■luiimiiiiiiiniiimiiiiiiiiiNiimmiMmiiiiiMiiiinii miiimimiiiininii nnininnlnn . Lepa prireditev učencev osnovne šole v Nabrežini tografskih dvoran je sklenilo da bodo skrčili število predstav v kinematografskih dvoranah. Izvedelo se je, da bode od 8. do 14. junija zaprli kinematografske dvorane za cel teden. Do tega sklepa je prišlo v znak protesta proti prevelikemu obdavčevanju in raznim dajatvam. Kakor je znano, so lastniki zaradi tega v znak protesta zaprli kinodvorane že lansko zimo, in sicer samo za en dan. Nekateri lastniki pa zapirajo svoje kinodvorane za več ali manj dni, ko je obisk manjši, zlasti v poletnih časih. Zadeva se vleče že dobri dve leti, odkar se je začela razvijati televizija, ki postaja vedno hujši konkurent kinematografske industrije in kij nodvoran. Prizadeti lastniki kinodvoran so zadnje čase zahtevali od vlade primerne u-krepe, da bi zmanjšali davke in razne dajatve, toda vedno zaman. Pomisliti je treba, da obremenjujejo razni davki vsako vstopnico do 10Q lir za nad 15 odstotkov; za dražje vstopnice pa dosežejo razni davki in pristojbine do 40 odst. Tako dobi lastnik od vstopnice za 100 Rr dejansko le 81 lir, od vstopnice za 200 lir dobi 141 lir, od vstopnice za 300 lir dobi 197 lir, od vslopnice za 500 pa 315 lir. K temu je treba prišteti še druge stroške za najem filma (od 50 do ,70 odst.), za električni tok, najemnino lokala, stroške za osebje itd. Zaradi tega se dogaja, da marsikje lastniki dvoran izkoriščajo o-sebje in ga slabo plačajo. Vsedržavno ziJruženje lastnikov kinodvoran je predvčerajšnjim izdalo uradno sporočilo, v katerem pojasnjuje se-r danje razmere in se pritožuje, da vlada ni hotela upoštevati upravičenih zahtev glede znižanja raznih dajatev in davkov. m ■ Glede izvajanja sklepa, o celotedenski zapori kinodvoran v juniju se bodo morali še izraziti posamezni pokrajinski odbori po dogovoru s svojimi člani. Kaže pa, da se bo za zaporo izjavila večina lastnikov kinodvoran. . «»: . Nesreča na delu Zaradi nezgode na delu v žaveljskem industrijskem pristanišču je moral 32-letni Milan Sturman iz Mačkovelj zvečer v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili poškodbe na obeh nogah. Sicer ne bo nič hudega, a vseeno so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 7 ali v najslabšem primeru v 10 dneh. «» *• Pokazati je hotel kako zna plavati 43-letni Marcello Zorn iz Ul. Caprin se je trdno odločil, da bo šel za kopališkega čuvaja. Da bi ga vzeli v službo je moral dokazati, da zna plavati Načrt za gradnjo paviljona tbc za umobolne ženske pri Sv. Ivanu V novem poslopju bo prostora za 31 postelj • Vsaka bolnica bo imela na razpolago 60 kubičnih metrov prostora vse osebne podatke in držav1, ra katere prosite, da vam i*-dajo potni list. Prošnjo * P®| ttebnimi potrdili o plact pristojbin, fotografije Ud-rate izročiti na policijskem komisariatu, kamor spadate, PROiSNJO NAPIŠITE TAKO-P. n. KVESTURA — TBS'D Podpisani . . ; ; stanujoč * . . . . po poklicu ; . ; . r°i®® v . . . dne .... s stalm* bivališčem v .... osebna:izkaznica štev. . . . drzavlja« stvo .... civilni stan - "L (samski, poročen, vdovec), P sim, da mi izdate potni za naslednje države . • • • , za dobo .... (1 let« ah « mesecev). Podpis : : > • Prilagam: (navesti priloS Datum .... i,iifiH|fn| Šolski pevski zbor osnovne šole v Nabrežini. ,v.; . mm Hlll)lll«»ll9ft : Ivi . Prizor iz šaljive igrice »Čudežna brivnica* v izvedbi učencev nabrežinske osnovne Kot vsako leto tako so nam. osnovne šole pripravili prav, tudi letos učenci nabrežinske [ lepo in uspelo zaključno pri- Na svoji zadnji seji je tržaški pokrajinski svet soglasno sprejel tudi sklep, da se predloži ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata načrt novega paviljona v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu za umobolne ženske, ki bolehajo tudi za tuberkulozo. Gre za važno delo, za katero je bilo nakazanih 100 milijonov lir že v okviru tiiinimiHiiiiiiiimimiiiHiiniMiiiiiMiMmmiiiHiiiiiiiiittiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitMMiii Svečan zaključek pouka dijakov Ekonomske srednje šole v Kopru ■Zainia sprevod po koprskih ulicah. V soboto so zaključili šolanje na Ekonomski šoli v Kopru dijaki četrtega letnika, ki so obenem tudi prvi abitu-rienti Ekonomske šole v Kopru. Uspešen zaključek šolskega leta so proslavili na svečan način, ki je sicer v navadi na gimnazijah, vendar so hoteli tudi dijaki Ekonomske šole uporabiti star dijaški način zaključka šolanja v katerega so uvedli tudi nekaj novosti. V žalnem sprevodu so krenili iz šole in se napotili po Kopru. Z dijaško himno • Gaudeamus ipitur« so zbudili pozornost občinstva, ki se je začudeno oziralo za svojevrstnim sprevodom. Celo je tvoril jahajoči dijak n' lovali učenci vseh r* p e Zato je bil program ze ster in bogat. . ye le Ob začetku prirej1 fgjrer Valter Gon, učenec 1 sčins ^ „a-tem pa se je predstavl p povedovalka Nadja ^ure p t? čenka V. razreda, k' pr7* brala spored prireditve' točka: nastop otroškeg3 ga pevskega zbora. Ta tf)tr pel trr pesmi, in s*1c ; ram se«, in «Pridi P* Na oder so nato pns* naStotr prvega razreda, ki sJ li v ljubkem prizoru 1 ^ so mamica goduje«, drug1 .japi' se postavili z deklarI’ ^10' «Jela in Spela«, ((jjar »Tonček debelušček« in # pa' ko«. Učenci II. razreda ^ p-Stopili s prizorom «h pica* in deklamacij0 ^ j c in sinička*. Bevski zb° ’spotr nosil precejšnjo teZ° m ■da,»se je nato spet zVr!’ t®f |odru in zapel «Zar). ((Krasen pogled«. ' Učenci III. in IV. ra* graj' Tamara Caharija, Zoran kovič, Marija Gr°hisa' .c s< Pertot in Aleksander ggpde' nastopili v enodejanki.* 5pt lica kave«, potem P® ^ )e zapel pevski zbor, eSp)i tokrat predstavil s »Mlado je nebo se ra/ «Majnikova». Z najn° sta se v 7ujw na predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob It. url Technicolor film: «Dva Angleža v Parizu» Igrajo: ALEC GUINNESE in ADILE VERSOIS tevno igrico p? s0 sc jn vili učenci V. razreda-cer s šaljivo enodejan s dežna brivnica«, ^ -glji^ je od srca nasmej«'0 s tet ie zapletom in razpletu male igralce - Iva nogoi»". viča, Guida Švaro, » * ji' Gabrovca, Metko ^ijČ lana Legišo, Mileno ®e jjlo , Anico Sibelja - nag p0 ‘"j močnim ploskanjem- na< žaljivi igrici je -,e 5 t pevski zbor, in sicej)) «S' smimi »Na zeleni g°r .' denčku« in «Lahko n° t Kot smo ze v za^e!a d0^ nili, je prireditev *e p b uspela. Šolska jediln>c • je t jo preuredili v dvoran pf la polna občinstva, sa' s><\ reditve' niso udelez' jeIpf. starši šolskih otru^L.jpi, , tudi številni drugi vaSjepi * so z močnim ploska gradili vse nastopajoč j pr Seveda pa je treba |Z jte)j«L valo tudi domačim " jj» » ki so z veliko vztra)y]j, požrtvovalnostjo doseg zaključna šolska prir* ko lepo uspela. jplA MARIO MA°A Obsežen načrt v FLRJ u plantažne gozdove (Posebni dopis) BEOGRAD, začetek juni- WvVeč k0t 300 Pred' Hi!Srov gozdarskih, kme-?anf -?1 industrijskih or- ^ dnT s bi r&acij in ustanov se je !'« v?1 sestaI° v Beogradu, 8i ^ posvetovanju, ki h»J® organizirala Zveza «tijsko-gozdarskih zbor-Proučili možnosti plan-i; Proizvodnje lesa, ki jj, Predvidena v okviru . soročnega programa za >gozdarstva in lesne ^Ustrije. Posvetovanje, ki so se Mrežni tudi nekateri »o «nJ*ade’ Je Prav goto-izmed najpomemb-'lei kar Je bilo do_ siaVi^ gozdarstvu v Jugo-50 Ji. Načrt za plantaž-^Proizvodnjo lesa predla namreč osvoboditev ■te«rstva °d dosedanjega h« a Proizvodnje in pre-stni ?a tako rekoč indu-■’Jrt Proizvodnjo lesa. j. -■ predvideva prehod 'tat v?gaJanje plemenitih , drevja, ki bo dajalo io r* Prirastke s pomoč-%iije ne tehnike in bio- J.Jugoslaviji, katere ena , Jina površine je pokri-11»^, gozdom, so že zdavnaj H*«. da je prirastek Stav gozdov pravza-relativno majhen, ieto je predvideno samo 19 milijo-Ce .Kubičnih metrov lesa. tiarj-‘1 jugoslovanski goz- 'staii 1 v prihodnosti kij-jl Pri tako imenovanih tija °nih metodah vzgaja-ietn^ov, bi se vsako-v, sečnja dvignila ko-ia i na 23 milijonov kub. Cih1 ieta 1981- t- J- čez Ptavi . dvajset, let. To se s?t i’. bi prišlo čez dvaj-vPlca na vsakega prebi-kt, Jug°slavije komaj ali a« , m rezanega lesa ia ® kg papirja. Toliko ivstrv- proizvodnja v ki je, kot vemo, ltw°, hianjša država od 5tM„:avije- Novi načrt pa laSddeva, da se leta 1981 H j. ® Proizvodnja 0,3 kub. t^^ega lesa po prebi-TOa j« okrog 116 kg pa-bi v,-, bi se to dosego, WPotrebno posekati % _ Joto 45 milijonov Tj 'd lesa. količine pa ni m oči dosedanjimi klanih metodami, kajti li K; ^gojnih metod ni, br^.ojdogočile, da bi se ■Jšo Iek prirodnih gozdov tlenj dvignil. To po- n’ da je potrebno pre-• 0 Proizvodnjo in -?n^e selektivnih, cb donosnih vrst lesa išMijiporabi intenzivnih ^Jaip h metod, ki bi kuh naimanj povprečno •° ha i11 Prirastka letno bi a skozi vseh dvajset "a r>^em. tem je govoril »JU cenjenem posvetovala £ Slavko Komar, *»eta ^eznega izvršnega l rveJ^dal je, da se ustanovah pri-10 Podatki in prodam Za dolgoročni pro-^Ust.f^darstva in lesne i8 PrPH,J,e- Poudaril je, da iti ri ern potrebno raz-havijipSedanje utvare in Hvu oe o gozdnem boga- Nknv«soslaviie >n vse l|>hd , nJake prepričati, da r'i0re današnjih gozdov ne Je n^ddovoljiti vedno več-d *.utrebe iv, i™.. /-v___ da6 P” lesu- Opozo- ;tebh’a Je Jugoslaviji po-la, kn(.n.lnog° večja seč-Novan dovoljujejo ju-f'*vi 7 , prirodni goz- f^iit, 0 bo treba za Pri-'iti (L. dvajset let sesta-!,va. ^crt na podlagi dej-^®6tn j bo Jugoslaviji na-J'Jhov ,dosedanjih 19 mili-Ntj anUb- m potrebno od-fjUb. Ji do 50 milijonov tudi '*t. morda pa fcjaj 3‘ie. je dr. Komar ■:ti da je potrebno raz-ehlii, utvaro o neza-S : v°sti prirodnih goz-JUhjn Ysemi načini obnav-‘ijo _ln vzgajanja, ki slo-a Ponavljanju pro-as’ni so v Prirodi tako r,rjtrJ?5sto vsega tega je Stiski10 dvigniti jugoslo-iPskfv gozdarstvo na ev-^ tlači,5aven. kajti le na "°lovt„ se lahko zajamči ^iteh a jugoslovanskih » irortvv Po ’esu. Namesto Preiti Poti je potrebno Wjja umetno in naglo * ahtaiie Sozdov, t. j. na \ y ?Uo proizvodnjo le-2® VaJa hamen bo potreb-{JhetiUT s°delovaAje med NmJJom in gozdar-J^Viti °alje bo potrebno >'ho in?nstveno razisko-v tehi- bo in poskrbeti ?>h "Jeno opremo gozd- 0 za^Podarstev- ki jim k zabpano izvajanje te-j*ha Vehkanskega pro- ‘llk 8zviefto Jerenič, tajskih kmetijsko - goz- s!?°van c’ ^ na P°" Povedal, da do- 1 sc v izkušnje kažejo, Nehnivf* kakršnih koli atrrntpVinipnih m na ha na plantažah topole in podobnega mehkega listnatega drevja. Program predvideva, da se de leta 1961 zasadi in zaseje okrog milijon in pol ha plantažnih gozdov. Po proračunih bodo ti umetni gozdovi dali 1,5 do dvakrat več lesa kot pa 6 milijonov ha prirodnih gozdov. Po petih letih bodo plantaže prvič preredčili :n tedaj bodo dobili 35 kub. m na ha. S končno sečnjo bo znašal donos na hektar okrog 400 kub. m. če bi se ta program uresničil, bi že leta 1981 lahko dosegli 25 milijonov kub. metrov samo s teh novih umetnih plantaž. Toda na teh plantažah ne bi vzgajali samo drevja, temveč bi pod drevjem lahko zemljišče izkoriščali za razne kmetijske kulture. Med razpravo so na omenjenem posvetovanju ugotovili, da n. pr. že sedaj v kmetijskem kombinatu «Bratstvo in enotnost* v Pečeju (Vojvodina) uspevata na zemljišču, na katerem so zasajeni topoli, silažna koruza in gtah. Predsednik Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Ivan Bukovič pa je poudaril, da se z rejo živine na enem ha plantažnega gozda lahko proizvede letno 5 ton lesa, s pomočjo namakanja pa tudi 10 ton. Razen tega bi se z uporabo večjih količin hlevskega gnoja na teh zemljiščih v še večji meri povečala količina lesnega prirastka. Za modernizacijo proizvodnje v gozdarstvu in z maksimalno uporabo zemljiških površin bi plantažni gozdovi po dveh ali treh letih že vrnili vsa vložena denarna sredstva, ki so bila zanje izdana. Končno je bilo na posvetovanju poudarjeno, da se s pomočjo bolj donosne proizvodnje lesa omogoči tudi hitrejši razvoj in povečanje proizvodnje lesne industrije. J. D. 7. junija: molitve na Siciliji ..Ji St MOtiO ttETTO-JMi« i Katoliški volivci po kardinalu in palermskem nadškotu Ruffiniju. (Po «Avanti!t>) Od 8. do 11. junija v Rimu Turški državni predsednik pride na obisk h Gronchiju Prispe tudi zunanji minister in številne druge osebnosti Med obiskom rasni sprejemi RIM, 3. — Predsednik turške republike Dželal Rajar in njegova soproga bosta gosta predsednika republike Gron-ehija in njegove soproge v dneh od 8. do 11. junija. Predsedniško letalo bo prispelo na letališče Ciampino ob 15. uri dne 8. junija. Predsednika Rajarja bo spremljal zunanji minister Fatiin Rustu Zorlu, razen njega pa še predsednik komisije za zunanje zadeve v parlamentu Cevu Oglu, generalni tajmik zunanjega ministrstva veleposlanik Melih E-sembel, načelnik glavnega stana general Rustu Ezdelhum ter šef ceremoniala Veyselver-san. Pr; prihodu bo predsednika Bajarja in soprogo sprejel predsednik Gronohi s sopro- go, kii bosta gostoma predstavila člane vlade, druge italijanske osebnosti in njih soproge, Nato se bo sestavil sprevod, namenjen proti Kviri-naiu. Pri Konstantinovem slavoloku bo rimski župan Cioc-cetti izrekel predsedniku turške republike in njegovi soprogi dobrodošlico mesta. Na Kvirinal bo sprevod prispel ob J6..10. Popoldne bodo na Kvirinalu predstavljeni gostom šefi diplomatskih misij, akreditiranih pri Kvirinalu, zvečer pa bo slavnostna večerja, ki jo priredita predsednik Gronchi in soproga; sledil bo sprejem. Naslednjega dne bo predsednik Bajar zapustil Kvirinal ob 9.30 ter se bo odpeljal k oltarju domovine, kjer Medtem ko je Able poginila OPICA BAKER uspešno operirana Pred pojastijenjem zločina Poškodovana krvna plazma, ki je bila v konici rakete Jupiter PENSACOLA, 3. — Opico Baker, ki je skupno z opico Able potovala v konici rakete Jupiter, so tudi podvrgli operaciji, da bi ji izvlekli izpod kože dve elektrodi. Operacija je trajala samo nekaj minut in za razliko s primerom opice Able opice Baker niso anestetizirali. Opica Baker ni občutila nobene bolečine in je sedaj živahna in vesela kot vedno. S tem v zvezi so objavili, da se za operacijo brez anestezije niso odločili zaradi tega, ker je pri opici Able zaradi anestezije nastopila smrt. FORT KNOX (Kentucky), 3. — Krvna plazma, ki so jo postavili v konico rakete Ju- (•»llMimiitliiiHliillllHtllHliiilliitMiiilimillllllimiiiiiniiiiiimiimiifimiiiilifiiiiiliuf minili Franco bo pomagal generalu Trujillu? Baje se je prvih 125 mož že izkrcalo v Ciudad Trujillu, medtem ko se v Burgosu še vežba 2800 španskih prostovoljcev agrotehničnih h0?eže':V „ ^ danes lahko 1ta5>t» pove°anje letnega lesa na 30 kub. CARACAS, 3. — General Franco ima baje namen ponovno sestaviti »modro divi-zijo», ki je v drugi svetovni vojni sodelovala z nemško vojsko na ruski fronti, da bi to pot posegel na področje Ka-raibskih otokov. Ko je španska ladja «Begona» prispela v Caracas, se je v venezuelski prestolnici izvedelo, da se je baje neka skupina španskih prostovoljcev nedavno izkrcala v Ciudad Trujillo. Venezuelski dnevnik »Pregon* objavlja izjave nekega španskega potnika z ladje »Begona*, ki pravi, da se je «2800 prostovoljcev sedaj vežbalo v Burgosu, v Španiji, da bi pomagali generalu Trujillu obdržati se s silo v dominikanski republiki. Prvi kontingent 125 mož se je izkrcal iz »Begone* v Ciudad Trujillu*. španski potnik, ki ne želi, da bi se izvedelo njegovo ime, zatrjuje po pisanju dnevnika »Pregon*, da vežba te prostovoljce v dveh vojašnicah v Burgosu neki polkovnik, ki se je boril na Filipinih in ki jih poučuje, kako se je treba boriti v tropskem podnebju, in da so določeni za okrepitev dominikanske vojske. Venezuelski dnevnik zaključuje: »Zdi se, da je pred- sednik Trujillo — izjavljajoč generalu Francu, da centralno Ameriko in Karaibsko o-točje ograža komunistična nevarnost — zahteval pomoč Španije, ki se je takoj odzvala temu pozivu*. «»------- V Milanu razstava naprav MILAN, 3. — Predsednik republike je prevzel pokroviteljstvo nad tretjo mednarodno razstavo tekstilnih naprav, ki bo od 12. do 21. septembra in ki jo organizira A.C.I. N.T. (Združenje italijanskih izdelovalcev strojev za tekstilno industrijo). Organizacijo razstave mu je poveril Comi-te Europeen des. Costructeurs de Material Textile (Evropski odbor izdelovalcev tekstilnega materiala). Sedež prireditve bo razstavišče milanskega velesejma. Razstava obsega površino 60.000 kv.metrov. Na razstavi bo 600 razstavljavcev iz 12 dežel prikazalo tekstilne stroje in naprave v pogonu. Italija bo prisotna z 200 razstavljavci, Zapadna Nemčija s 160 razstavljavci, Francija, Velika Britanija in Švica vsaka z okrog 50 razstavljavci, Združene države s 25, Belgija z 19 in Nizozemska z 9 razstavljavci. Hkrati bodo razstavljale tudi Avstrija, Danska, Španija in Švedska. Profesorji telovadbe v Franciji stavkajo PARIZ, 3. — Okrog 6000 profesorjev telovadbe je danes začelo stavko v vsej Franciji kot protest proti »veliki revščini telovadnic* in ker obtožujejo vlado, da zanemarja fizično vzgojo. Kakih tisoč pariških profesorjev je imelo tiskovno konferenco, da bi pojasnilo v podrobnostih svoje zahteve. Iz njihovih izjav izhaja, da v Franciji primanjkuje 1200 plavalnih bazenov, 2000 telovadnic in določeno število igrišč za nogomet, rugby, lahko atletiko itd. piter skupno z obema opicama, ima sledove hemoglobina; baje je to posledica pospeše-nja in zaviranja pri letu rakete. Tako »poškodovane* krvne plazme ne bi smeli u-porabiti za transfuzijo.-Dodali so še, da so poškodbe manj hude, kot bi mogli misliti; in da se jim bodo mogli v bodoče ogniti s potrebno zaščito. WASHINGTON, 3. — Vse-n; irska komisija predstavniške zbornice je biila danes obveščena, da ni nilcakega dokaza, da bi vsemirska opica Able poginila zaradi kakega drugega vzroka kot zaradi nenadne srčne pospešitve, ki jo je izzvalo anestetično sredstvo. Polkovnik Robert Holmes, vojni kirurg, ki je bil navzoč ob smrti opice, je dejal, da je možno, da je kak neznani či-nitelj med vsemirskim poletom posredno pripomogel k smrti opice_ Vendar so to samo domnevanja, ki niso podprta z nikakimi dokazi. Dr. Holmes je izjavil, da sta opici lahko prestal; v konici rakete grozen strah. Toda ta fenomen ni , bil registriran in verjetno se o tem nikoli ne bo nič vedelo. Nato je dr. Holmes komisiji izjavil, da je elektrokardiogram opic dal tako pred poletom kot po poletu izvrstne rezultate. 88 milijonov cepljenih proti jetiki ŽENEVA, 3. — 88 milijonov otrok In mladeničev so cepili proti jetiki v 41 deželah med kampanjo za cepljenje, ki so jo začeli s podporo Svetovne zdravstvene organizacije (OMS in UNICEF) (mednarodni sklad za podporo otrok). To izhaja iz poročila, ki so ga predložili izvršnemu svetu OMS, ki sedaj zaseda v Ženevi. Od leta 1951 do konca 1958 leta je bilo 234 milijonov ljudi deležnih zdravljenja prp.tj jetiki, 88 milijonov pa jih je bilo cepljenih. V poročilu je podčrtano, da so po kontroliranih eksperimentih ugotovili, da cepivo ščiti pred jetiko v okrog 70 odst. primerih. «»------- MOSKVA, 3. — Moskovski radio poroča, da izdelujejo v filmskem studiu v Bakuju film «Mož, ki ima 150 let». Junak filma je živ in zdrav in ima zares 150 let. Triletna deklica žrtev neverjetne podivjanosti Deklica, ki se nahaja v bolnišnici, je polna podplutb in ima zlomljeno nadlahtnico - Neprepričljive izjave matere RIM, 3. — Načelnik policij-, poskušala nekega svojega skega oddelka za umore v sinčka »prodati*. Rimu dr. Macera nadaljuje! Zvedelo se je še, da je Do- preiskavo v zvezi z malo, triletno Lucio D’Angelo, ki se nahaja v bolnišnici s tem nimi pegami po vsem telesu. Prav zato, ker policijski funkcionar nadaljuje preiskavo, ki se je pričela včeraj zjutraj, se lahko izključi domneva, da gre za Werlofovo bolezen, kot se je mislilo v prvem trenutku. Dopoldne so bili zaslišani številni sorodniki ter prijatelji družine D’Angelo. Iz vseh dosedanjih zaslišanj bo verjetno kmalu mogoče razjasniti vso zadevo. Deklico, ki je polna peg, ki bi lahko kazale na Werlofovo bolezen ali pa bi bile navadne podplutbe, je pripeljala na polikliniko mati. Ko so zdravniki Lucio pregledali, so ugotovili, da ima tudi zlomljeno nadlahtnico. . Ko so mater vprašali za pojasnilo, je dejala, da je de. klica padla s postelje. Ko je prof. Alberto Anni-baldi dokončal klinične preglede deklice, je bilo mogoče izključiti Werlofovo bolezen. Potem ko je deklico še enkrat danes dopoldne pregledal sodni zdravnik, je bilo mogoče z gotovostjo dognati, da je bila deklica večkrat pretepena. Pozno dopoldne je dr. Macera izdal ukaz za pripor matere in nekega njenega znanca. Mati Lucie, Domenica D’Angelo, ter moški, ki je bil istočasno z njo priprt in ki jma baje z njo razmerje, Enrico Malatesta, sta obtožila krutosti, katerih znamenja so vidna na telesu deklice, nekega Garibaldija Menottija, že predkaznovanega, ki se se. daj nahaja v zaporu Regina Coeli. Menottija že bremene obtožbe poltenega nasilja. Kot sta obadva med zaslišanjem izjavila, je baje Menotti tepel deklico in jo tudi opekel s svečnim voskom. Zdravniki so namreč na dekletcu odkrili številne opekline. Toda nekateri znaki poškodb kažejo, da so te verjetno nastale še po aretaciji Menottija. Preiskava se nadaljuje, da se prekontrolirajo izpovedi matere in Malateste in da se razčisti preteklost teh dveh in vseh drugih oseb, ki so več ali manj zapletene v to zadevo. Po nepotrjenih vesteh jje baje mati deklice nekoč mmm • i v '■ Opica Able, ko Je morala prestajati kontrole znanstvenikov. menica D’Angelo med zasliševanjem izjavila, da je Menotti sklenil počasi Lucio umoriti, ker je le-ta s svojo navzočnostjo mater ovirala, da ni mogla delati in Menottiju dobavljati denar. Med tem je dr. Annibaldi, ki zdravi deklico, izročil policiji tri strani dolg referat. Stanje deklice pa je doslej nespremenjeno. Malo Lucio D’Angelo bo prevzela v oskrbo kvestura. Tako je sklenil rimski kve-stor. Brž ko bo deklica lahko zapustila kliniko, bo izročena dečjemu zavodu rimske kvesture. Danes prvi let letala «X-15»? LETALSKO OPORIŠČE V EDWARSU (Kalifornija), 3. — IIIIIIIIIIIIIIIHtlllMIMIIIIIIIIttllllltllllMIlIltftllll Raketno letalo »X-15», ki naj bi letelo v višini nad 160 kilometrov s hitrostjo 6400 km na uro, bi moralo izvršiti svoj prvi »prosti* polet jutri, če bo vreme to dopuščalo. Do sedaj je letalo «X-15» izvršilo polete le priključeno k reakcijskemu bombniku »B-52*. Ni izključeno, da se bo letalo jutri spustilo z višine 11.000 metrov brez motorja na jeze-ro Rosamond. Harakiri iz protesta proti oborožitvi TOKIO, 3. — Neki sintol-stični svečenik, ki je prišel iz Hirošime, je danes napravil »harakiri* pred uradno rezidenco predsednika vlade Ki-šija v znak protesta proti oborožitvi. Eno uro potem, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je izdihnil. bo položil venec. Popoldne bodo gostje sprejeti pri županu in občinskem odboru na Kapitolu v dvorani Horacijev in Kuriacijev. Zvečer bo priredil večerjo predsednik Segni v vili Madama, nakar bo spet sprejem. Dopoldne dne 10. junija bo predsednik Bajar s soprogo in spremstvom odšel v Acqua Acetosa, kjer bo prisostvoval nastopu cestne policije. Se dopoldne bosta gosta opravila turistični izlet po mestu, zvečer ob 20.30 pa bosta priredila na turškem veleposlaništvu večerjo na čast predsedniku Gronchiju in soprogi Nato bo r.a turškem poslaništvu sprejem. Raznih svečanosti se bosta udeleževala turški veleposlanik pri Kvirinalu Acik Alin ter italijanski veleposlanik v Turčiji Magistrati. Med bivanjem v Rimu bo gosta spremljala italijanska misija, ki jo bodo sestavljali admiral Lu-ciano Bigi, svetnik veleposlaništva Clementi di S. Michele, svetnik veleposlaništva Ador-ni-Braecesi ter gospe Maria Fracassi di Torre Rossano ter Elena Clementi di S. Michele. Dne 11. junija dopoldne se to uradni obisk zaključil. Ob 9.30 se bosta predsednik Bajar in soproga poslovila od predsednika Gronchija in soproge. ■--«»—- Mednarodna konferenca dela ŽENEVA, 3. — V palači Združenih narodov v Ženevi se je danes začelo 43. zasedanje mednarodne konference dela ob udeležbi okrog 900 delegatov, ki predstavljajo delodajalce, vlade in delavce 80 dežel članic. Zasedanje obsega splošno diskusijo o socialni politiki, ki se je bodo ude-ležili ministri za delo mnogih dežel, ki so včlanjene v OIT (Mednarodna organizacija za delo). 15. junija bo slovesnost r zvezi s 40. obletnico ustanovitve organizacije. Dnevni red konference obsega naslednje tehnične probleme: zaščita delavcev pred žarčenjem; vprašanja nema-nualnega dela; organizacija zdraviliške službe v industrijah; delovni pogoji ribičev in končno sodelovanje med oblastmi in organizacijami delodajalcev in delavcev. Pri 76 letih se je poročil s komaj 22-letnim dekletom / Ing. Ghiglione, ki je tudi plezalec, je dekle spoznal pred mesecem po oglasu v listih - Ob poroki ji je daroval luksuzni avto MILAN, 3. — »Srce se nikoli ne postara. Čutim se mlad.a Tako je odgovoril ing. Piero Ghiglione materi Marie Luise Mannis, ko je presenečena ob njegovi ponudbi, dR bi vzel njeno 22-letno hčer, postavila pripombo, če se mu ne zdi starostna razlika nekoliko prevelika. Stari inženir bi še rad imel potomca, sina. Inženir Ghiglione, dobro poznan med vsemi alpinisti Lom. bardije in Piemonta ter tudi med mnogimi, ki so samo slišali o njegovih alpinističnih podvigih, je Mario Luiso Mannis spoznal po oglasu v časopisu. Maria Luisa je dokončala tečaj za tuje jezike in je bila zaposlena kot ko-respondentka za angleščino, francoščino in španščino pri nekem podjetju. Pred nedavnim je službo menjala, da bi si izboljšala zaslužek. Ker je hotela spraviti skupaj nekaj denarja, da bi se lahko predala pisanju in slikanju, je dala v liste ponudbo za prevajanje v prostih urah. Prejela je kakih deset pisem. Eno je bilo od nekega alpinista, ki se ukvarja, kadar ne pleza po vrhovih, s kartografij znanstvenimi in etničnimi iskavami. Maria Luisa k njemu in izvedela tajnico. Takega mesta pa kle ni moglo »prejeti. Lahko bi delala samo v večernih rah. Sprejela je mesto pod lietta-spider#, dragocen briljantni prstan ter še neko veliko dragocenost. Preden sta odpotovala, je inženir dejal svoji 48-letni tašči; «Moja žena bo moja najboljša sodelavka Pisala bova ''""lijlf k',- V J ‘ pogojem, da io mati spremlja j srag da se skupaj vr- ;; :,'' u je- ■" ■ ' Že zaradi je- in počaka, neta domov zikov... Maria Luisa je dobivala pri! inženirju 500 lir od ure in hodila je k njemu tri ali štirikrat na teden — vsega skupaj približno en mesec. Ze po prvem tednu je inženir nekaj I namignil z ženitvijo, toda dekle ni razumelo ali se je delalo, da ne razume. Konec drugega tedna pa je ing. Ghiglione kar presekal; «Tri leta sem vdovec in brez otrok. Rad bi vsaj enega otroka, sina. Me hočete vzeti?« Maria Luisa je obstala; ni vedela kaj odgovoriti. Posvetovala se je s starši, ki tudi niso vedeli, kaj reči. Toda preračunljiva deklica je ugotovila, da se ji z zakrnom odpirajo lepe možnosti študija, potovanj itd. Potem je prišel in*enir k materi (oče je zaradi neke nesreče v bolnišnici) in dogovorili so se. V nedeljo zjutraj sta se Giglio-ne in Maria Luisa skoraj na skrivaj poročila in sedaj razen staršev nihče ne ve, kje sta. Za poročno darilo je inženir poklonil mladi ženi avto «Giu- - - ** "it \ 'J1" ## Ing. PIERO GHIGLIONE knjige, potovala bova Z menoj ji ne bo dolg čas«. V kratkem bosta odpotovala v Peru. On bo plezal na neko goro, ona pa bo zbirala podatke za knjigo o indijanskih civilizacijah. (iPotem se bosta vrnila, je pripovedovala mati, in skupaj bomo odšL v Furlanijo, moj domači kraj«. volilo za begunce NEW YORK, 3. —, Baroni-ca Aliče Bachofen von Eckht je v svojem testamentu zapu- stila milijon dolarjev svoje imovine za begunce iz Za-padne Nemčije. Baronica, vdova po pokojnem avstrijskem baronu Reinnartu Clemensu von Eckhtu, je umrla prejšnji mesec v 82. letu starosti. Nje-na imovina znaša 2 milijona 500 tisoč dolarjev. En milijon je zapustila tudi nekemu svojemu dunajskemu nečaku. Polet na Mars silno «enostaven» WASHINGTON, 3. - Polet na Mars bodo izvršili v treh etapah, kakor predvideva sloviti znanstvenik von Braun, ki je včeraj govoril o svojem načrtu pred poslansko zbornico. Prva etapa bo privedla vsemirske potnike na »leteči otok*, ki bo krožil okrog naše Zemlje. Tam se bodo vkrcali na neko drugo raketo, ki bo krožila okrog Marsa. Druga etapa potovanja bo trajala okrog 260 dni. Končno bodo astronavti dosegli Mars na nekem »vozilu s krili*, ki ga bodo prinesli s seboj na drugi raketi. Povratna zožnja se bo izvršila na isti način. Von Braun ni ničesar napovedal glede datuma, ko bo moč doseči Mars. Žarek smrti WASHINGTON, 3. — Arne-riško obrambno ministrstvo upa, da bo moglo odkriti do leta 1966 znanstvena načeja »žarka smrti*, ki naj bi bil zmožen povzročiti eksplozijo sovražnikovih balističnih izstrelkov. Preteklega februarja je rav. natelj agencije za raziskovanje Roy Johnson izjpvil pred vsemirsko komisijo poslanske zbornice, da spada »žarek smrti* sedaj še na področje domišljije, da pa teoretičra dela, ki jih s tem v zvezi vršijo, »obetajo vsak dan bolje*. Johnson, katerega izjave so objavili šele včeraj, je hkrati dejal: »Upam, da bomo do leta 1966 utegnili priti do bistvenega znanstvenega odkritja, ki nam bo dopustilo realizacijo »žarka smrti*.» Gabriella Parca: Italijanke se izpovedujejo* Pri založbi parenti je izšla knjiga «Italijanke ,-se izpovedujejo«, ki lahko pove mnogo več kot katerakoli sociološka raz. prava. Gabriella Parca j,e v knjigi objavila nekaj sto pisem, ki jih je izbrala med 8000 pismi, ki so jih poslale čitateljice «mali pošti« dveh zelo razširjenih listov s «fu-meti». Pisma so pisale dekleta in starejše ženske iz vseh pokrajin Ita-lije in vseh slojev ter tudi vseh političnih in verskih prepričanj. Tako je v teh pismih Italija prikazana s čisto posebnega stališča. Knjiga razkriva pravi obraz italijanske ženske z njenimi spolnimi problemi, z njenimi predsodki, z njeno neverjetno zaostalostjo, z njeno plemenitostjo in njeno čistostjo. Mnogi bodo zardevali ob branju te knjige, mnogi se bodo zgražali, ko bodo ugotavljali, kot pravi Cesare Zavattini, ki je knjigi napisal uvod, da «se pri nas izvaja neka morala z materjo, druga z ljubimcem, druga s poslancem, druga s sinom, druga s prijateljem«, tako da je končno »Italija še velik harem, da je naša družba sestavljena iz tega, kar se zamolčuje, in ne iz tega, kar se govori«. Vse čitatelje in čitateljice pa bo gotovo pritegnila nenavadna humanost tega izrednega dokumenta. Knjiga »Italijanke se izpovedujejo« prinaša brezobzirno na dan čustva, stanja, duševna razpoloženja, ki jih je stoletna intelektualna in moralna lenoba vedno preprečevala videti in presojati. Komu gre zasluga za uspeh Pascale Petit Sedaj se vod; pravda, in sicer prava pravda, o tem, lodo ima večje zasluge za uspeh mlade i-gralke Pascale Petit, k>i je imela glavno vlogo v filmu «Grešniki v blue jeans«. Zasluge si pripisujeta znani režiser Rou-leau, ki je odkril pri dekletu talent, ter impresarij London. Sodišče bo moralo izreči, komu pripadajo te zasluge Pred dvema letoma je Pascale Petit podpisala pogodbo, po kateri je bil London njen izključni impreza-rij. Imel je nalogo, da igralki preskrbi zaposlitev. Dobro leto pozneje, v avgustu 1958, je Pascale pretrgala pogodbo, češ da je ves njen zašlu-žek pravzaprav plod njenega talenta in pa sodelovanja z režiserjem Rouleaujem. Tako je prišlo do pravde; London namreč zahteva 10 milijonov frankov odškodnine. Odvetnik igralke je izjavil, da so pogodbe, ki jih je igralka podpisala, neveljavne in da je uspeh igralke zasluga zgolj Rouleauja, ki ji je dal vlogo v filmu »Čarovnice Salerna«. Dvomljiva pomoč festivalu dveh svetov* Giancarlo Menotti, or. ganizator ((festivala dveh svetov« v Spoletu, je nedavno povedal, koliko denarja je v Ameriki že zbral za letošnji festival in koliko sredstev mu še manjka. Pri tem je kar naravnost deja), da bj morala pomagati tudi Italija. Mogoče je prva pomoč, ali vsaj znak pomoči, v poskusu prometnega ministrstva, da se uvede poseben vlak iz Rima. ki bo prihajal pravočasno v Spo-leto in bo odhajal dovolj pozno, da se bodo lahko tudi obiskovalci iz Rima udeleževali predstav festivala; med odhodom iz Rima ter prihodom v Rim pa bo preteklo 10 ur. Uvedba tega posebnega vlaka pa še ni zagotovljena z« ves festival, temveč bodo prvi poskusi odločilni za to, ali bo vlak ostal ali ne. Menotti s to še zelo dvomljivo po-niočjo ne bo mogel bi' tajska ne bi smela s°“aj,teVf na njih. Isti predlog ^ed' tudi odstop predsedniaa jjdbv narodnega olimpijskega ra Averyja Brundage*- et-O CATANIA, 3. - N« ni klub Catania je odp b z letalom v Tripolis . . .jjjsS v petek odigral P..loric°‘ tekmo z lokalno enaj ^ O FLORENCA, 3. {* cev selekcije meddezei" (» zveze, ki bo sodega'« p mednarodnem turnirju Mj1 nisu, je odpotovalo z , ie'.' v Rim, od koder bodo T„nis-lom nadaljevali Pot .’L*al, Trener Galluzzi je “dgo ’ bo v tekmah s UP* maioško reprezenian rabil vse igralce. Odgovorni urednk^ STANISLAV KkN^.fr* T'ska Tiskarski zavod * MTŠKO KRANJEC r Povest o dobr ta Otroka sta se po ovinkih vračala, da ne bi srečala žan-darjev. ] j i Peter Koštrca se je rešil. Zadeva sama pa s tem ni bila rešena. Predvsem sta žan-darja, ki sta prišla v hišo, pretaknila vse kote, potem pa vzela s seboj Korena Ivana in starega Jožefa in vsi so družno napravili preiskavo po bližnji okolici, pri čemer Ivanu ni ušlo, da na nekaterih prehodih stoji spet po en žandar. Vselej, kadar so prišli do jarka, so morali samo v polkrogu dalje, zakaj prek jarka se niso upali. A kaj kmalu sta žandarja sprevidela, da je Kakršnokoli iskanje odveč. Na nekem mestu so sicer našli nekake sledove v snegu, ki so se pa naposled pomešali med mnogoštevilne sledove starega Koštrce in Ivana Korena, ki sta tu imela pot v gozd, kamor sta hodila po drva. Dober streljaj onstran hiše proti jugu pa je bila Mura, ki je bila skoraj vsa zamrzla, le redko kje je bilo videti vodo. In na zamrzlo Muro je lahko stopil samo Koštrca Peter ali pa kdo teh ljudi, ki živijo tu in poznajo vse skrivnosti te vode. žandarja si tja nista upala. In če bi si že upala, bi se morala vprašati: čemu tja? Ako je razbojnik Peter Koštrca prešel Muro, je zdaj že daleč na štajerski strani in tam ga ne bo nihče vec zajel. Ne, Petra Koštrce ne bodo ujeli. Zato so odvedli s seboj starega Jožefa Koštrco, ki je vedel za svojega vnuka, ki je bil celo opozorjen, naj ga prijavi, kadar pride, pa ni storil tega. Jožef Koštrca, star in nadložen, utrujen in bolj željan počitka pri topli peči kakor takega sprehoda, je moral na pot z žandarji. Nič ni pomagalo, da je Ana jokala, nič ni pomagalo, da je Ivan Koren ugovarjal, saj so hoteli še njega odvesti, ker prav lahko bi tudi sam imel zveze s Petrom Koštrco. Nekaj mučnega je ostalo po Petru Koštrci na tem samotnem otoku; hkrati pa se je ohranil in okrepil spomin nanj, ko je bil tako radodaren, kakor navadni ljudje nikdar niso, kakor so radodarni samo veliki razbojniki. Toda tudi tiste mučne stvari bo ozdravil čas; minilo bo vee, kar je bilo neprijetnega in življenje se bo pomaknilo naprej, zakaj vsi so trdno prepričani, da bo minilo vsaj leto dni, preden se bo Peter Koštrca spet upal sem. In naposled, saj razen Ivanu Korenu ni napravil nikomur nič zlega. Ne samo, da ima Koštrčeva mamica kupljena oblačila za svoj največji praznik, za smrt, ne samo, da je za dobrp leto naprej oblečena, ako ji bog da še živeti, ne samo, da je oblečen tudi Jožef Koštrca in da imata denarja vsaj za eno leto, zaradi česar si še želita življenja, tudi vsi drugi so bili dokaj bogato obdarjeni: kakor Katica, tako trudi otroci onstran velikega jarka, če Peter Koštrca kdaj potrka na okna mladih deklet pri tistih hišah, ga ne bo nihče klel, temveč se bo marsikatera solza potočila za njim, ki se ni delal nikdar gospoda, čeprav je to bil, temveč je znal ceniti lepo rdeče lice kmečkih deklet in znal tako ljubeznivo govoriti. A tudi Marta Korenova bo ohranila nanj najlepši spomin. čeprav je bilo vse samo za kratko dobo, veliko prekratko za popolno človeško srečo, je bilo vendarle dovolj, da človek zasluti, kaj življenje lahko vse ponudi. Poslej bodo večeri dolgočasni, brez radosti. Petra Koštrce, razbojnika, ni več tu. In samota, ki je bila že prej tako mučna, postaja še mučnejša. Veter zavija med drevjem in okoli hišnih oglov, kakor bi jokale vse pogubljene duše. Drevje po jarku se včasih izruje in pade z velikim šumom po tleh, ob večerih še vedno samo divje race letajo nad jarki in prek hiše, in pridušeno odmeva njihov klic v hišo, kjer so zbran: ljudje okoli peci. Klic divjih rac vabi. Sneg ponovno naletava, zasipava ozko gaz, ki so si jo napravili ljudje do vasi. Tako bo pač, dokler ne zaveje jug in dokler Mura spet ne zasumi. Po treh dneh se je vmil Jožef Koštrca, molčeč in nekam vdan. f ■ *'■’ d. POVEST O MLADI ŽENI V Koštrčevi hiši niso mnogo vedeli, kaj se je zgodilo med Petrom in Marto. Ivan je molčal o stvari in za nič na svetu ni iskal pomoči pri nikomer. Tudi Marta je molčala, čeprav je med njima nastal razdor, nista tega nikdar pokazala pred Kostrčevima. Jožefu Koštrci niti na misel ni prišlo, da bi se bilo moglo kaj posebnega zgoditi. Najbrž tudi ne bi mogel verjeti, ako bi mu bil kdo tudi kaj takega povedal. Celo nekaj nemogočega se mu je zdelo, zato, ker se ženska ne bi smela zagledati v razbojnika, celo ne tako lepa kakor Korenova Marta, ki je povrhu imela moža in otroka. Vedela pa je za vso stvar Ana. Ta je že dolgo zalezovala Marto in sploh življenje Korenovih. Ker ji Jožef ni dopuščal, da bi kadarkoli prisluškovala ali pasla oči na drugih, je morala delati vse to skrivaj, da bi se tako ognila Jožefovim očitkom, katerih se Je bala. Jožef je bil v tem pogledu nepopustljiv. Ako je tu pa tam še dovolil, da je Ana pogledala vsaj za trenutek v življenje Korenovih, ni mogel dopustiti da bi kaj takega prišlo v navado, ker se mu je to zdelo nekaj grdega. Zato je Ana pogledala v življenje Korenovih takrat, ko Jožef tega ni pričakoval. Saj bi ji pa res lahko kaj očital, češ, delati ne more, prisluškuje pa lahko. Kljub vsem težkočam je nabrala dragocenega spoznanja, ki so razburjala njeno radovednost. To, kar je dognala, ni bilo nikakor razveseljivo, bolj grenko. Peter Koštrca, ki je prišel očlvidno brez vsake zle namere na ta samotni otok, je preveč trdo stopil med Ivana in Marto. Ta stvar je torej postala predmet mnogih razgovorov, ki sta jih razprezala vsako noč Jožef in Ana. Noči so bile spokojne, svetle, zvezde so gledale v sobo, okna so še vedno cvetela. Spanca pa tudi ni bilo, kakor že dolga leta ne. gg . Najprej se je Ani vedno kaj sanjalo, zaradi česar preplašena zbudila. Potem je prebudila tudi Jožefa, Pr® j,j S* sta sanje in skušala iz njih izluščiti resnico, ki naj fr skrivala v njih. Nato sta sedela nekaj časa molče J« bi vedela, sta se že dotaknila ljudi v mali sobi. y IP Ljudje v mali sobi so ta čas več ali manj mirno sp^. fr pozabili na bridkosti, na razočaranja na svetu in * sanje, ki so jih snovali, da se bodo zjutraj lahko i0 ,\uiježeain skozi ključavnico, če si res delala kaj takega, ti -o u vedati, da spada to v tisto vrsto stvari na svetu, k1 same na sebi*. nl (K. Ana ni takoj odgovorila, zlasti pa ni hotela o te frt pravljati z Jožefom, ker bi jo ta zavrnil in ker je B1‘ V? sama prepričana, da kaj takega ni docela pravilno ne lepo. /Nadaljevanje