PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2006. itUf. DK. i. Um Ac« al C« W7, mt th« po»» milic* •« CfckW |in» oi March J. UTl CHICAGO 23, ILL., 27. FEBRUARJA (Febru«ry 27), 1946. Publi.hed Wee*ly at 2301 8. Uwndal« Av«. •i« LETO—VOL. XXXXI. PIUZOR IZ STAVKE telegrafskih uslužbencev v New Vorku. Ril.« je poravnana z zmago za stavkarje. Ženska s kazalcem opozarja pikete na one, ki so hoteli iti v kompanijske urade skozi piketno linijo. Zapadne sile ter Sov. unija dva različna svetova Poostrevanje odnošajev vsled imperialističnih teženj ter dveh nasprotujočih si ekonomskih sistemov. — Pomanjkanje vplivnih posredovalcev Premier Stalin je dne 23. feb na da;i 28. obletnice postanka rdeče armade dejal, da je nastala za Sovjetsko unijo doba miru, ki bo njenemu ljudstvu o-mogočila dvigniti narodno ekonomijo in blagostanje na brez-primerno višino, dolžnost sovjetske oborožene sile pa je, da bo stražila sovjetske meje pred sovražniki, kakor jih je doslej.; Kdo so "sovražniki"? Ker je 1 gtneraiisimo Stalin govoril v isti sapi o dobi miru in o sovražnikih, proti katerim je rdeči armadi treba biti traj- j no na straži, je jasno, da orrmo-čno računa z možnostjo nove svetovne vojne. Če se dogodi, bo to borba med Sovjetsko unijo in zapadnimi silami. Boje se je na obeh straneh, a vzroki za postanek takega konflikta so to-1 iikšni. da ne morejo privesti ni-1 kamor razen v katastrofo, če jih prizadete vlade pravočasno nc odstranijo. Spori med Anglijo in USSR Glavna nasprotstva po vojn? so nastala med Moskvo in Londonom. Najbolj sc njuni interesi križajo v Sredozemlju, na Balkanu, v Mali Aziji in v Evropi v splošnem. Ker je bila Nemčija obema nevarna, sta bi-! la carska Rusija in Anglija v borbi proti nji skupno v prvi i svetovni vojni in v drugi pa je I postala boljševiška Rusija zaveznica kapitalistične Anglije čim jo je Hitler napadel. Po zmagi pa je zavezništvo odnehalo. kar je bilo pričakovati, t kajti vzroki za medsebojne spo-1 re so ostali tudi po zrušenjti1 Nemčije. Obljuba, ki jc ni bilo treba izvršiti Carski Rusiji so Angleži in; Francozi obljubili v prvi svetovni vojni Dardanele in Carigrad. Turčija je bila vsled tega takrat v vojni na strani kajzer-1 jeve Nemčije in je Angležem ter njihni bojni mornarici prizadejala težke izgube. S pad-i cem kajzerjeve Nemčije je bilo konec tudi sultanove Turčije Kemal paša je izvedel v nji revolucijo, ki jo je Lenin podprl, a Anglija pa skušala zadušiti s pomočjo Grčije. Grška armada je bila v tem poskusu tepena in Anglija se je potem odločila pridobiti novo, modernizirano Turčijo zlepa na svojo stran, kar sc ji je s pomočjo svojih in ameri-šlfih dajatev posrečilo. Posebno še zato, ker ji je Anglija obljubila, da jo bo ščitila pred ruskimi zahtevami po kontroli nad dardanelsko ožino. Nova politi ka sovjetske vlade napram Turčiji pa dokazuje, da se je Moskva odločila svoj načrt v Sredozemlju na vsak način izvesti. DEMOKRATIČNE DEŽELE NISO VEC NADA PODJARMUENIH LJUDSTEV Najbolj razširjen delavski list v tej deželi, tednik "Labor", ki izhaja v Washingtonu, D. C., pravi v izdaji z dne 16. feb., v članku svojega stalnega sotrud-nika Donalda Ramseyja med drugim sledeče: "Ta kolona je čitateljem predočevala borbo na konferenci združenih narodov med Anglijo in Rusijo. Nemogoče se je pri tem izogniti občutku, da je Višinski izmanevriral Bevina. Situacija je celo slabša kot to. Kajti "rdečkarji" so potisnili zastopnike demokratičnih narodov, vštevši Zed. države, v zelo neprijetno "luknjo". Napravili so vtis, da smo mi sovražniki, in oni pa prijatelji žoltih in temnopoltnih ljudstev. To lahko privede v brezmejno tragedijo za vsa plemena. Ako se to zgodi, bo to le po krivdi zmot predstavnikov demokracij, kajti prav nič težko ne bi bilo njim zmagati na sodišču svetovnega javnega mnenja. Kajti nedvomno je ta sistem najboljše prikrojen za pospeševanje blagostanja ljudstev vseh plemen in narodov. Ampak v tem momentu se demokracija v Londonu peha in tepe za imperializem in za tak kapitalizem, ki postavlja profite pred vsako miselnost za človeške pravice. To je bilo očividno posebno ko je Ernest Bevin odločno odklonil predlog, da imajo združeni narodi pravico poslati preiskovalno komisijo v Indonezijo. "To ni vaša braga," je odvrnil predlagateljem, in s tem razočaral ljudi, ki strme slede poročilom, katera so iz onih krajev prodrla mimo cenzorjev v svet. V Grčiji si prizadeva restavrirati monarhijo in postaviti na tron kralja, o katerem je jasno, da je prav tako fašist kot sta bila Hitler in Mussolini. In naši zastopniki (ameriški delegati v organizaciji združenih narodov) podpirajo Bevina dočim so s* Rusi predstavili za branitelje "Atlantskega čarterja". Ni treba, da bi človek moral biti prerok, ker i brez tega lahko uvideva, kaj bo sledilo, če se bodo stvari te sorte nadaljevale. Azija bo nekega dne postala "rdeča" iz enostavnega vzroka, ker ne bo imela kam drugam iti." Clankar, čigar stavke gori citiramo, ni "sopotnik" ampak motri politiko Sovjetske unije z zelo kritičnimi očmi. Je pa toliko razsoden, da se ne obotavlja povedati resnico, kako se sedaj v imenu "demokracije" rešuje imperializem in kapitalizem, in pa da je v tem položaju čisto naravno, ako se izkoriščane množice obračajo po zaščito k Sovjetski uniji, ker čutijo na svoji koži, da jim je iz Londona in Washingtona ni pričakovati._______^ Navijanju cen še dolgo ne bo konca, a vlada le govoriči Delavski department objavlja statistike o cenah življenjskih potrebščin in iz njegovega nedavnega poročila je razvidno, da so sedaj najvišje od leta 1921 naprej, ko smo imeli inflacijo. Iz seznama cen najnujnejših potrebščin, ki ga je objavil Department of I^ahor, je i nevidno, da so sedaj 31.7 odstotkov višje kot pa so bile avgusta 1939, ko se ie pričela vojna v Kvropi. KOMENTARJI španski poslanik pri papežu ska oblast dopuščati. Kako raz- pletene so, priča med drugimi v prej omenjenemu listu "Za Otadžbinu" pismo Vlatko Mačka. ki je v dneh osvoboditve Jugoslavije pobegnil v Pariz. Priobčeno je z naslovom "Ustanovljena bo narodna vlada" in v Rimu je priredil novim kardinalom banket. Nekateri se ga niso hoteli udeležiti, ker bi jim to v politiki škodilo. Vsi pa smatrajo, da je Francovo klerofaši-stično vlado vredno podpirati kajti ona je zaščitila katoliško cerkev in NJENO IMOVINO.; se glasi: dočim ji je bila republikanska, "Predsednik hrvatske selja-demokratična španska vlada ne- čke stranke Vlatko Maček je varna in stregla po njenih bo- poslal armadnemu generalu Di-gastvih. Izmed ameriških kardi- mitriju Živkoviču sledeče pi-nalov se je udeležil Francove smo: pojedine nawyorški nadškof "Dimitriju Živkoviču, povelj-Spellman, ki je notoričen zago- niku kraljevskih oficirjev in vo-vornik fašizma v Španiji. jakov v Nemčiji: Novi kardinali so bili povab- "Z največjim zanimanjem sem Biroja za statistike, ki ju ima-|ljeni tudi v Dublin in v Madrid sledil vaši borbi z izdajalci na-ta AFL in CIO, trdita, da izkaz v goste k irski in španski vladi, j šega naroda in Kralja. Uverjen zvišanth cen delavskega de- j A bi ra jše, ^e bi jih povabila n, T sem. da ste skozi težke dneve partmenta ne odgovarja dej- pr. francoska vlada, ker to bi dobro vzdržali in da je vaša bor-Stvu, kajti v resnici so se*v istih njihen prestidž res dvignilo. Da- ba kronana z uspehom, kajti Cene raznim drugim potrebščinam, ki jih delavski department v s.vojih statistikah ne smatra za nujne, pa so se dvignile 50 in več odstotkov. rubrikah od leta 1939 dvignile 47 odstotkov. Ako se ob enem pomisli, da so se plače delavcev po vojni (vsled odprave nadur) povprečno znižale od 10 do 15 odstotkov, in v mnogih slučajih 25 odstotkov. je jasno, čemu je toliko socialnega nepokoja v deželi. Dolgotrajne stavke so delavce pripravile še ob prihranke in tako je položaj zanje še - težji, dočim so si korporacije preskrbele nemoteno dobivanje dohodkov, tudi če njih tovarne ne obratujejo, ker sc jim vsote vrača iz davkov, katere so plačale I v vojnih letih. Kongresnik Albert J. Engel iz Michigana je v zbornici izvajal, da se ie poglobil v problem cen življenskih potrebščin in ugotovil, da so sedaj kakih 4H odstotkov višje kot pa so hilc pred vojno. si je katoliška stranka v seda- stvorjena je narodna (nacional-nji francoski vladi močno zasto- na) armada v inozemstvu, pana, se po zaslugi socialistov! Sporočam Vam. da ni daleč in komunistov v nji kardinalov čas. ko bomo zaeno z našim Kra-v "katoliško Francijo" ni pova- Ijem in našimi močnimi zavez-bilo. niki krenili na našo zemljo, kjer Joseph Drasler nam je poslal se sedaj pod zastavo Draže Mi-iz Nemčije list "Za Otadžbinu". hajloviča bore Srbi, Hrvati in To je "Informativni list za Ju- Slovenci, da stvorimo novo, de-goslovane v inostranstvu". V' inokratsko. svobodno kraljevi- 112. številki ima v uvodniku "izjavo nj. veličanstva kralja Petra II." z naslovom "Dolžnost mi nalaga, da osvobodim svoj narod izpod i Titovo tiranije no Jugoslavijo pod kraljem Petrom II. Verujem, da se bo v kratkem osnovala naša narodna vlada v Londonu. Prva in največja dol« Dalje so v isti številki tri Petro- žnost te vlade bo zgraditev ju-ve slike, ko je v spremstvu "nje- goslovanske armade izven do-gove preosvetlosti vladike Niko- inovine in jo izenačiti z ostalo laja bil na obisku v nekem ju- zavezniško armado. Pozdrav. — goslovanskem logarju v Nem- V. Maček.' 'Thc Starš and Stripes" (ameriški vojaški list, evropska izdajal poroča v izdaji z dne 14. februarja, da je ameriška vojaška oblast v Nemčiji jugoslovanske vojaške čete razpustila. Protest Titovega režima je torej za-legel in Vlatko Maček se je te "Jugoslovanske narodne armade v inozemstvu" zaman veselil. Na obravnavi v Niirenbergu v Ciji." Drugi članki pripovedujejo o delovanju "jugoslovanskega nacionalnega komiteja" v Londonu in v Salzburgu v Avstriji ter o osnovanju "jugoslovanske vojske v inozemstvu, ki se pod vodstvom nj/ v. kralja pripravlja, da bo skupno z zavezniki "osvobodila Jugoslavijo (Titovo komunistične se Reko. ki itak pride pod Jugoslavijo. zadnjo obišče, ali pa se jo sploh izpusti, ako Gušjev pri- Angleška vnanja politika ostala nespremenjena Angleška delavska vlada -ki jo pa v Moskvi ne smatrajo za delavsko, se je takoj od začetka odločila nadaljevati angleško vnanjo politiko po starih potih britanskega imperija, kar je zelo presenetilo Indijce in druga kolonijalna ljudstva, in (Nadaljevanje na 3. strani.) SPORI PRI DOLOČANJU MEJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Frederick Kuh opisuje v či- sprotujc, da bi zavezniška komi- stane v ameriški predlog glede kaškem "Sunu" v depeši iz Lon- sija obiskala nekatere izmed Terbiža. kar je odklonil. Bil je dona 22 feb. nesoglasja velike onih krajev na Primorskem, ki osamljen, ker so ostali trije po-četvorice v vprašanju meje med jih Jugoslavija zahteva. Frede- tegnili skupaj. Gjušev je tudi Italijo in Jugoslavijo. Mandat rick pravi, da je to izvedel iz an- zahteval, da komisija izpusti iz določiti mejo in sestaviti mirov- glo-ameriških virov. načrta za poset vzhodno in ccn- no pogodbo z Italijo imajo Zed Drugi spor je nastal, ker je tralno Istro, a je končno to za-driave, Anglija, Francija in Ru- ameriški delegat zahteval, da htevo umaknil. Obiskala bo vse-sija. Našo vlado zastopa član zavezniška komisija obišče spor- kakor Trst. ki je najbolj sporno state departmenta James Dunn,|ne kraje v severnem delu na- vprašanje, in Gorico. Kuh pra-Anglijo Gladvvvn Jcbb. Frmnci- zadnje. Gušjev pa je predlagal vi, da je jedro nesoglasja v tem. jo Couve de Murville in sovjet- da naj bodo prvi na vrsti. Dejal ker Rusija podpira jugoslovansko vlado Fcdor Gušjev. I je. da naj bi komisija šla naj- ske zahteve kolikor mogoče, za- Težak spor med tljimi je na- prvo v Trbiž, ameriški delegat stopniki ostalih treh dežel pa stal, ker sovjetski zastopnik na- Dunn pa je* argumentiral, da jih hočejo zmanjšati. ker je prebivalstvo Terbiža v večini avstrijsko (nemško), na izpod drugem mestu so Italijani in diktature.^B majhna manjšina pa je Jugoslo- Vlada v Beogradu ima vzrok, je sovjetski prosekutor predlo-t v a nov, naj ga komisija obišče, da se pritožuje nad zaveznikijžil izpoved srbskega kvizlinga nazadnje in to le če bo imela še kajti intrige proti novi Jugosla i generala Milana Nediča, v kate- l kaj časa na razpolage. Dunn je viji, ki jih uganjajo kraljevašH ri pravi, da je začel zalagati dejal, da bi bilo nesmiselno ob- in drugi jugoslovanski begunci Dražo Mihajloviča z denarjem iskati najprvo Trbiž, ki ima le v Angliji, v Italiji, v Nemčiji in in orožjem štiri mesece po nem- I 7,000 prebivalcev, namesto Trst, v Avstriji so mogoče le,Nker jih ški in italijanski okupaciji Ju-ki jih ima četrt milijona. Potem ameriška in angleška okupacij-i ^Konec na 5. strani.) je za kompromis sugestiral, naj — ----------~ —^ Razbijati stavke laglje kot loviti zločince Mesto Chicago je dobilo pred nekaj tedni novega načelnika policije. Prejšnji, ki se piše Ali-man, je bil dolgo v tej službi. A po vojni, od kar imamo tako-zvani "val zločinstev", je bil nanj narejen pritisk, naj se. ker je že star in pa "potreben po-čitka'', umakne. Saj bo dobival penzijo! In pa novih moči je treba v policiji, takih, ki bodo zmožne ne samo pisati statistiko o storjenih zlačinih ampak zlo čince tudi izslediti! Cikaška policija ni menda še nikoli imela dobrega slovesa. Krivda 'je vsa pri "politišnih", ki io kontrolirajo. Povojna psihoza je v tem mestu bila se posebno "pridna". Dogodilo se ie mnogo umorov in drugih težjih zločinov, ki so ostali večinoma ncrazvozljani. Le ka| počne čikaška policija, da tolovajem, morilcem in ro parjem ne more do živega! V smislu takega vpraševanja s strani javnosti je župan Kell> Imenoval novega policijskega njanje piketov in razbijanje čo v par dneh več sto piketov, načelnika kapitala Prenderga j stavk. Očividno je. da bo v svo- ker so obstruirali svoboden do-sta. Prej ie bil on načelnik uni- jem povišanju v službi na "in- hod v nio tistim, ki so želeli dc formirane policije, torej je v či- dustrialncm polju" še bolj zmo- lati in /«to so prisil. Kompanija knškem sistemu "reda in mira" žen skrbeti /a "red in mir", kot ic namreč izjavila, da je stavka že stara, znana osebnost. Ampak razmere se tudi po njegovem imenovanju na to važno mesto niso izboljšale. Dogodilo s<» ie med tem nekaj izrc- pa ie bil v prošlosti. izgubljena in tisti, ki se žele vr ^ , . ,. u niti. lahko to store prvi dan, ko Dne 22 febmarja ,c polici - {Q sk, načelnik Work < obnovila obrat. Skrbeli bomo. da bodo hodili de- - ------ ---------* ---- lavci (stavkokazi) lahko nemo- Unija je protestirala in še dno nagntisnih umorov, ugrab- lcno nn je|0 kjerkoli v tem me- protestira. Pred dotično tovar- Ijcni. ratrezanje šestletnega sllI •» no prcd vhode namesto are otroka, ki g« je sadist ugrabili Nemo|emi Krodo |hHKo na ,vo. tiranih postavil« nove pikete. :;i«ttiirni > n-in, un |in iv imiitr ,, ,, „. . , „ m<*«t() stil na cestnih križiščih kjer da »>>™ _ j jejo signale voznikom avlov. P'kete dovoljuje recimo po dva slično je v drugih krajih. KH- kdaj ie čas voziti proti zelen, f* v*«kcm vhodu' 4 A#mpwk £ ve pa so tudi unije, ker ne poli.či in se ustaviti oh rdeči. Z.i pnde po par sto. je to po nje- • krbr ia delavsko politično ak-• detektive" zelo enostavno drhttl In •«« se na industiralnem Novi policijski načelnik Pren- *krh*ik *« °*ebn° V"rm>M P«»J». « Hipnem pa poma-dergast ie že prej slovel za naj- P^bivalatva. , ^jo na en ali drug naf.n -boli uspešnega policijskega čast- Tako ie iztiral izpred neke li- včasi tudi f.nančno, sovrainl-nika. kadar se ie šlo za razga-l varske tovarne v Chicagu v je ! kom organiziranega delavstva. Vsebina Ameriškega druž. koledarja deležna samo pohvalnih mnenj V Prosveti z dne 20. feb. je napisal zelo laskav pregled vsebine letošnjega Ameriškega družinskega koledarja Milan Medveiek. Od tedaj smo prejeli ie mnogo mnenj od citate-Ijev, ki vsi soglašajo, da je čtivo v tej knjigi res prvovrstno. Vsega skupaj obsega ta letnik PETINPETDESET črtic, povesti, pesmi, člankov, informativnih spisov in krajših notic. Dalje je v njemu DEVETINŠTIRIDESET umetniških slik, portretov in ilustracij. Kajne—vsekako pestra vsebinal V spisu Ceneta Kranjca o podtalnem tisku v Sloveniji je zajeta vsa slika silne borbe in težav ljudi, ki so se v dneh okupacije odločili, da je treba sekiro, nastavljeno na narod, izpodbiti... Nepojmljivo je, koliko ljudje lahko prenesejo in tvegajo, kadar se zavzamejo za "biti ali ne biti". V povestni obliki pa je osvobodilno borbo umetniško opisal Etbin Kristan. Njegov "Major Heribert Edler von Hardfausten" je najdalfši spis v tem koledarju. Ako se pomisli, da obsega nad 80 tipkanih strani, si človek lahko predstavi, da je bilo treba za ta biser pisatelju veliko časa in dela. Iz življenja naših priseljencev ima nad vse prikupno povest Katka Zupančič. Ganila je še vsakega či-tatelja. V tem oglu Proletarca je premalo prostora, da se bi moglo vse spise podrobno omeniti. Zastopani so z njimi naši znani sotrudniki Janko Zega, Frank česen, Marya Omahen Mohar, Anton Shular, Anton Slabe, John 2igman, Joško Oven, Tone Seliškar, John Gor-šek, Janko N. Rogelj, Anton Garden, Joseph Chesa-rek, Albina L. Furlan, Fred A. Vider, s slikami Stanley 2ele in pa drugorodni slikarski umetniki. Dalje je poleg omenjenih tudi nekaj sotrudnikov iz starega kraja. Cena tej knjigi je $1.50 in za stari kraj $1.65 s poštnino vred. PROLETAREC UST ZA INTERESE D2«-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lakaja D«Uvtk« TUImvb* Dr.ik*, CkU*«*, 1U. GtaASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE HAJKH5NINA v Zedinjenih drtavan m celo leto 98-Utf; ta pol leta 11.78; u četrt let« $1.00. laoiematro: sa celo leto $3.60; ta pol leta $2.00. VaTrokopisi in oftai morajo biti v naAern uradu najpoineje do pondetjka popoldne sa priobčite v ▼ številki takočega tedna. PROLETAREC Publtahed eeerj Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Pubhahinr Co.. In«. EataHliahed 1906. Editor.................... Buiinesa Manager------ ________________Frank Zaiti _______Charlee Pogorelec 8UBSCRIPTI0N RATES: Tnited States: One Year IS.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00. Fortign Countries, One Year $3.50: Sla Months $2.00. pro l i: ta r i: c 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Spijonaža tradicionalno sredstvo imperializma in oboroževalne tekme Rusija si prizadeva izvedeti skrivnosti produciranja atomske bombe Sedaj so baje znane samo znanstvenikom v Zed. državah, v Angliji in v Kanadi —- namreč tistim, ki so delali na tej največji iznajdbi sedanjega časa. Z atomsko bombo se v ameriški diplomaciji veliko rožlja in Ilusiji je to neljubo, ker smatra, da so vse bombastične pretnje z atomsko bombo nji naslovljene, čeprav po ovinkih. Atomska energija je sicer znana tudi sovjetskim znanstvenikom — Molotov in Stalin sta imela v njunih govorih v tem prav, i ameriški znanstveniki trdijo, da je način produciranja atomske bombe še vedno samo ameriška tajnost. Predno je bila dovršena, je nas to stalo — namreč ameriško vlado — dve milijardi dolarjev. To je ogromno denarja. Pravijo, da od kar je bila vržnena na Hirošimo prva atomska bomba, pa do sedaj, je ta iznajdba že toliko izpopolnjena, da je njena eksplozivna sila veliko večja kot takrat. Baje je z eno samo sedaj mogoče razrušiti že pol milijonsko mesto in pokončati vse. kar je živega v njemu. Ker ameriška vlada te skrivnosti ne izda. a poznajo jo nekateri tudi v Kanadi in na Angleškem, ki so delali na nji. so se sovjetski agenti lotili izvedeti njene tajnosti v Kan?.di. Sovjetski vojaški ataše pri kanadski vladi pa pri tem ni bil zadosti previden in tako je stvar bušnila v javnost. Precej Kanadčanov, ki so delali na atomski bombi in povedali ruskim agentom kar vedo o nji, je bilo aretiranih. Nastal je mednarodni škandal in v časopisju je veliko pisanja radi tega.. "Pravda" v Moskvi pravi, da je kanadski premier Mackenzie King dvignil o tem toliko krika zato, da bi odvrnil pozornost svetovne javnosti on "škandaloznega" Bevinovega zagaienja v kašo. Ob enem je vladi v Moskvi vzlic temu neprijetno, ker špijoni so kaj vredni le. dokler se jih ne izsledi in ako svoje delo z uspehom vrše. Zgražanja v ameriškem in kanadskem tisku proti sovjetskim agentom v Kanadi pa so zgolj hinavščina. Kajti špijonaža je važen oddelek vsake vlade velikih dežel, predvsem imperialističnih velesil. Vzrok, da smo se v tej deželi toliko žurili, in toliko potrošili v naporih sprostiti atomsko energijo je, ker so naši špijoni v Nemčiji med vojno mrzlično sporočali, da so nemški znanstveniki že blizu razvozljanja te sile in da imajo v procesu še razne druge iznajdbe, ki utegnejo odločiti vojno Nemčiji v korist. Naši špijoni v Hitlerjevem rajhu so bili spretni in tako gre v glavnem njim zasluga, da smo nemške veščake.mi prehiteli. Spijonstvo ni lep poklic, toda je izmed vseh najdražje plačan. Ker nočemo, da bi ga označevali s tako besedo, ki je psovka ob enem, se ga v anglosaških deželah označuje z "inteligence service". In res je treba pri tem poslu veliko "inteligence", drznosti in zvitosti. Joseph E. Davies, ki je bil pred leti ameriški poslanik v Moskvi, je dejal, da Rusiji nič ne zameri, ako si prizadeva izvedeti skrivnosti produciranja atomskih bomb. "Mi bi storili isto ako bi jih ona iznašla in nam ne bi hotela zaupati načina, po ka- lerem se jih izdeljuje." To je razumljivo. Vsaka dežela si prizadeva obvarovati v prvi vrsti pred nevarnostmi samo sebe. In Rusija ve. da dokler bodo atomske bombe ameriški monopol, ji bo to zmerom nevarno. Kajti ameriške baze zo tik ob sovjetskih mejah in z njih do Moskve in drugih ruskih mest ni daleč. Kar je pri tem še vredno poudariti je to, da tekmujoče velesile in druge države še nič ne verjamejo, da je bila svetovna vojna št. II. res zadnja pa se pripravljajo na tretjo. Spijonske službe imajo v teh pripravah zelo zelo važno vlogo. In imele jo bodo dokler ne zavlada med deželami vera v vzajemnost namesto da kujejo načrte kako uničiti druga drugo. JOSKO OVEN: v RAZGOVORI Za naše časnikarje so nastali j stvo mora izvršiti, da si zavaru pravi medeni tedni. Z vstoliee-njem novih kardinalov v Rimu ter z lovljenjem* ameriških in kanadskih vohunov, kateri so baje prodali gotove tajnosti ruskim čoljševikom, tajnosti se menda tičejo atomske »ile — imajo v resnici dobre čase. V Rim so naši meščanski časopisi in revije natrpali toliko svojih poročevalcev in fotografov, da se njim Rimljani smejejo. Cei, "protestanti ste, pa se vam gre je svojo državo. Mnogim ameri škim državnikom se je to zdelo rožlajnje s sabljo, ali tega rožljanja je bilo že preveč tudi v tej deželi, še posebno z atomsko bombo. Po svetu Zborovanje zedinjenih narodov v Londonu se je končalo brez posebnih zaključkov. Vso stvar bodo menda ponovili prihodnjo pomlad. Stvari so kot so bile. Rusi in Angleži so še za take ceremonije, za katere se ve(jno v Iranu Angleži na Gr-v Rimu le malokdo briga Mi smo se takih reči naveličali za BIV&I M \DŽAKSKI PREMIKU LASZLO DE BAKUOSV, ki je bil vsled službovanja Hitlerju in fa-sitni u obsojen v smrt, je šel pogumno pred strelce. Predno so spustili vanj salvo, je »aklical, Ho« obva ruj Madiarsko pred temi banditi!' — Laaalo je smatral vsako socialno reformo, posebno *e parceliranje veleposestev med kmete, za "komunisem" in banditstvo Po prejšnji vojni je Bog take klice madtarskib velikašev "uslišal", a sedaj pa so se morala tudi nebesa sprijainiti * dejstvom, da je fevdaluma na Ogr skem konec. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Rimsko slavlje na svatovsčina. zlasti kar Amerike tiče Nehote me spo-štvo. ako pa se sami obdajajo zjminja na neko drugo slavnost, lišpom, kot si ga morejo omi- takozvano 'poroko Evrope z Azi-Zadnjedni seje na odru splo- sIiti lp še indski maharadže* Tiijo' za časa Aleksandra Mace-šne javnosti razmahnil Vatikan. gjednj| so vsaj lojlko pošteni, da jonskega. Kakšen prizor bi to bil in s SV0Jjh pozlačenih stolov ne ka- Aleksander se je bil namreč po kakšna zadrega, ako bi pred te 2ojo v ubiajlet češ, tam je cilj! svojem posrečenem vojnem po oškrlatane - —---------il J -----J dvojnih mer konec. Sploh je bilo to rimsko slavlje nekakšna skrbno preračun je- znal'j je treba~svetemu očetu v M> Rimu. da je zelo spreten diplo časa Mussolinija " 2e več kot mesec dni traja ta spretna katoliška propaganda v tej deželi, katera jc s pomočjo senzacionalnih buri važni h časopisov, revij in radija dosegla vse plasti ameriške javnosti V dolgih člankih opisujejo razni najeti poročevalci kaj da bodo prečastiti gospodje kardinali jedli, delali in kakšna bo obleka teh eminenc. List Chicago Dailv News je objavil članek, v katerem je bilo opisano oblačilo teh gospodov Kardinalska obleka, katera je v večini iz svile, stane čez pet tisoč dolarjev za posameznika. nevključivši rokavic, dragocenih prstanov in druge zlatnine. Pač. precej se je spremenilo od Kristovih časov, kateri je vsa dolga leta nosil isto suknjo, ter umrl, kot pravijo v sv. pismu — gol na križu. Pri- mat. Ve. kako dobiti brezplačno propagando, ter s prodajanjem rdečih klobukov ameriškim škofom — tudi precej denarja. rlatane in omitrane cerkve- U| doH le dolina solz in poko- Hodu v Azijo oženil z eno od l)a- . atomske sile prince* stopil tisti, čijega na- re in (>dp0vedavanja . . rijevih hčera idasi je bil ze oze- * ()Sti da • lomlj ne sledniki da in namestnik, pravijo ^ ^ ni bati, da bi njen z RoksanoL Z njim vred se S°':.,Kaj k1 T na P7mer i»H kdo motil. Kajti jim je na ^ devetdeset njegovih odgovorili. ee bi jih vprašal ce- ' > »gotov-'! generalov ter tisočero njegovih mu vsa ta bleščeča maskarada [T * ne .JJ 61ov*kove. vojakov. Vsi so s. vzeli za zene Cemu so jim po deset m vec vat- > dQ ^ dne na zemljo | Perzijke. lo velikopoteznost so lov dolge vlečke, ko je posvetu * mifke lahko brez skr na milijone bosih m nag.h siro- Tako ■ malfrnr1 Pomii Wrnfl^on<» VP7P- ' J makov? Cemu dragocene veze ... nine. čipke, zlato in dragulji, Pa *f čeprav kamor se ozreš. ko se ljudstva ne se v tem stoletju, da se bo za; imenovali poroka Evrope z Azijo'. Ali vkljub temu se je. . . . . . . , ; , »i. u ; u. Bvrnes. je tajnost, kako napra Aleksandrovo kraljestvo kaj hi- r. '___ Propaganda proti Rusiji stalno narašča. Najprvo se trdi, da ni nobenih tajnosti, da je lomljenje atomov znano učenjakom toonda po vsem svetu. Ta tajnost, katera ni tajnost in je vendarle velika tajnost je znana samo gotovim ljudem v Zed. državah in kot je oficijelno izjavil državni tajnik tro po njegovi smrti razbilo. viti atomsko bombo, izključne . .. . ' last Zed. držav. Niti Anglija, ne Rimskega papestva ne bo ta- Kanflda , tl . J. ______„________„ ________ ______________, kmalu konec Stoji skoro že ' si upajo zbirati vdovine novči- dandanes še zmerom v potu svo- dva ^ let Zavrtalo se je bilo 1 Je v če. pa jih izdajati za tako niče- jega obraza služijo svoj kruh, in v stari pomehkuieni paganski fat! 1,1 P°Jasmtl mučijo za skorjo kruha* Kako i ^ ^ j ko kmalu konec" Stoji skoro že T ^ zakaj love te ljudi v Kanadi. vo šaro: Kako si upajo odpreti ki ^ zategadelj ne morejo raz- usta in klicati pekel nad posvet- gledati, ne morejo razmisliti, no nečimernost, ako pa dajejo Ali ko si bodo butaro vsakda- sami vzgled zvrhane nečimer- "Jih skrbi- kl j,h danes se Prl" nosti? Kako si upajo poveliče- tiska možgane, ojajšali, bodo vati in priporočati zadovoljno*! oni zahtevali odgovor, z malim, pa skromnost in ubo-| Takrat bo dvoobraznosti Kardinalski zbor dobil v ameriškem tisku izredno veliko reklame Ceremonije v Rimu, z ustoličenjem novih kardinalov, so končane. In tudi šunder o njih v tisku in v radiu, ter v filmih ie ponehal. - Ameriških časnikarjev, časniških in filmskih fotografov je prišlo več sto v Rim, ki so polnili s svojimi poročili zrak in pa nešteto kolon v dnevnem tisku. Ustoličenje kardinalov je bila pompozna stvar, tako pom-pozna, razkošna in izven sodobnosti, da te mora spominjati samo na "temni srednji vek". Novoimenovani kardinali so prišli v Rim po rdeče klobuke večinoma z letali. Največ z ameriškimi letali, ki jim jih je dala na razpolago naša armada in mornarica. Newyorški nadškof Spellman — sedaj kardinal, si je najel v enem najelegantnejših hotelov v Rimu zase in za svoje spremstvo ter sorodnike 40 sob Slično so se postavili drugi novi kardinali iz Amerike ter njihni spremljevalci. In ker vedo, da je v Italiji pomanjkanje, no poslaii že par tednov pred ustoličenjem v Italijo posebno ladjo živil ter drugih potrebščin, da ne bi obremenjevali nizkih italijanskih zalog. Vse ceremonije so se vršile v dragih oblačilih; vse je bilo i njihovega imperializma. Ko so na Rim navalila divja germanska plemena in ga premagala in se je rimski škof takoj povezal __r= z zmagovitimi vojevodji Ali je okinčano z zlatom in srebrom, z dragulji, diamanti in drugimi rimski škof — kar je papež — 'Iragimi kamni. v tem pogledu kaj drugačen od Biblija pripoveduje, da ko je Bog poslal svojega sina na svet, pa}>eža onega časa"*! da odreši človeštvo, sta njegova mati in rednik jezdila na oslu. Prav zgodaj so si cerkveni Bežala sta in se skrivala ter živela v revščini. Toda njegov na- poglavarji postavili za cilj enot-... ... . . _ . . „„ nost posvetne in cerkvene obla- mestnik na zemlji pa je obdan z biseri in s pompom kot ga ne I ^ w bm y svQjem ^ pozna noben dvor več na svetu. h] . nekollko zmernejši. Ljudje imajo radi sij, ki jim slepi oči in pamet in zato je bilo, b|H nemara uspeli Saj so do_ celo v ameriškem in v angleškem tisku, ki je večinoma posest segJi d{J so se razni mo£nj po. protestantov, toliko hrupa o novih "princih' rimske cerkve, kot svetllj knezi papežu podrejali, da se je dogodilo bogve kolikšno čudo. jemali od njega dežele v fevd in A vzrok je drugi: Pij XII. je svoj kardinalski zbor razširil tako dalje. Svoj višek pa so do-izven Italije kot še nikdar doslej s prozornim namenom, utrditi segli v srednjem veku, ko so po-svojo hierarhijo in njen politični vpliv v "sveti vojni" proti so- leg poglavarja cerkve postali cializmu in Rusiji. * t^i absolutni monarhi v svoji Od kar sta Hitler in Mussolini propadla, je hierarhija svoje državi in je njihova moč in ob- oolitično gibanje preustrojila na podlagi demokratičnih ges-l in last ~ no osvetlila, pac pa za-. . . xx . temnila vso Evropo! Posledica socialnega krščanstva .. .. _ so bi„ r,zkoli in narodi so se Prej je sedela na plotu, v kolikor ni fašizma proti komunizmu" direktno podpirala. Ni je enciklike. ki bi bila napisana proti osišču. ali proti Hitlerju, Mussoliniju, ifirohitu in Francu. Rim in pospešilo njegov razpad Okoristilo se je z dediščino rim- Da Je vohunstvo, kajpada pod skih cezarjev ter se je nalezlo lepšim imenom v splošni rabi. to je menda jasno vsem. Naša država , vzdržuje ogromno špi-jonsko organizacijo, isto tudi druge države, vključivši Rusijo. Znano je tudi kako so se vse zavezniške države teple, katera škem. v Indoneziji, Egiptu in Lebanonu. Rusi v Mandžuriji ter Francozi v Lebanonu in v Indo-Kini Govorilo se je mnogo o svobodi kolonijalnih poda nikov ali naredilo se ni niteftar. Jugoslavija je oficijelno protestirala po ruskem zastopniku Višinskemu glede poljske An-dersove armade, katera je v bli iini jugoslovanske meje. ter katere namen je streti komunizem v Jugoslaviji. Bevin je proti temu protestiral, češ, da to ni resnica, Mogoče da ni Ali nc kaj čudnega je. da Anglija plačuje jn hrani veliko Poljsko armado. katera šteje več kot sto tisoč oboroženih mož in katera stalno narašča. Da je to fašisti čna armada, o tem ni govora. Ta armada, v kateri je precej jugoslovanskih reakcionarjev. je nastanjena v bližini jugoslovanske meje. — Zakaj? Pri nas Predsednika Truma na formula glede povišanja plač in cen je bila objavljena. Delo se je začelo na jeklenem polju, ali verjemite mi, da ljudje, kateri lastujejo železo, ne bodo izgubili svojih profitov. Povišanje cen pri toni železa odpravi vsako nevarnost glede tega. V senatu so končno s svojim "filibustrom" zmagali senatorji z juga glede zakona enakopravne zaposljenosti. To senatu gotovo ni v ponos. Veliko hrupa je napravil s svojo resignacijo tajnik notranjih zadev Harold Ickes, kateri je pošteno opral administracijo v VVashingtonu vključivši predsednika Truma-na. Naše gibanje Ameriški družinski koledar je izšel. Upamo, da bodo sodrugi in naši prijatelji po deželi razumeli letošnje težave pri tej publikaciji. Ta knjiga je letos posebno lična in bogata. Mislim, da ne bo posebnih težav pri raz-pečavi. Apeliramo na vse naše somišljenike, kateri težko čakajo na to knjigo, da storijo vse mogoče, da se v najkrjašme času razproda. Ta kolona bo za nekaj časa prenehala. Njen pisec se je zopet pripravil na dolgo, dasi lepo pot v Mehiko. Na tej poti bom ogledal stvari, katerih nisem videl na prejšnjih posetih v to deželo. Obiskal bom tudi naše ljudi v Mexico Cityju, kateri tako pridno delajo za nase brate v bo dobila in zajela več nemških : znanstvenikov, ki so se pečali z vojaškimi iznajdbami. Kajpada, te uključujejo tudi atomska raziskavanja. .. Znano je. da je naša vlada pripeljala v to deželo več stotin takih ljudi. Pri tem ni bilo vprašanje, ali so bili naciji ali ne. Isto se je delalo na angleški ter na ruski strani. Vprašanje nastane; Kje je tista zaupnost I ®^™ovlni-^kušaI bom pri-in bratstvo, o kateri se je to " " * ^ Pod ,)irala jr kltrofa ita Paveliča na Hrvaškem, monsignorja Tko na slovaškem, klerofašiste na Bavarkem, v Avstriji, v Sloveniji itd. A po vojni pa so se morali stari prvaki kajpada vsled svoje povezanosti z osiščno politiko "umakniti" in nasledile so jih nove katoliške stranke. In to stranke, ki imajo za sabo vso organizirano silo hierarhije in s tem zaslombo med tisto maso, med najnevednejšo maso, kateri je "gospodova" beseda s prižnice ali pa iz spovednfce navodilo in ukaz, po katerem se je treba zvesto ravnati. Ta politična cerkev, z verno, nevedno maso na svoji strani, je danes politično znova močna, bodisi v Italiji, v Nemčiji, v Belgiji, v Avstriji in na Madžarskem. In bila bi močna tudi v Sloveniji, na Hrvaškem in Cehoslovaškem. ako bi novi pokret ne sklenil s politiko cerkve obračunati in ji dovoliti le bogoslužje, Cerkev, ki je v Rimu znova demonstrirala svoj starodavni pomp, se zanaša na pomoč privilegijev, katerim služi. In ako svobodomiselni elementi v prizadetih deželah še mislijo na borbo proti nazadnjaštvu in srednjeveški temi, se bodo morali pripraviti boljše kot pa so bili dosedaj pripravljeni. Politični klerikali-zem se sicer sedaj postavlja za branilca demokratičnih načel, ampak prav tako lahko ho ob prvi priliki spet za fašizem, kakor je bil ob prihodu Mussolinija v Italiji, potem v Avstriji, na Slovaškem, Madžarskem, v Beckovi Poljski, v latinski Ameriki in drugje. oddahnili Toda Rim se ni podal S svojo politiko se Je le potuhnil in previdnejše spletkaril vse do poslednjih časov. Zadnja vojna je bila za papeža — pa se naj že imenuje Pij ta ali ta — velika šola. Spoznal je moč Rusije in Amerike. Spoznal tudi, da bi brez njiju prav gotovo vkljub podpisanim kon-kordatom z Mussolinijem in Hitlerjem njegova skala hudo trpela. če bi sploh obstala. Spoznal je dalje, da si bo moral poiskati močne zaslombe zunaj Evrope In tako je počastil Ameriko — s štirimi kardinali liko govorilo med vojno? V tej deželi se že skoro eno leto vrši odprta propaganda proti Rusiji ter se brez ovinkov namigava z neizogibno vojno. Vsak ruski industrialni ali diplomatični korak se tu smatra za izziv, dočim naši kongresniki in senatorji govore stvari,- katere so glede Rusije v resnici izzivalne. Priznati je treba, da smo v povojnem času ter da so taki časi vedno polni stvari, katere so nevarne in razburljive. Toda delati en standard zase ter' nekaj čisto drugega za druge—le ni prav. Mi vemo, da tudi v Rusiji ni vse dobro in da je mogoče tudi tam malo preveč rožljanja s sabljo. Ali pomisliti je treba današnji in pa prejšnji rekord kapitalističnih držav od ruske revolucije dalje. Pomisliti je treba silovito tajno in odprto ti v stik z raznimi delavskimi voditelji v Mehiki, še posebno letos, ko ie leto predsedniških (Konec na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? „ . ^MH . , propagando proti komunizmu. Poleg je celo k vs, ,*,tovn, re. akcija In s tem se misli Rusijo. cerkve — Američan Kaj hočete več? Japonci imeli žalostno obletnico Dne 11. feb so Japonci praz- Ustaviti ekspanzijo sovjetov s silo če je treba — to je njih načrt. Da Rusija ne počiva vkljub velikanskemu delu povojne rekonstrukcije. jr dokaz Stalinov katerem novali 2,606 obletnico ustanovitve japonskega cesarstva. To- govor, v katerem je pojasnil Ceremonije v Rimu niso bile samo v "večjo čast in slavo bo- da ietog bjj praznovan brez prejšnji in sedanji položaj ka* _______________ žjo" temveč za družabni red privilegijev, ki prospevajo na račun parad, brez svečanosti in v ve- pitalistične ekonomije ter ob ni in finančni knezi. Ho navaden ljudske ignorante in bede. j liki potrtosti, enem delo, katerega rusko ljud-> človek zmerom le navadna para! U kako •o mogli delavci sploh kdaj vejjeti. dn nastane po vojni dnha "navadnega človeka \ to mi nikakor ne gre v glavo! Mar ne vedo. da v družbi, v kateri vladajo Industrial- PROLITARCC 3 UPTON SINCLAIR: Mednarodna brigada (Konec.) Emil Kleber je po rojstvu Avstrijec, a je sedaj kanadski državljan; boril se je z Rusi zoper bele invazijske armade in s Kitajci zoper Japonce. Je mož srednjih let, zastaven in mirnega ponašanja. Nosil je srajco brez ovratnice, znak, da je v vojni, ne pa na paradi. Govoril je francoski, zelo počasi, po vsakem stavku je napravil odmor, da so mogli prevajalci njegove besede prevesti. "Sodrugi iz mednarodne bri-gade! Nastala je legenda, da so Mar<>kanci in fašistovska tujska legija nepremagljivi. Naša naloga je, da to legendo razbijemo. Marokance in fašiste bomo nagnali v beg. Pokazali bomo prebivalstvu, da se da zmagati. Ne bomo se umaknili. Madrid ne sme biti osvojen' Prosim vas, da dvignete stisnjene pesti v proletarski pozdrav, in mi obljubite, da boste okope, ki vam bodo odkazani, držali. Ljudstvo naj zmaga na vsem svetu! lis ne passeront pas! No pasaran! Ne bodo prodrli!" 6. Korakali so po široki Calle de Atocha (Madridska ul.l, spremljala jih je pojoča množica, ki jim je klicala v pozdrav. Ce so postali Marokanci legenda, je postala tudi mednarodna brigada legenda. Sedaj je vendar že prispela in Madrid je bil rešen. Prebivalstvo, ki je bilo že docela obupano, je dobilo ta dan več dobrih vesti. Prispelo je pet tisoč katalonskih miličnikov. Razen tega se je razvedelo, da so se ruski bombniki končno vendarle vrgli zoper Hitlerjeva in Mussolinijeta letala, ruski tanki so bili pripravljeni, da zaustavijo sovražne tanke, ki so se vlekli preko vladnih okopov od Badajoza pa do madridskih vrat. Z veseljem in z ljubeznijo so Madridčani pozdravljali inozemske branitelje, toda slednji so trčili kmalu tudi ob sovraštvo in nevarnost. Na nebu krožijo letala in nenadoma napolnita ulico slepeče svetel plamen in strašen grom, kakor bi prav v bližini udarila strela. Črni oblaki dima — in ko se dim počasi razkadi, opazi oddelek, kako leže na tlaku deli človeških teles, noga. ki je oblečena še v hlače, iz katerih bruha curek krvi. Neki osel je nosil dvoje vreč melon in sedaj je ves tlak spol-zel od oslove krvi in rumenih melon. "Naprej!" zakličejo častniki in oddelek odkoraka dalje. Zopet eksplozija, to pot poleg kolone; pročelje neke visoke hiše se nagne in zgrudi na cesto — opeka in malta, jeklo in les, železna postelja in napeto natlačena zofa. Hitro odskočijo vsi na stran, da se izognejo temu nenadnemu kataraktu. "Morali so izvedeti, da prihaja naša brigada", je omenil narednik Rudi Mesers in ostali so mu pritrdili. Slišali so že o "peti koloni" — o fašistovski organizaciji, ki je ostala v mestu in ki je bila pripravljena, da stopi pri prvem znaku slabosti v taboru braniteljev v akcijo. Nemški in italijanski bombniki so sistematično poizkušali ustrahovati civilno prebivalstvo. Tu in tam so bile v tlaku jlTTO, videl si razbita izložbena okna. cel blok hiš brez šip. Toda ljudje so hodili po opravkih, če se niso ustavili, da bi pozdravili inozemske branitelje. Ljudje vzdrže vse, kar morajo vzdržati, in bi bili prav začudeni, če bi naprej vedeli, koliko morajo vzdržati. Člani brigade niso bili sedaj več v rdeči Kataloniji Rdeče in črne zastave so bile tu redkejše, zato pa so videli več škrlatno rumenih - modrikastih zastav ljudske republike. Zasebno gospodarstvo so pustili tu v miru, v kolikor nc dela za vojne potrebe. Naloga, da se oskrbi milijon ljudi z živili, čeprav so bombniki dnevno metali na vse železnice in avtomobilske ceste bombe, je zahtevala mnogo truda in spretnosti. Madrid je že ves teden neprestano grmel od topovskega groma. Ob zapadnem robu mesta so se vršili neprestani boji — in mednarodna brigada se je bližala tej fronti s hitrostjo šestih kilometrov na uro. Z vsakim korakom je postajal hrup močnejši. Ljudje so jim s ceste kričali, da se miličniki zopet umikajo. Na vsakem cestnem križišču so morali plezati preko barikad. Povsod so kopali strelske jarke. Gospod Franco bi zavzetje Madrida moral drago plačati! 7. Manzanares teče zapadno od mesta. Je močno zapeščenjena, mirna reka — razen pomladi. Otroci spuščajo po njej ladjice Sest mostov drži preko nje in tam. kjer teče skozi mesto, je kanalizirana. Meter visoki zidovi iz kamna in cementa uravnavajo njen tek. Ti zidovi varujejo mesto pred poplavami in mestni očetje so jih radi lepšega okrasili s travo in cvetlicami Najbrže pa niso nikoli mislili na to, da bodo ti zidovi nekoč še v drugem oziru varovali mesto: So namreč tako globoki, da tank ne more preko njih. Ob notranjem bregu te reke je dobila mednarodna brigada svoje postojanke. Tu so bili izkopani jarki, prav dobri jarki, tako globoki, da se je dalo v njih stati; vreče, napolnjene s peskom, so bile tu naložene, med vrečami so bile napravlje- j PRISTOPAJTE K i SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Naročnina za Združene države (Izvzemal Chicaga) in Kanado 16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 za četrt leta; za Chicafo in Clcero $7.50 za celo leto; $3.75 za pol leta; za Inozemstvo $9.00. ne strelne line za puške. Te jar- j ke so izkopale Madridčanke, ki; so pravkar dovrševale svoje delo. Vse prepotene od težkega j garanja so se naslonile na lopate in za hip počivale, da bi po-, zdravile dospele junake. Vsaka ženska je imela poleg sebe kako orožje za slučaj, če bi prišli Marokanci, često samo kuhinjski nož. Devet sto mož generala Kle-berja je prevzelo približno dva kilometra fronte v severnem odseku Manzanaresove linije. | Na vsak meter je prišel torej približno po en mož. Neki častnik na konju je odkazal posameznim oddelkom njihove odseke. Ljudje so poskakali v jarke, odložili prtljago in se takoj postavili k strelnim linam, da bi pazili na Marokance. Na drugem bregu reke,, onstran parka, stoje hiše in takoj za temi hišami so se bojevali Pokali so streli, strojnice so reg-ljale, hiše so gorele in nad vsem je visel oblak dima. Krogle so žvižgajoč letele nad glavami do-šlecev — letele so kakor kobilice. Iz hiš so prihajale gruče ljudi, nekateri so tekli, nekateri so šepali, nekateri so se opirali na tovariše; bili so to miličniki v modrih ovecalih in alpargetah (sandalah). Imeli so rdeče zvezde na čepicah in pogosto rdečo kri na telesu ali obleki, v obraz so bili umazani od smodnikovega dima in umazanije; njihovi obrazi so izražali strah. Sepaje so prebredli nizko reko, zajeli včasih prgišče vode. da bi si iz-plaknili usta ali oprali pot iz oči. Včasi so pridirjali kakor zblazneli, metali proč puške, poskakali preko obrežnega nasipa, sopli so kakor psi in kričali "Los Moros! Mavri!" Taka panika je nalezljiva. "Fantje!'' je zaklical narednik Rudi Messer. "Prav zato smo prišli vendar semkaj!" Zdelo se je, kakor bi že od mladega ne delal drugega, kakor poveljeval vojakom. "Ne pozabite na povelja! Streljajte samo na povelje! Sele. kadar pridejo do roba obrežnega nasipa in hočejo poskakati raz njega. Ko jih zagledate, si prižgite cigareto in jo enkrat potegnite! No pasaran!" | zahtevala preiskavo britanske okupacije na Grškem. Toda krivo bi bilo radi tega dolžiti po-kret, da je orodje v ruskih rokah EAM ni nikdar prejela nobenega orožja bodisi od maršala I Tita bodisi od Rusov. Največ in | najmodernejše orožje so dobili borci tega jx>kreta od Angležev samih. Ostalo pa so vzeli Italijanom po predaji maršala ba-doglia. Očividno je bila poglavitna naloga britanskih čet — kot je še danes — da zaduši pokret levice, ki jo združuje EAM. Najprej so poskusili priti do cilja s tem. da postavijo nazaj na prestol kralja Jurija, a pozneje, ko se je ta načrt izjalovil, se je podal Churchill osebno v Atene, kjer je potem ustoličil regenta V KLIKE DRUŽINE POSTAJAJO V NAfcl DEŽELI ŽE POSEBNOST. Gornje v sredi je Mrs. W. J. nadškofa pamaskinosa in ga l>abney, stara 23 let, ki pa ima vzlic svoji mladosti že osem otrok. V sredi sta njena zadnja dvojčka., in podprl z vso vojaško silo Veliva! drugi njeni otroci so dvojčki. Najstarejša sta bila rojena 1937. ke Britanije Vse grške vlade, ' ■ , . ,. —----I==r ki-so od tedaj sledile druga dru- K A I M A I RO 7 NOVO AVSTPI /O IKI \/ Avstrijcem sicer res očitafo di s,» *wete ^ t<» d" AMJ IMHJDV LIMVVKJ HVSIKUV IH V ne nastopajo dovolj odločno pro-■ potlačijo levico. Nekaj več libe- KAK NAMEN SE JE NAJ USTANOVI ? ti nacizmu, obenem pa pri svo- ralnosti je nastopilo šele s se- Avstrija je strategično jakoizvanih 'boljših časih' pod Hit- Jih podrejenih uradih drže na danjim ministrskim predsedni- važna dežela Zavezniki so jo lerjem. - oblasti mnogo nacistov. kom Sophoulisom. ki ni tako po- med vojno pozivali, da se naj Ako boste skušali dopovedati Nekaj mojih prijateljev se je polnoma orodje Anglije kot Da- upre, pa bo dobila čimboljše mi- enemu teh hujskačev, da je vsa' nedavno vrnilo iz Štajerske, inaskinos, a to še ne pome- rovne pogoje. A v resnici ni bilo sedanja beda in siromašnost le kjer so bili na kratkem potova- ni mnoR° / •• Sophoulis trdi, da v nji nobenega odpora. Sociali- dedščina po Hitlerju, boste tve- nju. Prinesli so dokaze o tem. se nahajaj0 Angleži na Grškem, ste v nji je pobil klerofašistični gali svoje kt sti — ako pa ste na V Gradcu in v Celovcu so doži- ker Jlh Je povabila tja grška puč, kar pa je starih še ostalo varnem, vam uo dal v odgovor veli prave spopade z nacisti na vlada sama. lo je nekako tako, so jih pognali v koncentracijsko naslednje: "Seveda, seveda, j cesti. V neki vasi so morali ^ot fia b1 angleški kraljevi na- kempo. | Morda. Saj se ne pritožujem. vprašati za pot do "Landhausa", mestnik v Indiji izjavil, da so Vendar pa ima Avstrija prav i Kar pripovedujem, so le suha kjer se nahaja sedež lokalne vla- angleške čete tam na zahtevo zaradi svoje lege še važno vlogo dejstva." de. Ženska, na katero so se bili kraljevega namestnistva... Kdo O nji je napisal Gustav Her- To je ozadje razmer, v kate-,obrnili, se je zadrla nanje: utegnil reci, da je s tem do- zog sledeči članek: rih si prizadeva kancler Figi do- Kmetavs! Pravo ime je "Gau-, kazano rta M ,J1tllJsKO o]Juaslvo \ povedati Avstriicem da moraio liaus' — za nas bo vedno ostalo zeil angleške oKupacije. Kako je v Avstriji? j» zaveznikom svojo do- Oauhaus!" Gauhaus pa je imej P^vitni cilJ {*,1U*e ff Vse več in več čujemo tukaj £ro voljo vlada in časopisje ga katero jo Hitler uvedel na me- ta EAM Je popolna likvidacija no oodDirata toda na shodih in se- sto stareea Landhausa. britanskega vojaškega pritiska podpirata, toaa na snoain in se na Grčij0 skozi sto lel je bil Stankih, ki niso cisto javnega V vlaku iz Salzburga na Du-j ,iv Britanije odločilen v vseh značaja, niti vladni uradniki ni- naj j, moj bratranec dejal, da zadevah. Sredi pretekle- so optimistični. Voljo imamo, je Goering eden najhujših mo- * stoletja so Angleži prinesli Tn i. M,t« na kr.tk« ^ , !oda nam manjka pravi- ri,Cev svetovne zgodovine - *a GrikoJ nemške predhodnike To je čisto na kratko poveoa jo "Prav radi bi izruvali naci- maU, je manjkalo, da ga niso scdanj kralja Jurija. Ponov- problem današnjega dneva Zem. s koreninami vred, toda vrgli iz vlaka. V Salzburgu je nn u. L*^ nr0£,nal te svoie kra- na Dunaju, v kavarnah, na cesti in povsod, kjer se zbirajo ljudje, opazke, ki izražajo prepričanje, da je bilo pod Hitlerjem vendar nekoliko bolje'. na Dunaju, ki se bo iz neznatne zavezniki nam tega sami ne do- stopila žena izrazitih židovskih kc toda vsakokrat si malenkosti razvil v nevarno rak- pUste. Priznati pa je treba, da potez v cestno železnico in jo • zaslombo v L rano. ako se v Avstriji ne bo bi se dogodila prava katastrofa, bila pozdravljena z besedami: j' .j; ci«i no je narod pregnal te svoje kra so našli za- __J____________r_ Londonu in pozdravljena z besedami: vrnili Drei ali sle i kmalu nekaj spremenilo Eden ako bi danes odšli/' Tako govo- ' Pa so nam govorili, da so bili/ Lahko ? Jrazumcti nezaupa-visokih avstrijskih uradnikov je re oni, ki so najbolj previdni- Vsi Židje zadušeni. Jih vidite. nje 4k' naroda napram Ve-nedavno dejal, da bo mati Av-! Drugi ^ bojj ogorčeni in je- že prihajajo nazaj. Tako kma J s naglašajo. da zavezniki lu'" strija v teku enega leta bankrot-na v materijalnem in moralnem pogledu, ako te spremembe ne pridejo jako kmalu." štirje zdravniki, ki obujajo tega bolnega otroka — Avstrijo — niso istega naziranja glede metode, katere velja uporabljati. Najraje bi videli, da bi si zno GRČIJA lE SKOZI STO LET POD ANGLEŠKO "lASOlO Napisal za ONA DONALD BELL // Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS URANIJ NA ČEŠKEM Poročevalec agencije ONA je pisal 27. januarja iz Karlovih Varov na Češkem sledeče: Po mojem obisku v edinem rudniku Uranija v Evropi sem prepričan, da Amerika ne bo imela dolgo monopola atomske bombe. Rudnik se nahaja na Čehoslovaškem v Jachimovu. nedaleč od nemške meje Se meseca septembra jc bilo v rudniku zaposlenih komaj 140 nemških delavcev, dočim jih zdaj dela preko 200. pod nadzorstvom čeških in ruskih inženirjev. Poročila, da so Rusi že uspeli izdelati svojo lastno atomsko bombo, niso videti tako neverjetna od tukaj. Naj bo torej kakor hoče dejstvo je, da imajo Rusi pod svojo kontrolo edini rudnik uranija v Evropi. Na vsem svetu so znani le trije rudniki tega obsega. In delo v Jachimovu naglo napreduje. Prebivalstvo Jachimova je nemško, a mestece je starodavno in zgodovinsko. Nekoč je bilo na delu preko 8000 rudarjev, ki so kopali srebro, katerega pa je pozneje zmanjkalo, ker se je rudnik izčrpal. Roentgen je pozneje odkril, da dajejo nekatera ležišča uranijeve rude posebne žarke- Za njim so francoski znanstveniki rodbine Curie pridobili iz te rude polonium in ra-dium. Nemci so tekom vojne močno povečali pridobivanje uranija. Meseca maja lani so tamošnji nacisti poskusili pognati vse rudniške naprave v zrak, kar pa je preprečil star češki rudar Peter Titi, ki je postal po osvoboditvi prvi župan tega okraja "RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) volitev v Mehiki. Na svidenje v nekaj tednih! Pozor! Ne pozabite veselice društva Slavije *t 1 SNPJ, katera bo na pustno soboto 2. marca v dvorani SNPJ. Liberalno misleči ljudje vse- in red v deželi. ....... . otrok sam zopet pomagal na no-(povsod ^ svctu ^ prepričani. Sedanji grški ministrski pred- preustrojila ge Toda otrok no kaze nobene da je bila ruska pritozha proti scdnik pravi, da je liberalen in' iniciative. Predsednik Renner — —--- in kancler Leopold Figi sta ope-tovano zahtevala, da je treba odpraviti demarkacijske linije, češ, da preprečujejo razvoj ravno te iniciative. Kadarkoli je inozemsko časopisje prineslo članke svojih korespondentov, ki so bili posvečeni temu predmetu, je zavladalo veliko veselje v avstrijskih krogih. Tudi ljudje iz naroda, katerih prva in največja skrb je vprašanje kako si preskrbeti potrebnih živil. verjamejo v to in mnogo razpravljajo o spremembi sistema okupacije. Vzrok tega dušja so ljudje liki Britaniji, ki je spet izkoristila težave grške vlade in polom njenih financ, da grško valuto popolnoma uklene v angleški blok stcrlinga. To ji bo dajalo permanentno kontrolo nad gospodarskim življenjem te dežele. Britanska delavska vlada bi ravnala pametno, ako bi svojo politiko na Grškem temeljito britanski okupaciji Grčije utc- da jc njegova stranka pokret Hitler imel načrt za meljena in bi v pretežni večini zmerne sredine. V resnici pa je zasužnjenje Poljakov pozdravili kot dobrodošlo ne- bolj desničar kot levičar in pred Na obravnavi proti nacijskim pristransko preiskovanje britan- vsem popolnoma odvisen od kriminalcem v Ntirenbergu je ske politike v tej deželi. Ampak Angležev- Pokret EAM nikakor bil prečitan dokument o Hitler-te zahteve se na konferenci ni čisto komunističen. Ameriški jevem načrtu za popolno zasuž-združenih narodov ni moglo poročevalec Gervasi je obenem; njenje poljskega naroda. Polja-uveljaviti. z drugimi ameriškimi časnikar- ke bi se držalo v popolni igiy)- Trenotno se nahaja na grških ji vprašal britanskega poveljni- ranči in se jih vzgajalo edino za tleh približno 80.000 britanskih ka generala Scobieja. ki je ta-.hlapce. Hitlerjeve note o bodoč-vojakov. To ni videti mnogo, to- krat 'vladal* na Grškem, koliko, n0sti Poljakov so bile napisane da Grčija je majhna dežela — jc komunistov v EAMu. Gene- 2- oktobra 1940. V njih jc rc-tako da teh 80.000 do zob obo rai Scobie jim je odgovoril: čeno. da morajo imeti Poljaki roženih vojakov popolnoma za- "Manj kot 10 odstotkov " Te samo enega gospodarja — Nem-dostuje, da drže kakih 15,000 njegove izjave pa njegova last- ce! Vso poljsko inteligenco se pristašev levičarskega pokreta na cenzura ni prepustila v svet, mora uničiti. Poljske duhovni-EAM v zaporu in da so prepo- tako da jc bila ameriška javnost ke bi plačevala Nemčija in mi splošnega malo- dili in razpršili 200.000 vojakov vedno napačno informirana o jjm bomo dajali navodila, kaj i, ki prihajajo iz tega gibanja, ki se zdaj skrivajo pravem položaju na Grškem. naj pridigajo, je pisal Hitler, bogatih predelov Avstrije, iz p« gorah. Zadosti je teh anglc- Ravnotako napačno jc, ako Ce bi se kak duhovnik ne ravnal Vorarlberga, Tirolske, Zgornje ških vojakov, da vsilijo grške- kdo trdi da je KAM v zvczi z |X) lem ^^ 7 njim napravili Avstrije, ali Štajerske, kjer pri- niu narodu nezaželjeno vlado, maršaiom Titon^ Zveze s So-! nagel konec. Naloga duhovni-delujejo kmetije v visoko leže-j ki je pokorna Angliji. vjetsko uniio so bile v/.postav- kov jc držati Poljake v zabito- čih dolinah pšenico, mastno mle-1 Ako bi Angleži evakuirali |jono nedavno. Delegati po- sti. Da. slabo bi bilo za Poljake ko in sladki med Na Dunaju j Grčijo, bi se sedanja vlada ne|krcta EAM so SCveda pozdravili in druge slovanske narode, ako pripovedujejo sestradanim mc- mogla držati. Verjetno Je, da bi ščanOm. da je pri njih vsega do- izbruhnili nemiri, toda glede te-volj, in tudi, da se pri njih na- ga je treba pomisliti, da me-cisti še vedno šopirijo in gospo šcanska vojna v tej nesrečni d«4 želi ni nikdar prenehala in da tudi danes, navzlic navzočnosti korak Rusije v Londonu, ko je bi Hitler zmagal. darijo. Stari nacistični gaulajterji, ki so se pritajili in katerih zavez-1 angleških vojakov, nikdo ne biij; niki niso zasačili, postajajo dan na dan bolj predrzni in zdaj v mogel trditi, da je vse mirno od Peloponeza pa do macedonske j nekaterih krajih svoje propa i meje. Druga posledica odhoda 1 gande nič več ne skrivajo. Cim I britanskih čet pa bi bila ustano-nekdo iz njihovega okraja potu-1 novitev narodne vlade — take je na Dunaj, mu narobe, naj do-! kot jo narod hoče in ki bi bila bro raztolmači Dunajčanom, ka- \ končno le sposobna uvesti mir ko dobro gre ljudem v krajih. I X ** katerih zavezniki ne nadzoru-j POSlUSQ|te jejo preveč od blizu fc<) nede/ o prvo ,„ naj. Ta propaganda o mleku in , ' , , medu. ki teče drugje, ima na - sfore/šo fugoslovansko ra- i men vzbuditi legendo o tako- ] dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON 3724 WE8T 26th STRF.liT Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wcd , Sat and Sun.) 0:30 to 11:30 P. M (Except Wed , Sat. and Sun ) Re*. 2210 So. Ridfeway Ave. Tel. Crawford 0440 If no answer — Call Au»tln 5700 '»♦♦♦Ml.......................; BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD T^l. 20-361 • 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. V nobeni angleški knjigi, ki stanejo od $2.50 do $3.50 ne dobite toliko gradiva, in vrh tega tako izborne vsebine, kot jo ima letošnji AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR :: Stane $1.50. Naročite si ga iz knjigarne PROLETARCA. PROLfclARkC Kampanja za pomoč otrokom v stari domovini Za Ameriški odbor jugoslovanskega relifa piše Anna P, Krasna i "Le rajaj, o j deva, te bodi vesela, I Mar mislite, da je tega na-pomlad ti zdaj cvete, čemu hi ne črta zcjaj koriec? Niti ždaleč ne. Milijon dvesto tisoč bolehnih in Nautij se radosti, napij se pro- ^^ podhranjenih otrok v Ju- „ s'0*"' goslaviji nam priča, da se načrt Ne muh Ma t*yo, porab, oren- £ ^ ^^ me ko hJr,njjnlh vred. vsem božjem svetu se spomladi nemikemu ljud- bolj veseli kot cista in svetla ' • . •' . J. . / , , , .. • . stvu, ki je bilo skozi vso vojno duša mladeži? Slednji izmed * . . J u .. - m™«i . . . ,. .. , . , t dobro hranjeno, ker so Nemci nas. ki mu je ali ji je tekla zi- " ., . ... . ... . • . J . . . sproti ropali in vozili domov belka v stari domovini, se z oto- .. / , _ . _ ^ pridelke in vse drugo kar so mogli zaseči v podjarmljenih deželah Čitali smo tudi izjavo žno sladkostjo spominov pogosto vrača nazaj na cvetoče livade in travnike, gpzdove in paš- ameriškega zdravnika ki je bil nike, loge in brajde. v micne • . J R . .. v Jugoslaviji in v Italiji, ter je vasi. trge, mesta in naselja po- v . ? . ... f. s . ., A. i . ; . , • izjavil, da je videl vec resnih sejana po vsej tisti lepi rojstni 1AJ<1 . ' J .. .. _s . . • ... „ • J' posledic podhranjenosti pri domovini, ki 10 nosimo v svo-i*' _ r . ..r jih spominih. Tam smo r.jal.>troc'h v Jugodevu. v enem se veselili pomladi in zgodnjih dopoldnevu nego v Ital.ji v pol let življenja, kot to more le de- J '"' ,n tud. Ital.ja je ropa- ca. O. da. tudi mladeži je pogo- la P° Ju«osla^'- K omagala k sto kanila crenka kaplja v ku- lzvaJanJu nacrta "trebljevanja. . . . rV.. . je morila naše ljudstvo, požiga- po življenja, pa ni bilo tako J , i .____..-V- . .. hudo, da bi se ne dalo preživeti, da bi odvzelo mladosti veselja do rajanja, do solnca. do pisa- la vasi, uničevala kmetije, puščala za seboj strahotno gorje; na tisoče sirot, ki danes potre- n ih livad "in 'tra v ni kov, "do **živ- bujei° na4e pomoči... Ijenja samega ... Kampanja za zbiranje otro- Mnogo nas je, ki nosimo brid-; fke hrane nudi vsakemu prilike spomine na mladost, ker nam ko' da "v'Jenje otroka v je isto zagrenila ter uničila prva f™ kraJu: da pom^u nazaj svetovna vojna .. . Ali kaj pa k zdravJu !n k »-adosti zlate mla- mladost dece. ki je ostala še ži- dostl zaPužčemm s,rotam v nasl va v naši stari domovini po tej i r°Jstm domovini, zadnji vojni? Kakšna je šele Sodelujte v tej kampanji in grenkoba, ki se je zajedla v du-1 P°šljite zavoje z otroško hrano, šo te dece? Kaj bo tej izstrada- obleko in obutvijo naravnost ni, goli in bosonogi deci prine-,na: ACYP VVarehouse, 161 Per-sla pomlad v požgani in opusto- T St., New York, N. Y. šeni domovini? Slišali smo iz ust onih, ki so prišli med nas pred nedavnim, da ima skoro do smrti zbičana Jugoslavija milijon in dve sto tisoč otrok. Našim ženam in deldetom se priporoča, da se zavzamejo za krojenje takozvar^^ "layelet-tes" ali perila in potrebščin za dojenčke. Našim mladim mate- ki jim je treba pomoči... po- ram v stari domovini bo zelo moči v hrani, v obleki, obutvi... Milijon dvesto tisoč .. to je strahotna številka za deželo kot je Jugoslavija. Tem strahotnej-ša, ker ima dežela poleg tega še tisoče in tisoče bolnih, bolehnih in podhranjenih ljudi, ki jim je treba pomagati nazaj k zdravju ..., v tisoče gredo tudi številke onih, ki so se vrnili iz groznih taborišč suženjstva in smrti.. . tudi za te morajo skrbeti ... Skrbeti morajo za preko 200.000 sirot, ki nimajo več očeta ne matere. Pa kako skrbeti. kot bi bilo potrebno, za vse. ko je dežela razdejana, ko so prav prišlo, ako dobe kaj teh prepotrebnih. reči iz Amerike. Tu so navedeni predmeti, ki naj tvorijo 4iayette": 24 plenic idiapers); nepremočljiva rjuha i Rubber Sheet) 36x45; 3 omote (Flannel VVrappers«; 3 srajčke (Baby Shirts); 3 posteljne odej ice (Cotton Receiving Blankets>; 2 rjuhi—za posteljico (Sheets. crib size»; 3 stekleinice za mleko ; varnostne zaponke (Safety pinsi; milo (Častile soap); pra- „ cele pokrajine uničene do ** ^ dojenčke ; kraja, ko leže neštete vasi in vazelm (Vaseline*. kmetije v pepelu, ko je sovraž-l Ako wh katera posameznica nik. od severa in juga odnesel iz dežele vse, kar se je odnesti dalo, ko je delal na vse kriplje ali ženska skupina več podrobnosti o tem, naj piše na: American Committee for Yugoslav .na tem. da izvede svoj načrt za 235 East l,th St" New Vnrlt N V uničenje celega naroda. IO™' m* Težko, težko je graditi in obnavljati v izropani deželi, ako ni pomoči od zunaj . .., pa tudi Odziv na apel za pomoč pod-hranjenim otrokom Jugoslavije je dosedaj lep in upati je, da bo prosjačiti je težko... moledo- ludi med nami ^brano mnogo vati in tožiti ter kazati na rev- ščino .. . Ko je udaril sovražnik v deželo, ko je izdajalec poma- otroške hrane, obleke in obut ve, ki bo pomagala nazaj k zdravju in otroškemu veselju gal prelivati bratovo kri, tedaj tisočerim ubogim sirotam v iz-narod ni prosil, ni moledoval, ropani stari domovini. Dvignil sc je v neprimerljivem ponosu in zanosu in je branil DOHlOrCfCVCV/O V svojo zemljo in svoj obstoj ... a^ • bosonog, lačen, raztrgan, prega- AlODOmi njan kot zver. Zdaj pa je zma- Črncem ni bilo dovoljeno gla-ga dobljena, sovražnik pregnan, sovati pri primarnih volitvah ostala pa je beda, izčrpanost, pomanjkanje . . . proti tem je treba voditi drugačno borbo, v Alabami že 75 let. Eksekutiva demokratske stranke je nedavno sklenila, da naj jim bo v bo borbo, v kateri lahko sodeluje- doče ta pravica dovoljena, toda mo tudi mi. ♦ le onim, ki imajo predpisane Se spominjate, kako so se kvalifikacije. In če ista ekseku-narp krčila srca, ko so se borili tiva odloči, da črnci v Alabami v tako težkih okolščinah in jim kvalifikacij nimajo, pa ostfcne nismo mogli pomagati dejansko nič? Kaj bi bili dali takrat, da smo jim mogli pomagati s hrano, obleko, obutvijo, medikali-jami? Vsak grižljaj bi bili pripravljeni deliti z njimi, odstopili bi jim bili lasten par čevljev, z lastno obleko bi jih odeli, deco bi jim nasitili, skratka, storili bi bili vse, da bi prepre- Mnogim ljudem je lastna čli peklenski načrt sovraga, da zmota ljubša, kakor tuja resni-uniči naš narod .. . co.—Roda Roda. po starem in tako tudi bo. Naj bo še pojasnjeno, da je Alabama "totalitarna" država, ker ima samo eno stranko, namreč demokratsko Kontrolirajo jo privilegiji. Delavci, dninarji in kajžarji, so tam brez besede in brez veljave. j M »M M t................................ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN7JBKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. j Tat MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS HELP \\AIVrED PERMANENT POSITIONS NOW OPEN TYPISTS - CLERKS • GOOD STARTING SALARY Free rloapitalization — Paid Vacationi WESTERN MEDICAL CORP. 415 WEST PERSHING ROAD Botilevard MEN NEEDED AS POIISHERS & BUFFERS EXPERIENCED Good Steady Position Good Starting Salary Kennedy Mfg. Co. 3255 WEST OGDEN ASSEMBLY VVORKERS Stcady. Good Working Conditions. Uniform and Hospital-Ization furnished Randolph Laboratories, Inc. 8 EAST K1N/.IE ST Secure your future with «ood established concern. We have several openings for Fur Cutters & Finishers Highest wages; Work through-out year; Air-conditioned shop; Excellcnt worklng conditions; Paid vacations; Must be German descent; Details and Re-ferences with a p p 1 i c a t i on wanted. Apply Hogan-Hayes Furs 2ol S MAIN ST. ANN ARBOR. MIC H. WE NEED „ VVELDERS STEADY WORK GOOD PAV VVolter & Son 1040 W. Va n Buren St. Tel Haymarket 2474 GIRLS and WOMEN Southwest Side Steel Co. Needs a t once STENOGRAPHERS PERMANENT POSITIONS 44 Hour VVeek Starting salary $27 50 VIRGINIA 0822 Mr. BURKE v GENERAL ELECTRIC CO. NEEDS TYPISTS STENOGRAPHERS EDIPHONE OPERATORS PLEASANT WORKING CONDITIONS STEADY EMPLOYMENT APPLY AT 840 South Canal Street 5th FLOOR OPERATORS 1TXPERIENCED ON HOUSE COATS AND BATHROBES Steady work — Good pav MORE MFG. CO. 224 SO. MARKET ST. 3rd Floor DIE CASTING OPERATORS Man to take charge of die casting department Must be experienced. To operate maehine and change dies. Steady job. $1.50 per hour BERNS SPECIALTY 2278 EI.STON BOYS and MEN TO WORK IN BOX FACTORY STEADY JOBS IDEAL BOX CO. 33S W. 28TII PLACK- TYPISTS - FILE GIRLS and GIRLS Ft)R GENERAL OFFICE WORK Permanent position 5 day week—Attractive salary Apply at once North American Life Int. Co. of Chicago 3« SO. STATE STREET or call—RAN 6774 Mr. Thomas -GIRLS- experienced in hand forming of lucite or girls with nimble fingers for delicate operation. 75c per hour Also incentive pay Bernard Edward Co. 7«r» WASHINGTON FRA 1767 MEN NEEDED TO WORK FOR FLOOR MACHINE CO. STEADY — GOOD PAY |IT_________'.• ■ - _- Lincoln-Schlueter Floor Machinery Co., Vnc. mt sorTH PEORIA VVAITRESSES Meals and uniforms furnished GOOD WAGES PAID VACATIONS Carson, Pierie Scott & Co. MEN S STORE Applv Bssement Lunchroom HIGHLAND PARK HOSPITAL NEfcDS A gECOVD COOK mrnciAN^ AII>E AND DIET KtTCHEN MAID FULL MAtNTKNANCE GOOD PAY Call MISS DUNCAN Highland Pa A 2550 A Voung Lady Experienced & Capuble in Small Office—Oon- j genial aimociates—• Vi day wk Convenlent transportation 3alary to start $36 40—Apply O Z A L I D *t5 W. Huron Rt. — Del. 4*f>LE VVORKtRS (expe.) Earn up to $1.50 per hour.— ' You can also take work at Home." — Exeellent vvorking conditions. — E. H. Sehllesen-berg, 65 E. South VVater St., Room 2103. G1KLS — WOMfTN vvanted In Glassware Shipping D epi Openings for part-time or full time vvork GLASCO PRODUCTS II N. Canal Street G—I—It—L TO ASSIST IN OFFICE Experlence not necessarv Call or vvrite LIERSCIIUTZ BROS. Gfrneoe. lil. Phone GLENCOB 721 MOLDERS JBENCH ^ TUR Permanent positions. Excellent vvages Apply VVAGNER BRASS FOUNftRV 1844 N. Ashland Ave. Armitage 7008 EXPERIENCED TOOL & DIE MAKERS STEADY VVORK 45 HOUR VVEEK INSURANCE HOSPITALIZATION Oscar F. Carlson Co. irving park ju) a d Very good transportation GIRLS and WOMEN VVANTED for light, clean f.%t TORY vvork Eiccellent vvages for begtnners Good vvorking conditions Apply G. J. AlGNER CO. 503 s. jefferson st. Harrison 7414 WOJWAn or MAID Any Age No hard vvork.—Good vvages Hotel oak manor 211 n. Oak Park Avenue OAK PARK. ILL furniture rep air man with car for outside work GOOD PAV homer brothers 30SI VVe M Grand Avenue GIRLS and VVOMEN l yam vvindlng A lifetime trade Light, clean vvork. Excellent earnings. We need also girls for light packing. Phoenls Dye Horks, 1063 N Southport, on Armitage and Southport car lines. fcire Straightener Maeh. Oper ator. Experienced. Steady for right man Good pay. German or of German descent. TARA MFG. CO, 2815 Archer Ave Victory 5608. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. P t OJ1 KRAIGHER: OB SEDEMINDVAJSETLETNICI CANKARJEVE SMRTI SS š' IUJMA ENAJSTI DECEMBER Dne 23 oktobra 1918 je padel Ivan Cankar vznak po stopnicah na Kongresnem trgu 5 in si je pobil črepinjo na zatilju. Rohrmanovi na Sv. Petra cesti 28 so ga vzeli v bolniško oskr-! bo in tam je 29 oktobra zjutraj nenadoma padel v nezavest in zapadal vsake četrt ure silovi-i tim božjastnim navalom z močno eyanozo, s peno na ustih in splošnimi krči po vsem telesu. Na kirurgičnem oddelku «pri-| marija doktorja Stojca) v bol-' nišnici mu je po lumbalni punkcij in odtoku neke količine hrbtenične tekočine hitro odleglo; zavest se mu je vrnila, krči so izostali in stanje se mu je tako izboljšalo, da se je ze 18. novembra lahko vrnil iz bolnišnice k Rohrmanovim. A že teden dni pozneje — 23. novembra — je dobil vročino in gangraenoz-no vnetje pljuč, bil je iznova prepeljan v bolnišnico na interni oddelek (primarija doktorja Jenka», kjer je težkemu obolenju radi srčne oslabelosti podlegel 11. decembra 1918. Ob 27. obletnici njegove smrti se vsi presunjeni spominjamo velikega pokojnika. nenadomestljivega pisatelja, propoved-! nika socialne tvornosti, čarovnika slovenske pisane besede. In še posebno pomenljiva je obletnica. ki jo to pot obhajamo, zaradi okolnosti, da imamo komaj za seboj drugo svetovno vojno — on pa nas je bil zapustil tik po končani prvi svetov-, ni vojni. Živeti v času med obema vojnama, v času težkih, bridkih. nepričakovanih, nazadnjaških in nasilniških preizkušenj v neki zlagano osvobojeni Jugoslaviji bi mu skoraj ne bili privoščili; vendar — kakšna škoda, da ni doživel naše današnje, res svobodne Jugoslavije, ki ,je imel zanjo v svojem duhu zasnovan že skoraj ves koncept! Kadar hočem pisati o Ivanu Cankarju in jemljem po vrsti njegova zbrana dela v roke, bi raje kar naprej le listal, listal, bral in bral in tisočkrat raje užival lepoto in razkošje njegovih tekstov, kakor pa pisal svoje zmazke. Med prebiranjem in požiranjem njegovih spisov rišem črte ob straneh, debele in zelo debele, enojne in dvojne, češ: to si zapomni, pozabljivec! Pa si iz same požrešnosti pozabim zabeležiti, kje sem začrta-val važne Cankarjeve stavke in odstavke — in ker se mudi, mudi. jih več ne najdem, čeprav je že največja sila, ko že stavec čaka. Ko pa zastavim pero, me vseeno obletava ena sama misel: Kaj bi nega vil s svojo nebogljeno besedo, ko imaš na mizi poleg sebe dvajset debelih zvezkov, ki so vsi polni najbolj dragocenih Cankarjevih misli v najlepši njegovi slovenščini, v najbolj udarnih, najbolj silovitih, najbolj izklesanih njegovih stavkih — najlepši spomenik njemu samemu! Kaj bi mnogo rogovilil s svojo neokretno in poniglavo, prav nič resnično besedo? Odpri debeli zvezeK. pa ti bo zapel na uho brneči zvon njegove besede, njegovega smeha in joka, njegove togote. On sam je že napisal, kar je v temle hipu — sedem in dvajset let po njegovi smrti — najprimernejše in tisočkrat lepše, kakor ti bilo tvoje blebetanje. In sem tudi to pot odprl, našel in bral: ' Legenda je švabska, pravijo. Po mojem pa je vzklila iz tal doline šentflorjanske. Ta edina rodi rastline take sorte. Jezus je hodil po svetu, pri-1 šel je tudi k nam. Kraji so bili tako bogati, da se je sam začudil; kakor da jih je bil čisto ponevedoma ustvaril. Sel je, šel je; po cesarski cesti; njegovo sVce je bilo tako zvrha polno ljubezni, da je gledalo in iskalo, kam bi dalo svoj blagor. Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in je bridko i jokal. Jezus je stopil k njemu in ga milo vprašal: ' Kaj ti je. mož. da tako bridko jokaš?" Človek je zmajal z glavo, ni pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel nadalje: "Povej, kar je. da ti morem pomagati!" Človek je rekel v svoje mokre dlani: "Meni ni pomoči ne na zemlji, ne v nebesih'" Jezus se je zgrozi) in rekel: "Jaz sem Jezus, tvoj Bog! Kdo si?" Zaihtel je človek in odgovoril: "Slovenec sem!" Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji1 poti. T? zgodba se.je vršila, ko je hodil Jezus po cesarski cesti; resnica je. da hodi še zmerom. Nekoč sem se pomenkoval s tovariši, kako bi pač bilo z nami, če bi velik potres razmaknil zemljo. Koj so bili obrazi hudo resni in žalostni. Nisem se toliko začudil obrazom, bolj besedam. Vsi so rabili v svojih stavkih trpežno obliko, druge niso poznali. — "Kaj bodo z nami napravili?" — "Kaj nam je sojeno?" — "Kdo nam bo gospodaril?" — Prav nikomur pa ni seglo v misel, da bi rekel "bomo" namesto "bodo". Z mnogoterimi križi in nadlogami je Bog obsenčil slovenske ljudi, napuha pa jim ni dal. Janez Trdina, ta Slovenec do konca nohtu, je zaradi ponižnosti nesramno pristrigel svojo najlepšo bajko. Vsled golega spoštovanja do Janeza Trdine sem to bajko spet ustanovil, kakor se spodobi .. ." Nato pripoveduje Cankar bajko o tujem graščaku, ki je za šalo upijanil kmetiškega fanta Matjaža, ga preoblekel v žido in žamet ln ga položil na gosposko posteljo in vse tako uredil, da bo Matjaž, ko se bo zbudil, mislil, da je on graščak. Pa se kovu v pest ameriška armada in Članom izvršnega še van in povedal tudi o svojih Cattnefld odbora SANSa: zvezah z Mihajlovičem. Ker je V smislu zaključka eksekuti-vedel, da bo na obravnavi, ki se Slovenskega ameriškega naje pripravljala proti njemu, ob- rodnega sveta se vrši polletna sojen v smrt, si je sam vzel živ- seja članov vseh omenjenih od-)jenjc borov v soboto 9. marca 1946 v Mih.jloviievi agenti na Du- j Gratehnerjevi dvorani. 2653 So. naju so označili Nedičevb izpo- podale Ave., Ch.c.go. 111 ' ved o zvezah med četniki in Zborovanje se prične ob 9:30 i njim ter Nemci za neresnično. I „ . , ... Mihajlovič, ki tabori s svojimi Na »I« ***<> P0' Koslavije. Nedič je dejal, da ga, Je boril "rajše preti partiza-: f« ,yzroka nc * "^S1' Atomska bomb. je podpiral z nemško odobritvi- nom" kot pa proti okupatorjem. nas. 1 is i i j . \T ■■ ■ , , .. » i To je važno, ker bo servirano K vzrokom za m soglasja med |o V svoji i/povedi razlaga, ka- Prečrtajte v tej številki vi.' k • v . 1.....;>......... ........u ' _ ;______J:-.. ____f«. _____I Mirko G. Kuhel, tajnik. Lojzeta Kraigherja. On v Kiusicr. uidu 11. »v«« 11 jv je kanadska vlada bušnila v uničil ves srbski narod, ako se je po poklicu zdravnik, v pro- in zraven. zapišem tistim, Kaie syet z odkritjem sovjetske špi- bo uporniško obnašal. "Sto srb-, stem času pisatelj in velik porih je: kmetom, ki sem jin e jonaže v Kanadi, da izve za skih talcev za enega ubitega znavalec kulturnih delavcev pel. — Zasuci pero. valpet. uda J, . .. j skrivnosti atomski- entrgije, so Jltnu-a jo premilostno." mu jc slovenskega naroda. !ia>! v <»/nai ili kanadski vik dejal Hitler, "zato jih bo v bo- pokojnega Ivana Cankarja ri pe*čat!" — Kmetje so z nastežaj. nazadnje pa so »vpili ^ knk M 4i||ovo ^ t(k. d(>-.e ubiUh vprek: Bodi Matija nas gra- /o„ Rusiji. Keklt so da Nemca ščak in kralj! tisoč za vsakega PONUJANJE PAKETOV posebno j V JUGOSLAVIJO Delegat jugoslovanske vlade za zadeve Rdečega križa ozna- Nedič je v izpovedi |2 JOHNSTOVVNA PA nJa: pošiljajo iz Zed. dr- ' " Jugosla- vidnem črkami znamko, da prerokoval, da bo njegov naci- Je ljaKtl Prosi varme. Ampak ^un i*koštrun» - Žaiahal ie>inod dfUgih P^blemov. v njegov tabor. Oktobra 1941 je zem vladal n'ad Nemčijo in nad poleg omenjenih treh črk (GLV) strun je Kosirun. "J™. Mihajlovič |>oslal k Nediču tri' tom naiman; iot in kip je treba na paketu napisati tudi konja ter jezdil na hrvaško Lcim Ulum /;» spravo ______ Jx.....__svetom najmanj tisoe let. ln Kje Ju__A, davi om konja ... i— - vs^ kateVim V-^no mir !,UMnske . ne'' je danes?"' Nemčija" nič ne ve. Tako se je Ivan Cankar hu- vedo, da je treba odnošaje med ke«a P^orja slovanskih jezi-j kaj ^ ^ njo drugo leto in na menijo za skupen boj proti par tizanom in za ustvaritev "reda ."H ttoor, kov l oia.sk«- univerze, da se do- doval in zgražal nad hlapcev- zapadnimi silami m l SSK spra- ** skimi rojaki. In vendar je bila viti v re»d. če se hoče preprečiti neomajna vera v njem: novo vojno katastrofo. Raditega (fski s ® n,vnho. bavo v« lah gnojenih sinov dom svoji is trpljenja vzkipeli volji, don, kjer bo deležen navduše-po svojem, v novih spoznanjih' nega sprejema Potem pa naj se dozorelem razumu!" snideta s Churchillom, ker samo "Na meni, na mojih plečih, on je zmožen govoriti tako od-na plečih delavca - proletarca ločno, da ga bo Stalin razumel sloni bodočnost slovenskega na- in u videl pri čem je roda, naroda proletarca!" Zal, da ni sedaj v ameriški "Mi. kar nas je, mi vsi smo te vladi nikogar, ki bi mogel pomisli, da je naš edini cilj, da do- sredovati tako učinkovito kot je sežemo jugoslovansko republi- zmogel to pokojni Roosevelt. Ni •eselico, ki se bo vršila v - Skrbi sa obresti na teiave, predno jim poteče rok. — Inge. Vsa zgodovina jc laž. — Sir Robert Walpole. Story vvithout Words... NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR KM V f •S KRAJI Sto ne $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi\ Letošnjega koledarja mora v stari kraj nujBiaan| Ifoor i/voilov! Ljudje tarti ga bodo veseli, ker je njim posvečen. ga državnika v nobeni sedanji vladi, ki bi ga mogel nadomestiti. Angleški toriji drezajo Dasi so angleški toriji sedaj manjšinska stranka, imajo na angleško vnanjo politiko ogromen vpliv in diplomatski aparat britanskega imperija je še ve- [ dno njihovega kova. Nekaj teh torijev je to zimo na počitnicah v Floridi, med njimi Churchill,! Leslie Hore-Belisha in Ladv Astor. Vsi trije so mnenja, da se bo v Rusijo "najhitreje pri-, šlo" in se jo pripravilo k "razumevanju", ako se Anglija in Amerika združita v skupno silo V Rimu pa je Pij XII. poskrbel, da je bilo ustoličenje novih zaduši v korist svojega in ho- kardinalov ob enem demonstra-landskega imperializma. Enako cija proti imperializmu in tiran-je nastopila v Indokini v prid stvu — seveda tako, da je bilo Francije. Višinski se je na kon- vsakemu očitno, da imajo Ru-ferenci združenih narodov za- sijo v mislih, vzel za zahteve indonezijskega Ako premotrimo sedanji po-Ijudstva, napadal je angleško iozaj do dna< postane še nekaj promonarhistično politiko v Gr- drugega očitno: In to je, da je v čiji in pomagal zastopnikom Si- ozadju vseh homatij kapitalisti- k#." "Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča." (Konec prihodnjič.) Zapadne sile ter Sovj. unija dva različna svetova (Nadaljevanje s 1. strani.) pa 2ide v Palestini in drugje, ker delavska stranka napram njim ni držala svoje obljube. Ni vzelo dolgo, pa so se začeli nemiri v Palestini, v Egiptu in v Indiji, v Indoneziji pa borba za neodvisnost, v katero je posegla Anglija z oboroženo silo, da jo 1 ZH rije in Lebanona v zahtevah, čni sistem, ki se boji socializma. da naj angleška in francoska jn zato mu je Sovjetska unija okupacijska armada . čimprej trn v peti odideta. ---1------ - Mirovna pogodba z Italijo STE PETICIJE ŽE VRNILI? Veliko nesoglasja dela tudi Združeni odbor južnoslovan-kovanje mirovne pogodbe z Ita- skih Amerikancev je že mnogo lijo. Sestavljajo jo zastopniki tednov tega razposlal peticijo Anglije, Zed. držav, Francije in v prid nabiranja podpisrtv, ki Sovjetske unije. Tendenca An- naj bi podprli zahtevo Jugoslo-gležev in Američanov je ohra- vanov po pridruženju njihnih niti Italijo staremu redu in ob- krajev Jugoslaviji, ki so jih zavarovati privilegije s tem, da se vezniki dali po prvi svetovni nudi Italiji čimveč koncesij in vajni Italiji v nagrado, pa da se z njo. postopa kot da Vrnite te peticije, ako jih šc sploh ni bila v vojni proti nam. niste, nemudoma Združenemu Rusija temu nasprotuje. Franci- odboru na naslov, kot je nave-ja se je pridružila Američanom den v pismu, v katerem ste jih in Angležem in tako je Rusija prejeli. PUBLK ftlRVKI COMPANV OF NORTHtRN ILLINOIS Vtaknite nove žarnice, kjer jih ni, in nadomestite izgorele žarnice s primerno močnimi, svetlimi, novimi. Imejte nekaj "odvišnih" na rokah. Rtmambtr Our Utorol Rantwal Poli«y Sctmkrd burned-out light b«IU (mtrktd "P S. of N. I.' or "X mew«l Seme« ') in 25to 200warttiz**,fn«rbeetch»ng*d for ne* bulhe without ch«rtc, othen M • ilight rmvil charge Bring your hurnrd out bulbe tt> your Public Str ir»e; o ght re«*w»| chargt. Bring vom ■out bulfec to jour ~ vic* itoft for rzehanfe. Practicaliy ali um of ntm lutht Sulb» arc now avtilahk at four Pvblic Scrricc store or liffht hulb agenta A Vugoslav Wookly Devoted lo th« Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC f DUC ATION ORGANIZATION C O-O P I R A T I V I COMMONWiALTH vubli.h.«« w*cku at 2301 S«. l*w.a*l. Ah. CIIICAGO 23, ILL., February 27, 194«. VOL XXXJU. NEGOT; AtING FOR THE NEXT DEPRESSION Aiide fWrrlhr fact that the public fntellifence (if any) is insulted vvhen vvage gains art occompanied by government sanctioned priče riscs that more than oftset payroll inereases, there is stili another reason vvhj every employer should be required to prove his casc before he is given any priče relief vvhatevei. 11 s bad enough vvhen government forces are brought into aetion to rob vvorkers of the benefit of the extra dollars they get by organizing and striking. It s distressinf vvhen vvorkers' savings. as represented bv thc best investmdnt in the vvorld" vvhich they vvere forced to maki Juring the vvar. are slashed in value by higher prices But over and above ali that, the secondary result of priče in creases vvill be to hasten the day vvhen, after a relatively brief spurt in industrial aetivit.v, industries vvill again be closing their factor.cs and millions of vvorkers vvill bc vvalking the streets as an army oi unemp!oyed. The fact whch almost everybody appears to l>e ignoring right novv •s that in the final analysis the home market is the plače vvhere private ind ust ry must seli its produets. VVhen the American people are able to i»..> much, business and matonnU CMItlBU«, VViu-u tii.-v ean lun little. business gnnds to a stop . . . At least that is hovv thc capitalist syitem funetions under a policy of free enterprise for profit. If the »op tlight capitalists vvho are dietating present government policies and1 plana ing our national future decide to use their profits in an interna- j tional pool to finance foreign buying, there is no telling hovv long American machinery can be operated and American vvorkers exploited J Granting. hovvever. that the nation's policymakers intend to get) back to some scmblance of free enterprise — a concession vvhich vve make vvith considerable misgiving—the priče rises are going to mean uneinployment vvithin a comparatively short time People uho think that the demands of |)HB1lt lilij stnkrrs are too high ought to give more thought to the relationship betvveen the ability of vvage earners to buy and the ability of business to continue operat- ' ing. Unless thcy vvant another era of boondoggling. an inerease in gov-1 crnment controls. an adventure into fascism and. ultimately, another vvorld vvar. the American people should be vcry much in favor of policies that vvill plače more spending dollars on the market along vvith more goods. We have noted the protests vvith those vvho object to the Auto Union s demand for vvage raises based upon the ability of the auto-mobile industry to pay those inereases. VVe. too, think that there vvould be something cockeyed about sueh an arrangement—if it vvere adopted on an industry-by-industry basis. But if industry is united as a vvhole. if vve considA the entir? national set-up as a single unit. then ability to pay" geU to sounding like the only escape from another economic collapse. Certainly, neither the immediate advantage of vvorking people nor the ultimate safety o^the American economio system nor the pre-servation of a democratic government is being achieved by settling vvage disputes in a manner that vvill enable the American poeple to buy a smaller, rather than a larger, portion of the material vvealth they produce —Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR "HIGH-PRESSURE SALESMANSHIP" PAULEY WAS TOO "RAW /V me PAS7 25 TEA AS M4N *QU*S Ai/f /00 um Of 0UTKJ7 HAVE OfCKMlO 70 A 0*1 Y HAlfi AS MA#Y MfM AfifHC* A£Q<*A(D TO JUAN Oi/TA &VHQUMTlTV&r*ODUCTse vvho sav that it wiH require high-pressure salesmanship to keep our friend-sliip vvill be mistaken, and if they are not mistaken, then heaven help this vvorld." // Reader's Digest" Perpetrates a Fake In Effort to Prove That Unions Have Bulging Treasuries. Magazine Resumes Sniping at Organized Labor Ray Scott, editor of the B o: L F & E. Magazine," protests against an articie in the February issue of the "Reader s Digest " It is eaptioned. Labor Is Big Business." and vvas vvritten by Victor Riesel. vvho is deseribed as the labor editor of the Nevv York Post." VVe do not knovv Mr. Riesel. but his articie is full of glaring in-cccuracies. For example, he vvrites: "A feu years ago the Brotherhood of Locomotive Firemen and Fngineers found itself in a violent vvage controversv uit h John L. I.euis, vvho had unionised the eoal diggers in mineš ovvned b$- the Brotherhood. This union has assets of S30.000.000." 0 0 0 A . Novv. there is no sueh labor organization as the "Locomotive Firc- America today is an oasis of plenty in a hungrv vvorld. and yet men and Engineer*;" Probabl.v Mr. Riesel had in mind the Brotherhood mere are some Americans-vve hope a tiny minority-who are unvvilling c f Locomotive Firemen and Enginemen " to do anythmg to alleviate foreign distress that involves the slightest But the Brotherhood of Locomotive Firemen and Engmcmcn never inconvenience or sacrifice on their part No sooner had the President ovvned a coal mine and consequently never had a controversv vvith John announced his brejid - for - Europe plans than Representative Edvvin L. Lewis Arthur Hali, Nevv York Republican, introduced a resolution in Congress VVE SHOULD HELP TO PREVENT STARVATION OVER THE VVORLD We gather from the testimony of Secretary of the Interior Harold . Ickes that Edvvin W. Pauley, vvho has been nominated by President In the House of Commons. a Con- Truman for the post of Undersecretary of the Navy, is a poor "fix" servative suggested that Ernest!,nan • VVe never heard Mr. Pauley's name until the other day, vvhen it vvas reported that he vvas accused of offering a substantial sum to the Democratic Party's campaign fund upon condition that the government vvould not press a claim for ovvnership of oil reserves under the waters of the Pacific. $300,000 vvas the sum mentioned, and the money vvas suppossed to come from a group of California's "free enterprisers" vvho are interested in the oil business. VVe. of course. are glad that the Pauley story is being told and hope Ihat the government vvill take and hold that interesting natural re-source for the benefit of the American people. But then, we vvould like to see ali the n«tion's resources ovvned and exploited for the people and by the people through their government. Mr. Paulcy doesn't agree vvith our proposal of social ovvnership and democratic management by the people and for the people through their government. But then. neither does Mr. Ickes. Neither do ali of the millions of people vvho vote for the continuation of the capitalist system. Come to think of it, vvasn t Mr. Pauley playing the "game" that has been louded and meeting the issue that has been raised in national campaign vvhen, and if, he offered his ovvn and other people's money to safeguard private enterprise? ___ VVhat, after aH, is the Democratic party for, if not to do tha«? VVhy should business interests give money to the Democratic party's campaigns if it fails to safeguard private enterprise? And why shouldnt they give if the party serves their purpose? What'» aH the shooting about? VVell, perhaps Ickes and the rest of the holier-than-thou gang are offended more by the way in vvhich Pauley propositioned them than by the proposition itself. For to be fair about it, it must be ad-mitted before the oil men appealed to the politicians. the politicians appcaled to the oil men on just that basis: "Help us vvin and vve'11 iielp vou keep the American economy a private matter." It seems logical that the chief erime about the vvhole business vvas ihat Paulcy vvas—as truculent Harold Ickes put it—too "raw." There are some ladies vvho like seduetion. But the seducer should be soft of tone and delicate of expression. Othervvise vvhat might have been gently rejeeted as unvvise may be loudly repulsed as an insult. Anyway, why should big-time Democrats object to taking money tor a job that they ought to be vvilling to do for nothing?—Reading Labor Advocate. in PALESTINE SITUATION MORE TERRIFYING Perhaps there is someone VVashington vvho can give a clear and accurate statement of the situation in Palestine. Up to date vve haven't been able to find him The other day it vvas announced that Jamel el Husseini had return-ed to the Holy City after "a virtual cxilc for eight ycars '* The Arabs gave him a heros vvclcome. But the Zionist Council in Nevv York deseribed him as a "terrorist leader'' and insistec *ie is backed by "British imperialistic intrigue." At the same time, the Moscovv radio proclaimed its approval of an "Arab state" in the Near East. On the surface that vvould seem to indicate that Britain and Russia vvere agreed on the thorny issue of vvhat to do vvith Palestine, but VVashington s alleged "experts" sav "No" In the meantime. Jevvs and Arabs continue to murder each I _ . other. vvith the British authorities ! The newsP*Pers haven t ^ ^uch about it. but a committee, re-vvho are supposed to maintain or- ^resent,nK lhe n®tions of North and South America, has been at vvork Rio de Janeiro drafting-"an inter'-American declaration of thc New "Bili of .Rights" Drafted at Rio der. occasionally using black troops from Africa to enforce their orders. Surely this is the kind of contro-versy—bulging vvith >ie most ter-rifying posibilitie*— that the U. N O. vvas organized to handle. — j Labor. calling for a ban on grain and flour exports until the Secretary of Agriculture found that shortages of animal feed in certain areas had BEVVARE MERCOLIZED WAX CREAM! Mercolized Wax Cream has long been a highlv advertised product widely used by vvomen vvho have been sold" on the idea it vvill im- The Brotherhood s assets do total $30.000.000—maybe a little more —but vvhat Mr. Riesel doesn t reveal is that ali this money, vvith the . . ^ t , exception of about $2.000.000. is a reserve for the Brotherhood s insur- ne*»n made good, and that enough flour vvas avilable to "assure'the ance svstem American people the present amount of vvhite bread." It s the best and cheapest insurance in the vvorld. No one makes ♦ • ♦ ' penny out of it. Insurance is sold only to members of the Brotherhood VVhilc Mr. Hall s reaction to the food erisis is by ali odds thc mean- and at cost—probably 20 per eent belovv the rates of old-linc insurance est, that of Alf M. Landon deserves mention as the stupidest. Criticizing companies. the Presidenfs program, the forgotten Republican candidate of 1936 The system is so sound that it has been approved by the insurance declared: ' VVe are reapping the results of the iniquitous Morgenthau dePaftment in every state in this couatry and in every province in plan for defeated Germany." Hovv on earth a policy of de-industrializ-j ( anada ing Germany, vvhich in fact has not been adopted, could be responsible 000 dn't issue policies to these railroaders. Others charged exorbitant pathered in their harvest. But if haste to end the vvar vvas a mistako.' ratcs surcly it is General Eeisenhovver rather than Mr. Morgenthau vvho vvas So t>,c Brotherhood set up its ovvn insurance systcm It's divided at fault. If Mr. Landon vvants to criticize the Administration for its into lwo seclions. and that enables a member to take out as much as share in the present situation. there are more rational grounds on vvhich *9,500 1 he lolal insurance outstanding is about $100.000.000. he can do so. President Truman and his advisers cannot escape blamc !t is scarcely necessary to say that not a dollar of these insurance ior shortsightedneas. As early as V-J Day there vvas clear evidence »eaerves is ' available" for strikes and political campaigns, as the articie of a dangerous food shortage in Europe this vvinter. Nevertheless, ra ! • tron8,y ^uggests. Of course, ali these facts might have been seeured nt tioning of everything cxccpt sugar vvas ended in this country vvith in- i 1he cxpen.se of one telephone call—but that might have spoiled the fan-• decent haste, and no steps vvere taken to insure that vvhcat needed for' lastic story about "multi-million dollar" union treasuries tood vvould not be diverted to less essential uses. That vvas a culpable • • • ♦ error. but if Mr. Landon lifted his voice in protest at thc time, the The Reader s Digest," rather than Mr. Riesel, is really the guilty squeak escaped us.—The Nation. party For many years. the "Digest" has been sniping at organized —------- --------labor Even vvhen it printed a good vvord about one union. it vvas only Some men never read the bible —— probably because they didn't In make it appcar that other labor organiztions vvere "rotten " Ali its articles on labor have been 90 per cent falsehoods and half-truths. The * Digest" vvill plead that it merely summarized an articie vvhich .ippcared in the "American Mercur.v," but that alibi is probably no more accurate than Mr. Riesel s statements. It is vvell knovvn that the "Digest" has a peculiar propaganda tech-nique. VVhen it vvishes to "put over something," it has the articie vvrit-len by one of its stooges and then "farma it out" to some other magazine, vvith the understanding that the "Digest" vvill later print a summary. In that way, the Digest" seeks to maintain the illusion that it is eontent to summarize articles appearing in other magazines. Ifs not exactly ethical, of course, but it'i a very profitable racket.—Labor. in mo ae janeiro arainng "an rights of man." Eigtheen rights are listed: (1) The right to life, including the in-curably 111. the mentally deficient, and the insane. (2) Personal freedom, including freedom of movement. (3) Freedom of speech and of opinion, both in public and in private. (4) Freedom of religious belief and vvorship. (5) Freedom of peaceful assembly. (6) The right of association for the proteetion of legitimate interests. (7) The right to sue the government. (8) The right to private property. (9) The right to nationality. vvhich the state cannot deny. (10) The right against interference in family relations. (11) Proteetion against arbitrary arrest. (12) The right of defense against eriminal charges. (13) The right to participate in eleetions. (14) The right to vvork and maintain a familv. (15) The right to share in the benefits of scien-lific diseoveries and inventions. (16) The right to social security, vvith the state fostering its development. (17) The right to education. (18) prove the beauty of their skins. Its manufacturers vvere ordered Thc rlghl of <*luality bcf°re the by the Federal Trade Commission to stop using advertis^ments "vvhich fail to revealM the serious dangers and "harmful*' effects of that product, vvhich contains am-moniated mercury. "The use of ammoniated mer- This is particularly true vvhere the skin is alrcady cut or brOkcn. In some cases, the commission added. the mcrcury is "absorbed by the system, injuring the kid-ncys and aggravating nephritis." The order vvas issued after a long battle. in vvhich the manu It sounds like a second Declaration of Independence and Bili of Htghts. Thomas Jefferson could not have done a better job.—Labor. Community Heating The successful experiments conducted by the Battelle Memorial Institute of Columbus, Ohio on community heating are paving the way for the future of American heating on approved scale. The Institute has shovvn that large scale heating of a group of homes from one central heating plant is not only possible, but eco-nomical. Best of aH sueh heating removes thc drudgcry of individual fur-nace or stoker operation, and vvith this out of thc way, large scale community should prove a boon to thc coal industry. Support of these expcriments is highly desirable and vvorthvvhile, and it is to be hoped they vvill continued. vvrite it. You can t buy confidence and respect vvith profanity and vulgarity. It takes more than vaselined hair and a barber-shop manicure to make a polished gentleman. LITTLE LUTHER By JOHN PAINE "Pop, I*m vvorried aoout you," Little Luther announced. "You don't have to worry," said Mr. Dilvvorth grimly, "you're not getting that inerease." Little Luther laughed lightly "VVhatever made you think I m talking about that. No, as a matter of fact," he said, concernedly. "you in- "Oh. but I do," Little Luther I 5isted. There you are shut up in that stuffy old plant ali day. no ono to talk to but supervisors. you have to have your food smuggled in .. . oh, it s really tough." Mr. Dilvvorth stared at his son suspiciously. "Hovv do you knovv?" Because I ve been marching on that picketline outside your plant aH day in the niče vvarm snovv." facturers got help from a Federal 35,000,000 LOST DAYS court delaying this vvarning to users of Mercolized Wax.—Labor. A DREADFUL THING By COVAMI Ilusion blinded. by Dclusion led. The Great Majority the Rut stili tread; Their brains by long disuse devoid of sense, Their hands are helpless in their ovvn defense Considerable interest has been aroused by an editorial in a Chi-i ago paper that vvorkers lost 35,000.000 man vvork da.vs through strikes in 1945. Hovvever. there ought to be considcrably more intercst in thc fact that vvorkers in 1945 also put in approximatcly 14,600,000,000 aetual man days and the 35 million days lost represent only a fraetion of one ;#cr cent of the days vvorked. You may be sure that the number of days actually vvorked by iabor vva*. NOT ineorporated in the editorial in the Chicago paper. _ The Progressive Miner. Unknovving hovv to live thoy fear to die. And in confuSion for a "Saviour" cry; And to the rolling of mob-massing ('ulred ln man> ways yet only SUPPORT YOUR LABOR PAPER Publlclty is a necessary for labor unionists as it Is for anv otlier of our American institutions. It is ac- DID IT OCCUR TO YOU? mrnt of the Unilcd States steps in VVHEN VVORKERc patriotically and i™ncdiately offers to give reduce their living standards to buy a government bond for $18.75, they get the governmenfs promisj to pay them $25 00—tn ton years But— VVHEN STEEL M A G N AT E S grudgingly give vvorkers an inerease of 18.5c the same government generously gives them a licenso to soak the American people for an additional 25c—right haven t been looking so vvell lately kjr\A/QPAPCDC RV DAmo Your hair s been failing out. you NfcW5PAPfcR5 BY RADIO ve got that tell-tale grav complex- You may not have to ,ook at ion and—I kfiovv I shouldn t sa> I >our newsPaPcr on the front porch, this out loud — but I ve noticed j ,f ihc Fedcr®l Communicaiionn you have pink tooth brush." Commission approves an experi- "Luther," shouted Mr Dilvvorth T"1 by the Cowies Broadcasting "will you stop/talking like a radio Co™pany' , . . commercial and come to thc, The comPany to try out away point'" ' faesimile broadcasting." If it »ep! It IS a great system! "VVell, frankly, old men don t I prov" y»u can sit at Reading Labor Advocate you think it i about time that you your breakfaj,t and see the retired?" nrws b«'01* yo" f"t as it is ^HEN BUTTER * Mr Dilvvorth's eycs filled vvith 1 printed at TOme dint GETS SCARCEI ■Mtlmental teara s«.n. N said. When men are moet eure and "I didn t think you cared hovv hard arrogant, they ere most mlataken I vvorked " —Hume them another nickel or dime pound to stimulate produetion. No j "ifs, ands or buta" about It, and the press of the nation says nothing VVhen labor goes on strike against despotic employers vvho wax rich at the expense of the vvorkers, ali you hear in the nevvspapers is dam nation of the vvorking man, —The Progressive Miner. his in drums. The "Friend of Labor" from Castle comes. He comes! and thcy go forth their despair To die to save their Masters every-vvhere; Upon ther Mothers' people. babes and ali, The VVorkers on their VVorkers fall. through the printer vvord can it bring the desired result in the •hortest time and in the most satis-factory manner. Many modern nevvspapers con-duct vvhat they are pleased to term a labor department. but becausr of circumstances over vvhich the editor in charge of that department has no control the vievvs pre-Fellovv jientcd are attuned to the manage« menfs slant rather than to facts Stili, stili the long taught lesson and f|Rures paintlng the pieture JOBS DROP Unemployment is stili climbing The Social Security Board reveal-ed that claims for jobless compen-sation In the states mounted by 307,000 in the vveek ending Jan-When butter producers go on uary 26. the highest figure since strike against the public by rrfus early September. Total claims vvere they ignore; Stili, stili the God* for "Leadors" they implore; Stili to the VVorn and Ancient Ruta they cling— Their fear of Freedom is a Dread-ful Thing! —Industrial VVorker Tis not enough to help the feeble up, but to support him efter. — ing to produce butter the govern-| placed by the board at 2,150,000 j Shakespeare presented. There is but one real outlet for dissemmation of labor nevvs vvhich permits presentation of full, free and unbiased nevvs and vievvs of organized labor and that outlet is available through the columns of the labor presses. In every industrial center there are to be found sueh publications and ali are anxious to give spac« to nevvs concerning the activities of labor in a true end forthright manner. Labor papers do not cxchange space in their nevvs columns for advertising. Their income is in most part obtained from subserip-tions, and it must not bc imegined their. influence on readers is vvcak-ened because of this feet. Boost your labor paper. Read it, see that your friends do likcvvisc! and support it in every wey you can. In times of labor strees the local labor paper gives »ervice else-vvhere unpurchasable and it gives it vvithout cost to you and your fellovvs Why not return this favor novv vvhen the support of euch publications is more valuable then ever before?—Typogrephical Journal. SEEKS THRONE Don Juan. the eon of Klng Al-fonso. Spanish lest monerch. ia in Portugel negotiating for restore tion pi his throne. If Franco agree«. Britain mar approve the deel Hovvever, the Spenieh Republicens must be considered. They miKht accept a king. If they could control the government