Sfev, 339. ____ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Neirankirana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Na ročni u a z naia : Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. za tri mesece.....................• 6.— za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • o.20 za pol leta .................2 60 V Trsta, v torek. S« decembra 1916, Letnik Kil. Posamezne številke „Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 2p — vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek „Edinosti*. Naročnina »u reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652 MM MjneveP tiošotfRov. Romunska bojišča. — Odločilen poraz Romunov ob Argesulu. Proti Bukarestu prodirajoče zvezne armade so se po uničenju prve romunske armade in razbitju sovražne ofenzive ob Donavi, sedaj združile. Ogromen, dosedaj še nedogleden plen. Targoviste zasedeno. Operacije se nadaljujejo po načrtu. Pred novimi boji. Ruska bojišča, — V Galiciji ruski napadi oslabeli. Močnejši, a le delno uspeti sunki na vzhodni sedmograški fronti. Na italijanskem in zapadnem bojišču v splošnem nič važnejših dogodkov. Balkansko bojišče. — Neznaten uspeh Srbov ob Čemi. Razno. — Ekspoze novega ruskega ministrskega predsednika. — Dogodki v Atenah. Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Bitka ob Argesu se je končala z zmago odločilnega pomena. Napredovanja donavske armade ob dolnjem Argesu s protisunkom, na katerega so stavili Romuni in njihovi zavezniki veiike nade, ni bilo mogoče ustaviti. Sovražna napadna skupina je bila severovzhodno Draganesci objeta in s obsežnim nastopom pognana čez Niaslov. Teh bojev so se ob strani nemških, bolgarskih in turških čet udeležili tudi avstrijski mejni lovci in ba-terife. Istočasno si je zapadno Bukarešta annadna skupina izsilila prehod čez reko Argesu. Prodrla je včeraj do Titu in sprejela tu razvaline prve armade, ki je bila dan poprej potolčena od nemških in avstrijskih čet pod vodstvom generala Kraffta Deiinensingena jugovzhodno Pi-testija. Močni romunski oddelki so bili uničeni. Dalje severno so zasedli zavezniki Tirgovist. Svoječasno v Mali Valahiji odrezani romunski četni deli se z neprestanim preganjanjem polagoma uničujejo. Donava je odprta. O izredno bogatem plenu ni mogoče napraviti še niti približno primernih podatkov. Narašča vsako uro. — Fronta nadvojvode Jožefa: Med tem ko je bil v vlaški nižini najnovejši zaveznik naših nasprotnikov odločilno poražen, se Rusi v boju s hrabrimi avstrijskimi In nemškimi četami generalov Arza in K6-vessa trudijo zaman, da bi izvojevali tudi na Romunijo učinkujoč uspeh. Čeprav razbremenilni poizkusi še niso zaključeni, vendar so včeraj ruski napadi v Karpatih nekoliko -popustili, kar kaže, da potrebuje izmučeni in močno oslabljeni sovražnik nujno počitka. Le na obeh straneh doline ob gornjem Trotusu so nadaljevali Rusi napade z nezmanjšano srditostjo. Naskočili so mestoma do desetkrat, a so bili razven nebistvenih omahovanj, povsod odbiti. Na jugu odseka smo iztrgali sovražniku neko višino, ki smo jo pred kratkim zgubili. — Fronta princa Leopolda Bav.: Mestoma bojne akcije podrejenega pomena. italijansko bojišče. — Topovski boj na Krasu se nadaljuje. Pričeli so se tudi boji z metanjem min. Italijansko letalsko brodovje je brez učinka metalo bombe na Dutovlje, Veliki Repen in Sežano. Naši letalci so napadli sovražnika in prisilili pri Mavhinjah enega Capronijev, da je pristal z vsemi štirimi možmi. V tem zračnem boju sta se odlikovala poročnik linijske ladje Banfield in nadporočnik Bru-nowski. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL Dogodki na morju. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. decembra 1916. Dne 3. t. m. zvečer je eno naših letalskih brodovlj z velikim uspehom obmetalo z bombami sovražne postojanke pri Doberdobu in se kljub zelo močnemu obstreljevanju vrnilo nepoškodovano. Brodovno poveljstvo. fiemšKo uradno poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. decembra 1916 zvečer. Na zapadu in vzhodu nič posebnega. — V Romuniji uspešno prodiranje ob Argesulu. — Na macedonski fronti močen ogenj pri Bitolju in Gruništu. BEROLIN. 3. (Kor.) VVolffov urad po-roča: Bitko ob Argesulu. severozapadno Bukarešta, je 9. armada že dobila Cesar je tem povodom ukazal, da moraio na Pruskem in v Alzaciji Lotaringiji zvoniti zvonovi. BEROLIN. 4. (Kot.) Veliki glavni stan, 4. decembra 1916. Zapadno bojišče. - - Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: V kolenu pri Ypernu in Wytschaete so v zvezi z razstreibaml angleške patrulje izvršile napad. Posameznim se je posrečilo prodreti v najsprednejši jarek, a so bili v boju moža proti možu premagani in po- gnani nazaj. Prt ostalih armadah nobenih posebnih dogodkov. V z h o d n o b o j i š č e. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severno Drisvjatskega jezera so po močni topovski pripravi izvršile ruske sile napad; bile so z lahkoto odbite. Istotako se je izjalovil napad sovražnih oddelkov ob Bistrici Solotvinski. Naše akcije zapadno Tarnopola in Južno Stanislava so imele uspeh. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih je včeraj pehotno delovanje Rusov popustilo; izvršili so le na nekaterih točkah z lahkoto odbite slabotne napade. Zdi se, da hoče stopnjevani topovski ogenj prikriti oslabitev napadov. Močnejši ie bil ruski pritisk na sedmograški vzhodni fronti. V dolini Trotosul Se je sovražniku posrečilo nekoliko napredovati. Nemške in avstrijske čete so mu dalje južno iztrgale neko pred kratkim zgubljeno višinsko postojanko. — Mackensenova armada: Tretji december je prinesel v bitki ob Argesulu odločitev. Bitka je dobljena. Operacije Fal-kenhaynove armade — ki so se pričele z zmagovito bitko pri Targu Jiu — in na severni breg Donave dospelih nemških, bolgarskih in turških čet so se končale z uspehom. Pod vodstvom generala pehote Koscha se bojujoča armada, prodirajoča od Svistova sem, potem po zapadnem Vlaškem prodirajoča armadna skupina generalnega poročnika Kuehnc, dalje po hudih bojih ob Argesulu iz gorovja došla skupina gen. poročnika Kraffta Delmen-singena in pod vodstvom gen. por. Mor-gena preko Campolunga prodirajoče nem-Vie in avstrijske čete so se združile med Donavo in gorovjem. Levo krilo je zavzelo včeraj Targoviste. Čete generala Kraffta so nadaljevale zmagoslavni pohod od Pitestija sern, potolkle prvo romunsko armado popolnoma in pognale njene ostanke proko Titu, križišča žeieznice iz Bukarešta na Campoinng in Pitesti, v armado slavne 41. pehotne divizije pod generalom Schmidtom pl. Knobelsdorfom. Na levem bregu Argesula, severozapadho in zapadno Bukarešta, je boj uspešno napredoval. Jugozapadno Bukarešta so bili Romuni, ki so po najdenem ukazu nameravali najprej potolči donavsko armado, doćlm bi se njihovo severno krilo — prva armada — držalo, pognani preko Neajlo-va proti Argesulu. Južno Bukarešta je bilo treba cdbiti močne rusko-romunske napade. Tudi tu je doživel sovražnik težek poraz. Konjenica in letalci so prišli romunski armadi za hrbet. Zadržanje čet v zmagovitih bo;ih je bilo nad vsako hvalo vzvišeno, njihovi pohodi velikanski. Bogata dežela in uplenjeni polni vozovi nasprotnika so olajševali preskrbovanje čet. Romunska armada ima silno težke izgube. K tisočem ujetnikov iz prejšnjih dni se je pridružilo včeraj še nad 8000 mož. Plen na poljskem orodju in vojnem materijalu vseh vrst Je nepregleden. Donavska armada je uplenila 35 topov, pri Titu 13 lokomotiv s številnim voznim materijalom. Operacije se nadaljujejo po načrtu. Pričakovati je novih bojev. V Dobrudži nobenih večjih bojnih akcij. — Macedonska fronta: Brez vpliva na udarce, ki streme po odločitvi v Romuniji, je ostala izguba na vzhodnem bregu Černe ležeče višine, ki so jo včeraj zavzeli Srbi in s tem združena preložitev enega dela naše tamkajšnje postojanke. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. decembra 1916., zvečer: Zjutraj se je izjalovil angleški sunek vzhodno Lesarsa. Sicer v soinmskem okolišu nič bistvenega. — Boji južno in zapadno Bukarešta za nas ugodno napredujejo. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno porodio. SOFIJA, 3. (Kor.) Macedonska fronta: Naše postojanke severozapadno Bitoija so bile močno obstreljevane. Napad na višino 1248 smo odbili s protinapadom. V drugih oddelkih slabo topovsko delovanje. — Romunska fronta: Na Vlaškem se nadaljuje prodiranje. Ujeli smo 200 mož In uplenili en top. Ob Donavi pehotni ogenj. Med Crnovodo in Oltino topovski boj. V Dobrudži so Rusi danes nadaljevali obupne napade proti levemu krilu naše postojanke. Po močni pripravi s topovi, strojnimi puškami in s pehotnim ognjem, so izvršili Rusi sedmi napad tekom zadnjih dveh dni. Težka artiljerija na levem bregu Donave je odelovala pri napadu. Nasprotnik se je zamogel na 300 korakov približati našim strelskim jarkom, pri čemer je posebno južno Satiskoei napadel izredno srdito in nastopal v precej gostih kolonah. Kljub temu je bil napad na vsej fronti od naših neomajnih polkov krvavo odbit. Posebno se je odlikoval 19. pešpolk. Napada so se udeležili trije oklopni avtomobili, katerih dva je razbila naša artiljerija, tretjega pa pregnala. Ujeli smo 132 mož, ki so pripadali 10.. 39. in 40. sibirskemu polku in 242. ruskemu pešpoiku. Turške čete so uplenile en oklopni avtomobil in ujele pri tem dva angleška oficirja in šest vojakov. SOFIJA. 4. (Kot.) Poročilo generalnega štaba z dne 4. decembra 1916. Na macedonski fronti je sovražnik otvoril skrajno srdit artiljerijski ogenj proti postojankam severozapadno Bitoija. V kolenu Črne slabo artiljerijsko delovanje sovražnika. Vzhodno Orne zelo srdit art. ogenj. Na obeh straneh Vardaria slabo streljanje. Na fronti pri Belašici mir. Na strumski Sronti artiljerijski ogenj s presledki in boji poizvedovalnih oddelkov. — Romunska fronta. — V Vlaški traja prodiranje dalje. Sovražnik |e poizkušal napasti naše desno krilo, a je bil odbit. Ob Donavi med Tutrakanom in Ćrnovodo artiljerijski in pehotni ogenj. V Dobrudži artiljerijsko delovanje na vsej fronti. Po popolnem ponesrečenju tekom zadnjih treh dni proti našemu levemu krilu med Satiskojem in Donavo zastavljenih sovražnih napadov se je sovražnik danes definitivno umaknil v svoje prejšnje postojanke. Naši naprej pomaknjeni oddelki so zasedli Satiskoj. Sovražnikove izgube so zelo težke. Samo pred višino 234 smo našteli 600 sovražnih trupel. Ujeli smo 80 vojakov ter uplenili štiri strojne puške. Ob fronti ob Črnem morju ste dve vojni ladji obstreljevali Konstanco. Nobene človeške žrtve. _______ Turško uradno porodilo. CARIGRAD, 3. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Severoperzijska fronta: Severno Sakiza smo izvršili posrečen napad in odbili z uspehom ruski protinapad. Zasedli smo dalje Siriik, ki leži 100 km jugovzhodno Hamadana. — Kavkaska fronta: Z napadom, ki ga je izvršil centru m naše fronte, smo prispeli za sovražne postojanke in istočasno popolnoma odbili ruski napad na naše levo krilo. — Fronta v Dobrudži: Naše čete so uplenile včeraj en sovražen oklopni avtomobil z moštvom vred, pred čemer sta bila ujeta 2 angleška oficirja in 6 mož. Vrh tega so uplenile en top in ujele 250 mož. Severno Donave so naše čete, ki se nahajajo pred Bukareštom, med majhnimi boji nadaljevale prodiranje. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. _ Poloial v Al@naha Blokira le Carske. PARIZ, 3. (Kor.) Kakor poroča »Matin«, so bile grške ladje, ki se nahajajo v Mar-seillu in v ostalih pristaniščih Francije in drugih ententnih dežel, zaplenjene. Iz tega izhaja, da je Grška blokirana. Dogodke v Atenah so sprejeli tu z velikim ogorčenjem na znanje. Časopisi izjavljajo soglasno, da je treba sedaj neizbrisno kaznovati zavratne morilce in izdajalce. »Echo de Pariš« piše: Nobenega pardona, nobene dvoumnosti več! Pravica naj gre svojo pot. ATENE, 2. (Kor.) Agence Havas javi ju: Grške čete so dne 1. decembra nenadoma nastopile agresivno proti oddelku francoskih mornarjev, ki se je že dolgo nahajal v Zappeionu. Na francosko poslaništvo in francosko šolo v Atenah in na Venizelosove pristaše se je streljalo s puškami in ponovno s strojnimi puškami in enim topom na Zappeion, kjer je bilo več mrtvih in ranjenih. Vlade aliirancev so sklenile, ukreniti energične odredbe, da dosežejo zadoščenje. PARIZ, 3. (Kor.) Agence Havas javlja: Z ozirom na dogodke v Atenah je grški poslanik v Parizu, Romanos, demisijoni-ral. Tudi grški legacijski svetnik je istotako podal ostavko. Dopoldne je prišel na grško poslaništvo princ Jurij grški in je imel dolg razgovor z Romanosam. Vlade zaveznikov ukrepajo skupne odredbe, da dobe zadoščenje za atentat dne 1. decembra. ATENE, 3. (Kor.) Agence Havas javlja: Streljanje je popustilo in zvečer prenehalo. Čete entente so bile faktično odvedene v Pirej. Vlada je ponudila admiralu Four-netu šest baterij gorske artiljerije, toda poslaniki aliirancev so dobili od svojih vlad ukaz, da izjavijo, da je vprašanje mnogo resnejše kakor odstop vojnega materijala in da mora dati vlada težkemu atentatu odgovarjajoče zadoščenje. AMSTERDAM, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten z dne 2. t. m.: Ob 5 popoldne so trije francoski torpedni lovci ob-streljavali grič Ardettos, odkoder je streljal grški top na Zappeion, stan francoskih mornarjev. Ena granata je padla vno-tranje dvorišče tik ob griču se nahajajoče kraljeve palače, kjer se je ravno vršila konferenca. Venizeiistični listi so suspendirani. ATENE, 3. (Kor.) General Callaros poroča, da je bilo v spopadih 1. t. m. ubitih i ranjenih 29 grških vojakov, med njimi 3 oficirji, dočim je bilo na francoski strani, vštevši 3 oficirje, ubitih 47 mornarjev in ranjenih 97 mož. ATENE, 2. (Kor.) 20 oboroženih Kre-čanov se je zabarikadiralo v hiši Veni-zelosa in je niso hoteli zapustiti. Streljali so s strehe na vsakega, kdor se jim je približal. Vojni minister je ukazal, da naj se postavijo strojne puške, dočim so bili Krečani še enkrat pozvani, da naj se predajo, kar se je po daljšem posvetovanju tudi zgodilo. Bili so z močnim kritjem odvedeni v poslopje parlamenta, ki služi začasno za vojaško jetnišnico. Eskortaj je imela mnogo truda, da jih je ščitila pred množico. Ob 4 popoldne je bil red zopet vzpostavljen in streljanje s puškami po ulicah je prenehalo. Močne konjeniške patrulje stražijo po mestu. ATENE, 3. (Reuter. — Kor.) Dan je bil miren, toda vlada velika skrb. Zvečer se vrši v kraljevi palači ministrski svet. Znatne izgube zaveznikov. LONDON, 3. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten z dne 2. t. m.: V celem je bilo v petek izkrcanih 3000 ententnih čet, ki so v treh oddelkih prodirale v Atene. Ko so dosipele ao točk, ki so jim bile odkazane, so bile Ie-te že zasedene po grških četah, ki so streljale. Boj se je pričel dopoldne ter je trajal tri ure in pol. Zavezniki so imeli znatne izgube, zlasti Italijani so zelo trpeli. Misli se, da je bilo sto Francozov ujetih. V soboto so se nemiri pričeli nanovo ter so trajali skoraj cel dan. Glasom atenskih listov je padla po ena granata v vrt, v kuhinjo in v notranje dvorišče kraljeve palače. Ruska državna duma. PETROGRAD, 3. (Kor.) Duma je zopet pričela zasedanje. Ministrski predsednik Trepov je imel ob tej priliki govor, v katerem je izvajal: Več kot enkrat je tekom sedanje vojne vlada proglasila s te tribune, da se vojna izvede do popolne zmage, več kot enkrat se je ravno tako izjavljalo, da se ne sklene nikakršen predčasen mir iz nikakršnega vzroka, niti poseben mir brez naših zaveznikov. Nič ne more iz-podbiti tega sklepa, ki izhaja iz neupogljive volje vzvišenega vladarja, ki ve, da je edini žnjim ves zvesti narod. Rusija ne odloži prej orožja, dokler ne bo priborjena popolna zmaga. Ves svet naj čuje ponovno, da Rusija, pa naj so težave še tako velike, naj je začasna reakcija še tako velika, velika Rusija in njeni hrabri zavezniki postavijo zadnjega vojaka in dajo državi na razpolago vsa sredstva, da se vojna dovede do odločilnega konca in se za vse čase onemogočijo nemški naklepi in nasilstva. Sovražnikova moč ni več ne-zlomljena in zažeijeni čas vračila se bliža. Bolj kot kedaj pa je tudi še treba ogromnih naporov, da vržemo sovražnika, ki je napel vse svoje moči. Ruska bojna sredstva so neizčrpna; toda treba je napora in skupnega delovanja vse dežele in vsega naroda, da se vsa ta sredstva upotrebijo v dosego zaželjenega cilja, uničenja sovražnika. — Prešedši na notranja vprašanja, je izražal govornik svoje zadovoljstvo na zelo patrijotičnem delovanju zem-stev, mest, socijalnih društev in zasebnikov ter je poudarjal, da bo viada za vsako ceno prednjačila v tem delovanju in s svoje strani ukrenila ukrepe, da se ustvari trden red v armadi, da se odstranijo obstoječe težave. Ministrski predsednik je pozval dumo, da naj v resnici dela, in je izjavil, da vlado navdaja želja, da svojo moč posveča učinkovitemu delu v skupnosti z zakonodajnimi napravami. Trepov je nato našteval vprašanja, ki jih je predvsem treba rešiti skupno z zakonodajnimi napravami, posebno napravo delavnic in to-varen, da se hrabra armada opremi s potrebnim orožjem in vojnim materijalom, potem razvoj tehnične sile dežele ter celo vrsto ukrepov za pospeševanje poklicne izobrazbe. Dumi se predloži zakonski načrt za splošni obvezni šolski pouk in ukrepe za povzdigo kulturnih razmer prebival-stva. Ministrski predsednik je razvijal nato program za delo vseh upravnih panog in izvajal: V sedanjem času obstoja vladni program le iz ene same točke, t. j. zmaga, pa naj stane, kar hoče, popolna zmaga našega orožja. Niti Rusija niti njene zaveznice niso povzročile vojne, toda ker je vojna že tu, je ni mogoče končati poprej, dokler ne bo sovražnik popolnoma strt in ne bo za bodočnost izključeno vsako ogroževanje splošnega miru. Nadaljevati moramo vojno do uničenja nemškega militarizma, da se ne bo mogel v bližnji bodočnosti zopet dvigniti. Sedanja vojna mora biti ovenčana ne samo z zmago nad sovražnikom na zunaj, ampak tudi z zmago nad sovražnikom na znotraj. Vojna nam je odprla oči. Mi vidimo sedaj, da se nahajajo ruska industrija, ruska šola, ruska znanost, ruska umetnost pod jarmom nem-štva. Eden najvažnejših problemov, ki jih mora rešiti Rusija, obstoja v tem, da stopi odločno na stran svobode in neodvisnosti. (Odobravanje.) Ponavljam, gospodje, da nas čaka boj, katerega izid je odločen vnaprej, ki pa zahteva od nas še velikih naporov. Sovražnik ima še vedno v rokah del našega ozemlja. Moramo je zopet osvojiti in potem zopet pridobiti začasno odcepljeno kraljevino Poljsko. Toda to ni dovolj. Iztrgati moramo sovražniku nekdanja poljska ozemlja onstran mej. Mi hočemo svobodno Poljsko v etnografičnih mejah v neločljivi zvezi z Rusijo. Nad tisoč let stremi že Rusija po svobodnem izhodu na odprto morje. Ključ k Bosporu in Dardanelom, ščit Olega nad vrati Carigrada, to so stoletja stare sanje, ki so obstajale v ruskem narodu v vseh časih njegovega obstoja. Te želje se od začetka vojne približujejo uresničenju. Da rešimo človeška življenja, smo z aliiranci vred storili vse mogoče, da odvrnemo Turčijo od udeležbe pri sovražnostih. Francija, Anglija in Rusija niso imele namena, pognati Turčije v vojno. Zahtevale so le, da ostane nevtralna v lastnem interesu, istočasno je dobila Turčija zagotovila in formalne obljube, po katerih se ji garantira za nevtralnost, nedotakljivost njenega ozemlja in za neodvisnost in so ji bile obljubljene še gotove koristi. Toda vsi napori so biii zaman: preslepljena po napačnih obljubah Nemčije, je Turčija s tein, da nas je napadla, zapečatila svojo usodo. Življenjske interese Rusije pa razumejo naši zavezniki ravnotako dobro, kakor mi sami. Radi tega je v dogovoru, ki smo ga 1. 1915 sklenili z Veliko Britanijo in Francijo in ki mu je pristopila tudi Italija, definitivno določena naša pravica do morskih ožin in do Carigrada. V soglasju z našimi zavezniki podajam danes izjavo o tem dogovoru. Ponavljam, popolno soglasje glede te točke je med zavezniki na trdni podlagi. Izven vsakega dvoma je, da bo Rusija, potem ko dobi svoboden vhod v Sredozemsko morje* dovolila svobodno plovbo Romuniji, katere zastave ne vihrajo prvič v boju poleg ruskega prapora. (Dologotrajajoče odobravanje.) Nikdar ni bilo v svetovni zgodovini taku odločilnega trenotka. Zbrati moramo vso narodno silo in jo vreči v boj proti sovražniku. Nič se ne tnore upirati tej sili, ako se strnemo z združenimi silami. (Odobravanje.) _ Cesar v stanu vrhovnega armadnega poveljništva. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Cesar se je danes cel dan mudil v stanu vrhovnega armadnegn poveljništva. Ministrski predsednik pl. Korber, ki se z drugim podpredsednikom urada za ljudsko prehrano, baronom Frie-som, mudi pri vrhovnem armadnem po-veljiiištvu, predvsem radi pogovora a vprašanjih prehrane, je bil sprejet dopoldne v dveurni, popoldne pa v enounii av-dijenci. Obe avdijenci ste veljali v glavnem preskrbi prebivalstva z živili. Nadalje je cesar sprejel gališkega namestnika, generalnega majorja Dillerja, gališkega deželnega maršala Nieczabstovskega, ini-nisterijalnega svetnika barona Eichoffa v daljših avdijencah ter več visokih vojaških funkcijonarjev v svrho poročanja. Rekonsti ukcija angleškega kabineta. LONDON, 3. (Kor.) Uradno se razglaša, da je Asquiih v svrho najuspešnejše izvedbe v^jne sklenil, svetovati kralju, naj privoli v novo sestavitev vlade. LONDON, 3. (Kor.) Vojni ministei Lioyd George je podal Asquitiiu demisijo. Demisija ni bila sprejeta. ct°i 8 Načela dra. Korberja za državne oblasti, Ministrski predsednik dr. Korber je prijavil državnim oblastim načela, po katerem se moraio ravnati v svojem uradnem poslovanju. Ta načela imajo sedaj posamezne oblasti prijaviti podrejenim uradom in organom. Glase se: Slej ko prej ima veljati kot najvišja norma za državne oblasti, da strogo izpolnjujejo obstoječe zako-ne. Pred zakonom so vsi enaki. Neizpolnjevanje te zahteve zakona bi ne pomen-jalo le krivice, marveč nevarnost, ker bi omajalo pravno zavest in s tem spoštovanje in udanost do države. Vrhu tega bi prebivalst\ro, čegar stanovitnost in požrtvovalnost v tej najstrašneji vseh vojn obljublja nadebudno jamstvo za nravstveni preporod naše domovine, občutilo to kot nehvaležnost. Oblastim morajo biti torej pri njih odlokih vodilna izključno le stvarna uvaževanja. Imeti morajo vedno pred očmi, da državi koristi tisti, ki deiuje za prebivalstvo, ter moraju izpoznati kot svojo dolžnost, da v okvirju svojega delokroga sodelujejo za kulturel-ni in gospodarski razvoj. V neumornem, nesebičnem delu za javno blaginjo je vir ugleda in reda. Zahtevam od svojih uradnikov nele neoporečenega vedenja v občevanju z vsakomur in nemudnega reševanja poslov, ampak zahtevam tudi toplega zanimanja in sočutstvovanja za želje in usodo prebivalstva, ki ima po dopri-nešenih žrtvah na imetju in krvi pravico do tega. To pa zahteva strogega izpolnjevanja zakona in naredb tudi od strani prebivalstva in neusmiljenega postopanja proti tistim, ki se hočejo izogniti zakonom sebi v korist in na škodo splošnosti. Kajti, zakoni se izdajajo v zaščito prebivalstva in celo tudi določbam, ki posamičnika morda trdo zadevljejo, se je uvidevno pokoriti, kajti le s tem se more doseči, da zmagovito vzdržimo in zagotoviti blaginjo skupnosti. Da temu služimo, je dolžnost nas vseh. Od te se ne more nikdo odvezati. V tem izpolnjevanju dolžnosti pa naj oblasti prednjačijo z izgledom! Amnestija. Z Dunaja poročajo, da izda cesar Karel amnestijo, ki se raztegne tudi na politične zločine. Tej poslednji okolnosti da se pripisuje politična poanembnost. peto volno posojilo. Stran LI. .EDINOST- štev. 339. V Trstu, dne 5. decembra IfMC. Gseneinška razburjenje. Nedeljska »Tagesjx>st« objavlja z Dunaja naslednje velezanimivo poročilo z daturnoiii 2. decembra: -Kakor izhaja iz izjav dr. pl. Koerberja pri razgovorih s poslanci in zastopniki političnih strank, ki so se v zadnjem času oglasili pri njem, namerava vlada vsa tekoča potftično-gospodarska vprašanja rešiti parlamentarno, to se pravi, da se bo v vseh slučajih strogo izogibaJa otroiranj in naredb po § 14. Koerberjeva vlada stoji, kakor ie zlasti znano tudi iz izjave dr. pl. Koerberja naprtm predsedniku poslanske zbornice dr. SyJvestru 23. novembra, strogo na ustavnem stališču in je v tem smislu tudi podala kroni strogo na ustavnih načelih sloneče predloge. V tem novem času zopetne oživitve parlamentarnega življenja mora tudi državni zbor popolnoma in v celoti izpolnjevati v ustavni državi odkazane mu naloge. V vprašanju združenja nemških parlamentarnih strank izjavljajo nemški meščanski poslanci, da potreba združenja in skupnega postopanja vseh nemških strank, tudi skupno postopanje od slučaja do slučaja z nemškimi socijalnimi demokrati v določenih narodnih in gospodarskih vprašanjih pride samo po sebi. Odvisno bo samo od postopanja ocijalnih demokratov, kako naj se in v kakšni obliki izvrši to skupno delovanje nemških strank v očigled že izvršenemu združenju Poljakov in Cehov. Na 9. t. m. je nameravana seja sedaj 18 članov štejočega kupnega odseka nemških nacijonalcev in krščanskih socijalcev v kateri se bo po konstituiranju odseka temeljito razpravljalo o omenjenih vprašanjih. Včeraj (1. t. m.) se je vršilo na Dunaju zborovanje nemško-radikalnih državno-zborskih poslancev. Po uvodnem poročilu predsednika, poslanca Wolfa, je poročal pslanec Heine o stališču dr. pl. Koerberja. Poročilo je pobudilo med zborovalci največjo pozornost, ker je oči vidno potrjalo ono, kar so opazili tudi drugi člani zveze v občevanju z ministrskim predsednikom. Razvila se je dališa razprava, katere so se udeležili poslanci Wolf, Hummer, Teu-fel. Roller, Bodirsky, Pachor, Heine in Wichtl. Sklenilo se je, da naj se poslanec Wolf udeleži poseta nemškega National-verbanda pri ministrskem predsedniku v tej stvari. Nato se je razpravljalo o nemškem Nationalverbandu in sklenilo, da se zahteva končna sestavitev predsedništvav smislu položaja, ki je nastal po nastopu »delovne skupnosti« (Arbeitsgemein-schaft). Poslanca Hummer in Teufel sta dobila nalog, da naj v določenem roku sestavita rezultat razprave in predložita v prihodnji seji načrte. Z druge strani se poroča, da se je poslancev po podanem poročilu poslanca Heineja polastilo veliko razburjenje, ki se je zelo živahno izražalo v razpravi. Vsi poslanci so izjavili, da se mora popoinoma izpremeniti stališče napram Koerberjeve-mu ministrstvu, če bi ministrstvo vztrajalo pri onih načelih, ki jih je doslej smaralo kot vodilna zase.« »Tagespost« pripominja k temu dunajskemu poročilu: »To poročilo iz nemško-radikalnega tabora, ne diaje niti najmanjšega podatka, o kakšni nevarnosti se je govorilo na nemško-radikalnem zborovanju. Ker so se pa čutili prisiljene, da so stopili s temi vznemirjajočimi namigavanji v javnost, je treba misliti, da stvar ni važna samo za stranko, temveč tudi splošno. Javnost ima ves vzrok, da zahteva polne jasnosti, posebno če bi šlo za narodne stvari.« Sicer je znano, da so nemški radikalci Wolfovega in Hummerjevega kalibra precej razburljive naravi in da prav radi na-pravljajo iz vsake nacijonalne ali jezikovne mušice konja; vendar pa jih v sedanjih resnih časih smatramo za toliko resne, da ne bodo hodili razburja vse avstrijske javnosti za prazen nič. Stvar mora torej vsekakor imeti neko globljo podlago; kakšno, seveda ni mogoče vedeti, ker niso povedali, kateri nazori ministrskega predsednika dr. pl. Koerberja so tako zelo razburili njihovo vsenemško dušo in jo popolnoma spravili iz ravnotežja. Stroga ustavnost, ki si jo je začrtala Koerberjeva vlada menda vendar ne bo vzrok za razburjenje nemških radikalcev. »Slavische Korrespondenz« poroča, da predsednik poslanske zbornice dr. Sylve-ster ostane še nekaj dni na Dunaju in da ni izključeno, da se v tem času reši vprašanje, ali naj se državni zborskliče k zasedanju še pred novim letom, da bi po želji Koerberjeve vlade, rešil začasni proračun za čas od 1. januarja do 30. junija 1917. Samoposebi umevno, da je za rešitev proračunskega provizorija potreben deia-zmožen parlament, kar pa more biti le tedaj, če so vse stranke voljne podpirati vlado, pri čemer pa je gotovo pravilo, da je treba zato popolnega medsebojnega zaupanja med vlado in parlamentom. Ce se skliče parlament, pridejo slovanske straa-ke vanj gotovo z najboljšimi nameni in najboljšo voljo, a njih zaupanje v Koerber-jevo vlado bo gotovo tem trdnejše, čim trdnejše bo stala ta vlada na resničnem ustavnem stališču in čim strožje bo izva- i ki hoče vrniti državi in jenim narodom najdragocenejšo last — ustavno življenje, še preden je dobro zastavila svoie delo in to samo zato, ker se najbrž noče upreči v njihove ojnice in vršiti poslov vsenemške-ga p**iajača, ker morda hoče vladati z vsemi narodi za vse narode, ne pa z enim proti vsem? Mislimo, da se ne motimo, če pravimo na vse to čisto enostavno: Da, tako je! Dejale ¥@$ti. Sedanja vojna in vojno posojilo. To ie predmet predavanja, ki se, kakor smo že poročali, vrši v četrtek, 7. t. m. , zvečer v dvorani trgovske in obrtne zbornice. Predavatelj g. prof. Anton Teja bo razpravljal o V. vojnem posojilu ter pri tem sedanjo vojno osvetljeval v luči zgodovinskega razvoja svetovne politike, pro-matral potek dogodkov, izhajajočih iz vojne, v posameznih deželah ter izvajal iz tega perspektive za bodočnost. Predavanje, ki obeta postati velezanimivo. se prične ob 7 zvečer. Efektna loterija v prid vojno-oskrboval-nemu damskemu komiteju. V palači Riu-nione Adriatica di Sicurta (pritličje, vhod z ulice S. Antonio) se nahajajoči odboro- vi in nabiralni lokal komiteja za vojaški dan, bo od srede, 6. t. m., naprej, odprt vsak dan od 10 dop. do 1 po»p. in 4—7 pop., ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 popoldne. Darovi, ki jih je komite za vojaški dan določil za efektno loterijo vojno-oskrbovainega damskega odseka, se za-morejo oddajati torej vsak dan v navedenem času. Pri izročitvi darov bo izročena predajateljem od službujočih dam v nabiralnem lokalu sprejemno potrdilo komiteja za vojaški dan. Sekanje orehov. C. kr. namestmstveru svetnik razglaša: Glasom ministrske odredbe, izdane 19. okt. 1916, drž. zak. št. 364, se smejo posekati orehova drevesa samo tedaj, ako so očitno trohnela, poškodovana in imajo do višine 1.30 m od tal večji obseg od 2 metrov. Vsako posekanje orehov se mora semkaj naznaniti in posestniki morajo na mesto posekanih debel nasaditi in vzgajati druge orehe. Vse pogodbe, vsled katerih so bila prodana orehova debla, ki še niso posekana, se s tem uničujejo in se prepovedujejo nadaljne kupčije z orehovim lesom, ki se nahaja se v rasti. Kršitve se kaznujejo z globo do 5000 kron ali s zaporom do 6 mesecev. — Schneider 1. r. Predsednišivi obeh pomožnih društev Rdečega križa v Trstu poživljata vse dru-štvenike dobrodelnega zavoda, naj se u-deleže slovesne žalne mase, katera se bo darovala vsled inicijative rečenih društev dne 7. decembra 1916 ob 10 dop. v cerkvi sv. Antona novega, kot zadnji poklon spominu Njegovega Veličanstva Frana Josipa 1., Prevzvišenega pokrovitelja avstrijskega Rdečega križa. Slovenska obrtna in trgovska valna šola v Trstu je v nedeljo ob 11 dopoldne proslavila s šolsko svečanostjo nastop vlade našega presvetlega cesarja -- - -- - * -1-—-—; se od slic- je potom listov obrnila do prebivalstva si CESKO - BUD.TEVIŠKA RESTAVRA-pozivom, da pomore s prispevki do usta- j CIJA (Bosakova uzorna češka gostiina v ice in bo vsako Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. Karla. V telovadnici, okrašeni ne slavnosti »Slov. trgovske šole«, so se zbrali ob napovedani uri učenci m učenke ter učiteljstvo imenovane šole pred sliko cesarja Karla, okinčano z zelenjem m zastavami v cesarskih, državnih m narodnih barvah. Šolski vodja, g. Marinček, je obrazložil pomen slavnosti ter potem podal v poljudnem tonu pregleden opis dobe in življenja našega novega cesarja m Njega premilostne soproge cesarice Zite ter naglašal njiju vrline in lastnosti, prirojene ali pridobliene potom skrbne vzgoje, ki bodo vir in temelj modremu in pravičnemu vladanju zvestih podanikov. Govornik je prebral in tolmačil manifest, ki ga je cesar izdal svojim narodom ob nastopu vlade ter sklenil, naglašuje vdanost m zvestobo narodov do vzvišene dvojice na avstrijskem prestolu s trikratnim živio-klicem, katerega so prisotni, učiteljstvo, učenci m učenke, navdušeno in krepko povzeh. petjem cesarske himne je končala preprosta, a globoko čutena šolska slavnost Vojna doklada na obveznice goriškega deželnega posojila iz leta 1902. Deželni odbor goriški je sklenil v svoji seji dne 21. m. m., da sprejme na breme deželnega zaklada plačilo vojne doklade k rentnemu davku, uvedene s cesarsko naredbo z dne 28. 8. t. L št 280 drž. zakonika, ki so ji podvržene obresti obveznic deželnega posojila iz leta 1902. Te obresti se bodo torej izplačevale tudi nadalje brez vsakega utržka. Glede podpisovanja petega vojnega posojila se nam sporoča s pristojne strani: Poštnohranilničnemu uradu in tudi bančnim zavodom prihajajo mnogoštevilna vprašanja s strani prebivalstva, kako in kje naj se podpiše vojno posojilo potem, če je podDisovalec dobil tudi od uradnega, vojaškega ali civilnega mesta vabilo na podpis. Tudi v teh slučajih velja za podpisovanje vojnega posojila splošno in brez-izjemno veljavno načelo popolne svobode popisovalca glede načina in kraja popisa. Vsakomur je brez izjeme in brezpogojno svobodno, da podpiše vojno. posodilo pri podpisovalnici, ki si jo izbere sam, in to «• . 1 • r - 1_ ^ »-».-» r\ r-. -m-r tlKOrlnO rn xr O — novitve zakladne glavnice leto določalo gotovo svoto iz deželnih fondov v ta namen. Ne da bi se spuščala tu v razlaganje velike pomembnosti re-čenega zaklada — ker smatra to kot odvi šno — poživlja komisija za sedaj občine, naj posikrbe, da se v vsaki občini ustanovi krajni odbor, ki bo pospeševal cilj zaklada, dajajoč pojasnila o njegovi važnosti, nabirajoč dobrovoljne prispevke in prizadevajoč si v obče, da se bodo izvajala navodila in nasveti, ki mu bodo prihajali. Ako bi bilo slučajno v tej občini posestvo, primemo za poljedelsko naselbino, izvolite natanko obvestiti podpisanega. O vsem, kar občina izvrši vsled tega dopisa, se pričakuje poročilo do dne 15. decembra t. L Predsednik: Lasciac L r. Rekvizicija olja v Istri Deželna komisija mejne grofije Istre Je razposlala občinam to-le okrožnico: Opozarjajoč občino na določbe namestništvene naredbe z de 12. novembra 1916, L. Z. Z. in N. 47, s katero je bila odrejena rekvizicija olja letine 1916 v Istri, odreja ta deželna upravna komisija na podlagi rečene naredbe sledeče: Pri vsaki stiskalnici olja naj občina postavi zaupnika, radi nadziranja sploh in radi izvajanja nalogov v stvari rekvizicije olja. Vsak producent olja je pooblaščen, da za potrebo lastne domače ekonomije pridrži od olja, ki ga ie sam napravil, 6 litrov za vsakega člana družine nad 7 let starosti, a 4 litre za vsakega člana družine pod 7 let. Preostanek se ima v smislu namestništvene naredbe odstopiti deželni upravni komisiji ter takoj izročiti občini. Ta je dolžna shraniti pre>-vzeto olje na najprimernejii način. Pri sprejemu naj občina da lastniku pravilno potrdilo, v katerem bo označena množina prevzetega olja. To se plača potem, ko bodo z namestništveno naredbo določene najvišje cene. Glede načina izplačevanja pridejo občini v svoj čas primerna navodila. Porazdeljevanje prevzetega olja bo izvrševala Deželna upravna komisija potem, ko bodo ugotovljeni končni rezultati letine olja. V ta namen naj občina dne 31. decembra t. 1. dostavi tej komisiji izkaz o zalogah olja v svoji pobrani in o številu oseb v občini, ki niso pridelale olja in ki jih je treba vzeti v obzir pri porazdelje-vanju. Po stari navadi se trud lastnika stiskalnice plačuje v naravi in sdcer dosedaj z odstopom desetega dela (10%) izžetega olja. V tem pogledu se pripominja, da lastnik stiskalnice, ki bi zahteval nagrado v naravi v dosedanji meri, more zagrešiti oderuštvo z ozirom na dosedanje visoke cene olja. Radi tega naj občina pozove lastnike stiskalnic olja, naj ne vztrajajo pri nagradi v naravi, marveč da se zadovolje tudi s plačilom v denarju. Ako bi pa lastnik oljk pri vsem tem hotel lastnika stiskalnice nagraditi v naravi, ne sme nagrada prekoračiti G?o izžetega olja, ker je tudi tako znižano ob današnjih razmerah smatrati kot primerno plačilo za rečeni trud. Naj torej občine v tej meji do 6% določijo nagrado z ozirom na krajne razmere. Olje lastnika stiskalnice je glede evidence, prijave in izročanja podvrženo istim predpisom, kot olje vsakega drugega lastnika. Vodstvo otroškega vrtca v Vrdeli priredi dne 10. t. m. ob 5. pop. »Miklavžev večer« v korist otrokom otroškega vrtca. Ker so naši otročiči na vsej črti prepo-trebni, se nadejamo obilne udeležbe. V otroški vrtec v Rocolu pride Miklavž danes, v torek, popoldne in bo obdaroval pridne otroke. Javna dražba jabolk. V četrtek, 7. decembra, se bo ob 10 dop. vršila prostovoljna javna dražba 13.240 kg jabolk za jabolčnik v skladišču v hiši št. 7 v ulici della Zonta. 7970 kg jabolk se nahaja v imenovanem skladišču, 5270 kg pa v skladišču št 14 ul Carintia. Proda se vse blago v celoti najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu zdražene cene v gotovini in takojšnji odpravi blaga. Podpisi na V. vojno posojilo. — 7. izkaz: Uvozna družba »Agrumaria« K 150.000; i. r. priv. Societa Industriale deli Oho K 100.000; Alfred Escher & Co. K 50.000; Albin Anžič, paroplovna družba Istna-Trieste po K 30.000; G. B. grof Sordins, K 20.000; G. Eppinger K 15.000; Viktor Hugon Pontini, Anton dS Demetno, Salomon S. Levi, ing. J. Kochl, D. MollenS. A. Megari, N. N., Eugen Jurcev po 10.000 K; Janez Springer 8.000 K; Andrej Gan-zoni, H. Massopust, polkovnik pl. BanT» Impresa generale di costruziom, dr. u. Arnstean po 5.000 K; Fratelh Rauber, R. F. Motka, A. Grioni, R. D^ve^m po K 3000; Luzzatto & Michlstadter, N. N. po K 2000; H. Pincherle, Ludvik pl. Wan-nieck, Bolniška blagajna za člane zadru- »HALI Od LAS I:: □□ □□ □□ Proda M računajo po 4 sto t. besedo. Idastoo tiskane besede se raču- ■ J*; ■ m j o enkrat — Kaj manj ia : pristojbina saaia 40 stotink. : □□1 se n ■■■v ročni š valni stroj za K 40. Via Boschetto 2, pritličje. 773 |J||HH|fh|f| volno, bombaž, pletenine, novo in ftVUPUJtSlIl staro *nkno volnene cunje in ko vine po poSteni ceni ACCO, Acquedotto 13. 774 Kupujem žaklje vsake vrste, cunje in bombaž. F. Babič, Molm ^rande 20. 771 Izobražena gospa, srednje s-tarosti, lepe zunanjosti, dobre družine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piše perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. Edinosti, kateri pove tudi nas'ov. _(G) ŽakUe vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solitario št. 21. 756 Vsakovrstne žaklje ul. Torrente kofujem na debelo in drobno. G. Stebpl 7 9 Svoji k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlslnint, srebrnine in ur (Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo. Meni zlato in stbSto p najviijiS ml S ovenska postrežba. TRST, Corso 47. MIHAEL ZITRIN. TRST, Cor-o 47. Marmelada ulica Valdiri'o 29 v zabojč';ih po l!> kg je naprodaj ve?ja množina. Mlekarska zveza 772 Fotograf šttv. 10. Anton JerkiČ posluje zopet t svojeui ateljeja v Trato. Via delle Post-? Na debelo sumu za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne iv etil j ke, baterije, pisemski papir ko- Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razaa rezila, robei, mrežice astnike, in drugo proda itev. 19 VI. m in | Trst - Via Stadion 10 - Trsi ! Odprt od 8*2 zvečer naprej ■ _ s cena: i. orste K Z. u. vrste K l. "■■■■■■■»■■■■M IHHRII1UIIIII 38 Zlatarnica 9Q. Plno Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. h Cerntak v Trstu, uS. Poste vecchid 12, vogal šalice deli 3 Poste. Izdiranje zobov brez s-: bolečine. :-s s-s Ploenbiranle. :-: UMETNI ZOBJE. Plasia Caserma ISOH Piazsa Caserma Danes in jutri se producira veliki tragik DALflKT u žaloigrl ZADNJA MASKA ki je smatrati kot umotvor vsled izborne : interpretacije slavnega umetnika. :—: Samo za odrasle. Samo za odrasle. Podružnica c. kr. priv. Avmmškmm. kreditnega zmođm TRST, Piaza Maria za trgovino Teresa 2 in obrt. DUNAJ, VII. Zollergasse 2. iala osnovne določbe naše ustave, državni tudi tedaj, če bi bila morda v uradnem va-Snovni zakon in po nj*m zajamčeno ena- Mu imenovana kaka določena P^Pisoval- ..........niča. Priporočljivo ie samo m tudi veano zadostuje, da se dotičnemu uradnemu mestu, kakor hitro se je izvršil podpis, kopravnost vseh avstrijskih, torej tudi slovanskih narodov. Ali morda stroga nepristranost, ki bi si jo tako zapisala na svoj prapor Koerberjeva vlada, ne ugaja vse-nemškim Wolfom, Hummerjem m leuiel-nom, katerim je tak »summum jus« vsekakor summa injuria«, ker jim je vsaka še tako v zakonu utemeljena pravica dru: gih zanje največja krivica? Pa ne, da bi ti »državo vzdržujoči elementi« že takoj sedaj začeli svoje »državo vzdrževalno in preosnovalno delovanje« s tem, da začenjajo metati polena pod noge tisti viad.if ge kavarniških uslužbencev. Al. Somazzi, - " Iv. Scamperle, Vladimir Cernogor- Geloviza K N. N.. - cevich, N. N. po K 1000; Ant 500; Emil Avanzo, Iv. Chaconi. N. NL po K 200; N. N. po K 200; Marija Scherlmg K 100; N. N., N. N. po K 50. Mestna zastavljalnica. V sredo, 6 t. m., od 9y2 dop. do 1 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca decembra 1. 1914. na bele serije 136 in sicer od št. 164.701 165.600. Popokine se dražba nedragocemh predmetov ne bo vršila. sporoči to, da se mu tako omogoči v interesu stvari zaželjeni pregled o splošni vse-1 udeležbi pri podpisanju. Poljedelske naselbine za istrske vojne invalide. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala občhiam to-le okrožnico: Deželna upravna komisija je sklenila, da ustanovi zaklad za usta-novljanje poljedelskih naselbin za istrske vojne invalide in nilh družine. Komisija se Josip Breščak Marica Breščak noj. Gasperčič poročena. Trsi, 4. decembra 1916. Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za Peto avstrijsko vojno posojilo , obstoječe iz a) 40 letnega 57,% amort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-% netto. b) Davka prostih 5%% državnih zakladnic, vrnljivlh dne 1. junij t 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% nett°- Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozirom na eminentno domoljubni namen tega posojila daje v