Leto IX, St. 193 Ljubljana, sobota 18. avgusta 1928 Uena 2 Dvn um UMja 0» 4. »jutra). — litane cn ocCno l>m «5-—; Din ■ ncob' Ogla« po tarifo. Uredništvo i 1-fabljana, Knaflora ulica Stev. s/L Trtfou it. «079 in <804, ponoči tudi «034. ■•kopisl se n« rražaja. Ljubljana, ftt. s«. — Telefon ftt. aogfi. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko U Ljubljana, Prcftcr« nova ulica ftt. 4. — Telefon ftt. 949« Podražnid: Maribor, Aleksan ftt. 13 — Celje, Aleksandrova RaAn pri poStnem Cek. zavoda: Lfab* lana ftt. 11.84« - Praha čisto 78.1*1. Wien. Nr. >04.M t- * Ljubljana, 17. avgusta. Na javni seji KDK, ki se je vršila v Zagrebu dne 1. avgusta t. 1., je Svetozar Pribičevič današnje vladajoče kroge obdolžil, da so pretile z amputacijo hrvatskih in slovenskih krajev od Srbije. Trdil je decidirano, da so pristaši današnje vladne koalicije celo predlagali, naj se izvrši «veleizdaja z odcepitvijo naših krajev od državne skupnosti, računajoč pri tem, da bodo lahko odcepili toliko, kolikor jim bo po volji». Na te težke in konkretne obdolžitve danes še nihče in tudi voditelji vladnih grup niso odgovorili, kaj šele, da bi te trditve poskusili demantirati. Veleizdaj-niška misel z amputacijo je bila tako konkretizirana, tako resnična in nekaterim hegemonistom tako simpatična, da so lahko pri njej vztrajali brez deman-tija in tudi brez sramu in strahu. Na isti seji KDK je poslanec Predavec, hoteč obeležiti notranje razpoloženje dr. Korošca in objasniti njegovo današnjo vlogo, povedal, kako je bil dr. Korošec 1. 1924. mnenja, da je za Slovence edini spas italijanski jarem, nekoliko olepšan s «kultunro avtonomijo*, ki bi jo naj pomagal izdejstvovati našemu narodu Vatikan. Dr. Korošec se je požuril. da na to težko obtožbo sicer takoj odgovori, vendar pa Korošec tr ditve posl. Predavca ni izrecno deman-tiiral niti takoj, niti pozneje. Mesto de-mantija popolnoma konkretnih trditev si je dr. Korošec le pomagal s frazo, da je grdo, če kdo denuncira z izmiš^enimi stvarmi, češ da on ni nikdar vodil niti nameraval voditi akcijo proti državi, s katerokoli tujo državo ali njenim zastopnikom. Dr. Korošec je torej ostal dolžan z odgovorom na obtožbo in se je le zadovoljil s tem, da je skušal debato zapeljati na povsem drugo polje. Ta dva slučaja navajamo, da se vidi na kak način reagirajo danes vodilni državniki na najtežje obdolžitve. Udomačil se je princip in sistem, da javni faktorji na najbolj odgovornih mestih o vprašanjih, ki so za državno življenje vitalna, ali popolnoma molče ali pa jih skušajo spraviti s sveta s fintami in zavijanji. Opraviti imamo torej ali s politiko ptiča noja, ali pa s političnim cinizmom. Oboje skupaj pa naravnost vzorno združuje, odkar hlapčuje beograjskim hegemonistom glavno glasilo SLS •Slovenec«, ki plava v vedah kakor leto 1914., ko je bilo njegovo glavno opravilo hujskati Slovence na vojno, ne-klerikalne Slovence pa ovajati ter spravljati v vojaške zapore, v taborišča in na Suhi bajer. Kakor 1. 1914. tudi danes s «Slovencem» ni mogoča nobena resna polemika. Njemu gre le za to. da za vsako ceno preslepi pristaše SLS ter jim mesto razsodnosti in pameti vlije ogenj strasti in instinktov. Kdor je čital našo avtentično in iz najverodostojnejšega vira izvirajočo vest o hegemonističnem poskusu obnovitve londonskega pakta in kdor je čital o tej stvari naš današnji uvodnik, ni mogel, ako ima v sebi kai vesti, tega vprašanja prezreti ali pa iti preko njega z lahkim srcem. Najmanj, kar sme in mora vsakdo, ki mu je pri srcu bodočnost države, zahtevati, je. da se taka zadeva razčisti. In g. dr. Korošec bi že kot voditelj največje slovenske stranke. ki je pred zeodovino odgovorna za današnje politično vodstvo naroda, bi moral imeti sam največji interes, da do-žene. kaj se pleta med hegemonisti za njegovim hrbtom. Uprav neka? brezvestnega pa je, da glasilo dr. Korošca mesto, da bi tudi zahtevalo pojasnila, le hujska ter poziva « slovensko državno upravo*, da na nezakonit način in s silo zatre tako važna ooozorila javnosti. To ni samo slepota tiča noia. to ie že odsev popolnega razkroja morale. »Slovenec« nai le za vsako ceno zagovarja beograjske hegemoniste, naj se v političnem boju le še naprej pridno poslužuje niihovih metod in njihovega sistema. S strankarsko političnega stališča nam .ie to prav. le žal nam je. da ima v današnjih čarih in v takih vprašanjih slovenski narod za svoje politične reprezentante ljudi take vrste. __ Pogajanja z Madžarsko BeofiTad, 17. avgusta. Naša delegacija. ki je vodila v Paliču pri Subotici z madžarsko delegacijo pogajanja za zaključite-v še preostalih konvencij med našo državo in Madžarsko, se je vrnila v Beosrrad. Pogajanja »o trajala zelo dolgo časa ftef naše delegacije iie bil dr. Erhartič. tajnik zunanjega ministrstva. Slo je v prvi vrsti za konvencije o obmejnem nrom^tu. o dvolastniških posestvih in o melioracijah. Carinske zadeve Beograd. 17. avgusta, n. Danes popoldne »e je vršila v kabinetu finančnega ministra seja ekonomsko - finančnega komiteja mi nistrov Na dnevnem redu je bilo vprašanje znižanja izvozne carine na melaso. Komite je snrejel predlog, po katerem se izvozna carina na melaso zniža od tO zlatih dinarjev na 1.5 za 100 kg. Razpravljali so tudi o znižanju izvozne carine na makovo seme, vendar pa še ni prišlo do sklepa. Počitniška politična ugibanja v Beogradu I Italijanski protest radi splitskih demonstracij Beograjska javnost je splošno prepričana, da bo že na Bledu prišlo do važnih dogodkov. - Značilen preokret v beograjskem tisku Beograd, 17. avgusta n. Po odhodu poslancev in večine ministrov je zavladalo v Beogradu popolno politično mrtvilo. Tekom današnjega dne ni bjlo zabeležiti nikakih politično važnejših dogodkov. Delo v ministrstvih je zastalo, v Narodni skupščini vlada popolna tišina, vlada pa rešuje samo še tekoče zadeve. Vse napeto pričakuje nadaljnjega razvoja dogodkov, ki se bodo po splošnem mnenju beograjskih krogov odigravali na Bledu, kamor je s kraljevim odhodom prenešeno težišče političnega položaja. Splošna sodba v Beogradu je, da je Koroščeva vlada svojo vlogo dokončala in izgubila pravico nadaljnega vodstva državnih poslov. Značilno je, da beograjski krogi sedaj razpravljajo izključno le o tem. kako bi bil mogoč sporazum med Beogradom in Zagrebom odnosno med sedanjimi vladnimi skupinami in KDK. Na vse strani se vrše posvetovanja in razgovori, toda nihče še ne ve izhoda. Zavedajo se le toliko, da pod sedanjim režimom in ob nadaljevanju sedanjega sistema o kakem sporazumu ne more biti niti govora ter da mora priti poprei do temeljitih sprememb. To povdarja zlasti beograjski tisk. ki je popolnoma spremenil svojo dosedanjo taktiko in opustil napade na KDK, razglabljajoč le še o pogojih in formi bodočega sporazuma s Hrvati. Mnogo komentarjev je vzbudila večerna konferenca med ministri dr. Šu-menkovičem, Angjelinovičem in Gro-lom. Odpeljali so se z avtomobilom izven mesta. Zatrjuje se, da so se posvetovali o tem. kako bi prišli v stike s KDK in pripravili teren za eventualna poeaianja. Izve se. da namerava več ministrov prihodnje dnj odpotovati na Bled. kjer bodo skušali priti v stike s predstavniki KDK. ki se mude deloma na Bledu, deloma pa v Ljubljani in Zagrebu. i Vloga Hrvatske v borbi za enakopravnost Predsednik dr. Maček o ljubljanski seji KDK in o razmerju med obema koafiranima strankama Zagreb, 17. avgusta č. Danes opoldne je spreiel novi predsednik HSS in KDK dr. Josip Maček novinarje ter jim podal sledečo izjavo: »Z zasedanjem poslovnega odbora KDK v Ljubljani hočemo vidno manifestirati, da naša borba ni samo borba za svobodo in ravnopravnost Hrvatske, marveč za svobodo ;n ravnopravnost vseh krajev, ki so v enakih odnošajih do Srbije. Mi se borimo za vse dele države in zahtevamo enakopravnost, svobodo in enakost za vse v enaki meri. Vesti o nesoglasjih med SDS in HSS, ki se uporno lansirajo z gotove strani, so nastale na ta načiru da ti ljudje ne pojmujejo ene stvari, ki je zelo važna: Ni dvoma, da se mi borimo za svobodo in ravnopravnost vseh zatiranih. Razlika je le ta. da se mi lažje borimo za Hrvatsko nego za ostale, ker imamo zato tudi formalno kvalifikacijo. Pod Hrvatsko razumem Hrvatsko. Slavonijo, Dalmacijo in Medjimirrje, to je ozemlje, ki se razteza od Zemuna do Kotora in ki nima drugih zastopnikov razen onih v KDK. Umljivo je zato, da brez ozira na prejšnji državno-pravni položaj Hrvatska prednjači v tej borbi. Do te konsekvence Je prišla tudi SDS in baš Pribičevič ie oni, ki je prvi postavil tezo o enakopravnosti vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov, zakar pa ni nobene garancije brez ravnopravnosti poe-dinih pokrajin. Več kot jasno je, da mora biti Hrvatska popolnoma enakopravna s Srbijo. Napačno ie mišljenje in raznoloženie v gotovih krogih, da mori Hrvatska žrtvovati vse, dočim Srbija tek-om 10 let obstoja države ni žrtvovala ničesar na korist nove državne zajednice. Hrvatska je voljna in pripravljena žrtvovati *ia korist te zaiedni-ce ravno toliko, kolikor bo žrtvovala Srbija«. Nadalje je dr. Maček Izjavil, da poslovni odbor KDK še ni sklepal o eventuelnem sodelovanju na konferenci internacijonalne parlamentarne unije v Berlinu in da bo padla o tem odločitev bržkone na seji poslovnega odbora KDK v Ljubljani. Vukičevičevi napori za ohranitev oblasti Borbe in spletke za kulisami radikalske stranke. - Z oblastjo izgublja Vsikičevič tudi pri jate! ie in pristaše. Lastna pota vojvodinskih in bosanskih radikalov Beograd, 17. avgusta r. V tukajšnjih političnih krogih poivečajo zadnje dni zopet večjo pozornost dogodkom za kulisami radikalne stranke, kjer pričenja znova stara pesem: borba za obUM v stranki. Dasi tem večnim prepirom me*1 radikalskim glavnim odborom in poediniiri frakcijami v stranki nihče več ne pripisuje večjega pomena, je sedanja borba vendarie zanimiva v toliko, ker dokazuje, da temelji vsa Vukičevičeva moč samo na ob!ast) Dokler je bil Vukičevič ministrski predsednik in ie imel v rokah vso oblast, ;e lahko smelo stopil pred radikalski poslanski klub tn d.ktirai sklepe brez nevarnosti, da bi naietei na močnejšo opozicijo. Cim pa je prepusti! oblast svojemu sicer zvesto udanemu zavezniku dr Korošcu, se mora zatekati v tajne konventikle. h katerim imajo dostop samo njegovi najožji. A še ti so mu začeli po vrsti odrekati pokorščino. Kakor beležijo današnji beograjski listi je naletela Vukičevičeva akcija, naperjena proti glavnemu odboru, celo med njegovimi lastnimi pristaš1 na odpor in njegovemu vabilu na konferenco v kabinet ministra ver se večje število uglednih poslancev ni odzvalo, čeprav veljalo sicer za Vukičevičeve najtesnejše zaveznike. Zlasti hud odpor pa je najnovejša Vukičevičeva ofenziva izzvala glasom ugotovitev beograjskega tiska med vojvodinskimi in bosanskimi radikali. Od njih se nobeden ni udeležil Vukičevičeve konference, pač pa so sklicali i Bosanci i Vojvod.nci svoje posebne konference da zavzamejo svoje stališče k temu najnovejšemu pokre-tu v radikalski stranki. V teh krogih zlasti zamerijo Vukičeviču da hoče rušiti edin-stvo stranke celo sedaj, ko je po njegovi zaslugi že tako oslabljena da pri zadnji vladni krizi niti ni mogla več obdržati svojih dosedanjih oozicij in je izgubila celo ministrsko predsedstvo. Zato so odločno proti nadaljnjim razprtijam in zahtevajo, da pride končno do pomirjenja med glavnim odborom in poslanskim klubom oziroma vukičevičevci. Beograjski listi ugotavljajo, da ie danes situacija v radikalski stranki taka. da ie večina na strani glavnega odbora. To pa čuti in vidi tudi g. Vukičevič sam. In baš zato ie podvze' svojo akcijo za »reorganizacijo« stranke da bi na ta način utrdil svojo pozicijo Vukičevič in njegova ožja okolica sta trdno prepričana, da so nove volitve neizbežne. Zavedata pa se tudi, da pri teh volitvah oblast ne bo v rokah radikalske stranke ali vsaj ne v njenih rokah. Da prepreči najhujšo katastrofo, bi hotel Vukičevič sedaj preko svojega »političnega tajništva«, ki nai bi bil protiutež glavnemu odboru, pridobiti radikalske organizacije na svojo stran. Kakor pa vse kaže, se bo ta manever Vukičeviča tokrat ponesreči! Z izgubo oblasti ie izginila tudi njegova avtoriteta, njegov osebni prestiž pa je pri radikalih tako minimalen, da ga smatrajo že danes za političnega mrtveca R-idikalsko »Vreme«, ki je doslej navadno zagovarjalo Vukičeviče-vo tezo je že tudi prešlo v nasprotni tabor in danes že piše. da ie to zadnji poskus Velje Vukičeviča, da pride vrhovni forum stranke v njegovo oblast. V beograjskih političnih krogih zato z veliko skepso opazujejo dogodke v radikalski stranki. V neprizadetih političnih krogih sodijo da je vse to le znak popolne dekadence radikalske stranke, ki bo pri prihodnjih volitvah doživela hud poraz, če ne bo imela v rokah oblasti in če bodo razprtije šle sedanjo Pot napTej. kar ie tem bolj verjetno, ker nobena stran noče popustiti. _ Odredbe v varstvo ministrov Zagreb, 17. avgusta, č. V noči od četrt« k a na petek je potoval skozi Zagreb na potu v Dalmacijo vojni minister general Hadžič, ki namerava par dni ostati v Dal« maciji na inšpekcijskem potovanju, nakar bo odiel poročat kralju na Bled. Ker je prihodnje dni računati s tem, da bodo ministri cesto potovali skozi Zagreb na Bled, so tukajšnje oblasti ukrenile ze» lo obsežne varnostne mere, da preprečijo slične incidente, kakor so se pripetili o priliki bivanja ministra dr. Angjelinoviča v Zagrebu. Posebno ostre odredbe so bile izdane za prihodnje dni, ko potuje iz Beo= grada na Bled ministrski predsednik dr. Korošec. General Živkovič potuje v inozemstvo Beograd, 17. avgusta, d. Snoči je general Pera Živkovič odpotoval v Teslič, kjer ostane par dni. Začetkom prihodnjega tedna odpotuje na Bled. od tam oa ^e bo podal v francosko kopališče v Vichy. Kakor znano, se general Živkovič vedno znova imenuje kot novi ministrski predsednik, zato se javnost za njegovo kretanje seveda mnogo bolj zanima kakor bi se sicer. Poslanik Galli pri ministru nase vlade. - Veliko Beograd, 17. avgusta n. Včerajšnji protest italijanskega poslanika Gallija pri zastopniku zunanjega ministra dr. Sumenkoviča zaradi inzultirania italijanskega konzula v Splitu ob priliki zadnjih demonstracij je izzval v političnih krogih živahno zanimanje. Vladni krogi so skušali celo zadevo prikriti. da se ne bi javnost alarmirala z novim italijanskim izzivanjem, ki prihaja po ratifikaciji famoznih nettunskih konvencij. Kljub temu se je izvedelo o protestnem koraku poslanika Gallia, ki je ob priliki svojega včerajšnjega pnseta v zunanjem ministrstvu zahteval zadoščenje za dozdevni napad na italijanskega konzula v Splitu. Minister dr. Šumenkovič je obvestil o tem incidentu merodajne vladne činitelje in se v sporazumu z njimi opravičil napram poslaniku Galliju. Istočasno je vlada naročila policijskim oblastem v Splitu, naj izvrše najstrožjo preiskavo o incidentu in krivce ostro kaznujejo. V zvezi s to zadevo so posetili ministra dr. Šumenkoviča minister javnih del dr. Šumenkoviču. - Opravičilo zanimanje javnosti Angjelinovič, finančni minister dr. Subotič, minister prosvete Grol in razni poslanci iz Dalmacije. Beograd, 17. avgusta č. Nocojšnji listi po-ročajo, da se je italijanski poslanik zadovoljil z odgovorom zunanjega ministrstva glede Incidentov v Splitu. Krvav spopad z orožniki Split, 17. avgusta, č. Snoči je prišlo v Klicu do krvavega spopada med prebivalstvom in orožniki, pri čemer je bilo tudi več ranjencev. Uradno poročilo zatrjuje, da se kmetje niso hoteli pokoravati odredbam orožništva. Po ratifikaciji nettunskih konvencij Trst, 17. avgusta, o. Današnjo številko «Edinosti» je prefektura zaplenila zaradi dopisa pod naslovom «Nemci in Krašev« ci». Prefektumi odlok pTavi, da vsebuje dopis tendenciozne trditve, ki bi mogle razburiti duhove. Bliža se 27. avgust Sklicanje izrednega ministrskega sveta v Parizu za četrtek. — Junktim med KeUogovim paktom in izpraznitvijo Porenja? — Državni tajnik Kellog odpotoval v Pariz Pari«. 17. avgusta, s. Kakor poroča «Eu-ropa Press» iz zanesljivega vira. bo ministrski svet dne 23. t. m. posebno važen. Ministrski svet bo predvsem določil ceremonije za podpis Kellogovega pakta, ki ga bodo podpisali na Quai d'Orsayu. Podpisu bodo sledili trije sprejemi, in sicer pri Doumergueu. Briandu in Poincarčju. Sprejem pri Doumergueu bo izredno svečan. Briand bo na ministrskem svetu imel velik ekspoze o vprašanju iznraznitve Porenja, in sicer z ozirom na oficiinzne razgovore o priliki podpisa Kellogovega pakta. V tem vprašanju si stojita trenutno nasproti dve tezi. Poincare noče priznati nemškega sln-lišca. da je izpraznitev Porenja avtomatična posledica locarnskega pakta, ker meni. da mora dati Nemčija koncesije, in sicer ali v smislu predčasnega izplačila Dawesovih dolgov ali pa v smislu političnih zagotovil, da se odreče pritegnitvi Avstrije k Nemčiji. Briand in njegov glavni tajnik Berthe-lol pa se hočeta zadovoljili z jamstvi za demilitarizacijo in za permanentno nadzorstvo Porenja po Društvu narodov. Pariz. 17. avgusta, (g.) Ekspoze. ki ga bo imel Pcincarč 23. t. m. na ministrskem svetu ter dejstvo, da se bodo v zvezi s podpisom Kellogovega pakta vršili oficijozni razgovori z dr. Stresemannom. se mora vsekakor smatrati kot prva etapa na potu k izpraznitvi Porenja. „Brez kvalifikacije" Zagreb, 17. avgusta, č. Jutrišnji «Jutar« nji list» objavlja uvodnik-pod naslovom: «Brez kvalifikacije«, v katerem razpravlja o tem, kdo je v Beogradu kvalificiran za pogajanja s KDK. Pisec naglaša. da so do« sedanji sporazumi s srbijanskimi stranka* mi Hrvate naučili večje previdnosti. V bo* doče je mogoče sklepati sporazume samo 7 onimi, ki jih bodo sklepali z isto iskre« nostjo. kakor jih želi sklepati KDK. Ne« smiselno pa ie misliti, da ho KDK popu« ščala in da hoče samo radi tega kakšen sporazum. KDK ie vedno želela in še da« nes želi sporazum, vprašanje pa je s kom in kako. KDK je za sporazum, toda na drugi strani mora biti nekdo, ki ima do« voljno kvalifikaciio za take razgovore. Se« danja četvorna koalicija take kvalifikacije nima KDK in medparlamentarna unija Zagreb 17. avgusta č. Včerajšnii beograjski listi so vedeli poročati, da se bo glavni tajnik HSS posl. dr Krnjevič udeležil zasedanja mednarodne parlamentarne unije v 3fcrlnu. ter so spravljali v to zvezo tudi njegov včerajšnji prihod v Beograd. Posl. dr. Krnjevič ie poda! danes novinarjem izia-vo. da zaradi tega sploh ni prišel v Beograd in da je vsaka taka kombinacija gorostas-na. O eveotuelni udeležbi na zasedanju mednarodne parlamentarne unije bo sklepajo šele vodstvo KDK. Opozicija lahko sodeluje na tem zasedanju le izven službene delegacije. s katero KDK sploh noče imeti nikakih stikov. Ni pa izključeno, da bo KDK izkoristila to priliko in na tem mednarodnem forumu obrazložila svoie stališče. Zbirka za Punišo Račiča in Vlada Ristovrca Sibenik. 17. avgusta, č. Tukajšnji radikali, ki uživajo seveda simpatije oblasti, nastopa jo v zadniem času skrajno iraivalno Uvedli so posebno nabiralno akcijo ta Punišo Račiča in za Vlado Ristoviča. Te dni pa so dali krstiti več novorojenčkov na ime Puniša. Požar v Krapini Krapina. 17 avgusta, č. V minuli noči je nastal okrog 1.45 v h»?i krojača Mije Tuška-na požar, ki se je bliskovito razširil tudi na sosedna poslopja ter jih kljub naporni gasilni akciji v kratkem fesu vpepelil. Skoda jie tem občutnejša, ker pogorelci niso bili zavarovani. London. 17. avgusta. V odsotnosti zunanjega ministra Chamberlaina bo podpisal ameriški protivojni pakt v imenu vlade lord Cushendun. Iz Pariza odpotuje Cushen-dun v Ženevo, kjer se udeleži zasedanja Društva narodov. V Parizu bodo podpisali ameriški protivojni pakt tudi šefi kanadske, avstralske, novozelandske in južnoafriške delegacije za zasedanje Društva narodov. Razven tega bodo podpisale protivojni pakt Trska. Indija, Zedinjene države. Francija, Belgija, Italija, Japonska, Češkoslovaška, Nemčija in Poljska. London. 17. avgusta. Prvi lord ad-miralitete Bridgeman je izjavil, da se bo c podpisom proti vojnega pakta problem pomorske razorožitve rešil sam po sebi. W»shington. 17. avgusta. Predsednik Coolidge je izjavil na sestanku ameriških legijonarjev, da ne bi bilo rvetovne vojne. ko bi leta 1914. eksistiral protivojni pakt. Berlin. 17. avgusta, s. Kakor izve od dobro poučene strani, jje dr. Stresemann sprejel povabilo, naj pride v Pariz, kamor bo 27. t m. odpotoval k podpisu Kellogovega pakta. Washington, 17. avgusta, s. Kellog je danes f>opoldne odpotoval v Newyork, ker se bo o polnoči skupno s kanadskim ministrskim predsednikom Mackencie Kingom vkrcal na francoskem parniku <11 ne France* v Francijo. Beg iz davidovičevske stranke Split, 17. avgusta, č. Ratifikacija nettun« skih konvencij je izzvala osobito ogorče« nje zlasti med davidovičevci v Dalmaciji. Vsi uglednejši člani Davidovičeve stranke, ki so doslej še vztrajali v njej. jo sedaj v znak protesta trumoma zapuščajo. Poseb* nc pozornost ie vzbudil izstop Silvija Al* fireviča, predsednika Jugoslovenske Mati« ce in urednika Jadranske Straže in dona Frana Ivaniševiča, podpredsednika Ju« goslovenske Matice. Tudi drugi člani in odborniki nacijonalnih organizacij, ki so bili člani Davidovičeve stranke, so naja# vili svoj izstop. Davidovičeva stranka ie tako izgubila svoje zadnje uglednejše čla» ne v Dalmaciji, kjer je v popolnem raz« sulu. Davidovič rahlo obolel Beograd. 17. avgusta, č. Ljuba Davidov^ iie lahno obolel in po nasvetu zdravnikov danes ni zapustil svojega stanovanja. Na domu ga je posetilo več njegovih strankarskih prijateljev, s katerimi se je razgovar-jfll o tekočih zadevah. Nesreča vojaškega avtomobila Sarajevo, 17. avgusta, č. Danes opoldne se je pripetila na cesti med Sarajevom in Kalinovico težka avtomobilska nesreča. Vojaški sanitetni avto, v katerem se je vozilo 6 oseb. je na nekem ovinku padel v več metrov globok prepad in se popolnoma razbil. šofer, dva vojaka in neki dimnikarski pomočnik so ostali na mestu mrtvi, dva vojaka pa so težko ranjena prepeljali v bolnico. •_ Fašisti so se zbali naglice Milan, 17. avgusta, o. Tajnik fašistične stranke Turati je imel v planinski koči pri Cortini d' Ampezzo daljši govor pred veliko skupino bivših bojevnikov alpincev. Dejal je med drugim: Italijani se radi pre» naglijo. Naglica ni nič kaj prida. Na* predovati 1e treba počasi, a vztrajno, ko« rak za korakom. Čez sto let bodo sinovi naših sinov vladali svetu. Predsednik belgijske zbornice Bruselj, 17. avgusta (pa.) Za predsednika Zbornice Je bil izvoljen katoliški poslanec T it) baut. Sovjetska osveta Nemčiji Berlin, 17. avgusta (be.) Časopisje poroča, da Je bila odkrita široko razpredena industrijska vohunska organizacija, ki Je hotela odkriti tajnosti nemške kemične industrije. Divni izgledi naše izvozne sezone Vzroki za3to)a v tcvornem prometu na področju zagrebške železniške direkcije. — Ogromna škoda za vso državo, posebno pa še za slovensko gospodarstvo Včeraj so isti zabeležili kratko vest, da je zagrebška direkcija ustavila sprejemanje tovornega blaga. Svoj usocle-polni sklep je direkcija opravičila s tem, da so vse proge do Sušaka in Splita prenatrpane s tovornim blagom. To vest je sprejela nepoučena javnost najbrž precej hladnokrvno in se pri tem ni zavedala, da se zanjo skriva položaj državnih železnic, ki lahko privede do katastrofalnih posledic za vse naše gospodarstvo. Kakor znano, je naša letošnja žetev razmeroma prav ugodna. Stojimo torej tik pred izvozno sezono, ki je za našo trgovinsko bilanco in za tečaj dinarja naravnost življenskega pomena. Za Slovenijo specijalno je sedanji čas namenjen intenzivnemu izvozu lesa. Kadar železnica odpove sprejemanje tovornega blaga, pomeni to, da zastane ves tovorni promet, da interesirani trgovci ne morejo pravočasno izpolnjevati svojih pogodb in mednarodnih obvez, da zapadajo termini dobav itd. Udarec, ki zadene tvrdke in podjetja, se prenaša avtomatično na domače cene, na zaposleno delavstvo. Posledice zagrebškega ukrepa se že čutijo tudi v Sloveniji. Slovenija rabi normalno 700 vagonov dnevno. Od tega odpade na premog 400 vagonov, ostanek 300 vagonov pa na druge tovore. V resnici bi rabila Slovenija še mnogo več vagonov, a jih ne more dobiti. Ako zagrebška direkcija ne more več sprejemati tovornega blaga, pomeni to, da mora avtomatično zastati premogovna produkcija v Sloveniji in da je tudi naš najboljši izvozni proizvod, to je les, v resni nevarnosti. Kako škodljive posledice ima sedanji položaj, že te dni občutijo naši lesni iz- vozniki. Pred dnevi je dobila ugledna ljubljanska tvrdka dobičkanosno ponudbo, da dobavi 200 kubičnih metrov stavbnega lesa pod pogojem, da blago utovori do gotovega roka na angleško tovorno ladjo, ki se nahaja na Sušaku. Tvrdka je ponujala vnaprej plačilo v gotovini. Zaradi katastrofe tovornega prometa na zagrebških progah ljubljanska tvrdka seve ni mogla sprejeti ponudbe, ker ni mogla prevzeti garancije, da bo les pravočasno dobavila na Su-šak! Zastoj v prometu je posledica malomarne obnovitvene politike in popravljalnega dela pri državnih železnicah Kar se je tolika leta zanemarjalo, je moralo končno izbiti na dan. Lokomotive so v popolnem razsulu. dobrih pogonskih strojev je čedalje manj in tudi obnova tovornega parka je skrajno pomanjkljiva. Razen tega ni izključeno, da se je mnogo dobrega železniškega ma terijala koncentriralo v južne kraje države. Stojimo pred veliko Izvozno kampanjo in v takem času, evo, prihaja železniška direkcija, ki je primorana javno, t>o časopisju priznati katastrofo železniškega prometa ter odkloniti zaradi prenatrpanja nadaljnje sprejemanje tovornega blaga. Škoda, ki jo trpi slovensko gospodarstvo že teh par dni. gre v številne milijone. Škoda prehaja avtomatično na delavstvo. na cene proizvodov in s tem na vse naše gospodarstvo. Žalostno je, da se take stvari dogajajo baš sedaj, ko bi vendar vlada z ozirom na ugodno letino morala imeti vsaj toliko zavesti o svojih nalogah, da se pravočasno pobriga za gladek izvoz in za ugoden razvoj izvozniških kupčij. Brezobzirno izterjavaaje davčnih zaostankov Ponesrečeno izmikanje „SIovenca". - Davčni uradi morajo kar telefonično poročati o svojih žalostnih uspehih Koroščeva politika in katoliška cerkev Sodba hrvatskega župnika o politiki dr. Korošca in klerikalne stranke. — Noben duhovnik se s to politiko ne bi smel solidarmrati takega katoličanstva, toda sramotni čin V včerajšnjem zagrebškem «Narod-nem Valu» objavlja župnik Janko Rap-Ijenovič z Mrzlega polja značilen članek pod naslovom «Dr. Korošec — ne-prijatelj cerkve» — «SLS je zadela s Puniševimi streli katoliško cerkev v flavo ne samo v Sloveniji, temveč tudi ta Hrvatskem*. Članek se glasi: Obnašanje dr. Korošca po umoru hrvatskih narodnih poslancev v beograjskem parlamentu in zlasti po smrti hrvatskega voditelja Stjepana Radiča pomeni strašen dogodek ne samo v naši javnosti, marveč v vsem kulturnem svetu. Široki sloji naroda gledajo presenečeni delo te slovenske katoliške stranke, kako je z morilcem simpatizirala ne samo pred njegovim krvavim delovanjem, temveč ga je tudi potem v svojem tisku krčevito branila, zvračaioč krivdo za umor na nedolžne in goloroke žrtve. Taka ticemernost dokazuje, kakšna sta duša in srce onih svečenikov, ki na škodo katoliške cerkve slede dr. Korošcu. Taka politika, ki je oeito naperjena proti katoliškemu hrvatskemu in slovenskemu narodu, se ne tiče niti mene, niti nobenega poštenega svečenika pri nas. vendar pa je treba o njej voditi račun v naši javnosti. Kakor se je SLS zarotila z nasilniki na življenje in s mirt proti katoličanom Hrvatske in Siovenije, tako neizogibno bodo sledile iz takega obnašanja in početja usodne posledice za katoliško cerkev in njen obstoj že v dog ledni bodočnosti. Obnašanje katoliške stranke v časih tako strahovitega zgodovinskega preokreta, v vprašanju tako velike idejne, moralne in socijalne važnosti, kakor je bil umor, je po mojem globokem prepričanju neizmerno večji dogodek s katoliškega stališča in morda usodnejši za razvoj cerkvenih prilik, kakor je sam zavratni čin Puniše Račiča in njegove okolice za razvoj dogodkov v narodnem in političnem oziru. Se se kadi kri narodnih zastopnikov, odmev smrtonosnih strelov še ni umolknil in val narodnega ogorčenja še ni prilkipel iz vse globočine svojega vrtinca; zato še ni prepozno, da se spametujejo oni, ki jim je pripadla zares nehvaležna zgodovinska vloga, da kot katoliška in duhovniška politična organizacija do konca zlomijo vsak koren pravemu katoličanstvu v naših krajih. Ko se že odigrava pred očmi vsega potlačenega in potrtega katoliškega naroda taka drama, v kateri se katoliški duhovnik ne samo kot strankin šef, temveč tudi kot odgovorni policijski minister zaroti z največjimi tlači tel ji svobode, vere, cerkve in samega narodovega obstoja, potem se približuje dvanajsta ura za katoliško cerkev. Vsi podleži sveta ne bi mogli pripraviti tako temeljitega poraza in zgodovinsko neizbrisne sramote katoliški cerkvi, kakor je to storila stranka dr. Korošca v teh tako usodnih trenutkih. Sam čin, s krvavimi predigrami, njegova obramba, zavračanje krivde na one, ki so svojo nekrivdo dokazali z izgubo življenja, in ne samo nekrivdo. temveč popolno nedolžnost in pravo junaštvo v obrambi narodne svobode in pri izvrševanju poslanske dolžnosti, vse to jasno dokazuje zle namere dr. Korošca in njeeo-ve stranke proti kato,;škim zastopnikom in dosledno proti katoliškpmu hrvatskemu in slovenskemu narodu. Vetetr bo odpihnil današnje voditelje se bo vknjižil na račun katoliške cerkve, ki doslej po svojih oblastih in zakonitih predstavnikih še ni pozvala doktorja Korošca na odgovornost in obračun. Zgodovinska črna vloga dr. Korošca je bila dovršena z 20. junijem, a njegovo nadaljnje delo in obstoj na politični areni nosi v sebi vse znake moralnega in verskega razsula. Moje mnenje je, da bi moral vsak katoličan, vsak duhovnik, ki ne želi biti soodgovoren za take strahovite dogodke in usodo katoliške cerkve na Hrvatskem, podati izjavo, v kateri se odreka takim metodam v reševanju narodnih vprašanj pri nas ter prekinja vsak od-nošaj s stranko, ki pod katerokoli krinko brani v svojem tisku zločinsko in razvratno dejanje v beograjski skupščini, zvračajoč krivdo na žrtve namesto na rablje. Nad katoliško cerkvijo je krvavi meč v okrutnem gladi jatorskem zamahu, a katoliški politični vodje v neronski pozi in z neronskimi kretnjami sučeio ta meč. Nevarnost za katoliško cerkev je tern večja, ker se vse to vrši brez kake odgovornosti, kakor da imamo višje cerkvene oblasti samo za to, da so za pričo tega škodljivega in usodnega postopanja. _ Papež proti moderni ženski nemorali Rim, 17. avgusta d. V dvorani konristorija je bil prečitan dekret o čednostih ustanoviteljice reda sv. Doroteje, Frassinati ter bavarskega minoritskega patra Konrada Par-kana. Pri tej priliki je imel papež nagovor, v katerem je izjavil, da si morajo ženske vzeti za vzgled čednosti Frassinatijeve. Zelo me boli, je dejal papež, da so ženske skoro pozabile na najdragocenejše, kar jitn je podaril Bog, na sramežljivost in samozataje-vanje. Boli ga, da nečimernost otemnjuje spoznanje dobrega in to ne samo med onimi ženskami, za kateTe Kristus ni hotel niti moliti, temveč tudi med onimi, ki trdijo, da vztrajajo pri krščanski veri. Papež Je nato govoril o modernem ženskem gibanju, ki zasleduje neodvisnost žensk in osvoboditev ženske od moškega jarma. On odobrava krščansko žensko gibanje, ki ga je propagirala tudi Frassinati in ki je imelo samo idealne smotre. Ako ima moderna ženska kake aspiracije, naj ima pred očmi te ideale ter naj jih skuša uveljaviti. Tragikomičen poset letalca London, 17. avgusta (lo) Zadnje letalske vaje nad mestom so pokazale, da je obramba mesta zelo težavna ln da se obrambni sistem ni tako obnesel, kakor so splošno pričakovali. Letalskih vaj se Je udeležilo okrog 250 bojnih letal. Posebno krasen pogled je bil ponoči, ko so z vseh strani svetili reilektorji. Smrtnih nesreč ni bilo. Troje letal je moralo pristati, toda letalci so ostali nepoškodovani. Neko letalo se Je vnelo in padlo na neko hišo. Pilot je skočil že preje s padobranom iz gorečega letala ln se rešil na streho, kjer je ostal popolnoma nepoškodovan. Ta prizor so opazovali na ulici številni pasantje, ki so pogumnega letalca navdušeno pozdravljali. Letalec je zlezel skozi okno v stanovanje, kjer se je opravičil pri hišnem gospodarju za nenapovedan poset. V angleškem vojnem letalstvu se zgodi le redkokdaj, da se vname kako letalo. Zato bodo strokovnjaki ta slučaj najstrožje pre-i skali •Slovenec* skuša tajiti na neroden način, dia je finančni minister brzojavno naročil iinančni ueiegaciji v Ljubljani, naj se v bioveniji brez odloga iztirjajo vsi davčni zaostanki ter v to svrho, atco ne gre drugače, uporabijo tudi ekseku-cijska sredstva in požene imetje davkoplačevalcev na boben. Glasilo dr. Korošca pravi, da ni nikogar vprašalo, zakaj bi v tej stvari prav za prav šlo, če pa je bila kaka okrožnica izdana, je bi-ia pač izdana «navadna» okrožnica od nadrejene oblasti podrejeni. Prav gotovo pa je, zatrjuje «Slovenec», da ne gre za ukaz viade, naj se davki strožje iztirjujejo. Kako skromen je «Slovenec», ki bi se lahko informiral o tej okrožnici na najbolj merodajnem mestu, pri svojem šefu in ministrskemu predsedniku dr. Korošcu, ki je odgovoren za početje celokupne vlade in torej tudi za delo finančnega ministra! Resnica je. da je vlada brzojavno naročila finančni delegaciji za Slovenijo, naj se vsi davčni zaostanki najenergič-neje iztirjajo in naj se vsakih deset dni telefonično poroča generalni direkciji davkov v Beogradu, kako se to delo vršL Resnica je, da so prihajale doslej vse okrožnice o načinu pobiranja davkov od finančnega ministrstva na podrejene davčne oblasti litografirane in da je bilo sedaj prvič izdano brzojavno naročilo, naj se davki iztirjujejo v poostreni obliki. Kako resno je smatrati to odredbo, je razvidno pač najbolje iz tega, da morajo podrejeni davčni uradi vsakih deset dni telefonično ali brzojavno poročati, kak nspeh imajo pri svojem iztirjevanju, in ne morda pismeno, kakor je bil doslei običaj. Poročati morajo zato redno, da bodo poklicani na odgovoT, ako svojega dela ne bodo dovolj vneto vršili! Doslej so bili davčni uradi v Sloveniji kljub svoji strogosti in vestnosti še kolikortoliko uvidevni, da niso takoj pognali davkoplačevalca na boben, ako je bilo očividno. da davkov ne more plačati brez škode za lastno eksistenco. Sedaj je to popolnoma izključeno. Doslej so v posameznih slučajih počakali z rubežem, aiko je pretila posameznim gospodarstvom propast in če se je videlo, da oblast ne bo na davčnih prejemkih prikrajšana, ako počaka nekaj časa z iztirjanjem. Sedaj po brzojavnem nalogu finančnega ministrstva to ne bo več mogoče, ker morajo davčni uradi poročati o svoji vnemi in višini iztir-janih zneskov redno telefonično vsakih deset dni. Splitske demonstracije v italijanski luči Trst, 17. avgusta Tukajšnji listi objavljajo dolgovezna poročila o protiitalijanskih demonstracijah v Dalmaciji, pri čemer pa silno izbija na dan razlika med listoma, ki se borita med seboj za prvenstvo v fašističnem jugoslove-nožrstvu, med »Piccolom«, ki ni službeni fašistični list, pa bi bil rad fašističneiši od najnavadnejšega fašista, in službenim glasilom primorskega fašizma »Popolom di Trieste«. »Piccolo« objavlja z italijanske strani edino le službeno poročilo agencije Štefani od 15. t. m., katero naj z ozirom na silna pretiravanja ostalih itaiijanskih listov, zlasti pa »Popola«, podam dobesedno. To poročilo s.e glasi: »Snoči (v sredo) med 8.30 in 9., ko je kraljevi italijanski generalni konzul sedel v italijanski kavarni na obali (»Caffe ita-liano della Marina«) v družbi vicekonzula Brigda in nekaterih sonarodnjakov, je skupina dijakov-Orjunašev in drugih omladin-cev, ki so se v hitrici zbrali, vprizorila Italiji sovražno demonstracijo s sovražnimi klici. Vržena sta bila tudi dva snola, katerih eden je priletel na mizo in lahno zadel konzula na levi laket. Ko je prišla na lice mesta policija in odgnala demonstrante iz neposredne bližine kavarne, se je konzul z vicekonzulom odpravil k avtomobilu, ki ga je čakal v razdalji kakih 100 m. Na potu ju je kjub prisotnosti javne sile obkolila skupina demonstrantov, ki so sovražno kričali nanju in jih skušali pretep-sti. Tekom večera so se nemiri nadaljevali in je bilo treba posredovanja javne sile. Govori se, da je precej ljudi ranjenih in da je neki orožnik streljal. Da so oblasti nekaj predvidevale za snoči, dokazuje tudi to, da je bil pred solnčnim zahodom zastražen konzulat, in ravno tako italijanska šola in italijanska društva. Doslej ni bila zabeležena nikakršna škoda pri so-narodnjakih. Kraljevi minister (italijanski poslanik) v Beogradu je dobil navodila, da predloži formalen protest jugoslovenski vladi in zahteva doline reparacije.« Temu službenemu poročilu dodaja »Piccolo« naslednjo lastno vest iz Beograda z datumom 16 .t. m.: »Danes sita italijanski poslanik GalH in angleški poslanik Kennard posetila namestnika ministra zunanjih stvari dr. Šumen-koviča. Šumenkovič je govoril z diplomatoma o nettunskih konvencijah, ki se tiskajo na posebnem papirju, da se predlože v podpis kralju Aleksandru. V diplomatskih krogih se trdi, da se jugoslovenski položaj presoja v inozemstvu ugodno Galli in Keranard sita danes popoldne odpotovala na dopust na Bled.« O dejanski predložitvi kakega protesta zaradi protiitalijanskih demonstracij v Dalmaciji ne ve »Piccolov« beograjski poročevalec ničesar. V nadaljnjem pa poroča »Piccolo* na dolgo ln Široko o demonstracijah v Dalmaciji, toda vse le po zagrebških listih in brez vsakega pretiravanja in brez neslanih ali žaljivih opazk. Vse drugače pa »Popolo«, ki službenega poročila agencije Sitefani niti ne omenja, pač pa objavlja dolgo poročilo svojega splitskega po- V Ljubljani se finančna delegacija že sklicuje na omenjeno brzojavno odredbo finančnega ministra in njeni uradniki z obžalovanjem in zmajevanjem ramen izjavljajo, da se morajo točno ravnati po izdanih navodilih, ker ne morejo riskirati, da bi zaradi neizvrševanja višjih nalogov bili pozvani na odgovor. To stališče davčnega uradništva je tem bolj razumljivo, ker visi nad njimi vidno Damoklejev meč persekucij in redukcij. Na Hrvatskem sicer žvižgajo na okrožnice dir. Koroščeve vlade, toda Slovenija je po dogovoru med dr. Korošcem in radikali klerikalna domena, v kateri so klerikalni voditelji absolutni gospodarji. Na podlagi brzojavnega naročila finančnega ministrstva podrejenim finančnim oblastem bodo danes nekemu ljubljanskemu davkoplačevalcu že prodane premičnine na javni dražbi, ker so bile vise njegove prošnje za odlog zaman. Davčni urad je poslal prosilca na finančno delegacijo, češ da sam ne more ničesar ukreniti, na finančni delegaciji pa so mu pokazali omenjeno brzojavno odredbo, da se morajo vsi davčni zaostanki brez odlosra iztjrjati, zaradi če sar mu pri najboljši volji ne morejo pomagati. V Sloveniji poje torej boben ... Kljub temu, da je dr. Korošec postal ministrski predsednik, kljub temu, da so se klerikalci po zaključitvi blejskega pakta in po lanskih skupščinskih volitvah, da bo skrbelo za interese Slovenije 130 radikaiskih in klerikalnih poslancev, pritiska danes davčni vijak huje kakor kdaj prej, in sicer še v pospešenem tempu. Silno se vladi mudi, da napolni iz praznjene državne blagajne... Novo pospešeno privijanje davčnega vijaka v prečanskih krajih in zlasti v Sloveniji, ki je že doslej sorazmerno plačevala največ davkov, je dokaz, kako upravičen je boj KDK za ravnopravnost v državi, za enake pravice in dolž nosti, in koliko koristi donaša Sloveniji sodelovanje klerikalcev v beograjski hegemonistični vladi. Ne pomaga reše vati Slovenije poleg naših klerikalcev še 110 radikalov, pač pa pomaga naših 20 klerikalnih poslancev reševati srbi-janske hegemoniste, ki hočejo iztisniti iz prečanskih žepov še zadnje pare, ker si jih med lastnimi volilci ne upajo. Kaj takega si upajo samo slovenski klerikalci. ki računajo na to, da jim bo njihove mandate pri volitvah rešila pač zloraba vere v agitacijske namene. ročevalca, ki kar mrgoli najnesTamnejših psovk na naslov Jugoslovenov, zlasti pa Hrvatov. »Lopovska Italijanožrska hrvatska nasilnost je zopet enkrat izbruhnila snoči v raznih središčih Dalmacije,« pričenja dopis in nadaljuje, da je »poulična sodrga« zlasti v Splitu vprizorila izgrede, in sicer po onem starem, dobro pripravljenem načrtu, ki gre za tem, »da bi se s podlimi napadi onemogočilo življenje Italijanov v neodrešeni Dalmaciji.« Oblasti da so vedele za te priprave, a da se Hrvatje niso ustrašili oblasti in da so hoteli nadaljevati s svojimi lopovstvi dokazujejo zadnji dogodki. Zvečer se ie začela zbirati množica, med njo večinoma dijaštvo in Orjunaši, med njimi pa tudi življi najnižje vrste, navadni zločinci in prevratneži, ki so kričali proti Italiji in fašizmu. Policija ni hotela posredovati in ie šele po dolgem času nastopila proti demonstrantom, ki so jo obsuli s kamenjem. Policiji je prihitelo na pomoč orožništvo. ki je razkropilo demonstrante. Toda ti, zlasti pa Orjunaši, so se zopet zbrali, a ko so videli laškega konzula, ki je prihajal v Nanijevo kavarno na obali, kjer se zbirajo Italijani, so naskočili kavarno in začeli metati stole proti konzuiu. En stol ga je zadel, a ko je konzul zahteval od pričujočega stražnika, naj posreduje, je to še bolj razvnelo demonstrante, katere je potem razgnalo orožništvo. Ko se je konzul hotel odpeljati z avtomobilom, so ga demonstrantje skušali obkoliti kljub prisotnosti iavne straže Metali so kamenje in skušali pretepati Italijane s palicami. Orožniki pa so zadržali demonstrirajočo množico in se je konzul mogel odpeljati. Poročilo končuje: »Doslej ni znano, , ki je po velikosti enak parniku bv«. stila nemško vlado, da se odreka določbi ver-sailleske pogodbe, glasom katere bi imela pravico v primeru neizpolnitve reparacijskih obveznosti zapleniti nemško privatno imovino. Smrt angleškega državnika London, 17. avgusta g. Po daljši bolezni j« umrl 90-'etni liberalni politik sir Robert Treve-lyan, ki je spisal več zgodovinskih del in ki j« svojčas kot minister odstopil, ko je izbruhnila vojna. Švedski polet preko Oceana Newyork, 17. avgusta, (be.) Švedska le« talca Hasseil in Kramar sta startala včeraj v Rockfordu v državi Illinois za polet v Stockholm. Letalca sta pristala prvič po programu v mestu Cochan v Kanadi. Letalca bosta letela v Evropo preko Gron« laindije. Bitka z norcem sredi Praga Praga, 17. avgusta g. Danes ob 5. uri popoldne se je na policijskem komisarijatu v predmestju Smichov zglasil mož, ki je izjavil, da si je njegov 22-letni sin,, ki je bil pred kratkem izpuščen iz umobolnice, v ponovnem napadu prilasti! v stanovanju dveh revolverjev in ene puške rn da ograža okolico. Na lice mesta j« bil tako(j odposlan oddelek rešilne postaje, ki pa je našel stanovanje zaba.rrk.adir a no ter slišaJ strele. Bilo je nemogoče vdreti v stanovanje. Poklicali so tudi gasilce. Naenkrat se je pokazala na oknu služkinja, ki jo je ogražal znoreH človek. V zadnjem trenutku se Je ognjegascem posrečilo pripraviti plahto za skoke, v katero je služkinja skočila. Policija bo počakala, da bo nesrečnežu pošla municija, nakar bo vdrla r stanovanje. Zaklad kopljejo... Praga, 17. avgusta g. Pred tedni so v bližini kralja Vari pri Ungvarju našli pergament iz lena 1612, v katerem je bilo natančno označeno, ki« je zakopanih več sodov zlatnikov in draguljev. Dva železničarja sta z občino Vari sklenila pogodbo, po kateri smeta iskati te sode. Držav« bo od najdenega dobila 40%, občina pa 20%. Železničarja iščeta sedaj s precejšnjim številom delavcev, vendar pa do sedaj zaklada še nista mogla najti. Smrt italijanskega prekoocean-skega letalca Rim, 17. avgusta. Iz Ria de Janeiro je pri. spela vest, da je v tamcšnji bolnici umrl italijanski major Kari Del Prete, ki je v družbi z letalcem Ferrarinom preletel Atlantski ocean. Pri ponesrečenem poskusnem poletu v glavnem mestu Brazilije si je del Prete zlomil nogo. Operacija je bila postala nujno potrebna m so jo zdravniki izvršili včeraj. Bolnik pa je bil že zelo oslabljen in ie danes dopoldne preminul. Vest o njegovi smrti je napravila v Rimu globok vtis. »L 55« najdena Londoo, 17. avguste (lo.) Kakor poročajo, fe sovjetska baltiška mornarica našla v zalivu K»-iporski angleško podmornico L 55, ki se je potopila 12. junija 1919. Admiraliteita ni še prejela uradnega potrdila te vesti. London, 17. avgusta s. Kakor se uradno poroča, je admiral!teta naprosila sovjetsko vlado, naj bi kosti posadke podmornice L 55 poslala v Anglijo. Šahovski turnir v Kissingenu Kisslngen, 17. avgusta. Senzacija petega kok }e bil poraz Rubinsteina napram olimpijskem« mojstru dr. Euweju. Capablanca Je zmagal nad Mjesesom, partiji Bogoljubov — Tartakover ia Niemcovič—R6ti pa sta se končali remis, dočim sta biti igri Marsh a II—Yates in Spielmann—Ta-raseh prekinjeni. — Stanje po petem kolu: Bogoljubov, Capablanca 3H. Niemooviič 3, Euwe 2/4(1), Rubinstein 2lA, Marshall 2{2), Tarrasch. Tartakover 2(1). Yates 1>Ž<1), Rčti VA, SpieU mano 1{2), Mieses 1. «JUTRO* If. 193 3 = Sobota % VTIT. T9Ž5 i tiraji in* Marija Radičeva o bolezni in smrti svojega moža Avtentični podatki o razvoju bolehanja Stjepana Radiča od atentata do katastrofe V »Domu« objavlja gospa Marija Radičeva pod naslovom »Blagemu spominu na mojega neprežaljensga druga« naslednji velezanimivi članek o bolehanju pokojnega Stjepana Radiča: Roka se mi trese, srce mi drhti, oči mi zalivajo vroče solze in v glavi se mi hoče zavrteti pri misli, da je izdihnil svojo pre-biago dušo, da je zapustil svojo trnjevo pot in mene ostavil tuižino. da je sam odšel na pot večnega miru po strašnih trpljenjih, neprestanih preganjanjih, neštevilnih zaporih in ječah. Naprosil me je par dni pred smrtjo, nai napišem za »Dom« o njegovi bolezni, glede katere je bil prepričan, da se lepo razvija in da bo v kratkem ozdravel, primeren članek, da se bo ljudstvo pomirilo, ker je čul, da se o njem širijo različne vesti. Ni pa mi bilo možno prej izpolniti njegovo željo, ker smo vsi trdno verovali, da bo ozdravel. Ko je njegov tovariš Pribičevič prisositvoval operaciji, mu je moj predragi soprog dejal, da je hvaležen meni, ker sem ga tako dobro gojila, da je krogla šla skozi »mast«, kar da mu je rešilo življenje. Obenem je izrazil željo, naj takoj pridem k njemu. Kakor smo vsi bila prestrašeni po vesteh o atentatu, tako smo se hitro pomirili, ko smo čuli, da lahko govori in da se je po strašni operaciji celo še šalil z zdravniki, ki so dejali, da še niso videli tako junaškega bolnika. To je bil njegov neizrečno zdravi humor in njegova neomajna vera v življenje. Saj vendar je imel pred seboj še tako velik program dela! Njegova življen-ska energija je bila tako čvrsta in odločna, ker je hotel narod dovesti do cilja, da se je zdelo, da je tudi krogla Velikosrba Puniše Račiča ne bo uničila. Z zadovoljstvom sem opažala, da je bilo stanje vsak dan boljše, da je postajal vsak dan ved-rejšd in da je zbiral nove telesne moči za svoje velike načrte. Peti dan po atentatu mi je zaupal, da se počuti bolje, da so ga prenehale mučiti halucinacije o atentatih, da pa še čuti veliko utrujenost, kakor da je absolviral več zborovanj. A tudi ta prevelika utrujenost je čez par dni popustila in nato je čutil samo še potrebo odpočitka. Temperatura je dnevno po malem padala, samo puls je še malo skrbel zdravnike, ki so složno izjavljali, da ga ne bodo pustili iz bolnice, dokler ne bo popolnoma izven nevarnosti. Kaj čudnega tedaj, da sem čvrsto verovala, ko so mojemu predragemu soprogu dovolili odhod iz klinike, da si bo v dobrem tednu popolnoma opomogel. Dan odhoda iz Beograda je bil določen za nedeljo 8. julija. Ker je itiste dni vladala neznosna vročina, smo prosili Boga, naj bo nebo v nedeljo oblačno, da bo potovanje mojemu dragemu bolniku znosnejše in da se ne bo preveč izmučil. Bog je uslišal našo prošnjo ter je zjutraj bilo v Beogradu oblačno in se je nebo razvedrilo šele pozno popoldne, kakor da tudi ono hoče pokazati svojo radost nad njegovim povratkom v Zagreb. Bil je zelo zadovoljen s sprejemom, biago se je smehljal na vse pozdrave neštevil-nega dragega naroda, ki ga je sprejel z neizmernim navdušenjem. Minilo je odtlej 10 dni in meni in mojemu neprežaljenemu soprogu se je zdelo, da je zdravje zopet znatno krenilo na bolje, ker je rana bila že popolnoma zacelje-na. Povabili smo torej na večer 19. julija (četrtek) na srečen razstanek dr. Gottlie-ba in dr. Ivančeviča. Priredili smo malo poslovilno večerjo na naši veliki terasi. Zabava nam je bila prav ugodna, še prepevali smo. Bili smo v svečanem razpoloženju, kakor da je moj soprog že popolnoma zdrav, ali vsaj na popolnoma sigurni poti ozdravljenja. Nismo mogli niti slutiti, da ne bodo minili niti trije tedna in da bo črv bolezni na novo neusmiljeno se zagrizel v svojo žrtev. Poslušali smo navdušeno prepevaaie naše hčerke in se ugodno zabavali že pri sami misli, v kak namen smo zabavo priredili. In tako se je tudi naš dragi rekonvalescent zadržal med nami do 2. ponoči, dasi sicer preko 11. ni bil nikoli na nogah Naslednji dan, v petek zjutraj je njegova temperatura znašala 36.5. Dr. Ivan-čevič je smehljaje pripomnil, da bi torej bilo umestno večkrat prirediti takšne družabne večere, ako tako blagodejno učinkujejo na pacijenta. Toda od tega dne so začele mojega soproga boleti noge. Bile so prave revmatične bolečine, noge so začele otekati. Sve- tovala sem mu, naj leži na solncu, kar je storil, v kolikor ga ni oviralo njegovo javno delovanje. V tem času je namreč že drugič sklical sejo oblastnega odbora za 23. julija, ki se je podaljšala preko polnoči in je moj mož s tem izgubil dopoldansko solnčenje. Celih pet dni je trpel na močnih revmatičnih bolečinah ter ni mogel spati ne podnevi ne ponoči. Naslednjega dne je prišel k njemu preiskovalni sodnik, kar ga je seveda zelo utrudilo in tudi razburilo. A nato je na vso nesrečo prejel še telefonsko poročilo iz Beograda ki ga je strahovito vznemirilo. V sredo zjutraj smo bili strašno razžaloščeni in preplašeni, ker se je našega dragega pacijenta polotila nezavest Nikoli v življenju se sicer ni onesvestil. Imela sem dovolj truda, da ga pomirim, da to ni nič resnega ter da se nekateri ljudje onesvestijo zaradi vsake malenkosti. In domišljam si, da sem ga nekoliko pomirila, čeprav tokrat sama sebi nisem verjela, ker sem se bala, da ima ta nezavest svoje globlje vzroke. In zopet so ga začele v snu preganjati nove halucinacije. V sanjah se je plašil raznih atentatov in zločinov, vendar se je končno čez par dni zopet pomiril ter je od sobote na nedeljo 29. julija lepo prespal noč in se prebudil veder in blag, kakor sicer ne v vsem času svoje bolezni. V soboto zvečer je prispel prot. dr. Singer, ki je zahteval, da je treba bolnika rontgenizirati. Naši zdravniki, ki so videli izredno razpoloženo«t bolnika, ki je bil samo še nekoliko šibek, ker ni hodil cele štiri dni, so odločno ugovarjali. Toda na ponovno zahtevo prof. dr. Singerja so vendar pristali na rbntgeniziranje in se je moj soprog z avtom odpeljal v zagrebški sana-torij. Tu je prekoračil po vsem poslopju kakih 70 korakov, kar je zanj bilo prenaporno. Ko se je malo odpočil, je dvakrat stal pred aparatom za rontgeniziranje, kar je vsekakor delovalo na njegovo slabo srce in so se rezultati takoj nato tudi pokazali. Vso noč na ponedeljek je sanjal, da mu leže na glavi Rontgenove plošče in da mu jih nočemo odvzeti. To je bil torej jasen dokaz, da se je njegovo stanje z rontgeniziranjem zelo poslabšalo, a tudi puls je to pokazal: znašal je zjutraj 160. Ta strašni puls se je seveda še isti dan popravil in padel na 138. a naslednji dan je bil že zopet na svoji prejšnji žalostni normali — 120. Breznadna pričakovanja Ln zdaj je moj predragi bolnik pričel na novo šteti dni, kdaj mu bo popustil puls in temperatura. Mirno, z božansko potrpežljivostjo je pričakoval olajšanja. Toda minevali so dnevi, drug težji od drugega, ker je spanje bilo slabo, a bolnik niti podnevi ni imel pravega počitka. Telo je bilo izmučeno, ker pač podnevi ni biio vajeno ležati na postelji. Razen tega se je zadnji teden nekoliko pokvaril želodec, ki je težko prebavljal malenkostno hrano, katero so mu dovolili zdravniki, ter mu celo priporočali post. A on se je drage volje podvrgel tudi tej naredbi in ni dva dni zavžil ničesar, marveč je samo od časa do časa omočil ustnice z vodo ali limonada To zdravljenje je priporočil prof. Chvostek, ki je 2. avgusta prispel k njemu. Toda olajšanje srca, ki smo ga pričakovali, ni nastopilo. Puls je bil vedno višji, samo temperatura je od časa do časa malo padla, a se naslednji dan zopet zvišala. Dne 6. avgusta je prišel še en profesor z Dunaja, a naslednji dan drugi iz Monakova. Oba sta se strinjala s tem, da je stanje prav resno, da pa vendar katastrofa ne bo nastopila vsaj ne tako naglo, ako ne nastopijo komplikacije. In nova nada je vstala v naših srcih, da bomo svojega predragega očeta tako nežno ljubili, tako spretno negovali, izpolnili mu vsako željico in seveda Izvrševali tudi vse naredbe zdravnikov, da bomo preprečili sleherno komplikacijo. In čim strašnejša je bila misel na dragega bolnika, tem bolj se je večala naša ljubav in skrb. Z ljubeznijo, ki gore premika, smo hoteli njegovo dušo privezati na naše duše. Toda Bog je odločil drugače. Ko sem mu usodno sredo ob 7. zvečer merila toploto, nisem v njegovem sitanju opazila nič nenavadnega. A nista minili niti dve uri — in duh njegove dobrote, ljubezni in požrtvovalnosti se je ločil od nas brez besede ter se dvignil na zvezdo Kapelo, kjer se — kakor pravi pisatelj Wells — zbirajo samo najčistejše duše pravičnikov. Im tam bo on vsekakor med najsvetlejšimi . . . ljudje Kraljica Marija na dobrodelnem koncertu Bled, 17. avgusta. Pri sinočnjem velikem dobrodelnem koncertu v Zdraviliškem domu na Bledu je napovedano prisostvovanje kraljice Marije vzbudilo splošno pozornost in je občinstvo do zadnjega mesta napolnilo veliko dvorano. Kraljica Marija se je točno ob 9. pripeljala z avtom v spremstvu adjutanta majorja Pogačnika in ordonančnega častnika kapetana Heruca. V vestibulu sta kraljico sprejeli častna dvorna dama ga. Franja doktor Tavčarjeva in ljubljanska županja gospa Olga dr. PucoA^a. Kraljica Marija je z velikim zanimanjem in pohvalo sledila izbranim točkam sporeda. Ob 10. je kraljica Marija zopet zapustila Zdraviliški dom in se vrnila v Suvobor. Za jutri ali pojutrišnjem pričakujejo v Suvoboru poset kneginje Olge ter njenega soproga princa Pavla in brata bivšega grškega kralja Nikolaja, ki sta včeraj opoldne dospela v Bohinj. Pogrešan deček - žrtev nesreče* ali zločina? Maribor, 17. avgusta Zadnjič, ko je v Dravi pri kopanju utonil nesrečni krojaški pomočnik Franc Voda, so kopalci v koroškem predmestju pogrešili tudi llletnega Srečka Omana, ki se je do približno 19 ure z drugimi vred kopal, potem pa nenadoma izginil. Ker so bili vsi razburjeni zaradi nesrečnega slučaja, ki se je nekaj ur prej dogodil, se je po mestu razširil glas. da je deček utonil. Neki železničar. ki se je ves čas kopal v njegovi bližini, pa pravi, da to ni res, in da je še videl, kako je deček po kopanju odšel na obrežje ter se tam igral z drugimi dečki. Danes se je pri starših izginulega dečka spet nekdo oglasil in povedal, da je videl sinčka še istega dne proti večeru v družbi neznanega moškega na stezi iz Kamnice proti Mariboru. Ko tako eden izključuje nesrečo. drugi pa navaja, da je dečka videl, je upravičena tudi sumnja, da se je zgodil zločin. Varnostna oblast je uvedla obširno preiskavo, občinstvo pa se naproša, da javi policiji vse eventualne podatke o izginulem dečku. _ Z našo deco v skritem jadranskem raju Martinščica, 15. avgusta Glasovi, ki prihajajo izpod slovenskih planin, pravijo, da že korači tam s počasnimi koraki hladna jesen; tu pri nas pa ni čutiti še nikakega preokreta v vremenu, kakor da smo deležni neprestane in nespremenljive milosti božje. Te dobrine južnega solnca tudi vživamo na vse pretege in se pretegujemo v vživamju na peščenih posteljah. Poznate Zurkovo, skrit rai v bližini naše Martinščice? Ko sem se vozil zadnjič ob obali, sem gledal ves očaran to skrito lepoto. Ni čudno. da popotni človek tam izpod mrzlih planin in meglenih ravnin požira to krasoto z odprtimi očmi in pritajenim dihom. Zato smo jo mahnili z našimi »Jutrovčki« todi v Žurkovo, eni s čolnom in samdo-lini, drugi »na nogah«, kakor je rekla naša doktorica Mušičeva, ki se pri »Jutrovčkih« uči slovenščine. Sredi pota med Martinščico, našo domačijo, in Žurkovim stoji v morju le nekaj korakov od obale spomenik na strašno svetovno vojno: sprednji del velike ladje, ki jo je razneslo na tistem mestu. Na več metrov visoko ruševino lahko splezaš — zob časa je še ni popolnoma razglodal — z najvišjega dela pa opaziš na morskem dnu ostali del ladje. V malem delu, ki štrli visoko nad gladino, se vidijo že razpadajoče kabine in razni vijaki ter odtrgani komadi železnih plošč. Pravili so mi, da ob hudi burji brnč ti odtrgani deli železja s strahovitim glasom. Ladja je vozila karbid in streljivo. Zaradi dežja so pričeli sodi, napolnjeni s karbidom, nenadoma vreti. Da se reši posadka, so zavozili k bregu. Pogin ie prihajal vedno bližje V posadko so puhali goreči karbidni jeziki, da se jim je smodila obleka in palilo jih je po obrazu. Zaradi eksplozij se je vnela tudi vsa morska površina v bližini; užgal se je tudi smodnik kratek hip nato je ladjo s strašnim pokom vrglo v zrak . . . Ko smo si ogledovali ta kraj pogibeli in njega zadnji ostanek, je našim »Jutrovč-kom« zastala za hip govorica. Mladina! Ta živ akumulator veselja In Zahtevajte povsod soda vodo prirejeno v orig. angl Sparklet sifonski steklenici. prešernosti! Za trenotek jo je le minula sentimentalnost in planila je v valove, da se ohladi. Sediš smo okrog po skalah, ta čas je udarila kamera: v spomin na prijetne izlete iz časa »jutrovskega« počitniko-vanja. OtročiSkl so si v Zurkovem nabrali novih vtisov, da bo pripovedovanja na zvrhane košare, ko se bodo vrnili domov črni ko cigančki. ____ Osel ga je izdal Podjedov fant, naš najslavnejši sklada« telj Davorin Jenko je osem let gladil klo» pi kranjske gimnazije. Naj vam povem, kako je doštudiral. Kobila Rozinanta, ki ga je povlekla v latinsko šolo, je tekom let sklenila svoje žalostno življenje. In ker konji na kmetih niso ravno neobhodno potrebni, se dajo prav lahko nadomestiti z volmi. Seveda za dolgo pot, kakor je ona od Dvorjan pri Cerkljah pa tja do Kranja, voli le ne mo* rejo priti v poštev. Pa je dejal brat: «Mež« nar naj ga pelje, kar z oslom naj ga po» tegne!» Zbasal se je Davorin v malo koreto, se« del na svoj težki kovčeg s težko glavo, mračnimi mislimi. Dolga je pot do Kranja, v dveh urah je ne zmagaš, dovolj imaš časa za razna premišljevanja, kam se boš odpravil zdaj po maturi. Mežnar ni silil v maturanta, ne on v nje« ga. E, pa naš kmet ni tako «zarukan», ka« kor si domišlja mestna gospoda. Prišedši do Kranja so bili vsi trije gotovi s pre» mišljcvanji in so jih hoteli zaključiti z gotovimi rezultati. Prvi se je ojunačil osel. Sredi trga začne rigati in razgrajati, da je vse vrelo skupaj, kakor je to še danes ponekod v modi, kadar mestni biriči ropo* tajo 7. bobni. Mežnar pogleda od strani svojega pasažirja, pa se ojunači še on: «Veš kaj, nič dobrega ne pomeni, da osel tako riga. Meni se kar zdi, da ne bo nič s tvojim lemenatom .. » Davorin uduši v sebi svoj odgovor in mu le veli, naj malo počaka, da gre na glavarstvo po «pos». Ko jo kreneta po do« vršen i h opravkih proti kolodvoru, je po« stal mežnar še bolj vsiljiv. «Za lemenat pa ponavadi ne jemljejo posa. Sment ven« dar, ne vem, ali boš šel res v lemenat!»... In ko se je Davorin Jenko ob letu vrnil z Dunaja, kjer se je vpisal na konserva« torij, je mežnar hudomušno mežikal: «Šment, saj sem vedel. Osel te je izdal! Takoj sem vedel, da ne bo nič z lemena« tom!» Radostnega obraza nam je pokojni skla« datelj pripovedoval svoje mladinske anek« dote, vsi smo ga radi poslušali, ljubil je moje otroke, ki so se med jedjo obešali po njem (bil je pri nas na hrani) in s kraj« carji jih je plačeval, kadar je hotel imeti mir med kramljanjem. Kdor bo prišel ju« trišnjo nedeljo v Cerklje k odkritju spo« minske plošče pokojnemu starosti Jugoslo« venske gasilske zveze tov. Francetu Barle* tu, naj ne opusti prilike, da si ogleda spo« mirne naših slavnih rojakov. Dom Davori* na Jenka sc sc šopiri v Dvor j ah pri Cer« kljah na Gorenjskem. L L. Zagonetna družinska žaloigra Novi Sad, 17. avgusta V mirni nemški vasi Pribičevičevo pri Novem Sadu se je v četrtek okrog 3. ure zjutraj odigrala strašna rodbinska žaloigra. V hiši znanega vaškega ekonoma Jakoba Philippsa so v tem času zaslišali sosedje tri revolverske strele, katerim pa niso pripisovali posebne važnosti in niso niti vstali, da bi šli pogledat, kaj se dogaja. Bližnji sosedje so zjutraj, ko so vstali, bili vendarle radovedni, kaj je bilo povod nočnemu streljanju in so posedli Philippsa. Ze ob prihodu na Philippsovo dvorišče se jim je nudil strašen prizor: sredi dvorišča je ležala Philippsova -žena v veliki mlaki krvi mrtva. Sosedje so nato vlomili v zaklenjeno sobo in našli v njej Jakoba Philippsa mrtvega, v rokah držečega revolver. Poleg trupla sta ležali dve sekiri in malo proč dva velika kladiva, zamazana s krvjo. O gToznem zločinu je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki je uvedlo preiskavo. Ugotoviti se je moglo do sedaj samo to, da je Philipps najprej ubil svojo ženo s kladivom, nato pa usmrtil samega sebe s tremi revolverskimi streli. Kaj je Philippsa dovedlo do tega strašnega koraka, ni jasno. Zločin je toliko bolj zagoneten, ker je Philipps pred leti zastrupil tudi svojo drugo ženo. Trdi se, da je pri zločinu soudeležen sin mrtvega Philippsa. To je tem verjetnejše, ker je mladi Philipps pred leti umoril svojega soseda, zaradi česar je bil obsojen na več let težke ječe, iz katere pa je pobegnil, najbrž na Madžarsko. Kulturni pregled Antonin Sova v Za velikopoteznim, temperamentnim mu-rikom Leošem Janačkom so Čehi izgubili enega svojih najmarkantnejših in najvplivnejših poetov, Antonina Sovo. Rodil se je 1. 1864. v Pacovi na Južnem Češkem. To je svojevrstna pokrajina s krasnimi travniki, številnimi ribniki, širokimi polji in kultivi-ranimi gozdovi. Vmes so lepe vasi, stari gradovi, mirna mesta. Pokrajina diha popotniku naproti mehko, toda ne osladno sa-njavost. Mnogo slik. a vse v zmernih, ubranih barvah. Taka je tudi poezija Antonina Sove. Bil je močan pesnik nastrojenj, slikar prirode in muzik besede. Zvest naslednik velikih pesniških tradicij (Vrehlick^, Hevduk, Čech), tankočuten prisluškovalec modeme francoske lirike. V vsem: umetniška natura in sodoben človek, dojemljiv za vsa močna drhtenja svojega časa. Gimnazijo je dovršil v Pisku, vseučilišče v Pragi. Tu je ostal do smrti, živeč zase, za 6voje delo in svoj krog. Bil je bibliotekar. Idealen poklic za pesnika - samotarja: življenje med knjigami. Zato v njegovem življenju ni velikih dogodkov. Zanj je bil dogodek, kadar je izšla kakšna nova njegova knjiga. In teh je lepa vrsta. L. 1890. je izdal pesniško zbirko »Reali-sticke slokv«, kmalu nato še zbirke »Kv€ty ^itimnich nalad., »Z maho kraje« ia - cit a vzdor«. To je poezija barv tn nastrojenj, lastnih vzklikov življenju in odmevov tujih klicev. V nji je še nekaj raznovrstnega duha. Potem je podpisal manifest češke Moderne. Ni šlo samo za novo poetiko: šlo je tudi za nov življenski nazor. V tej poeziji se oglaša socialen duh in duh odpora nasproti starim vrednotam. »Zlomčne duši<, »Vvboufenč smutky« sta dve nadaljnji pesniški zbirki, ki označujeta umetniški in človeški razvoj Antonina Sove. Na prelomu stoletja je izšla knjiga »JeštS jednou se vratime«, v prvem desetletju našega stoletja kažejo njegov pesniški čredo »Tri zpe-vy dheškfi a zitFku«, «Lyrika 15sky a života«, »Z£pasy a osudy«. Tu je mnogo refleksov sodobnosti, »aktualnosti«: češki problemi, socialni boji, ironija. Vmes pa veliko erotike, slik, tihega doživljanja prirode. V »Žnč« se vrača pesnik globoko vase; v zrelih letih se izkristalizira v čistega lirika, še niso končane eruDcijp njegove pesniške sile. Skoraj vsako leto nova knjiga: L 1915. »Kniha balad icka«, 1. 1918. >Zp8v5 domova<, potem »Krracejicf bra-trstvi«, »Rozjim&ni rini a večerni«, »Basni-kovo jaro«, >Basne nesobeekeho srdce«, >Nad6je a bolesti« i. dr. Dolga vrsta, kaj ne? V primeri s himniS-kim Bfezino in bardom Bearučem silna plodovi t«*. Ob njegovi zbirki »Nadčie a bo- lesti« (1. 1922.) je zapisal znani kritik Arne Novak značilne besede: »Antonina Sovo ni zadela usoda starajočih se pesnikov, ki presnavljajo, parafrazirajo, često razredču-jejo z vodo dela svoje zrelosti. Celo na 3tara leta. ni Sova postal svoj lastni epigon, da, med petdesetim in šestdesetim letom se je stoprav popolnoma našel; šele zdaj je dokončno premagal človeško in umetnostno razdvojenost svoie kljubojoče in bojujoče se moškosti in si ustvaril nov pesniški stil. h kateremu si je cela desetletja krčil pot z napornim iskanjem izraza in z eksperimentiranjem.« In kritik nove, po impresionistični Moderni nastopajoče poezije Fr. Gotz pravi na nekem mestu, da je na sedanjo češko poezijo najbolj vplival baš A. Sova — bolj nego Brezina ali katerikoli drugi pesnik. S Sovo jie zapustil svet pesnik evropskega formata, lirik, ki s svojo poezijo znova de-mentira krivo mišljenje o okostenelo - racionalnem tipu sodobnega češtva. Umrl je veliki mojster češke lirike. Bolj v ozadju, čeprav zadosti močna in zanimiva je bila njegova proza. »Ivtiv roman« mu je bil najboljši pripovedniški spis. Krasna pesem Prage in njenih baročnih lepot, pesem njenih alej in parkov, delikat-na proza, polna psihologije barv in muzike. Lirična proza, a brez oslandosti in prisilje-nosti povprečnih produktov te vrste. Obilna žetev je končana; za Sovo ostanejo spisi trajne vrednosti. —B.— Štiridesetletnica Blaženke ((erniceve. Leto«; mineva 40 let, odkar je prvič nastopila v zagrebškem gledališču pevka ga. Bla-ženka Kerniceva kot Germaina v opereti >Korneviljski zvonovi«. Takrat jie bila ga. Kerniceva še nadebudno mlado dekle, ki ie pohajala glasbeno šolo v rodnem mestu. Pozneje je dobila štipendijo in je šla na Dunaj, kjer se je izšolala do kraja pro prof. Ressu, mojstru belcanto, ki jp vzgojil še drugo znamenito hrvatsko pevko, go. Milko Tr-nino. Kerniceva se je pri njem tako izpopolnila, da je bila angažirana na operni oder v Lipskem, kjer je pela prvič vlogo Mafenke v Smetanovi »Prodani nevesti«. Glas o njenem uspehu r tej vlogi je šel po vsej Nemčiji. Več velikih gledališč jo je pozvalo na gostovanja, med njimi tudi tedaj sloviti Prinzregenten - Theater v Mooako-vem. V Monakovem je pela pozneje vlogo Eve v Wagnerjevih »Mojstrih pevcih«. Nastopila je tudi v Bavreuthu. Delovala je tu-da na frankfurtski in hannoveranski opjri. Specijalizirala se je za Mozartove vloge, z velikim uspehom pa je pela sentimentalne partije (Margareto v »Faustu«) in dramatične vloge (Neddo v »Pagliaccih« in Carmen v Bizetovi operi). Častni grob sa Elabnnda. Magistrat Klabnndovega rodnega " mesta Krogsena je sklenil, da se pokoplje pesnik Klabund, ki je umrl v Davosu, v domači zemlji na stroške krossenskega mesta. Komponist Leoš Janaček je zapustil vse svoje imetje češki univerzi v Brnu. Obresti bo do smrti uživala komponistov^ ieaa^ $Gomtor se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima . Terpentin: Mih^^RM Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Zaljubljeni Tom M!x v briljantni pustolovni komediji Tom se smeje, se zaljubi pTeko glave..., se podaja v nevarnost in premaga vse težave. Predstave ob 4., pol 8. in Yi 10. Znižane letne cene! KINO IDEAL. Glasbena Matica v Ptuju „ Ptuj, 17. avgusta. Glasbena šola Matice v Ptuju je letos zaključila šesto šolsko leto z lepim uspehom. Artistično vodstvo je v rokah marljivega ravnatelja gosp. Karla Pahorja, poleg njega deluje še troje izprašanih učnih moči: Drago Hasl (violina), Mara Kabaieva (klavir) in Anka Stohrjeva (klavir). Na zavodu 60 se poučevali gosli, klavir, teorija, harmonija in solopetje. Pod vodstvom gosp. ravnatelja je deloval tudi društveni godalni kvartet in mladinski zbor, ki je s svojimi nastopi zadivil naše občinstvo. Pouk je obiskovalo skupno 136 učencev (52 ženskega in 84 moškega spola) najrazličnejše narodnosti in pripadnosti raznim stanovom. Obisk je bil nad vse zadovoljiv, enako tudi uspeh posameznikov kakor celote prav dober. V letošnjem letu smo dosegli največje število učencev, in to ne samo za ta čas, odkar obstoja naš slovenski zavod, temveč tudi prejšnji Musikverein ni dosegel nikdar kljub vsem podporam takega števila. Med letom je priredila Glasbena šola tri produkcije s svojimi gojenci višjih in nižjih letnikov ter tako pokazala, koliko se da doseči z vztrajnim delom. Marsikoga so nastopi naravnost presenetili. Glasbena Matica se je potrudila, da je pomagala aranžirati par lepo uspelih koncertov. Godalni kvartet Zikovcev je priredil dva koncerta, enega v društveni dvorani, a drugega v proštijski cerkvi. V maju je nastopil pevski zbor Gl. Mat. iz Maribora s svojim švicarskim programom. Aranžirala je Glasbena Matica tudi koncert mladega pevskega društva Sloga iz Ljubljane. Zal, da ni bilo mogoče ustreči vsem, ki bi radi priredili svoje koncerte v Ptuju. Veliko je bilo povpraševanje, zakaj ni prišel v Ptuj tudi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Tudi pevski zbor UJU iz Ljubljane smo pričakovali, a na žalost prvič ni bila dvorana na razpolago, drugič so pa bili zahtevki zbora nesprejemljivi. Odbor Glasbene Matice je imel v pro-šlem letu 17 rednih odborovih sej. Sklenilo se je med drugim povabiti ravnatelje vseb glasbenih zavodov Slovenije na skupen sestanek, kjer naj; bi se vršilo posvetovanje, kako enotno postopati ter določiti enoten učni načrt. Finančno stanje društva je bilo v letošnjem letu dokaj usodno napram prejšnjim letom, kar je v prvi vrsti zasluga mestne občine ptujske, ki je poklonila društvu vsoto 30.000 Din. Tudi okrajni zastop ptujski jp društvu podaril lepo vsoto. Med drugimi podporniki pa blesti leto za letom ime društvenega blagajnika gosp. lekarnarja Orožna, ki z znatnimi vsotami podpira društvo. Lep uspeh letošnjega delovanja Glasbene Matice je reorganizacija Mestne godbe, ki pod spretnim vodstvom gosp. kapelnika Novotnega lepo napreduje ter nam nudi vsako nedeljo v parku nekaj razvedrila. Upamo, da bo godba s podporo, ki jo prejema od mestne občine, dosegla oni sloves, kakor pred leti. ZaL se pa ni posrečilo Glasbeni Matici v prošlem letu sestaviti si pevski zbor. Bilo je že vse p ripravljeno, a nastop posameznikov na občnem zboru Slovenskega pevskega društva, ki že drugo leto ne deluje, je uničil naše započeto delo. Glasbena Matica v Ptuju je naslednica bivšega Musikvereina, ki je bil ustanovljen pred 50 leti. Gojila pa se je v prejšnjih časih izključno nemška klasična glasba. Zavod je bil na višini v prirejanju koncertov simfoničnih in komornih del večjega obsega; to pa lahko, ker je razpolagal z izredno velikimi denarnimi podporami. Po prevratu je zavod prevzela mestna občina in šele 1. 1922. se ie ustanovila Glasbena Matica in si določila Aroje smernice. Njen razvoj se pač jasno vidi po porastu učence^. Domače vesti Najnovejša številka »Življenja in sveta" Je pravkar Izšla in prinaša naslednje zanimivosti: Iz peresa pokojnega Stj. Radiča članek »0 slovanski duši« z uvodom o Radiču kot pisatelju in z Radičevo sliko na naslovni strani. Naš znanj pesnik in pisatelj Cvetko Golar se oglaša z lepo, toplo pisano novelo »Poet Andrej«. Po prirodoslovcu H. O. Franceiu je posnet članek »Priroda na otokih Južnega morja«, ki vodi čitatelja v daljni eksotičen svet; opis teh krajev in njihove prirode se čita kakor romantična povest. Ob priliki nakupa radija za jugoslovenske bolnice je izšla poljudno-infor-mativna razprava o radiju z njegovimi »žarki zdravja in smrti«. Na Spitzberge popelje čitatelja kratek potopis: »V deželi, ki ima tisoč prebivalcev.« Zgodovinar Jos. Mravljak pripoveduje v članku »Pred dve sto leti na Kranjskem« o zadnji dedni poklonitvi, o plemiških ceremonijah in cesarskih pojedinah v fevdalni Ljubljani. O ženskj in športu ti pove mnogo zanimivega članek »Žena našega časa: športna tekmovalka« s slikami zname-nitejših športnic. V Galicijo med židovske sektarle popelje čitatelja ruski pisatelj Ilia Ehren-burg z mikavno spisanim člankom »Pri poglavarju pravovernih židov«. Številko zaključuje članek pokojnega Frana Pogačnika »Elementi«. Tej številki je priložena krasna reprodukcija fotografije E>rona Planinska »Severna stena Triglava«. Naročajte »Življenje in svet«. Stane za pol leta (zaključena knjiga) komaj 30 Din. Za ta neznatni znesek dobite čez 800 strani pestrega, ilustrovanega štiva in 26 lepih umetniških prilog! * Kongres Narodno-strokovne zveze bo brezdvoma ena največjih prireditev našega naprednega delavstva. Zanimanje za kongres je z vsakim dnevom večje in je že priglašenih izredno visoko število delegatov in gostov. Poleg bratov Cehov so prijavljeni tudi zastopniki delavstva iz vseh pokrajin naše države. Zadnie dni pa so se prijavili tudi zastopniki slovenskih rudarjev z West-falskega, ki bodo prišli pod vodstvom svojega voditelja g Pavla Bolhe, predsednika Zv eze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji Vse podružnice NSZ se pridno pripravljajo na kongres in tekmujejo med seboj, katera bo poslala več članstva na kongres. Razveseljivo Je, da so se kot prve prijavile oddaljenejše podružnice ter sporočile prav lepo število udeležencev. To zanimanje dokazuje, da Je v vrstah narodnega delavstva dovolj zrelosti ter da delavci pravilno pojmujejo pomen svoje organizacije. Trdno smo prepričani, da bodo bližje podružnice in posebno še Ljubljančan ni znali enako ceniti 20 letno proslavo svoje organizacije in da se bedo tudi ti odzvali v kar največjem številu. * Nemški novinarji v JugorfavUL Znana nemška novinarja Hermaim VVendel in Jakob Altmaver sra se v zadnjem času mudila v Zagrebu. Posetila sta g. Svetozarja Pribičeviča in dr. Trurnbiča ter se informirala o političnem položaju. Predvčerajšnjim sta odpotovala v Dubrovnik. * Nov nemški konzul v Zagrebu. Novo-imenovani nemški konzul dr. I. Feundt. ki je doslej zastopal nemško državo v Kovnu. je predvčerajšnjim prispe! v Zagreb ter je takoj nastopil svoje novo službeno mesto * Odkritje spomenika kralju Petru. V hercegovinskem Nevesinju se bo 28. septembra na slavnosten način proslavil spomin na hercegovinski vstanek, znan pod imenom »Nevesinjska puška«. Najvažnejša točka programa te proslave bo odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju in her-cegovinskim vstašem. * »Vila Veleblta« v FrancljL Jugoslovenska šolska ladja »Vila Velebita«. na kateri se absolventi trgovskih pomorskih akademij poda;ajo na naučno potovanje, je te dni prispela v Marseille. kier si akademiki ogledujejo mesto in razna trgovinska in industrijska podjetja tega velikega francoskega emporija. Dne 20. t. m. odplove »Vila Velebita« v Barcelono. * Otvoritev dvotirne proge Beograd-In-dijija. Po vesteh iz Beograda bo del dvotirne železniške proge Beograd - Indijija v kratkem dovršen. Dne 1. septembra bo prvič stekel vlak po novem drugem tiru. Do 15 septembra bodo PO novem tiru vozili samo tovorni vlaki, od 15. septembra pa bo proga izročena rednemu dvotirnemu prometu za vse vlake * Dolga pet brzojavnega pozdrava slovenskim športnikom. Uredništvo »Jutra« ie prejelo naslednji zagonetni brzojav: »Na saturria elezu Newyork vsim športnikom zdrava Gorvano.« — Kdo, kaj, odkod? .. E, zna;ii ljubljanski kolesarski Siportnik g. Gor-janc, ki Je pred 14 dnevi po svojih službenih opravkih odšel v Ameriko, se Je sredi oceana spomni! slovenskih športnikov in oddal pričujočo brzojavko, ki je romala s parnika brezžično do Newyorka, odtam v Pariz in do Beograda, odkoder je bila STečno sporočena v Ljubljano, na naše uredništvo. Treba jo je samo pravilno prečitati: »Na parniku Satturia blizu Newyor"ka vsem športnikom: Zdravo! Gorjanc. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni !ist< ljubljanske in mariborske oblasti objavtja v 77. številki uredbo ministra za notranje zadeve za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja. * II. izobraževalni tečaj ljubljanskega po-verjenlštva UJU bo, kakor je že naznanjeno. v Ljubljani od vključno 20. do 25. t. m, ' Otvoritev tečaja bo v ponedeljek 20. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici kr. učiteljišča v Ljubljani, Resljeva cesta. Vsi udeleženci, ki dospejo v Ljubljano že v nedeljo, debe nakazila za prenočišče in vse druge informacije pri pripravljalnem odboru v Učiteljski tiskarni od 15. do 19 V ponedeljek na dan otvoritve bo dajal odbor nakazila za prenočišča ter vsa potrebna navodila že od 9. dalje v zborovalnem lokalu na učiteljišču * Tečaji za učitelje gimnastike in petja. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se razpiše natečaj za sprejem v tečaje za učitelje gimnastike in petja v sredniih šolah. Oba tečaja se bosta otvorila tekom meseca septembra. * Poroka. Poročil se ie v Ljubljani gosp Slavko F a j d i g a. sin vladnega svetnika in gimnazijskega ravnatelja v pokom Ignacija Faidige z gdč Anico Šturmovo hčerko advokata dr. Karla Šturma. Obilo sreče! * Smrtna kosa. V Ljubliani je po kratkem trpljenju preminul hišni posestnik in železniški upokojenec g. Fran P a v 1 i č. Pogreb bo v nedeljo 19. t. m. ob pol 4 oorK^dne Te dni ie umrl g Jakob M a r ti n č i č mizar !z Celovca pri Mokronogu, zvest napredniak in neizprosen v svoji borbi za pravico in enekost. — Blag spomin pokojnikoma, žalu-'očim pa naše iskreno sožalje! * Sinjska alka. V Sinju se bo vršila Jutri znana dalmatinska narodna igra, katera bo letos izredno zanimiva Na »alko« prispt letos tudi nad sto nemških kopaliških go stov iz Dubrovnika Hvgra in Raba. kjer se nahaialn na letovanm ZacEierSn edino uspešno sredstvo zoper bolhe, stenice ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le / znamko »Zacherlln« — Zacherlln d. z o z. LlilfcHntia ftpnthn>'"ivfj «» 00 * »Ženski svet« št. b za nitscv. avgust >• izšel. Vsebina: Marica Bartoiova: Karin M haelis. — Dora Grudnova: Prikazen. — Ksaver Meško: V noči — Anka Nikoličeva Pisma gospodične Marine — Radivoi Re har: V najtišjih trenutkih. — Milena Mo-horičeva: Ob težki uri — Markovičeva -Gradnik: Jadro — Drago Oervsis: Istrska scliakinia. — Matija Lipužič- Mat!. — Da-vorinka Deželova Skodelica čaja. — Jan ko GlaseT: Mladost. — Dr I M. Cok: Novi korporativni red v Italiji. — Gizela Ma-eva: Zakaj ni uspehov. — Izvestja. — -»Ženski svet« izhaja vsak mesec in stane na leto 64 Din. Uprava lista je v Ljubljani Mi r je št. 2/ • Mavzolej na otoku Vidu. Po umiku srbskih čet skozi Albanijo se Je pojavila zamisel. da se na otoku Vidu zgradi spominska- kapela in grobnica, ki bi za trajno ove-kovečila spomin na pomrle tunake iz albanske epopeje. Ta ideja se takrat ni mogla realizirati, a splošno jo je odobravala vsa srbska javnost Pozneje je vlada odobrila kredit v znesku 4,000.000 Din za grad-bo Mavzolej se bo zgradi! na vidnem mestu ob morski obali Upati Je, da bo grška Mada teritorijalnc vprašanje v najkrajšem času povolino rešila ter da bo ob prilik' desetletnice proboja solunske fronte položen temeljni kamen za proiektirani mavzolej. Ko se vrnete z dopusta ohranite pridobljeno svežost, ako boste za zajtrk in južino redno jemali 2—3 žličice OVOMALTINE. 165-» • Starorimske najdbe v Ptuju. Univerzitetni profesor dr Baldvin Skaria Je v Ptuji zaposlen z izkopavanjem starorimskih predmetov v tamkajšnji dominikarskj cerkvi- V prvem grobu je našel ostanke temeljnih zidov starodavne cerkve, zgrajene v starorimskem stilu, ki je pogorela leta 1303., v drugem grobu pa okostnjake in rimske ncvce. • Opozorilo motociklistom in avtomobili-stom! Prejeli smo: 14. t. m ob pol 21. sta se ponesrečila N. Fortič in A Bernik na glavni cesti v gozdu od Jeperce do Medvod zaradi zločinske roke, ki je napela močno bakreno žico preko ceste od drevesa do drevesa Le zaradi velike previd nosti sta odnesla oba ponesrečenca še dokaj zdravo kožo Prvemu ie prerezalo koža na vratu v dolžini 15 cm in si je pri padcu poškodoval desno nogo. Opozarjajo se zaradi tega vozači, nai bodo posebno v teh krajih zelo previdni, da ne pride do hujše nesreče. Za čas si napravite sami najboljšo soda - vodo v originalni angleški Sparklet sifonski steklenici. • Dve zaporedni nesreči. Iz Poljčan nam pišejo: Te dni se je v bližini Poljčan pone-nesrečil 17 letni sin g. Kolenc«, Žagarja v Studenicah. Peljal se je s kolesom po cesti in se je hotel praviloma ogniti vozniku Le-pevu iz Poljčan. ki Je vozil težko naloženi voz lesa. Po nesreči pa se je mladi fant zaletel s kolesom med živino. Prijel se ie za oje voza in se nekaj časa uspešno branil a voli se niso dali pomiriti niti ustaviti. Fant je padel pod živino in kolo voza mu je zdrobilo eno nogo pod kolenom, pa tudi po telesu je zelo opraskan. Prepeljali so ga takoi k zdravniku v Poljčane, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa ga posla! v bolnico. — Kmalu nato je zadela nesreča Avguština Groblška, 18 letnega dijaka, ki je na glasu kot izredno priden in nadarjen fant Šel je k očetu v gozd podirat drevje. Velika posekana smreka je obvisela na drugem drevesu in ga ulormla. Ulomljeno drevo je Groblška podrlo na tla in- mu zadalo hude poškodbe. Mladenič se bori s smrtjo že veS dni. Utrpel Je mpčan pretres možganov. * Nevaren požar pri Ogulinu. V seiu Širili j evac pri Ogulinu Je v sredo ponoči nastal požar v hiši vdove Marije Ceranid. Takoj ie bilo alarmirano gasilno društvo, pa tudi železničarji. Gasilna akcija pa Je bila zelo otežkočena, ker stoje hiše zelo na gosto. Kmalu ie začela goreti tudi sosedna hiša Gasilci so se morali omejiti na to, da obvarujejo pobara ostale hiše, kar se jim je z velikim trudom tudi posrečilo. Pogoreli •uši nista bili zavarovani Požar je nastal na ta način, da ie zaročenec hčerke Marije Jeraničeve pri odhodu prižga! cigareto in vžigalico vrgel v bližino drvarnice. Razkošno! — Dlvno! — Napeto! Edinstveno! Monumentalni zgodov velefilm. Lucrezio Mm (Hčerka papeža Aleksandra VI.) V glavnih vlogah: Liane Hald. A. Bassermann. A. Fryland in Cnnrad Veldt, Paul VVeggener itd itd Licemerstvo. grozodejstva intrige orgije in krvoločnost papeževega sina. — Krvoskrunstvo — Morilec svaka in lastnega brata. Oba dela enkrat! 2urne predstave! Predstave ob 4.. 7. in 9. Tel 2124 Ljudski kino (Matica). * Mrtvec z zvezanimi rokami Preteklo sredo so v Somboru iz Kanala kralja Petra >otegnili truplo človeka srednje starosti Truplo ie že razpadalo V žepih mrtveca so našli samo dva robca z monogramom >K«. Orožništvo vodi preiskavo, ker se iomneva, da gre za zločin. Mrtvec Je nam-eč imel zvezane roke. Identiteta njegova m ugotovljena. * V!omi!ska tolpa pod ključem. Orožništvo Ludbregu je te dni zalotilo nevarno vlo- nilsko tolpo ki je v zadnjem času po me-■;rn in okolici izvršila več drznih vlomov Vodja tolpe je 28 let stari zidar Franjo Zlatar, pomogači njegovi pa so bili Liude->'it Draga in Kata Kišič, vsi iz Ludbrega ^okradeno blago, vredno več tisoč dinar-ev, se Je deloma našlo in se bo. ko bo prečkava končana, vrnilo lastnikom. * Razbojniški napad pri Velikem Orašju. ^ sredo okrog 20. je napadlo sedem oboro-'enih razbojnikov hišo Milana Stanojloviča. rgovca v Starem Adžibegovcu, in io izro->alo. Razbojniki so odnesli 20.000 Din. vre-Vv srebra in zlata ter ves nakit njegove so-iroge in hčerke. Razen tega so odnesli tudi nekaj obleke Orožništvo je bilo takoi poklicano. Dovedli so tudi policijskega psa. felefunKen radio nafte Uši. • Ukradene znamke. Trgovec s poštnimi znamkami Valerijan Petritsch z Dunaja ie 'jredvčeraišnjim s sušaškim osebnim vlakom prispel v Zagreb Ko je stopil iz vlaka. je postajni policiji prijavil, da mu je na potu od Bakra do Zagreba bila ukradena usnjata aktovka, v kateri je imel 'namke bosenske izdaje bivše Avstro-Ogr->ke v vrednosti 25.000 avstrijskih šilingov • Legar v Zadru In okolici. V Zadru in :iegovi okolici se legar neprestano širi. 'bolelo je na tej nevarni bolezni že nad '"0 oseb. umrlo pa Jih je doslej 260. Naše 'dravstveno oblastvo je na iugoslovensko-talijanski meji ukrenilo vse potrebno, da se bolezen ne razširi tudi na Jugoslovenski eritorij. • Strah pred »kačaki«. V šumi pri Iva-ljici ie nekega dne taborila četa skavtov, ki je prej ce! dam marširala. Njihov marš so opazili nekateri seljaki ter pripovedoval' v selu. da prihaia četa kačakov Oni namreč še nikdar niso videli skavtov. V selu ie zavladalo veliko vznemirjenje, vsa hišna vrata so bila zaprta in s strahom so prebivalci pričakovali prihod »kačakov«. Pozneje, seveda, je nastal smeh in krohot - Wt»MMtM»M«* sedaj ni -.d? ivora mariborskega med* klubskega -d bor a. interesirana kluba pa se moreta o tem informirati danes tekom po* poldneva pri predsedniku tukajšnjega med klubskega odbora. — Turnir za utešno dn* rilo med klubi Svoboda, Jadran, Mars in Savica se ^zvede 25. in 26. t. m. — Pred* sednik. SK Ilirija. Danes, ▼ soboto od 16. ure dal-® rening na igrišču za vse sek* ci;3 r !i junio k« pokalne tekme s SK Slavijo. SK Svoboda. Danes ob 20.30 obvezen članski sestanek. Člani I. in II. skupine naj bodo točno ob določenem času v prostorih «Svobode», Marksov trg 2JL Juniorsko moštvo odigra dne 19. t m. na igrišču SK Svobode, Pot v Rožno dolino, ob 9. uri dop. prijateljsko tekmo s SK «Sparta». Ju« niorji I. skupine točno ob 8.30 na ig.išču. Tajnik L. SK Natakar. 19. t. m. se odigra ob 8. uri na igrišču Primorja trening tekma z re* zervo Jadrana. Naslednji igralci* naj bodo pol ure pred začetkom tekme v restavra* ciji «Kutny». Laurič, Burger, Ozebek, Be* lak, Kos, Jančar, Japelj, Novak, Bizjak, šuštaršič, Sternad, Podgornik, Otič, Bonča Kapetan. SK Grafika. Igralci Globelnik, Mihe* Hč, Pelicon, Gotzl, Palek, Turčič, Hren, Acetto, Sl.rabar, lirLmen, Valentinčič, Ce* sar, Lombar, Trpin morajo biti v nedeljo dopoldne ob 7.45 na igrišču SK Ilirije. SK Grafika : SK Svoboda Jutri, v ne* deljo dopoldne odigra SK Grafika svojo drugo poskusno tekmo, in sicer si je topot izbrala za nasprotnika SK Svobodo. Ker nastopi Svoboda s kompletnim I. moštvom in tudi Grafika prvič nastopi s komplet' nim I. moštvom, obeta tekma dober šport. Pričetek tekme ob 8 30 dopoldne. Motoklub ^Ljubljana* namerava pri« rediti v nedeljo, dne 26. t. m. vožnjo po Koroškem. Preho'' čez mejo bo dovoljen brez triptika in vizuma, vendar pa mora imeti vsak vozač oziroma sovozač velja* ven potni list. Prijave vozačev se spreje* majo v klubovem tajništvu, The Rex Co., Gradišče 10 do 18. VIII. do 6. ure zvečer. Odhod iz Ljubljane je ob 6. uri zjutraj iz* pred kavarne «Evropa» na Dunajski cesti. Proga je naslednja: Ljubljana, Kranj, Je* senice, Kranjska gora, Podkorensko sedlo, Villach. Velden, Klagenfurt. Nazaj: Kla* genfurt, Ljubelj, Tržič, Kranj, Ljubljana. Člani se opozarjajo naj se tega izleta radi reprezentacije udeleže v velikem številu. Odbor. Turnir v Kissinpemi 0 poteku tretje in četrte runde mednarodnega šahovskega turnirja v Kissingenu naj navedemo še nekatere podrobnosti. V tretjem kolu sta bili zanimivi igri dam-skega kmeta med Tarraschem in Miese-som in med Capablanco in Rubinsteinom. ki sta se do mirnem Doteku končali remis. Marshall si je proti Splelmannu izbral Aljehinovo obrambo in ie Igro dobil, ker je Spielmann odpovedal v končnici Živahno ie potekla nepravilna partija Euwe-Tar-takover Euwejev napad se ie koncentriral na protivnikoveea kralja, toda TartakoveT je pariral s protinapadom in je v elegantni končnici zmagal. V četrtem kolu ie Niem- ^remensko ooročilo Meteorolog*! zavod t Linhlianl. 17. avgusta 1928. Višin«, barometri 308.8 m Kraj Ca* 1 M 30 femper paz dež 2.0 0 1 5 covič izrabil slabo Miesesovo otvoritev za oster napad, Mieses je v zamotani poziciji napravil napako in izgubil. Marshall je proti Euvveju otvoril indijsko, žrtvoval za napad kmeta, Euwe pa je napad odbil. Partija je bila v boljši poziciji za črnega (in ne. kakor nam je bilo včeraj javljeno, za Marshalla) prekinjena. Rubinstein-Spiel-mann: oba igrača sta igrala previdno in sta se v izravnani poziciji dogovorila za remis. Capablanca si je proti Tarraschu izbral Philidorjevo obrambo in si po težki borbi izgradil dobro pozicijo. Toda Tar-raseh. ki je v tei igri pokazal, da je še vedno stari bojevn:k. si je s previdno igro izboljšal položaj in partija se je končala neodločeno. Prekinjena partija Tartakover-Spielmann i z drugega kola. o kateri smo včeraj po telefonično nam sporočenemu stanju sklepali, da se je končala neodločeno, se še ni nadaljevala. Pač pa sta se partiji Capa-blanca-Tarrasch in Ruibinstein- predložiti prošnjo za sprejem, »pričevalo o prejšnjem šolanju (n krstni list, s katerim dokažejo da dovTŠe v lefn, v katerem se vpišejo. 14. do 17 !et. Učenci(ke) meščanskih Sol pa morajo predložit! prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. To prošnjo morajo kolkovati t petdinar skim kolekom. priložiti pa moralo kolek za 20 Din. Za dopolnilni izpit sam pa plačajo prigla-šenci(ke) 530 Dm taks. Pismeni dopolnilni izpiti se začno 4. septembra ob 8. zjutraj, ustmeni pa 5. septembra ob 8. zjutraj m po potrebi 6. septembra. Vpisovanje v višje ra«rede bo 3. septembra od 9 do 11 Prošnje za popravljalne izpite moralo vloKti nčencKke) direktorja 24. ali 25. avgusta. Pismeni popravljalni izpiti za vse razrede se prič no dne 30 avgusta ob 8. zjutraj, ustmeni pa se začno 31. avgusta ob 8. »jutra]. S— Na IIL dr«, realni gimnaziji r Ljubljani (Beethovnova ulica) bo vpisovanje novih učencev in repetentov za I. razred v soboto 1. septembra od 9.—12. dopoldne. Učenci naj prine-seio s seboj kTstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Isti dan od U. do 12. dopoldne se bo vršilo v a Silnicah vpisovanje lanskih učencev v 11.—VIII razred. Vsak mora predložiti zadnje izpričevalo. V ponedeljek 3. septembra od 11. do 12. dopoldne se bodo vpisovali učenci, ki pridejo t drogib zavodov. Po čl. 198 finančnega zakona za leto 1928/29 mora vsak učenec pri vpisu plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse bodo oproščeni učenci, k! bodo pri vpisu predložili oradno potrdilo pristojne davčne oblasti, da so sam! ali niih starši siromašni v smislu točke 6 člena 5. zakona o taksah. Ponavljalni. naknadni, dopolnilni in privatni izpiti se prično 24. avgusta po razporedu, k! bo objavljen na razglasni deski v veži š skega poslopja. Pričetek pismene mature bo v soboto t. septembra ob 8. dopoldne. Dag skupne službe božje m pričetek rednega pouka bosta objavljena na razglasni deski. Gospodarstvo Rekordna letošnja žetev pšenice Kmetijsko ministrstvo je te dni na podlagi oenitev oblastnih rn srezkih kmetijskih referentov sestavilo skupno cenitev naše letošnje žetve. Po tej cenitvi je bil letošnji pridelek krušnega žita obilnejši kakor v vseh letih od i. 1920 do 1927. Pridelek pšenice cen! letos kmetijsko ministrstvo na 28.7 milijona meterskib stotov napram 15.5 milijonom v I. 1927, ki nam je kakor znano prineslo slabo letino. Ti podatki seveda še niso točni, vendar je danes že jasno, da je bila letošnja letina v pšenici rekordna. Žetveni donos na hektar znaša po te] statistiki preko 14 meterskih stotov, dočim je lani znaša! Ie nekaj nad 8 meterskih stotov, v razdobju 1923 do 1926 pa povprečno 10.9 meterskih stotov. Od ostalih vrst žita se ceni letošnji pridelek Ječmena na 4.4 milijona met. stotov Osni 3.1). rži na 2.2 milijona met. stotov (lani 1.5) in pridelek ovsa na 3 9 milijona met. stotov (lani 2.0). Tudi v ostalih vrstah žita je bil pridelek znatno večji kakor lani. Te cenitve so morda nekoliko previsoke, vendar bo letina tudi tedaj rekordna, če bodo končne vsote za kakih 10% nižje. Kmetijsko ministrstvo navaja tudi zanimivo primerjavo letošnjega pridelka s povprečnim pridelkom v razdobju 1920—1927. Tako Je po te! primerjavi pridelek pšenice večji za 76.7%. pridelek Ječmena za 30.8%. pridelek rži za 20% in pridelek ovsa za 24.7%. Edino turščica ne kaže letos baš dobro, ker Je dolgotrajna suša ovirala rastlino v razvoju. Vendar se še računa, da pridelek ne bo tako slab kakor ie bil lani. Zastoj v železniškem preletu Hudo pomanjkanje vagonov, ki onemogo?« reelno kupčijo. Kakor smo ponovno poročali, je ie pretekli mesec nastalo v Sloveniji pomanjkanje vagonov. Železniška uprava jp nararof dostavljala razpoložljive vag'me skoro iz-premoga za državne železnice, ker v juniju zaradi spora s premogovniki ni jemala nikakega premoga in so «e zalogp skrčile n? minimum. Mnogo vagonov je bilo tudi od-tegnjenih železniškemu prometu, ker so bili zaposleni s prevažanjem materijala in režijskega blaga za gradbo drugega tira na progi Beograd - Novska. To pomanjkanje vagonov je najobčutneje škodovalo naši lesni trgovini. Sedaj pa so v pofetku izvozne sezije prišla še druga neprijetna iznenadenja. frakcija in strojna služba sta na območni zagrebške direkcije namreč popolnoma odpovedali. Postaje zagrebške direkcije so polne pošiljatev, mjbolj pa zagrebški kolodvori sami, ki ne zmagujejo več odpreme že prevzetih transportov. Na nedavni anketi, ki se je vršila v Zagrebu glede povišanja blagovnih tarif, je bilo ugotovljeno, da rabijo transporti od Sušaka v Zagreb 10 do 14 dni in da traja skoro teden dni, preden se en vagon postavi na industrijski tir pa-romlina v Zagrebu odnosno. da se prestavi z glavnega kolodvora na južni. Na tej anketi so govorniki povdarjal i, da vsi napori gospodarskih krogov ne bodo pomagali, ako naše železnice ne bodo mogle sprejeti najavljenih tovorov in jih hitro odpremiti do namembnih postaj. Trgovec ne more Izkoristili kupčijsko konjunkturo, če ni v stanju pravočasno dobaviti prodano blago. Iz vse Slovenija prihajajo pritožbe Interesentov glede pomanjkanja vagonov. Trgovci in industrici nikdar ne vedo, kdaj bodo končno dočakali, da dobijo potrebne vagone za nakladanje blaga. Pri takem položaju seveda preneha vsa reelna kupčija, ki se mora spremeniti v hazardno Igro Trgovci in producenti si ne upajo več prevzeti fiksnih naročil zlasti za ladijske tovore, ker iim nihče ne more jamčiti, da bodo mogli spraviti blago pravočasno do pristanišča. V tem pordedu trpi največjo škodo lesna trgovina, ki ne more izkoristili uaj-boljše konjunkture. Takih prometnih težkoč v 10. letu po prevratu pač nihče ni mogel pričakovati. Glavni vzrok zastoja v prometu je pre-napolnjenost postaj zagrebške direkcije. Pa tudi na postajah v Sloveniji je že deponiranih vrsta transportov za področje zagrebške direkcije, ki jih Zagreb zaradi pomanjkanja strojev ne more prevzeti. Najhujše pa ie to, da se prazni vagoni ii območja zagrebške direkcije ne vračajo v zadostni meri v Slovenijo nazaj. Premogovniki so morali zaradi tega v zadnjem času skrčiti svoje obrate ter nakladajo samo 5 ^ni v tednu. So dnevi, ko dostavi železnica za potrebe lesne industrije v Sloveniji namesto 100 do 200 le par vagonov. Zbornica za TOI v Ljubljani 'e pretekli teden brzojavno intervenirala pri predsedniku ministrskega sveta in prometnem ministru zaradi pomanjkanja vagouov in prometnega zastoja v Sloveniji, ki postaja od dneva do dneva bolj kritičen in nevzdržen ter zahteva nujne pomoči. Izgleda, da intervencija ni ostala brez uspeha. Kakor se čuje, je za danes sklicana v Beograd konferenca šefov vozovnih vodstev vseh oblastnih direkcij, na kateri se bo sklenalo o ukrepih, ki jih bo treba pod-vzeti, da se temu težkemu položaju od pomore in da se izognemo katastrofalnim posledicam, ki sicer pretijo naši izvozni trgovini in našemu gospodarstvu. = Dorršitev dragega tir* na progi Beograd - Zagreb. Kakor znano, bi moral biti drugi tir na progi Beograd - Zagreb gotov že do pričetka izvozne sezije. Tozadevna' dela pa so se zavlekla. Kak^r poročajo iz Beograda, se bo promet na drugem tiru otvoril l. septembra le deloma, in sicer na progi Beograd - Indiija, ki je najboli obremenjena. Poznej« bo predan prometu drugi tir vi Indjije do Vinkovcev in do Broda ter Vončno od Broda do Novske. — S'anje Narodne bank« 8. L m. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanjiu od 31. julija). Aktiva: kovinska nodlaga 866.3 (-1- 9.0), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 430.8 ( f 57.5). posojila na menire 1377.3 (-f 32.7), lombard 254.4 (+ 4.1): pasiva: obtok bankovcev 5442.4 (-4- 129.9), državne terjatve 246.4 (-1- 6.9), obveznosti no žiru 407 4 (— 22.1). po raznih računih 237.4 (— 115). Kakor ie iz gornjega izkaza razvidno, so ?e devizne rezerve v prvem tednu tek. meseca povečale,, kajti poleg postavke kovinska '»odlaga se je povečala tudi postavka *nldo raznih računov, ki vsebuje tečajne diference deviz = V trgovinski register s« vpisale nastopne tvrdke: >ldesr. tvornica kemičnih "izdelkov Ivan Čolnar. Kranj; Viktor .Teltč-nik. trgovina z mešanim blagom, Rožna do-ling (občina Vič): Peter Podboršek. trgovina t vinom. Ljubljana; Ervin Petrifek. trgovina z vinom in sadjevcem, Celje; An. šlih, trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem ornjfl Radgona; Ivan Cetinski. trgovina z vinom na debelo, Kočevje; Henrik Saboty. trgovina z manufakturo in konfekcijo na debelo. Maribor; Josip Smokovid, carinsko posredovanje. Meža; Martin Kocbek, trgovina z mešanim blagom. Sv. Ana v Slov. goricah. = Razstava plemenskih konj na jnbi-lejni kmetijski razstavi v Ljubljani. Konjska razstava, ki io priredi Kmetijska družba ob priliki 1601etnice svojega obstoja, bo v nedeljo. 2. septembra t. 1. aa prostoru Lhibljanskega veleseima. K razstavi bodo odpuščene mrzlo- in toplokrvne Živali. Iti ?rebd - plemenlaki. kobile t žrebetl ln za-skočne kobile ter dve- do triletne žrebice ^a dan razstave bodo morale biti vse razstavne živali na razstavišču do osmih zjutraj Priglasila živali za razstavo sprejema fon!ere»«ko društvo v Llubllanl alf pa Kmetijska družba za Slovenijo. Konji se bodo ocenjevali in odlikovali z denarnimi premi-lami, z zlatimi, s srebrnimi ln bronastimi kolajnami ter z družbenimi diplomami. Ta razstava bo pofcazala najlepši konjski materijal, kar sa kna Slovenija. Naravno je, da vzbuja ne samo med konjerejci, ampak tudi med ostalimi kmetovalci in ljubitelji konj največje zanimanje, kajti vsak se hoče prepričati, v kakšnem stanju se nahaja danes ta va*na gospodarska panoga. = Raistava goveje iivine. Kmetijska družba je smatrala za potrebno, da pokaže na letošnji jubilejni razstavi tudi kakšne goveje pasme goji Slovenija Zaraditega priredi v nedelio dne 9 septembra t. 1. razstavo plemenske goveje živine, na kateri bodo zastopane glavne naše goveie pasme. Mnogo priglasil je doslej, vendar še niso vsi prostori zasedeni, zato se vabijo vsi živinorejci, ki imajo prav lepe živali, da jih najkasneje do 20. tm. prijavijo za razstavo. Prijave sprejema Kmetijska družba v Ljubljani. Ocenjene bodo živali po posebni ocenjevalni komisiji in odlikovane z visokimi denarnimi premijami, z zlatimi, s srebrnimi in z bronastimi kolajnimi ter krasnimi diplomami. Razen te razstave bo na Veleseimu prireien hlev. v katerem bodo zastopane vse pasme goveje živine v Sloveniji. tako da iih bodo spoznali tudi oni, ki doslej niso še videli oddaljenejših pasem. Borze 17. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na Curih, Prago, London in Dunaj. Potrebo v devizah na Trst in Newvork je kakor običajno krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza nt London je ponovno popustila na 276.25, deviza na Dunaj pa ie nazadovala na 8.0257. Med efekti so tiils zaključene Vevče po 110. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dane«; nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 421 — 421.5. za avgust pa po 421, dočim je za december notirala 437.5 — 438.5. Investicijsko se je nekoliko okrepilo ter je bilo zaključeno po 87. Med bančnimi vrednotami se je Srpska okrepila na 147 — 148, v oslalem pa so bili običajni zaključki v Hipotekami po 58 5 — 59, v Ju-gobanki po 88.5 in v Praštedion-' po 940. Med industrijskimi papirji j® Gulr.iann dalje nekoliko popustil ter se je trgoval po 192, 190 in 185. Dalje so bili zaključki v Vevčah po 105. v Unionu Osijek po 230 in v Sarajevski pivovarni po 290. Trboveljska se je nudila po 470. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.833, Berlin 13.552—13 582 (13.567), Bruselj 0—7.918, Budimpešta 0—9.928, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0107—8.0407 (8.0257). London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.835 —57.035 (56.935), Pariz 0-222.28. Praga 168.32- 169.12 (168.72), Trst 296.50—29S.50 (297.50) Zagreb. Dunaj 8.0107 — 8.0407, Berlin 13.552 — 13.582, Italija 296.507 — 298.507, Newvork 56.83 — 57-03, London 275.85 do 276.65, Pariz 221.4 — 223 4. Praga 168.32 do 169.12, Curih 1094.1 — 1097.1. Dnnaj. Beograd 12.44 — 12.48, Beriin 168.78 — 169.28. London 34.38375—34.48375, Milan 37.04 — 37.14, Newvork 708.15 do 710.65, Pariz 27.6650 — 27.7650. Praga 20.98 Curih. Beograd 9.1280 Berlin 123.81, Newvork 519 45. London 25 2075, Pariz 20.285, Milan 27.165, Praga 15.39. Budimpešta 20.565. Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.225. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljan. kreditna 128—0. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110 (10), Ruše 265—285, Stavbna 56—0. SešiT 05—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 421 — 422, kasa 420 — 422, za avgust 422 do 423, za december 437.5 — 438.5, investicijsko 86.75 — 87; bančne vrednote: Poljo stara emisija 17.5 — 0, nova emisija 0—17, Kreditna 85 — 0. Hipo 58.5 — 59, Jugo 88 d» 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6550 — 6700, Praštediona 940 do 942.5, Srpska 147 — 150, Zemaljska Sarajevo 131 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 27 — 30, Gutmann 185—190, Slaveks 102 — 105. Slavonija 5 — 12, Drava 400 — 0, Šečerana Osijek 475 — 485. Tvor-nica vagonov 0 — 95, Union Osijek 230 do 240, Vevče 105 — 110, Dubrovačka 470—0, Trbovlje 0 — 470, Pivovarna Sarajevo 285 do 290. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (17. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 3 vagoni smrekovih hlodov, od 30 cm naprej, fco. vag. nakl. post po '225 in 5 vagonov tramov po kupčevi noti fco. vag. nakl. po^t. po 270. Eksekutivno je bilo kupljenih 138.39 kub. metrov tramov, */„ */5, */T, •/g, pariteta Domžale, dobava takoj, plačilo proti duplikatu voznega lista po 235. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni moke. • Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač 30 dni): baška promptna, 79/80 kg po 290—295, za avgust po 297.5—300. za seotember po ^02 5 do 307.5; turščica: baška, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350—852.5! oves: baški za avgust po 265—270; moka; »Ogr, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga, stara po 520—525, nova po 455—465. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 32 M vagona pšenice. 14 vagonov turščiee in 5 vagonov moke. Pšenica (79/80 kg): baška 242.5 — 247.5; baška potijska 247.5 do 252.5; banaška 235 — 237.5; sremska 237.5 — 242.5. Oves; baški, sremski in slavonski novi 215 — 220. Turščica: baška in sremska 305 — 307.5; banaška 303 do 305. Moka: ba^ka r0g» in <0gg» 370 do 380; <2> 350 — 360; 330 — 340; r6» 295 — 305; <7> 255 — 265; <8. 190 — 200. Otrobi: baški in sremski v jiutastih vrečah 180 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t. m.) Tendenca na dunajskem tržišču ie bila pod vtisom mirnejših ameriških notacij. Promet je bil minimalen. Za pšenico so cene ostale nespremenjene. Madžarska rž pa se je nekoliko podražila. V turščici je položaj nespremenjen ter s« trenutno argentinska turščica nudi še vedno nekoliko ceneje Uradno notirajo vključno prometni davek In carina: pšenica: domača 88.75 do 39.75, madžarska potijjska 41.5 — 42.5, jugoslovenska 39.5 — 40; rž: marchfeldska 38.75 — 39. madžarska 38 — 38.25; turščica: donavska 37.25 — 37.75, argentinska 37 — 37.5; oves: domači 37.25—37.75, madžarska 35.5 — 36.5. •JOTR.O* & 193 Sobota IS. ym 1928 Iz življenja in sveta Kemalova Turčija se latinizira Za fesom in po odpravi pajčolana uvaja Kemal paša v modernizirani državi latinsko pisavo. — Latinico mora obvladati vsak patrijotičen Turek! — Trije Kemalovi sotrudniki: tisk, gledališče in kino. — Doba paševanja je minila Palača bivšega kalila v Berlejbeju ob Bosporu Kemalova Turčija se čedalje bolj razvija po vzorih Zapada. Najnovej«' ši napredek v tem pogledu predstavlja uvajanje latinice v javno življenje. La« tinica bo zamenjala arabsko pisavo, ki je zelo nepraktična, zaradi česar so bile nižje plasti turškega ljudstva doslej čisto neprosvetljene. Na nekem zborovanju kemalistične stranke je preporoditelj sodobne Turčije rekel: «Kar nam je potrebno sedaj, to je res forma turške pisave. Dolžnost vsake« ga turškega domoljuba je, da se nauči latinice. Arabske pismenke so pogla« vitni vzrok, da je Turčija zaostala in zabredla v velike nesreče tekom zad« njih dveh desetletij.« Turki so še danes v splošnem nepis« men narod, in sicer ne zna citati ne pisati do 80 odst. turškega prebival« stva. Kemal dela na to, da se latinica uveljavi v deželi najpozneje tekom dveh let. Poseben odbor, obstoječ iz mladih turških pisateljev je že dolo« čil, kako se ima latinica uporabljati in koliko črk bo štela nova turška abe« ceda. Predlog, ki ga je ta odbor iz« delal, bo predložen prihodnjemu zase« danju narodne skupščine v Angori, ki ga bo takoj sankcijonirala. Kemal pa noče čakati na parlament, ampak je odredil tudi ustanovitev po« sebne komisije, ki naj že sedaj napra* vi načrt o uvedbi latinice v turške abecednike in šolska berila. Slovnica turškega jezika se v tem pravcu že re» formira in ustanovljena je celo turška akademija, ki sestavlja turški slovar po smernicah najnovejše Kemalove reforme. Kakor pri vseh svojih dosedanjih preuredbah, se poslužuje Kemal paša tudi pri uvajanju latinice v prakso predvsem tiska, gledališča in kinema« tografa. Diktator moderne Turčije pa hoče iti še dalje. Dati hoče priložnost svojim rojakom, da se nauče latinice v vseh javnih lokalih — v kavarnah, gostilnah, vojašnicah in celo v čakalni« cah na kolodvorih. Vsepovsod bodo razobešene učne deske, ki bodo vli« vale Turku novo znanje skozi oči v glavo. Turki sami smatrajo, da Bo zadela Kemalova težnja polatiniti Turčijo na mnogo večji odpor kakor vse njegove dosedanje reforme, vendar si obetajo od te novosti dobrega izida in sploš« nega uspeha. Zanimivo je, kako polagoma odmi« rajo zadnji ostanki stare Turčije in kako se presnavlja diktatorjeva drža« va. Naslov «paša» je v Turčiji že dav« no odpravljen in ljudstvo nagovarja gospodo samo z naslovom «effendi», t. j. gospod, kar docela odgovarja so« dobni demokraciji. Izvor besede «pa« ša» se baš sedaj na Turškem mnogo razglablja in tolmači. Eni pravijo, da je prišel iz Perzije in da je sestavljen iz dveh besed, iz «pa», kar pomeni no« ga, in šah, kar je toliko kakor kralj. «Pa» — «šah» bi torej pomenilo kra« ljeva noga. Že stari Ksenofon pripoveduje v svojih spisih, da so bili pomočniki per« zijskih kraljev njegovi udje, t. j. ša« hove noge, roke, ušesa, oči in jezik. Ušesa so bila starim Perzijcem simbol policije, oči simbol videnja, roke sim« bol jemanja davkov, vojščaki simbol Ladja smrti Italijanske oblasti 90 strogo pazile, da ne bi prišle glede katastrofe podmornice »F 14«, U Je zahtevala 31 človeških življenj, nobene vesti In nobene slike v Javnost, ki bi Jim ne bile všeč. A vsa njih pažnja ni mogla preprečiti spretnemu fotografu, da Je napravil skrit posnetek o mrtvaški ladji, ko so Jo vlekli napol potopljeno v puljsko luko. Slika kaže poveljniški stolp in sprednji del strašnega plavajočega groba. I podlage, na kateri stoji država, sodni« ki pa simbol jezika, ki reši vsako stvar kralju v prilog. Turški lingvisti si se« daj belijo glavo z vprašanjem, kaj prav za prav pomeni ta beseda, ki je izobčena iz javnih funkcij in bo pola* goma prešla v arhiv, kjer bo pozno potomstvo Kemalovih reform spo* minjala starih časov, ko so bili Turki nesvobodni in neprosvetljeni. Paše so bili prav za prav odpravljeni že leta 1911., izginili pa so šele potem, ko je stopil na krmilo prerojene Turčije ghazi Kemal, kakor imenuje turško ljudstvo svojega preporoditelja današ« nje države. Vendarle kraljica Hčerka bivšega cesarja Karla Habsburškega in bivše cesarice Zite, »nadvojvodlnja« Adelajda, Je bila na neki slavnosti izvoljena za kraljico v va-sici Lequeito na Španskem, kjer prebiva ta čas ostanek bivše cesarske rodbine. Zračna bilka nad Londonom Vodstvo zračnih manevrov nad Londonom je ustavilo manevre poldrug dan pred časom, nego je bilo določeno. Izjavila je, da je bilo dovolj letanja; v resnici pa so se vežbe končale zaradi tegi, ker je obramba — na papirju — sestrelila skoraj vse napadalno zračno brodov« je, 103 letala, nekaj sovražnih letal pa je moralo pristati zaradi defektov v motorjih. Branilci so v istem času izgubili 45 letal. Na prvi pogled bi človek torej mislil, da so utrpeli na« padalci neprimerno večjo škodo, a to bi bila zmota. Tri manevrih je šlo v prvi vrsti za dognanje, koliko škode bi utrpelo mesto samo in tu postane statistika naravnost po* razna. V prvi noči so izgubili napadal« ci 43 bombnih letal, v drugi 22 (bra» nilci v prvi noči 17, v drugi 15), toda v istem času so bombe — seveda te« oretično — razdejale palačo ministr. stva za zračni promet in nešteto zgradb, ki bi bile važne za obrambo. Če bi šlo zares, bi bil v dveh nočeh večji del Londona v plamenih, če bi sovražnik mesto obmetaval s plinskimi bombami, bi bil večji del civilnega prebivalstva usmrčen in to bi pomenilo milijone mrtvih lju« dil Tudi vsako letalo, ki bi ga sestre« lili, bi značilo novo razdejanje in smrt, ker bi preostale bombe pri raz. treščenju na tleh eksplodirale. Se» streljena letala bi bila torej prav ta« ko smrtonosna kakor nezadeta letala. Listi komentirajo rezultate te strašne poskusne vojne in pravijo, da bi bilo bolje, če bi do resnične vojne nikoli ne prišlo. Posebno povdarjajo dej. stvo. da so signalni aparati popolnoma odpovedali. Ti signalni aparati, porazmeščeni po vsej zapadni in južni obali Angleške, so imeli, kakor smo že poročali, na. men, da bi avtomatično naznanili bli« žajoča se zračna brodovja že davno, preden bi jih mogli na običajen način slišati ali videti. Tudi so domnevali, da bodo z njihovo pomočjo z lahkoto in točno namerjali obrambne topove in žaromete na sovražnike. Toda apa« rati so začeli delovati šele tedaj, ko L L.: Moj Ličan Ne morem pozabiti njegovega zagorelega obraza, polnega zdravja in samozavesti, in njegove preproste govorice, ki se je tako nehote končavala z bra-tovskim «znaješ. Zdi se mi, da sem videl v njem ves ta narod, ki trpi na trdih skalah kršne Like in odhaja v svet, ker mu domovina ne da kruha. Gledal sem ga z navdušenjem in občudovanjem in zdelo se je, kot da govori naša zemlja iz njega... Vozil sem iz Ljubljane v Split. Na ljubljanskem kolodvoru sem poiskal direkten voz, in ko sem stopil v coupe, sem zagledal napis: za vojnike. Toda on je že sedel na svojem mestu v kotu in nad njim je bila na polici velika bela skrinjica. Malo je bil v zadregi, ko sem se mu vsedel nasproti in je nemirno gledal skozi okno, ker je nekdo zunaj opozarjal, da je to vagon za vojake/2e je hotel vstati in oditi v drug vagon, ker je mislil, da je napačno vstopil, pa sem ga ustavil: «Kam se pel jate ?» •Na Vrhovine.* «To je na liški železnici.* «Da. blizu Plitvičkih jezer.* •No, potem je dobro. Kar ostanite!* «Pa pravi, da je za vojake.* •Saj ni vojakov — to je direkten voz.* «E, pa dobro — saj sem plačal.* Vročina je bila huda in moj Ličan se ie brisal z belim robcem, dasi so bile njegove roke žuljave in udelane, da je robec izginil v njih kakor krpica. Vsto« pil je starejši gospod, častitljivega obraza, in sedel v drugi kot. «Ali je to tretji razred,* je vprašal Ličan nemiren. «Je, je, kar sedite... vsi se vozimo v tretjem razredu,» sem ga pomiril. Gospod s častitljivim obrazom je od'ožil prtljago in se nasmehnil. «Nismo niti mi milijonarji,* je rekel z glasom, ki je bil prikupen. Vlak je zažvižgal, vagoni so zaškripali — in vozili smo se. «Od kod se pa vozite?* sem vprašal liškega sopotnika, ki je vidno komaj čakal, da bo začel razgovor o sebi in svojih zadevah. «Iz Francije.* «Kaj? Iz Francije.* «Da, delal sem tam na železnici.* Na rokah se mu je poznalo, da je bilo to težko delo. «A kako, da ste šli v Fancijo.*. «Od nas je tam mnogo ljudi. Kaj se hoče, ko zemlja doma premalo rodi.* «A tam — se dobro zasluži.* •Prejšnja leta se je dobro zaslužilo — a letos je bilo slabo. E, zamerila se mi je Francija.* •Pa potujete sami?* •Imel sem prijatelja iz bližnje vasi. Zbolel je in sem ga pripeljal domov. Do Ljubljane sem ga še spravil — tu mi je onemogel. Odpeljali so ga v bolnico. Jaz — Boga mi — nt; bi prosil, a zanj sem zbral na kolodvoru sto dinarjev. Ni prinesel ničesar s seboj, razen bolezen. Malo, da mi ni umrl na poti.* «A kako ste se razumeli z ljudmi?* «E, kakorkoli. Vozim se Že t-etji dan.* Videlo se je, da ga vsled vrrčine zmaguje spanec, a razgovor ga je oživljal. «Imam doma ženo in tri otroke, zna-ješ,« je nadaljeval, (ta «znaješ» mu je ušel kar tako), «pri nas zemlja slabo rodi. E, da bi imeli doma dela — a teko mora vsak oditi, da zasluži poleti za zimo.* •A kako. da v Francijo?* •Pred štirimi leti so rabili delavce za železnico in smo šli.* «A kako ste izhajali z jezikom.* «E, bilo nas je več in potem smo se navadili. Delali smo progo. Takrat se je še dobro zaslužilo — ostalo mi je tudi trideset dinarjev na teden...* so žvižgale — vedno ▼ teoriji, hvala Bogu — stotine bomb že t vso ko« modnostjo nad središčem mesta. Lah« ko rečemo, da je celotna obramba odpovedala v isti meri kakor ti signalni aparati. Samojlovič, Amundsen, Alessandrini «Krasin» odrine le v soboto na polž* vedovanja. Najdba steklenice z Amundsenovo pisavo, ki priča, da je bil Amundsen 1. julija še živ, je vnovič podžgala Ru» se, da se izvrše popravila «Krasina» kolikor mogoče hitro in da odrine le« dolomilec čimprej na nova raziskova. nja. Kakor je izjavil vodja ekspedici« je, prof. Samojlovič, bo «Krasin» do konca tega tedna popravljen, nakar odrine iz Stavangerja proti severu. Najprej bo ustvaril novo bazo za po« izvedovalne polete, ki bo predvidoma med Hinlopensko cesto in med rtom Leighom Smithom, nato pa bo iskal Amundsena in «Lathama» med Spitz* bergi in med Franc Jožefovo deželo. O Amundsenu je dejal prof. Samoj« lovič: Amundsen je vedno imel svoje posebne načrte in možno je, da se je podal naravnost k Alessandrini je vi skupini, o kateri je vedel, da se ne bo nihče brigal zanjo, ker so vsi delali samo na rešitev Nobila in njegove skupine. Samojlovič sodi, da se nahaja Amundsen morda kje na vzhodu Spitzbergov. «Krasin» bo preiskal tu. di ta pas. Francoska vlada, oziroma francosko mornariško ministrstvo se namerava obrniti na dansko vlado s prošnjo za pomoč pri iskanju «Lathama», ki je morda celo kje v gronlandskih vodah ali pa na gronlandskem ledu. Iz Fran* cije je odšel na Spitzberge zopet par« nik «Ailette», ki je vzel s seboj vso potrebno, da založi križarko «Stras* bourg» z živili za prihodnje mesece. Ladja raziskuje spitzberško obalo in vodovje pod nadzorstvom francoske« ga raziskovalca arktičnih krajev Char« cota. Kakor torej vidimo, se bodo Iskalci Amundsena in njegovih tovarišev za vsako ceno potrudili, da najdejo ka« kršnokoli sled za «Lathanom» in za Alessandrinijevo skupino, katero so Italijani prepustili brezsrčni usodi. Nov neuspeh itaL avijatike Italijanska letalca Ferrarln In Del Prete sta hotela postaviti nov rekord v vztrajnostnem poletu. Poskus se Je končal tragično. Pri Buenos Alresu Je šlo njiju letalo na kose, oba sta bila težko ranjena. Zadnje vesti javljajo, da Je Del Prete umrl navzlic tema, da so se trudili ž njim trije Italijanski zdravniki. Malmgreen prvič na pragu smrti Življenska opasnost za Malmgreena na Laponskem. — Meteorologa brez živil. — Onemoglost v snegu in rešitev po čudežni ekspediciji. — Malmgreen s celo in Malmgreen z zlomljeno roko smrt. Behounek pravi: Malmgreen je bil pri padcu gondolo na led močno ranjen na celem živo« Te dni je predaval v stockholmskem radiu prijatelj pokojnega švedskega meteorologa dr. Finna Malmgreena o življenju in mladosti žrtve Nobilove ekspedicije. Orisal je mlado življenje, od katerega si je domovina obetala še mnogo časti, in junaštvo, s katerim je šel Malmgreen po katastrofi «Italie» v smrt. Še zanimivejše od tega pa je bilo pripovedovanje, kako je bil Malm« green na pragu smrti že enkrat v svo* jih študijskih letih. Bilo je v času, ko je dr. Malmgreen opravljal službo meteorološkega opa« zovalca v Partetjakku na Laponskem. V opazovalnici je poleg njega prakti« ciral dr. Hofling. Hrano jima je prina« šal gori neki sluga. In zgodilo se je, kar je v teh krajih zelo običajno, da je zapadel visok sneg in Ja sta oba meteorologa ostala brez živil. Do lju* di skoro ni bilo mogoče priti. Dok* tor Hofling in Malmgreen sta vlekla žreb, ki je odločil, da mora Malmgreen na pot in preskrbeti živila, ki sta bila obema potrebna, da ne umrjeta od la. kote. Malmgreen se je odpravil in šel na pot. Pet dni je taval v snegu in je do« spel prilično daleč; ampak malo pred doseženim ciljem je omagal. Legel je tja v upanju, da pridejo ljudje ali pa, da ga najde — smrt. Preden je legel v mrzlo ležišče, je napisal na listek zahvalo tisti roki, ki ga bo hvaležno pobrala in sporočila vest o njegovi smrti ljudem. Kmalu nato je prišla rešilna ekspedicija. Malmgreen je bil že na koncu moči. Rešitelji so ga pre« nesli k ljudem, kjer je dobil okrepči* lo. Dr. Hofling, ki se je tudi odpravil na pot, da bi dobil kaj živeža, se ni vrnil nikoli več. Izgubil se je v snegu. Dr. Behounek objavlja sedaj v ne* katerih svetovnih listih svoj opis No« bilove ekspedicije in poroča v zadnjem članku o Malmgreenovem pohodu v tu, posebno na levi roki in na ključ« niči. Nihče ni vedel, kakšna je njegq» va rana, ker je bil oblečen v dvojno obleko in ker je bilo v šotoru 11 sto« pinj mraza. Kapitan Zappi, o katerem se je govorilo, da se nekoliko razume na kirurgijo, je Malmgreena pregle« dal in je izjavil, da Malmgreen nima zlomljene roke. Pozneje, ko smo bili na «Krasinu», sem vprašal Zappija, kako da je Malmgreen tako kmalu podlegel. Zappi je odvrnil, da Malm« green ni bil kos naporom potovanja, ker je imel že takoj od začetka zlom« ljeno roko. Pozneje sta mu zmrznili še obe nogi. Tega protislovja, pripominja dr. Be« hounek, si ne morem razložiti. Filmi erotične vsebine Neprijeten dogodek je doživela ne« ka 50 letna posestnica iz Domažlic v Pragi. Seznanila se je z mladim, zelo ljubeznivim človekom, s katerim sta se zaplela v pogovor o ljubezenskih zadevah. Mladenič ji je predlagal, naj bi šla z njim pogledat prepovedan film z razuzdano vsebino. Dama je privo* lila, priključila se je jima neka plesal« ka, mladenčeva znanka, in vsi trije so se napotili v tajen kinematograf, nato pa so prebili večer v nekem baru ob šampanjcu. Končno se je mladi mož poslovil, a plesalka je spremila damo v hotelsko sobo. Ker je bila stara go« spa precej opita, se ni natanko spo* minjala, kako se je vse skupaj izvrši. Io, toda zjutraj se je zbudila na po« stelji čisto naga, plesalko ni bilo ni« kjer in prtljaga jfe izginila s plesalko. Dama je imela kakšnih 50.000 čK ško« de — vendar pa zadeve ni naznanila policiji, ker se je bala, da bi nje ime prišlo v javnost. Trideset dinarjev na teden!, Uboga naša zemlja! In ti nimaš dela, da bi dala delavcu ta zaslužek! «Letos je bilo slabše. Francozi so do« bri ljudje — a zviti za sebe. Uredili so vse tako, da delavec nič ne prihrani. Kolikor zasluži, toliko porabi.* Imel je na sebi nove rujave delavske čevlje. •Koliko, mislite, da stanejo ti čevlji?* •Pri nas bi stali 120 Din.* Pogledal je resno. •A jaz sem dal našega denarja 140 dinarjev.* Videlo se je. da ga je to zelo vznemirilo. kajti težko je bil prislužen denar. «Saj pravim, da se mi je Francija zamerila. Naš človek opravlja tam najtežje delo, a plača je slaba. Niti dvajset dinarjev nisem mogel prihraniti na teden. — A povejte mi, zakaj pri nas ne gradimo železnic, da bi imeli dela?* Gospod, ki je v kotu čital časopis, je pogledal izza naočnikov. •Slabo gospodarstvo. Doma nI dela in tožimo o slabih časih.* Ličan ie vzel iz žepa kos trdega kruha in začel jesti. •Jaz, znaješ, imam hišo in malo polja, a ne rodi. Sama skala in suša. Pri nas je povsod tako. Imam tri brate, vsi trije smo bili v vojni — a, lepo smo prešli vsi trije. Mislil sem, da ne bo treba več služiti — pa so me prijeli in spravili v Pirot Služil sem še celo leto. Boga mi — težko je bilo zaradi žene in otrok. Zena dela doma, a če mož ne zasluži, ni kaj jesti. Uboga naša Lika! Veste, kje so Vrhovine. Še tri ure od Vrhovin imam do doma. Deca se bo razveselila. O polnoči bom doma. E, zamerila se mi je Francija.* Ubogi Ličan! Koliko sile in zdravja Je bilo v tem utrjenem telesu, teh močnih rokah! In obraz tako lep, naš, zagorel, izrazit! In misel tako jasna, beseda resna, volja do življenja in dela tako velika! Sto in sto drugih bi obupalo — ti se držiš svojih skal, in če ti ne dado kruha, ga iščeš po svetu, kjer izrabijo tvoje sile do skrajnosti, da moreš po« slati domov par dinarjev! Onemel in posurovel bi človek od trpljenja, postal bi neumen in omejen — ti pa si bister in dober, prevdaren in zgovoren, da te je vsak vesel in se čudi tvoji naravni misli! Gledal in občudoval sem tega človeka, ki ni imel ene besede pritožbe. •Jaz sem zadovoljen,* je rekel z jasnim pogledom, »doslej sem imel vedno srečo, samo letos se mi je Francija zamerila.* Zdelo se mi je, da imam pred sq» „Šibki spol" na olimpijadi Res se bo treba krrahi odločiti, da opustimo nekaj čisto brezzmdselnih re-čenic o ženskah. V dobi, ko se je pojavil vitki, mišičasti, prožni, zagoreli sportgirl, je n. pr. naravnost smešno govoriti o »šibkem spolu*. Morda je veljalo to v času naših dedov in babic, ko so bila dekleta eterične, sentimentalne prikazni v rožastem oblaku tula ali museiine, vsa narejena iz zadreg, bojazni in omedlevie. Toda danes, v času, ko se ženske na mednarodnih olim-pijadah borijo za svetovna prvenstva v metanju krogle in diska, v skakanju, sabljanju, tekanju in plavanju!? Samo enkrat na olimpijadi si lahko začutil rahel odmev na tiste čase, ko so bile ženske še «šibki spol*. To je bilo tedaj, ko je Breslaučanka s silnim skokom dosegla cilj tekalne tekme in je nekaj tekmovalk za njo iz jeze ali žalosti (gotovo ne radi utrujenosti!) padlo v nezavest Sicer pa še nekaj: Ta Breslaučanka je poročena žena in še neka druga med rekordistkami živi v zakonskem stanu. Tako nam je olimpijada tudi v tem ozi-ru prinesla nekaj novega. Samomor kokainista v gledališču V Kovnu si je pred nekaj dnevi končal življenje neki kokainist med gledališko predstavo na restavracij* skem vrtu. Varijete je bil baš v pol* nem obratu, ko je skočil mož iz ob* činstva na deske, češ, da bo pokazal točko, katere ne zmore noben artist. Publika je postala pozorna. Mislila je, da hoče mož ukaniti artista. Prišlo pa je drugače. Ker je imel artist v rokah nož, kate* rega bi si bil moral po programu za* saditi v prša in si z njim razparati tre* buh, je vzel mož iz publike artistu nož. Zasadil si ga je v trebuh, katere* ga je razparal, da so mu izkipela čre* va. Občinstvo je mislilo, da gre za na* vaden fakirski trik, moralo se je pa prepričati, da je stvar krvavo resna. Sele ko se je mož zgrudil in je izgubil mnogo krvi, so nekateri pristopili in šli po zdravnika, ki je ugotovil nasto« pivšo smrt. Pri samomorilcu je našla policija listek z besedilom: «Kokain me je pognal v smrt. Ne uživajte ko* kaina, da vas ne zadene isti strašen konec kakor mene!* Puccinijevo ,/Turandot" sta skomponirali dve ženski Na precej hrupen način skušata dve dami, Frieda in Goldina Robin* son, v Jeruzalemu obrniti občo pozor* nost nase. Prosili sta ameriškega glav* nega konzula v Palestini Hauserja, naj bi interveniral v njun prid, češ da je Puccini j evo posmrtno delo «Turan* dot» prav za prav njuno delo. Opero z isto vsebino, in sicer muzikalno ka* kor po besedilu sta objavili že leta 1896. v Nemčiji, a Puccini jo je pla* giral. Baje je že več uglednih glas* Senikov primerjalo obe deli in ugoto* vilu njiju identirnost. Ti glasbeniki, med njimi ravnatelj jeruzalemske glasbene šole, so svetovali obema se* strama, naj tožita Puccinijeve dediče za izplačilo tantijem in bajf sta se v tej zadevi že obrnili na konferenco duševnih delavcev pri Društvu narodov. Ameriški konzul Hauser je oficijelno pomoč odklonil, vendar pa je pisal privatno bivšemu ameriškemu posla* niku v Carigradu Henryju Morgen« thau, da bi ta vzel zadevo v roke. Ro* binsonovi sta Nemki iz Hamburga, vendar se obračat; na ameriške obia» sti, ker imata za svojo opero tudi ame* riški copyright. Stvar je začela vzbu* jati v jpvnosti seveda veliko zani* manje, _ Naročilo 0 slovitem francoskem kiparju Car-peauxu pripovedujejo sledečo anekdoto: Nekega dne je prejel od bogataša naročilo, naj bi mu upodobil »Polifema«, ki je raztreščil Acida s težko pečino. Naročilo ni Cerneauxu prav nič prijalo in sploh ni začel delati. Bogataš ga je nekoliko dni pozneje obiskal in ga na-ganjal k delu. Tedaj ga je povedel kipar v kot svoje delavnice, kjer je ležala na tleh brezoblična masa ilovice. »To je vaša skupina,« je dejal, ne da bi trenil z očmi. »Kako to?« je vprašal klijent. »Nu, to je pečina« je odvrnil umetnik. »Lepo, a kje Acis?« — »Leži pod pečino čisto raztreščen, ni ga več videti« — »ln kie je Polifem?« — »Ta je seveda odšel.Mislite, da je kar ostal na mestu, potem ko je zalučil skalo?« Vkuhano sadje »Kaj ni noben ključ primeren, Janko?« »Ne!« »Tedaj stopi rajši dol! Mama bo kmalu nazaj in bo nama dala plačilo, ker sva bila pridna.« Svinje so požrle žandarmerij-skega častnika Pri Nagyecsedu na Madžarskem so našli v nekem svinjaku žandarmerij-skega poročnika Mihaela Kiralyja mrtvega. Živali so ga bile zgrizle. Obdukcija je dognala možnost srčne kapi, vendar ni izključen tudi zločin. Oblasti preiskujejo zadevo, da bi ugotovile resnico. d. upu je vssko množino n LKO" 9547 Ljubijana-Kolizej. SI z o. z. ffi- Ce imata dva smolo, se tretji veseli. Sokol Sokolsko slavje v Ljutomera Metropola Prlekije. mesto Ljutomer, Je doživela 14. in 15. t m. lepo slavje. Ta-mošnji Sokol je na slovesen način proslavil 251etnico svojega obstanka in svojega plo-donosnega dela. Možje, ki so gradili pred 25. leti to sokolje gnezdo, dr Chloupek, Jo-ško Rajh. dr. Rosina, Babnik Ln drugi, počivajo že pod h!a pasr^cLcnjaJsv t/t roajaL oa, rux/rwv* obcuisioausaka btstda, pcw —Afcy manjši uvsak Di*, 5--, Pri*tojbova, ta, fifre DU. jv ■«. orislojbin* jt vpasla> L oog*+m. « mstrociltm,, w /» oglasu«« prujbeucr. čikoiMu rruun, pa JU* Lra. ________t/Muc* (jitbtynna.,ši nSji ^vJUamjLtga uiaJaja,: vsaka btruias Duv - Hcu* nanj/t tAAStk Vin, Pristojbota, ta ftfro Pu, Brivskega pomočnika »olldnega in dobrega delavca išče samo /.a striženje bubi frizur salon G j u d Aleksander, Kongresni trg it. 6. 20913 Brivskega pomočnika perfektnega v striženju na bubi sprejme ev takoj proti dobri plači Peter Ursu-lescu, gosposki in dams.ki frizer, Murska Sobota« 25960 Šivilje M moško perilo sprejme v Industriji perila Jos Roji-na, Aleksandrova cesta 3. 25992 Slaščičarskega pomočnika ftarejšega, popolnoma iz-vežbanega v biskvitih, de-sertib in keksih, išče za takoj tovarna Ponudbe je poslati na upravo »Jutra» pod »Izvežban 36». 26036 Frizersko vajenko prijetne zunanjosti, inteligentno, ki ima veselje do dela tn i znanjem nemšči-ne išče salon Gjud Alpks., Kongresni trg 6. 25941 Gospodično iprejmem kot vzgojiteljico dveh fantkov — v 6tarosti 8 in 6 let Znati mora tudi nemško. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod lifro »Vzgojiteljica 940». 25940 Modistovsko učenko g primerno predizobrazbo aprejmem takoj. Prednost imajo hčerke železničarjev Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25868 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega, sprejmem takoj Janko Zorman. Ruše pri Mariboru. 26060 Mesar, vajenca poštenih staršev, sprejmem Naslov se izve v ogl odd. »Jutra«. 26030 Plačilno natakarico iščem za na debelo, kj bi tudi opravljala domača dela. Pogoj: čedna zunanjost, poštena in kavcije zmožna. Na3top takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 26051 Knjigovodjo aH knjigovodkinjo i večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega Jezika v besedi in pisavi, samostojno moč, sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo zahtev je poslati na: Fric Zemljič, vinogradsko veleposestvo in vinske kleti v Ljutomeru, Slov 26067 Ekonoma absolventa vinorejske lole f večletno prakso sprejmem za vinogradsko veleposestvo v Ljutomerski okolici. Pismene ponudbe i navedbo zahtev ob prostem stanovanju je poslati pod šifro: »Dober strokovnjak« na oglasni oddel. «Jutra». 26068 Hišino Inteligentno in zdravo, ki bi obenem skrbela za dveletnega otroka, sprejmem Ponudbe na Zora Karama-ta. Zemun, Karamatina ul. 17. Mesarski pomočnik dober, vešč tudi v sekanju mesa. dobi takoj mesto Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26100 Šoferja ki bi opravljal zraven šoferskih poslov še kaka druga dela v gospodarstvu, sprejmem Pismene ponudbe je poslati-na: Fric Zemljič, vinogradsko veleposestvo in vinske kleti v Ljntomeru. Vajenca s primerno šolsko izobrazbo in lastno oekrbo, za ma-nufakturo sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra» pod »Marljiv 5«. 26061 Trg. izobražen gospod star čez 30 let, dobi meeto v pisarni v Ljubljani. Pismene ponudb« do 25. t. m. Ea ogl odd. »Jutra« pod »Dobra moč«. 26076 Učenko za štepanje gornjih delov sprejmem. Izve se v oglas, odd. »Jutra«. 26081 Čevljar, pomočnika zanesljivega, veščega vseh dtl, sprejmem takoj v stalno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Pogačnik, Ljubno, Gorenjsko 26103 Fino kuharico z dobrimi izpričevali, snažno in vajeno veeh domačih del. sprejmem. Pismeno na ogl. odd »Jntra» pod »Fina kuharica 111». 26111 2 izurjeni pletilji za telovnike sprejme M. Pretnar, Podbrezje - Pod-nart. 26112 Fabrikantom in grosistom Sprejmem prvovrstno b lino zastopstvo za Bosno, Dalmacijo Hrvatsko, vseh vrst: manufakture, čev. Ijev, nogavic, sploh pletenin kot tudi galanterijskega blaga in drobnjave — Naslov v ogl odd «Jutra» 25994 Vinski potnik dobro vpeljan po Sloveniji dobi pod ugodnimi pogoji takoj mesto. Ponudbe je poslati pod šifro »Vinski potnik 96» na oglas. odd. «Jutra». 26070 Potnika dobro vpeljanega, i večletno prakso, sprejmemo za prodajo špecerijskega predmeta proti dnevnicam in proviziji Ob prestani preizkušnji pa sta'na plača Le odlični gospodje naj stavijo svoje ponudbe pod »Zanesljiv 200» na ogl. odd. »Jutra«. 26078 Visokošolka želi mesta domač« učiteljice za vse predmete gimnazije in realke Ponudbe pod »Vestnost« na ogl. odd. »Jutra». 26089 Mlekar . izvežban ▼ mlekarstvu ln sirarstvu. išče slnžbe. even-tuelno vzame tudi mlekarno v najem Naslov v ogl. odd. »Jutra*. Mesto trg. učenca iščem (a IS let starega sina i »no meščansko šolo. zdravega in zanesljivega Reflektiram samo na veije trgovine, kjer s« bo dobro izučil Ponudbe na naslov Miloš Rozin. Trbovlje 25639 Šofer in vešč mehanik išče službe Naslov v ogl. odd »Jutra«. 26054 Trg. pomočnik mešane strok« Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Dobra moč«. 26058 Pletilnice! Mlado dekle prosi mesta v šivanju pletenih izdelkov. Naslov v ogl odd. »Jutra« 26057 Izurjena pletilja želi premeniti službo, najraje s hrano in stanova njem v hiši Našlo v ogl odd. »Jutra«. Brivski pomočnik damski frizer Plača Din 1800—2000 mesečno. Nastop takoj ali po dogovo ru. J. M&znarič, Jesenice. Gor. 26108 Mlad}? obchodvedouci s (ičetni, kancelAfskou a advokAtnl praxi. prijme mi-sto t SHS. Dosud zamč-stnin v pfednlcb pažskych teatilnlch zivodech, znalj nakupu I prodeje. Pfijme misto jak4koliv a kdekoliv obor nerozhodnje Laskavi nabidky na inačku: »Nastoupiti možno od 1 9 28.» 26122 Prodajalka dobro izurjena v mešani stroki. Išče službo «a oktober. Cenj ponudbe na ogl odd. »Jutra* pod »marljiva 2462». 26135 BSSggg la trbovelj. premog In lepa, soba bukova drva k n p 11 r najugodneje pri tvrdki Franc Slovša. Raz lagova ulica 20 175 ŽičnatI posteljni vložki najceneje pri tvrdki Fr Stupica. Ljubljana. Gosposvetska 1. 26117 Ročni voziček (dvokoiico) in gugalnega kcnja prodam Cena nizka Naslov v ogl odd Jutra 26033 Otroški voziček knpim Naslov v Ogl odd »Jutra«. 26008 Opravo popolnoma novo. belo. kompletno kuhinjo, moderno spalno in jedilno sobo iz politiranega trdega lesa in pisalno mizo z omaro za knjige, urodam vsled preselitve. Prijazne ponudbe pod »Srez Prevalje« na ogl odd. »Jutra». 25406 Nogavice kupite v Tovarniški zalogi nogavic in pletenin: Ljubljana, Miklošičeva c. 14. — nasproti hotela »Union«. 177 Motorno kolo najboljšem stanju poceni prodam Krekov trg 2. Celje. 25963 Motor A. J. S. 350 ccm, 2 meseca rabljen, proda Gustav Pečnik. Sto-žice 47, p Ježica pri Ljubljani. 26083 F. N. motorna kolesa 350 ccai in 500 ccm. kupite na Bmesečn« obroke brez naplačila in brez obresti. Zastopstvo H. Kenda. Ljubljana. 26074 Mesto gospodinje išče mlada vdova, ali kaj , MOtOmO KOlO primernega. gre tudi k prodam za 1200 Din v M.i-otrokom Naslov v oglas- | riboru, Splavarska ul 7, nem oddelku »Jutra*. 26059 gostilna Safarič. 26146 Moško in žensko kolo dobro ohranjeni, prodam Poizve se v ogla« oddelku »Jutru. 26017 Damska kolesa po Itvanredno nizki ceni nudi Oton Zemelrok Marijin trg a 26119 VridtMi Finega vina .rizling) lastnega pridelka, večjo množino, proda Franc Seidi, Novo mesto. 26029 Pšenico ji druge vrste žito 04 ku ,ovali za m!in ali reletr §ovino — Slane i drug »Ijek 25759 80 hI vina l 1926 jako dobrega 12% prodam Vino oddam tudi v manjših partijah Ogla siti «e je pri Franr Cerin. Sv Andraž v Halozah pri Ptuju. 26064 Biskvit forme raznovrstne. kupim takoj Adolf Kern. Kranj 26035 Stare kovine Ka.kor baker medeninu ■uje iD ola fia najbolj* cCalin« k d '.»ereb Mandaličin* t b 15e> Udeležim se v ii šifro »Zas urainik« na — oglasni odd »Jutra« 26'HKi Hrastove parkete •tobavlja Vam najugodnt-jc tovarna Alojzij Kane — Mengeš 23652 Lesene stopnjice i ograjo, kupim Ponudbe na oglasni od »Jutra« pod »Stopnjice». 26086 Štedilnik nov. prodam za 100 Din Križevniška ul 11/I. 26096 Predelna stena steklena. lepa. ceno na prodaj A Verbič. Stritarjeva ul 9. 26123 Steklena stena 3 80 m dolga. 3 20 m visoka, v sredini vrata, naprodaj Hote! Štrukelj. 26130 V PrevaHah je naprodaj ob glavni cesti ležeča solidno zidana ter za vsako obrt uporabljiva pritlična hiša s 4 stanovanji Za kupca stanovanje takoj prosto Poleir hiše se nahaja precej obširen vrt Natančnejša pojasnila daje notarska pisarna v Prpv.v Ijah. 25879 Posestvo pri Rog Slatini. 12 oralov, na prodaj. Cena 12.000 Din Pojasnjuje Martin Strašek. Gaberje 153. Celje. 25964 Enodružinsko hišo prodam v najlepšem in mirnem kraju. 15 minnt od glavne pošte v Ljubljani. Naslov v ogl odd. »Jutra« 26049 Posestva, gostilne vile. hiše, pekarijo, proda Realitetna pisarna, Ljub-Ijana. Miklošičeva 14 26138 Parcela lepa stavbna, na najlepšem kraju v mestu naprodaj Uena 260 000 Din. Poizve se Strm pot 8. 26151 Novo vilo 15 minut od glavne poite. 6 sob, vse pritikline, par keti. elektrika vodovod, prodam za Din 250 000. — Ponudbe pod »Ob Dunajski cesti« na ogl odd. »Jutra« 25980 Lokal za trgovino ali obrt s stanovanjem oddam takoj v najem Dol. Logatec, gostilna Soča. 26006 Restavracijo z ogromnim inventarjem tn vrtom za 1000 oseb. prodam v Zagrebu radi bolez^ ni (cca 60.000 Din). Ponudbe pismene na naslov: Hubert Pudič, vlasnik restavracije. Okrugljak. Zagreb. 26053 Lep lokal pisarne. 2 elegantni stanovanji s 5 sobami, v novi hiši na Miklošičevi cesti, vis-a-vis hotela Uniona. oddam Vpraša «e: Kralja Petra trg 8. visoko pritličje, levo. 26072 Gostilne in lokale oddaja Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva cc-sta 14 26093 Večji lokal *redi Ljubljan« za skladi šče ali mirne obrt oddam Naslov v ogl. odd «Jntra» 26152 rrnmmmmm tSESSSu}. Špecerijsko trgovino že 20 let staro, dobro ido-čo, oddam r najem z vso zalogo proti nizki najemnini Pctreben kapital Din 50 iKKt Cenjen* i*onudbe na upravo »Jutra« pod «Pro metna točka* /32 26032 Tovarno /.a čajne p*civo » popolnoma najnovejšimi stroji, v mestu lam takoj v najem Ponudbe j* poslati na upravo »Jutra« pod »Tovarna* 26037 V Kranju na glavni-in trgu Inajpro metnejša točk* industrijski in**to) oddam t oajero 6 večjih in manjš;h skladišč pripravnic >.» v«ako obrt !nter*sentje naj javijo uri la-tnjku Francu Slujdiču 256.% Mlin na stalni vodi. vzamejn v najem v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Mlin«. 26082 Gostilno ali točilnico dobro idočo. prevzamem na račun ali v najem. Poizve se v oglas. odd. «Jutra». 26090 Brlvnlco konkurenčno zmožnemu brivcu dam v najem ali prodam n3 odplačevanje Matija Bukovčan. Celje 26099 Lokal na prometnem kraju, pripraven za vsako obrt ali trgovino oddam takoj v najem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 26140 Pisarno v sredini m«=ta s souporabo telefona takoj oddam. Ponudbe pod »Center 500» na ogl. odd. «Jutra». 26143 fUmi>tuft}u Stanovanje i—S »ob, • kopalnico lUea za »eptemb-j t teatra m» «t» — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro • Samec* 25687 Boljša zakonca brez otrok, iščeta (a september stanovanje 2—8 tob s kuhinjo in kopalnico, v centru ali neposredni blili-ni mesta Vzameta ev tudi meblovano sobo 4 kuhinjo in sou[>orabo kopalnice. — Ponudbe 1 navedbo najemnine na ogl odd. »Jutra« pod »Newjrork«. 26079 Hledan byt pekoj, kuchyfl, zarizenj v Ljubljani neb Zihfebn, bliže stredu mčsta. nab na značku »Udejte cenu % popis*. 26121 Tri dijake (-Inje) ali uradnice sprejme uradniška družina na vestno oskrbo na Taboru Zdravo stanovanje in dobra hrana Našlo* v ogl. odd Jutra. 26034 Profesor, družina vzame 1—2 dijaka v dobro oskrbo Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 25979 Dva di|aka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov t ogl odd »Jutra«. 26104 Dijakinje nitjih razredov, sprejmem na vso ofkrbo Cena trner-na. V sredini m«»ta Naslov v ogl. odd »Jutra* 26107 Sobo « hrano in souporabo klavirja iščem za sedmošolra pri boljši družini. Ponudbe pod »Plača po dogovoru« na ogl odd »Jutra« 26118 Dijakinjo iz boljše hiše vzamem v oskrbo Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Profe. sorska rodbina« 26127 Dijak nižješolec iz odlične družine se sprejm« na stanova nje in hrano »Mirj»»/128 26128 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26055 Sobo meblovano, popolnoma «e-parirano iščem za 1 september. — Ponudbe pod: »Opremljeno« na ogl. odd. »Jutra« 26073 Opremljeno sobo lepo. veliko. ▼ sredini mesta. t električno razsvetljavo. ta eno ali 2 osebi. od. dam takoj Naslov v ogla« oddelku »Jutra« 26066 Kot sostanovalca sprejmem go«] gospoda . »Jutra« Naslov Sobo oddam poleg univerze ta 3 dijake ali dijakinje Našlo* v ogl. odd. »Jutra«. 26097 Sobo čedno, suho s posebnim .vhodom, takoj odda Anton Maver, Ahacljeva 5. 26098 Prazno sobo t električno razsvetljavo in posebnim vhcdom iščem za takoj. Pismene ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »separirano*. 26126 Opremljeno sobo lepo ln zračno, s prostim vhodom ln elektriko, oddam takoj ali s 1. septembrom. Naslov v oglasnem odd »Jutra*. 26134 Prazno sobo podstrešno. s posehnim vhodom, takoj oddam Novi Vodmat 62. 26132 Sobo oddam boljši uradnici ali lijakinji tik gorenjskega kolodvora Medvedova uli-8/1 Bokalic 26141 Vjvhrana Dva gospoda ali dijakinji sprejmem na dobro meseno hrano po nizki ceni Naslov v ogl odd. »Jutra* 26109 Dvpiti Kateri starejši gospod inteligenten. bi pomasral mladi istotaki simpatični dami z malim posojilom Ponudbe -dati na ogl odd •Jutra« port Sifru »Iz ne »reče v srečo«. 26056 Carmen! Prosim, dvignite pismo! 26094 Erika! Dvignite pismo v oglasnem oddelku pod prejšnjo znač ko. 26139 Prazno sobico skromno s posebnim vhodom (podstrešje), išče čet dan odsotna šivilja — Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro 120 Din« 26001 Mesečno sobo meblovano. s posebnim vhodom elektr ratsvet-ljavo. v centru mesta od dam **mo solidnemn gospodu NaMov uove oslas-ni odd «Jutra» 26016 Sobo s hrano in celo oskrbo pri boljši družini išče osmošo-lec Soba mora biti zračna », elektriko Naslov v ogl odd »Jutra* 2604O Sobico tik gorenj«kega kolodvora oddam takoj gospodu tli dijaku Naslov v oglasnem oddeVku »Jutra* 25638 Opremljeno sobo lepo, t posehnim vhodov oddam takoj Naslov nov* oglasni oddelek »Jutra* 25904 Onremlieno sobo v centru meeta, » posebnim vhodom, išče boljši gospod Cena postranska stvar Po nudhe na oglasni odd »Jutra« pod »Separatni vhnd 100». 26065 Gospodična stara 35 let. inteligentna, čedne zunanjosti, želj po znanstva v svrho i*nitve f starejšim gospodom od 38 —45 let Vdovci niso izključeni Samo resne ponudbe pod «Samotarka». na ogl odd. Jutra 25993 Dopisovati v svrho ženitve ieli s gospodično prijetne zunanjosti. lepega značaja in plemenite duše istotak manjši obrtnik srednjih let Cenj ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »plemenita«. 26113 V gostilni Amerika na Glincah v soboto koncert in v nedeljo zabavni večer 1 plesom godbi-nega društva Gradašca. 26105 Pletilni stroj osemključni, št. 8/90, malo rabljen proda Groeger. strojno pletilstvo, Ormož. 25927 Pletilni stroj 9/70 >n pisa'ni stroi Re-mington prodam Nas'ov v ogl. odd »Jutra.. 26092 Hrastove hlode frize in deske 27 ram k o f, u j e t vsaki množin, Ivan Šiška Ljubljana. Me teikova ulica 4. 174 9Zf Potni gramofon t 22 ploščami, za 1000 D naprodaj. Brivnica Jeze-r-šek, Novi Udmat. 26088 Zlato uro Je Izgubila dijakinja Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Cešnik, Gorupova ulica S. 26144 ir; Avtodelavnica in avtotaksa (pnevmatika?) in olje je na prodaj Mihael Ožek. Levstikova 2. Celje. Telefon 60 Govori se lahko od 8.—12. v sredo 25962 Angora mačke čiste, takoj kupim Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 26075 Srna mlada, popolnoma domača in lepa psica črne volčje pasme, 8 mesecev stara, zelo ceno naprodaj. Ponudbe na upravo pod »Srna*. 26124 Rast brade pri damah m vse nadležne dlačice aa tilnb ku pod oazduho lo aa obrazu odstranite tami oa aalpnpro-stelSt nafln t mol'm (neizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni sam« OId tf) franko ako fx>fflete denar naorei. Kosro lahoratnrii 41 W. eCKHARDT Aosshor« DeutschlaodL Ra»pnepurffpratr 12 93. Katera veletrgjovlna bi dala hišnemu in zemljiškemu posestniku manufai-turno blago v komisijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26068 Otomone » različnih vzorcih po SB0, tiOO in 38C Din otomanska pregrinjala modroce Itd. kupite najbolje pn Rudolfa Sevorju tvornica tapetni-oohigtva. Marijin trg »9 ^ Huno očesa Najboljše a -istvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Skladišč« . lekarnah ali drogerijab ali na* ravnost i2 tvomice in glavnega skladišča M. Hrmaa = lekarnar S15AK. Lipslii mm velesejem (Lefpzlger Herbstmesse) od 26« avgusta do 1. septembra 1928. Največji to najsta.rejS: svetovni vzorčni velesej&m, oa katerem so zastopane vse stroke trgovine in industrije. Najusodnejša prilika za nakup vsakršnega blaga, strojev std. Posebna tehnični, sta vbarslr.. tek s ril oi, čevljarski in usnjarski velesejem, združen z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem in praktičnimi predvajanji dd rz vseb navedenih panog. Pojasnila daje: častno zastopstvo STEGU, Ljubljana, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8. jffotobus Cjnbljana-Vrhnika. V nedeljo dne 19. t. m. počne voziti nov, moderen avtobus z 23 tirni udobnimi sedeži na progi LJUBLJANA-VRHNIKA 9S58-a Odhod iz Liubljane (Kavarna »Zvezda«) ob 6.30, 9., 12.15, 16.15 in 19.15. Odhod iz Vrhnike (Restavracija »Mantua«) ob 7.10. 9.40. 13.30, 17.05, 20.05. Med temi vožnjami vozi avtobus nekajkrat do Viča oziroma Brezovice, kar je razvidno iz voznega reda. — Z uvedbo tega avtobusnega prometa dobi Vrhnika petkratno udobno zvezo, ter je Ljubljančanom omogočen izlet na Vrhniko, kar je bilo preje radi prezgodnjega vlaka iz Vrhnike izključeno. — Avtobus prevozi progo Ljubljana—Vrhnika v 35 minutah. Strojnika izprašanega, veščega ključavničarskih popravil iš5e za svojo lokomobilo 45 HP tovarna v bbžini Ljubljane 1. september. Stanovanje, luč in kurjava v to arni Cenj. po: udr>e z navedbo p ače pod „Absolutno trezen" na oglasni oddelek „JutraB. -.m-* Prakikantinjo 984 s z znanjem nemškega jezika i56e za svojo pisarno vtčia tovarna v bližin1 Ljubljane. Cenj. ponudbe poJ ..Nemščina" na ogl. odd »Jutra" Ure joj* DarorBi Ravijea Udnja i* Konzorcij «Jutra> AdolJ Ribnikai. £a Narodno tiskarne d, d Kot tlak are ar ja fmix Jezcrtek. maeratm d« jeodgo*oret Aiojzij Novak. V« t LJuMjau*