iliev 241 samezna številka stane 1 Din. V Uu^-isni. v petere Snr. 3. novcra&ra 1922. leio L. b doRlavlJenon dom mesnino === Naročnina ^a državo SK8: a) po posti mesečno Diu 12 10 za inozemstvo: roepoono ....... Sin 30 ~ Sobotna izdaja: ~~ v Jugoslaviji.....Din 15 v inozemstvu 3s ' 1 .- mp r L Jt v ■ 5 Cene lnseratomrsa Euoetolpna petitaa vrsta mali oglasi po Din. t1— ia Din. 150, veliki oglasi nad 43 mm višine po Din. 2 — poslana iti po Din. s1—. Pri "ečiem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemif ponedeljka in dneva po pra*< nifcu ob 5. nrl zjatraj. •JM®" Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi žtev. E/IIL Boaupisi ce iie vračajo; nolranU lisca pisnaa se ne sprejemajo. Oredn. te'ef. Stv. 50, upravn. štv. 328, Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6, — Badtm poštno t ac. ljubljanske št. 650 za naročnino tn St. 319 sa oglase, sagreb 39,011, sarajev. 7563, praške in flunaj. 24.797 Belgrajski lisii poročajo, da jo ožji odbor za izdelavo načrta konkordata dovršil svoje delo. V ožjem odboru ie imel glavno besedo katolicizmu in katoliškemu slo-enskemu in hrvatskemu narodu skrajno neprijazni Ljuba Jovanovič, katoliško cerkev je po želji vlade in vsled njenega poziva zastopal splitski kanonik Čuka. ki se je tudi v vprašanjih, katere je razumel, vsled ambiciozne sti ahopetuosti zadržal povsem pasivno, a zunanje ministrstvo je )>ridelilo odboru svojega tajnika, duhovnika Anica, ki je temu ministrstvu avtoriteta v pravilnem pojmovanju katoliške cerkvene organizacije in discipline. Nihče ni mogel od takega odbora pričakovati za katoličane sprejemljivega konkordatnega načrta. Sestava ožjega odbora od fanatičnih velesrbskih ortodoksovcev in vladnih ter bivših duhovnikov je pokazala, da vlada nima dobre volje. Belgrajski dnevnik »Politika :, v kateri redno priobčuje zunanje ministrstvo napade na katoliško cerkev in Vatikan, pravi: vStaroslovenski jezik v katoliški cerkvi, in pa pravo imenovanja škofov od strani države morajo ostab' pogoji, brez katerih je konkordat z Vatikanom nemogoč.« Kar se tiče jezika v katoliškem bogoslužju, je to vprašanje interna stvar katoliške cerkvene organizacije. Nočemo se spuščati v meritorno raziskavanje, kateri ik bi bil v interesu poglobljenja kato-iškega življenja prikladnejši> ali mr"va itaroslovenščina ali pa mrtva latinščina, toda drugovernim Srbom in notranje odpadlim katoličanom kličemo: Roke proč od naših internih cerkvenih zadev. To je naše tiišno vprašanje, v katero se Srbi in odpadniki nimajo vmešavati. Vatikan tudi nima nobenega povoda, da bi vladi, po večini estavljeni iz ortodoksovcev, izkazal kako posebno naklonjenos, kjajti pred vojno s Srbijo sklenjen Konkordat je ostal od strani srbske vlade le na papirju, čeprav je Vati-ian pokazal v tem konkordatu širokogrud-no liberalnost, kakor je zgodovina konkor-datov ne rožna. Srbi so £c kvitirali z neiz-vršitvijo konkordata, v Vojvodini, ki je postala sestavni del srbske belgrajske upra-ve, celo z gaženjem konkordatnih določil. Nič manj gorostasna je druga zahteva ožjega odbora: Škofe mora imenovati vlada! Kaj se to pravi v praksi? Katoliške ško-e ram morajo imenovati orfodoksni Srbi! Sedanja vlada sestoji iz 18 ministrov in sicer iz 13 ortodoksnih Srbov, 3 quasi-kato-likov in 2 muslimanov. Tega niti ne omenjamo, da je večje število ministrov organiziranih v prostozidarstvu, med njimi tudi dva quasi-katolika. Za nedogleden čas, do-tler bo v notranji in zunanji politiki ostala velestrbsa orientacija na krmilu, bo razmerje ostalo približno isto, v nobenem slučaju pa ni upati že z ozirom na številčno moč veroizpovedanj- da bi ortodoksni ministri bili kdaj v minoriteti. Tudi v katoliških državah, kjer je dajala sv. Stolica vladarjem (nikdar vladam!) večjo ingerenco ia imenovanje škofov, ni bilo to koristno a cerkev. Z novim kodeksom kanonskega prava pa so privilegiji vladarjev itak za Jeli svet odpravljeni. Ne smešno, ampak njvokatorično drzno jo, za inorerne vlade '.alitevati pravico imenovanja katoliških ikofov. To je kratkomalo indiskutabel! Državna oblact ima pravico zahtevati, Ia spoštujejo katoličani vse postave, ki ne nasprotujejo njihovi vesti, a na drugi stra-ii ima dolžnost — sicer no izpolnjuje namenov, zaradi kojih se ustanavljajo države - pospeševati svoboden razvoj katoliške 'ere in njene organizacije, katoliške, cerkve. Člen 12. naše ustave pravi: ~Svoboda ere in vesti je zajamčena.« Konkordat ne >me biti nič drugega, nego sporazum med Iržavno oblastjo in sv. Stolico, kako se naj a svoboda v 'e in vesti v državi zajamči. Ljube Jovanovicev konkordatni načrt bkazuje, da sedaj na krmilu stoječi orto-joksni Velesrbi nočejo sporazuma s katoliško corkvijo, ampak da bi jo radi ukle-ii!i v svoje verige ter jo ponižali za svojo »slušno deklo. Zavedni jugoslovanski ka-oličani kličejo na to: jamais! nikdar! Isti Ploličani pa, ki rojslijo, da nam je sedaj treba opustiti vsako katoliško orientacijo, škili in slovenskih škofov pa je, da nas pra- kakor to čitamo v dr. šusteršičevi brošuri, so izdajice katoliške stvari. Naloga lirvat- vočasno zberejo okoli svoje zastave v enotno in trdno strnjenih vrstah! in Stambolijsim S H *■! S STAMBOLIJSKI ZA RAZDELITEV EGEJSKE OBALI, ZA SKUPEN NASTOP V LAUSANNI IN VOJNO KONVENCIJO Z JUGOSLAVIJO. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Bolgarski odpravnik poslov v Belgradu, g. Stankov, je po dolgem razgovoru z zunanjim ministrom dr. Ninčič e m dobil odgovor, da Štambolijski lahko pride v Belgrad v svrho sestanka s P a š i č e m. Dan sestanka še ni določen, najbrže bo pa Štambolijski De ta teden naznanil, kedaj pride. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je Štambolijski po odpravniku Stankovu sporočil, da bo podpiral vse zahteve zastopnika naše vlado v Lausanni, ako belgraj-ska vlada pristane na načrt g. Stambolij-skega, katerega bi Bolgarija in Jugoslavija skupno predložile zaveznikom za rešitev orientskega vprašanja. Načrt g. Stambolij-skega obstoji v tem, da se egejska obala razdeli med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarija zahteva zase Dedeagač, Jugo- slaviji pa prepušča Solun. Grški bi se radi Soluna mogle dati kompenzacije na arug način, ki bi zadovoljil Grke v sedanjem trenutku. Ob tej priliki zahteva Stam-! bolijski gotovo garancije za bolgarski ži-velj v Macedoniji in pa malo korekturo meje v korist Bolgarski pri Štipu. V slučaju, da Pašič pristane na ponudbo Stam-bdlijskega, se čuje, da jo v Sofiji pripravljena ponudba in načrt za vojno konvencijo med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bi se realizirala po orientski konferenci v Lau-sar.ni. Iz Pašičeve in Ninčičeve okolice se ni moglo izvedeti, kakšno stališče zavzema naša vlada napram načrtu g. Slanmbo-lijskega. Ali dejstvo, da je Pašič pristal, da se sestane s Stambolijskim, znači možnost za skupno sodelovanje na orientski konferenci. Pomirljivo stališče v zunanji politiki, Rim, 2. nov. (Izv.) V časopisju in vladnih izjavah je čutiti težnjo, da se izbriše vtis prvotnega — vsaj navideznega — afronta proti Jugoslaviji. Listi naglašajo, da se je Mussolini v pogovoru z jugoslovanskim poslanikom Antoiujevičem takoj do tekni) vprašanja medsebojnih odnošajev obeh dežela iu izjavil, da hoče, naj se ti odnašaji urede v duhu prijateljskega sodelovanja. Milan, 2. nov. (Izv.) Kakor javlja »Cor-riere della Sera«, namerava Mussolini v najkrajšem času vzeti v pretres vprašanje razmerja med Jugoslavijo in Italijo. PRVA SEJA NOVEGA ITALIJANSKEGA MINISTRSTVA. Rim, 2. nov. (Izv.) Sinoči se je prvič sešel ministrski svot Mussolinijeve vlade. Navzoči so bili vsi ministri. Razpravljali so najprej o notranjem jioložaju. Začrtale so se bodoči notranji politiki te-le smernice: upostava narodno discipline in javnega reda; pospeševanje vseh pobud za narodno pomirjenje. Obenem se mora pokazati ne z besedami, ampak z dejanji, da država obstoja. O zunanji politiki je poročal Mussolini in rekel, cla se je začel seznanjati z zastopniki raznih držav. Prve prijateljske pogovore je imel z angleškim poslanikom Grahbejem in jugoslovanskim poslanikom Antoni jevicem. Kar tiče nekih bojazni, ki so nastale ob nastopu nove vlade ponekod v mednarodnih krogih, so jih brzojavke, ki jih je poslal državnim poglavarjem zavezniških držav, gotovo že razpršile, kar priča izboljšanje kurza lire. Končno je Mussolini poročal glede bližnje orientske konference v Lausani. MUSSOLINI NAMERAVA DELATI S PARLAMENTOM. Rim. 2. nov. (Izv.) V pogovoru z inozemskimi časnikarji je Mussolini izjavil, da bo poklical na delo parlament, ki se snide 15. novembra in ostane dolgo otvorjen Prvo njegovo delo bo začasni proračun in volivnu reforma. Rim ,2. nov. (Izv.) Po poročilih lista »Idea Nazionale« namerava nova italijanska vlada čimprej sklicati parlament in mu predložiti nov volivni zakon. V slučaju, da parlament novega volivnega zakona ne bi sprejel, namerava vlada zbornico razpustiti in izvesti nove volitve na podlagi francoskega pluralitetnega sistema. MTISSOLINIJEVA OKROŽNICA PRE-FEKTOM. Rim. 2. novembra. Ministrski predsednik Mussolini je izdal na prefekte kratko okrožnico, v kateri veleva, da mora vsak uradnik z razumnostjo vršiti svojo službo in se popolnoma posvetiti interesom domovine. V tem hoče sam dajati zgled. ODSTOP POSLANIKOV. llerlin. 2. nov. (Izv.) Wolffov urad poroča: Italijansko poslaništvo objavlja, da je takoj po sestavi, nove italijanske vlade italijanski poslanik v Berlinu Frassatti z ozirom na izpremenjeni politični položaj demisioniral. Prriz, 2. nov. (Izv.) >Chicago Tribune poroča iz WasMngtona, da je odstopil tamkajšnji italijanski poslanik Rolando Rizzi. Pariz, 2. nov. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da je Mussolini sklenil grofa S f o r z o odstraniti iz državne službe, ker je brzojavko, s katero je javil rimski vladi svojo demisijo in ki bi bila morala ostati strogo tajna, dal francoskim časnikarjem na razpolago. PARTITO POPOLARE. Rim, 2. nov. (Izv.) Vodstvo italijanske ljudske franke je odobrilo načela nove vlade. POLITIČNA MORALA, Rim, 2. nov. (Izv.) Vse italijansko nacionalistične organizacije pozivajo uvoje člane na vstop v fašistovsko organizacijo, da na ta nači, rešijo Italijo boljševizma. ZADNJA NASILSTVA FAŠISTOVSKE CIVILIZACIJE. Milan, 2. nov. (Izv.) Domov se vračajoči fašisti so sežgali na dvorišču uredništva lista >Avantk številne izvode tega lista in zažgali tudi skladišče papirja v kletL Nato so se razkropili po mestu in razbili 15 društvenih lokalov socialistične stranke. Rim, 2. nov. (Izv.) Zveza francoskih borcev je poslala Mussoliniju brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo enotni nastoj) obeh latinskih narodov znatno pripomogel k ohranitvi civilizacije. Milan, 2. nov. Včeraj je oblast poslancu Bacciju in dr. Sciavi izročila zopet zgradbo »Avantija«, ki je pa docela opustošena. ŽRTVE SPOPADOV. Rim, 1. nov. (Izv.) Pri včerajšnjih spopadih med komunisti in fašisti je bilo 6 oseb ubitih, dve pa težko ranjeni. OTVORITEV BORZ. Rim, 2. nov. (Izv.) Danes so smele zopet vse borze začeti poslovati. Mussolini je v pogovoru z inozemskimi časnikarji izjavil, da upa tekom dveh mesecev spraviti tečaj lire na 50 centesimov, dočim je kazal v ?.adnjih dneh Factove vlade 22 centesimov. FAŠISTOVSKE ČETE SE IZPREMENE V TELOVADNA DRUŠTVA. Rim, 2. nov. (Izv.) V političnih krogih se živo razpravlja vprašanje, kaj se zgodi s fašistovsko milico, ki sedaj demobilizira. Zelo razširjeno je mnenje, da jo Mussolini reformira v telovadno društvo-po zgledu češkoslovaškega Sokola in si jo tako ohrani v narodno obrnmbo za vso slučaje. POLOŽAJ V JULIJSKI KRAJINI. ^ Trst, 2. novembra. Politična disciplina slovenskega ljudstva se je ob političnem preobratu v Italiji popolnoma obnesla. Nikjer ni došlo do nikakih nastopov s Sloven-, ci. V to je nedvomno veliko pripomogla tudi odločna nepristranost in pravičnost vojaškega poveljuika generala Sanne. Izmed lcnietskih občin v Istri so fašisti zasedli le Marezige. " Tudi splošno se razvi ja potek dogodkov v Jul. Krajini brez vsakih izgredov. Delavsko zbornico v Trstu so zasedli fašisti, »Lavoratoru r. je do nadaljnjih odredb za-branjeno izhajanje. List se je odredbi uklonil. — V Trstu se je ustanovilo fašistovsko vojno sodišče, ki bo sodilo disciplinarne pregreške. Povodom imenovanja Mussolinijevtf vlade so fašisti in nac. priredili velike demonstracije z obhodom po mestu. Z vladne palače je čete in prebivalstvo nagovoril poslanec Giunta v družbi bivšega civ. komisarja Mosconija in novoimenovanega pre-fekta Crispo-Moncada. Oblast je prešla zopet v roke civilnih oblasti, cenzura je odpravljena. Fašistovska demobilizacija se mirno razvija. Dr. Ninčič o odnošajih z Italijo. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Včeraj je zunanji minister dr. Ninčič sprejel časnikarje, katerim je na kratko razložil stališče naše vlade povodom dogodkov v Italiji. Dr. Ninčič je povdaril, da je prihod fašistov na vlado notranja zadeva Italije in da on ni mnenja, da bi fašisti izzivali incidente. Vesti, ki prihajajo z ene ali druge strani, niso točne, posebno pa so vesti s Sušaka pretemperamentne in zelo netočne. Naglasil je, da so naše oblasti dobile navodila, da ne odgovarjajo na nobeno provo-kacijo s strani Italijanov. V interesu cele države in naroda se morajo obdržati dobe odnošaji z Italijo. Dr. Kumanudi o češkoslovaškem posojilu. Praga, 2. nov. (Izv.) Jugoslovanski f?" nančni minister dr. Kumanudi je izjavil, v razgovoru s sotrudnikom :Prager Tag-blatta« na njegovo vprašanje, če namerava res Jugoslavija od Češkoslovaške države zaprositi posojilo, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Pač pa se pogajajo v Belgradu zastopniki češkoslovaških bank z zastopnik i jugoslovanskih bank glede večjega bančnega posojila, za katero bi država prevzela jamstvo Na vprašanje, kakšno stališče zavzema Jugoslavija nrpram Avstriji, je odgovoril minister dr. Kumanudi, da želi Jugoslavija živeti z Avstrijo v prijateljskih odnošajih, ne le ker je Avstrija najboljši odjemalec agrarnih proizvodov Jugoslavije, ampak tudi zato, ker posreduje zvezo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Volitve se bližajo. Belgrad, 2. novembra. (Izv.) Iz najve* rodostoinejšega vira smo zvedeli, da so predpriprave za nove volitve v polnem teku. Če še niso prejela — pa prejmejo v najkrajšem času podrejena upravna oblast-va pozive, da izvršijo priprave za volitve. V ministrstvu za notranje zadeve delajo n pospešeno naglico. (Iz tega bi sledilo, da smo pred volitvami — če seveda ne pride zopet >kaj vmesx Opr. ur.) Pred novimi vojaškimi zakoni. Bolgrad, 2. nov. (Izv.) Vprašanje o imenovanju novega vojnega ministra bo rešeno, ko pridejo vsi ministri v Belgrad. Novi vojni minister bo predložil parlamentu zakon o povišanju častniških plač in zakon o organizaciji in oborožitvi vojske. DELNA REKONSTRUKCIJA. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Poslanci |x>la-goma prihajajo v Belgrad. Posvetovanja vladnih klubov se prično koncem ledna. Kakor vse kaže. bo sedanja vladna koalicija ostala in se bo izvršila samo delna rekonstrukcija kabineta. SI rtu % SCOTffiTEC, Hiw 3. travemBra 1929. Bet. UL Belgrad, 2. nov. (Izv.) Ob prilik! rekonstrukcije kabineta bo vstopil v vlado tudi naš pariški poslanik Spaiajkovič. NAZNANILO POLITISOVEGA PRIHODA V BELGRAD. Belgrad, 2. nov. (Izv.) 'Politika* poroča iz Aten: Ker mora Venizelos ostati v Parizu, ne more obiskati naše in rumun-ske vlado. Ker tudi dr. Ninčič ne more zapustiti Belgrada, je grška vlada sklenila, da gre zunanji minister Politis v Belgrad, kjer se bo sestal s Pašieem in Ninčičem. Politis pride v Belgrad v soboto zjutraj. KONFERENCA Z DUCO V TEMEŠVABU. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Po konferenci Politisa z dr. Ninčičem se bo vršila še posebna konferenca v Temešvaru, kamor pride tudi rumunski zunanji minister Du-c a. Na konferenci bodo razpravljali o ori-entskem vprašanju. VRNITEV JUGOSLOVANSKE DELEC A-GACIJE IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Nocoj so so vrnili iz Prage narodni poslanci. V Pragi so ostali finančni minister dr. Kumanudi, njegov pomočnik P 1 a v š i č in ravnatelj narodne banke. Vrnila se nista tudi ministra Omerovič in dr. Miladinovič. Belgrad. 2. nov. (Izv.) Danes je vlada nujno pozvala dr. Kumanudija, da se do 4. t. m. vrne v Belgrad, ker se prično po-ivetovanja v demokratskem klubu. URADNIŠKI ZAKON. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Jutri dopoldne bo imel pododbor za uradniško vprašanje sejo, na kateri bo uradniški zakon dovršen in predložen plenumu zakonodajnega od- PRINC JURIJ. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila v kabinetu ministrskega predsednika kratka konferenca> katere sta sc udeležila zunanji minister dr. Ninčič in notranji minister Kosta T i m o t i j e v i č. Na konferenci so pregledali material za kronski svet, ki bo sklican v svrho rešitve vprašanja princa Jurja. KONFERENCA Z ZASTOPNIKI ČEŠKIH BANK. Zagreb, 2. nov. (Izv.) Sem so došli zastopniki čeških bank in sicer: Tomanek, ravnatelj praške deželne banke, Pelda, ravnatelj živnostenske banke in Hanuš, ravnatelj češke industrijalne banke. Včeraj bo imeli konferenco z zastopniki zveze denarnih zavodov. Danes se je vršila konferenca v češkem konzulatu. Turška država. Pariz, 2. nov. (Izv.) Kakor javlja >Chi-eago Tribune*, je sklenila turška narodna skupščina v Angori dosedanjega sultana odstaviti. Za guvernerja v Carigradu je imenovan Kiazin-kara-bekir-paša. Angor-ska narodna skupščina si je pridržala pravico izvolitve novega državnega poglavarja v primernem času. Dalje je sklenila, da se nadomesti dosedanji naziv države »Osman-sko cesarstvo«: z novim imenom »Turška država«. GRŠKA PRISTALA NA LAUSANNB. Pariz, 1. nov. (Izv.) Kakor javlja »Ma-tiniz Aten, je grška vlada privolila, da se sestane orientska konferenca v Lau-sanni. Izid občinskih volitev na Angleškem. London, 2. nov. (Izv.) V Angliji in v Wallesu so so vršile občinske volitve, katerih izid je zelo značilen za izid bodočih državnozborskih volitev. Vsi rezultati doslej še niso znani. Iz doslej znanih rezultatov se pa da sklepati, da je doživela delavska stranka (Labour Party) velik poraz, dočim »o konservativni unionisti pridobili. London, 2. nov. (Izv.) Delavska stranka je doživela pri občinskih volitvah občuten poraz. V Southwarku je izgubila vseh 80 občinskih zastopnikov, v Greenwichu pa 10. V Cambervvellu je izgubila 22 zastopnikov, v Fnlhanu 24, v Plimouthu 7, v Li-verpoolu pa 9. LLOYD GEORGE OBOLEL. London, 1. nov. (Izv.) Lloyd George je lahno obolel. Zato je tudi izostal njegov na-top v Bristolu; namesto njega je Imel volivni govor lord Birkenbead. Anglija izplača ves ameriški dolg. London, 2. nov. (Izvir.) Na volivnem shodu v Cardiffu je angleški zakladni minister Baldvvin izjavil, da bo Anglija tudi v bodoče delovala skupno z Ameriko. Anglija bo poravnala vse dolgove, ki jih dolguje Ameriki. To je sicer silno breme za Anglijo, toda Anglija uvideva potrebo, da prevzame to brero« nase in ga izplača do zadnjega penija. Naloge reparacljske komisije. Berlin, 1. nov. (Izv.) Zastopniki repa-racijske komisije so imeli včeraj svojo prvo sejo. V svojem otvoritvenem govoru je na-glašal B a r 1 h o u, da bo prva skrb re^a-racijske komisije, da se spravi v ravnotežje nemški državni proračun in prepreči nadaljn«? padanje marke. Nemški finančni minister S c h r 6 d e r je izjavil, da bo znašal proračunski primanjkljaj nad 440 milijard mark. MEDNARODNA KONFERENCA ZA DELO. Ženeva. 2. nov. (Izvirno). V današnji seji mednarodne konference za delo je bila sprejeta resolucija, naj za bodoče zasedanje pripravijo natančen material, ki bo služil za podlago o obravnavanju delavskega vprašanja. Poročila morajo 4 mesece pred prihodnjo konferenco biti gotova. — Nato se jo sprejela resolucija glede brezposelnih. ARETACIJA DELAVSKIH AGENTOV. Budimpešta, 2. nov. (Izvirno.) Kakor poročajo listi, je policija aretirala več agentov, ki so skuDali zapeljati madcarsk agentov, ki so skušali zapeljati madžarske premogarje, da bi si šli iskat delo v ruhr-ske premogovnike. SfamMjski o h@!qarski zunanji politiki. Dne 26. t. m. je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski podal v sobranju obsežen ekspoze o bolgarski zunanji politiki. Rekel je med drugim: Najtežji sum, ki leži nad Bolgarijo, je to, da smo organizirali bande in gojili zveze z Angoro in sovjetsko Rusijo, t. j. da smo pognali deželo boljševizmu v naročje. Resnica pa je, da vlada v nobenem slučaju ni imela nobenih zvez ne z Angoro ne z Moskvo, kar bo dokazala zgodovina. Vlada se je borila in se bo borila proti vsem, ki bi hoteli zanetiti spore z našimi sosedi. Kakor pa nimamo z Rusijo nobenih zvez, tako tudi ni nobenih ovir, da ne bi mogli bili z njo prijatelji. Vendar je pa mednarodni položaj tak, da tega prijateljstva tačas no moremo iskati. Način ruske vlade nas ne zanima. Rusija naj se vlada, kakor sama ve in hoče, da le vlada ni caristična, kajti carizem vodi človeštvo v katastrofo, carizem je pogubil tako Rusijo kakor Bolgarijo. Obtožujejo nas boljševizma, ker smo pognali Vranglovce. Toda ti ljudje so nam hoteli vsilili novo ustavo in nove zakone. Mi pa hočemo iz Bolgarije ustvariti novo Švico na Balkanu. Prešedši na vprašanje bližnjega vzhoda, je Stambolijski rekel, da voditelju Turčije Kemal paši ni mogoče odreči priznanja za njegove uspehe. Po njegovi zaslugi se bo revidirala sevreška pogodba, kar odpira pot reviziji tudi ostalih mirovnih pogodb. Naši odnošaji s Turčijo ne morejo biti drugačni nego dobri, prisrčni. Sklicujoč se na našo lojalnost pa izjavljamo odkrito, da bomo vsakogar, ki bi nam hotel zapirati pot na Egejsko morja, smatrali za našega sovražnika. Egejsko morje je potrebno tako Bolgariji, kakor Romuniji in Srbiji in sploh vsem narodom balkanskega polotoka. Grčija se mora umakniti za zapadno Tracijo in no sme več uzurpi-rati ozemlja, ki je za Bolgarijo življenjska potreba. Podoben izhod se mora priznati tudi Srbiji, ki se duši brez svobodnega okna na svobodno morje. Bolgarija je vedno zahtevala avtonomijo zapadne Tracije, ker je vzhodna Tra-cija že priznana Turčiji. Prepričani smo, da je avtonomija edino sredstvo, da pomiri vsa tri tamkaj živeča plemena, izpremo-ni deželo polagoma v malo Švico in tako zagotovi trajen mir na Balkanu. Več Bolgari ne zahtevamo. To že zato ne, da enkrat za vselej Izpodbijemo sum, da želimo doseči s Turčijo skupno mejo. Za revizijo neuillske pogodbe čas še ni prišel. Vse, kar Bolgari zahtevajo je aplikacija člena 48. pogodbe na zapadno Tracijo. Tu nas bodo tudi Turki podpirali, o tem sem prepričan. Če bi se bili naši nekdanji ministri oprijeli avtonomistične-ga načela in ne bi bili samo poslušni sluge kralja Ferdinanda, potem ne bi bilo prišlo do medzavezniške vojne. Vse balkanske dežele store prav, ako se oklenejo avtonomističnega načela. Govoreč o odnošajih b sosedi, je Stambolijski rekel: V grško-turškem konfliktu smo se držali stroge nevtralnosti. Z novo Grčijo bomo ustanovili dobre odno-šaje. Sedaj je prišel trenotek, da se spo-razumemo. Od Romunije in Srbije (? drugi deli Jugoslavije so itak zato. Op. ured.) pričakujemo dobrega prijateljstva. Zal, da naši sosedi ne opazijo temeljite izpre-mombo v Bolgariji. Pravijo, da sicer Zvezi agrarcev zaupajo, toda boje se starih strank in elementov, ki razpolagajo s tiskom, rezervnim častništvom, Vranglov-ci itd. Toda z vsem tem je bolgarsko ljudstvo dne 17. septembra enkrat za vselej obračunalo. Pod pritiskom dogodkov se bodo naši sosedi prepričali, da bolgarsko ljudstvo želi z njimi živeti v miru. Mi jim prožimo roko in želimo politične opore; apeliram na bratsko Srbijo in na našo sosedo Romunijo, da izpregovorita svojo besedo na korist Bolgarije. Mi smo odločeni, da vodimo novo življenje ln iščemo prijateljev. Mi iščemo prijateljstva vseh narodov in ko pride čas za to, bomo iskali tudi prijateljstva sovjetske Rusije. Za to je pa treba še nekoliko potrpljenja. Porazgovo-rili smo se z Anglijo in ona je pristala na to, da se nam vrne izhod na Egejsko morje. Z Italijo gojimo izvrstne odnošaje, ravno tako s Francijo. Svoj govor je Stambolijski končal z zahtevo, da dobi Bolgarija temeljem čl. 48. svoje zadoščenje. Sobranje je nato sprejelo dnevni red, ki vladno zunanjo politiko popolnoma odobruje. Dr. šuoteršič je napisal v zadnjem >Kmetijskem listu« sledeče besede: ■»Ni napake, ki bi moško čast tako zadela ko nestanovitnost. Mož, ki menja svoje nazore, kakor kaže, ta ni vreden ne spoštovanja, no zaupanja. Ne spoštovanja, ker dokazuje njegova nestanovitnost, da ima slab značaj, in da sam ne ve, kaj hoče in ne zaupanja, ker danes je s Teboj, jutri te pa izda.« Te besede je napisal mož, ki je po tridesetletnem boju za krščansko orientacijo tudi v političnem življenju poteptal te svoje vzore v znani svoji brošuri in potem srečno priveslal v pristan dr. Žerja-vovega otroka, v Samostojno kmetijsko stranko. A'i naj potem smatramo zgorajš-nje besede za resne in taktiko avtorjevo za moško? Pa to je postranska stvar. Kjer igra sovraštvo glavno vlogo, bi bilo odveč govoriti o načelnosti, šo bolj odveč načeti poglavje o moški ča6ti. Kot realni politiki moramo računati z danim dejstvom, namreč s tem, da je sprejela Samostojna kmetijska stranka v svojo sredo onega, ki ga je od svojega rojstva najbolj blalila in čigar osebo je uporabljala kot najhujše orožje v svojem tisku in na shodih proti SLS. Nasprotno si je pa moral mož, ki je celih 30 let pritiskal na cerkveno hiearhijo, da bi si jo vpregel v voz Bvoje osebne politike, torej mož, ki ni nikdar menjal svojih nazorov«, osvojiti načela in politično smer stranke »kme-tijaca«. Obe pogodbeni stranki sta se srečali na skupni točki, da je verska orientacija v politiki nepotrebna in politična stranka z pozitivno krščanskim temeljem »največje zlo«. Iz te miselnosti odseva teža erfurt-skega programa: vera je privatna stvar posameznika in nima v javnem življenju ničesar opraviti. Negativno pomeni ta formulacija razmerje politične stranke do vere in Cerkve verski indiferentizem, pozitivno in praktično pa znači kulturnoboj-no napoved verstvu in Cerkvi kot socialni Organizaciji verstva. Odveč bi bilo, če bi hoteli to dejstvo šele dokazovati. Zgodovina zadnjega polstoletja dokazuje v vseh parlamentarnih državah to našo trditev. One stranke, ki so si osvojile lo načelo, so bile načelno kulturnobojne. Menimo, da nam tega ni treba šele podrobno dokazovati glede stranke >kme-tijaca«. V živem spominu vsem so še kulturni boji, ki so se odigravali ob vprašanju kancelparagrafa. Najglavnejši klicar-ji v tem boju so bili ravno zastopniki sa-mostojnežev. Član njihovega parlamentarnega kluba je predlagal kancelparagral in ga tudi v najostrejši formulaciji zagovarjal. Kancelparagraf je bil dosedaj še v vseh državah kulturnobojna igrača svobodomiselnih strank, ki so hotele pod iuridično formo zakona zadati Cerkvi udarec. Nihče menda ne bo trdil, da je bil Bismarck klerikalec ali da je vzprejel v svojo kulturnobojno orožarno kancelpa-ragraf iz posebne ljubezni in spoštovanja do Cerkve in verstva sploh. Smešno bi sicer bilo govoriti o naših pritlikavih sa-mostojnežih v eni vrsti z Bismarckom, konstatirati je pa le treba, da so motivi, ki so bili v Nemčiji kakor pri nas mero-dajni za versko-kulturno politiko, eni in isti: sovraštvo do katoliške Cerkve ali pa vsaj— da stvar najbolj omilimo — popolno neumevanje za kulturno poslanstvo Cerkve za vse javno življenje. S tega načelnega stališča je potemtakem versko-kulturna politika stranke »kmetijaca« določno očrtana. Samoposebi razumljivo je, da podpirajo samostojneži z dušo in srcem kulturnobojno politiko g. Pribičeviča tako v Belgradu kakor tudi v Ljubljani in da prevzemajo z radostjo v srcu zanjo odgovornost. Oni podpirajo režim ln odobravajo, zvesti svojim progra-matičnim svobodomiselnim načelom, ata-ke režima na verske — konfesionalne — šole v Banatu in Baranji, sodelujejo, ko sklepa višji šolski svet v Ljubljani, da se ukinejo obligatorični verski pouk in verske vaje za katoliške otroke, so med prvimi, ki jašejo atako na versko privatno šolstvo in podpirajo mu celi črti svobodomiselno sokolstvo. Zlasti sokolstvo jim je pri »rcn, ker vedo, da je to pri nas sedaj avantgarda našega kapitalističnega svobo. domiselstva ln poglavitni faktor, ki bo ne. koč pri nas nosil organizirano fronto kul. turnobojnežev. Vse vodivne osebe tako y centralni kakor tudi v podeželskih organi, zacijah samostojnežev zavzemajo tudi od. lična mesta v sokolstvu. To je povsem umevno. Kulturno ozadje obeh organizacij je isto: svobodomiselno-kulturnobojno. In oficielni reprezentant te stranke v vladi bi bil zatajil vodivna načela svoje stranke, ko se ne bi bil o priliki zadnjega sokol. Bkega zleta oblekel v rdečo srajco in tako dokumentiral svojo kulturno vzajemnost Po vsem tem bi bilo le logično, ko bi tudi najnovejši pristaš te stranke oblekel so-kolski kroj in korakal z roko v roki i svojim političnim prijateljem ln somišlj®. nikom, ministrom Pucljem. Ne morem si kaj, da se ne bi spo-mnili na uvodne besede in jih še enkrat ponovili: »Ni napake, ki bi moško čast tako zadela ko nestanovitnost.« Politične novice. -f VeUk shod Kmetske zveze v Kranju. V ponedeljek je priredila Kmetska zveza za kranjski okraj shod v Ljudskem domu v Kranju. Udeležba je bila kljub sla bemu vremenu izredno velika. Na shodu sta poročala posl. Brodar in dr. Mohorič. 4- Kisa pada, trava raste. Povodom povrat-ka dr. Susteršiča, ki se po »Jutrovem« poročilu vrne baje te dni v Ljubljano, je »Jutro« sfantazi ralo politčno kombinacijo, ki jo radi njene zabavnosti sporočimo našim čitateljera. »Jutro« pravi, da se je v pondeljek vršila konfernca nek* terih voditeljev SLS in se je na njej razpravljalo o stališču stranke napram dr. S. V glavnem da jt opažati dve atruji, poleg njiju pa še ena nevtral na. Najmočnejša, pravi, da je -- dr. Brejčevs struja, v katerih rokah da se nahaja glasilo SLS »Slovenec«. K tej zabavni fantaziji pripominjam< samo, da se v pendeljek sploh ni vršila noben« konfereuca katerihkoli voditeljev SLS. -j- Avtonomistično pobarvani centra-listi molče. V zadnji številki smo ugotovili, kako so »Jugoslovanski Zajedničarji< — starini iz JDS in NSSarji — v Ljublja ni nastopili kot avtonomisti, v Zagrebu p« pret. nedeljo z obema rokama glasovali z t centralizem. In na to ugotovitev glasih dr. Ravniharja »Slov. Narod« ne ve nobo nega odgovora, marveč molči. Ali res mi slijo, da si bodo z molkom pomagali prek< te nevarne čeri? Tako dvolično postopa nje ob istem času v Ljubljani in Zagrebu je obsodbe vredno. Je pa Ljubljančanor in slovenskemu ljudstvu v obče že ljub ši odkrit nasprotnik slovenske avtonomije ker se vedo potem proti njemu boriti, ka kor taki-le politični šviga-švaga, ki svo plašč menjajo po slučajni situaciji. Politif na nemožatost je pri ljudeh najslabše za pisana. -f- Razkol med zemljoradniki P< kongresu v Banjaluki je nastal v zemljo radniški stranki odkrit rador. Ena struji pristaja na banjaluški kongres, druga p) se drži Avramoviča in Komadiniča. Ti struja namerava sklicati poseben kongr« v Belgradu. Vsaka izmed obeh skupin trdi da se ona ni oddaljila od prvotnega stran kinega programa in zato tudi nobena stri ja noče novega imena. Tako bomo imel dve stranki zeraljoradnikov z istimi cilj in istim programom. Razlika bo samo vodilnih osebah. f Vladna kriza. Belgrajska »Pravda ima sledeče poročilo: Pašič namerava iz vršiti rekonstrukcijo vlade in predložil parlamentu celo vrsto zakonskih načrtov To delo bo trajalo do meseca marca, na kar bi skupščino razpustil. V tem smisli je Pašič poročal baje tudi vladarju, ki s je s tem načrtom strinjaL -j- Mažari pozdravljajo Mussolinijs Skupini, ki jih vodita znana šovinist Gornbos in Friedrich, sta poslali Mussoli niju pozdravno depešo, v kateri izražat svoje veselje, da je prešla vlada v Italij v fašistovske roke. V brzojavki poživljaj Mussolinija na boj proti Jugoslaviji in m obetajo svojo pomoč. -f Italijanske represallje naspro Nemčiji. Bavarska policija je te dni izgni la dva italijanska tovarniška uradnika I ju spremila do meje. Italijanska vlada ] nato naročila svojim konzulatom, naj c dajo vizuma za Italijo nobenemu Nemci dokler bavarska vlada ne popravi svoj gornje odredbe. Dnevne novice. — Tržič. Preteklo nedeljo je drušb sv. Jožefa otvorilo gledališko sezono z v seloigro: »Navaden človek«. Predstava izpadla izvrstno v splošno zadovoljno vseh. Posebno dobro so rešili svoje vloj Vičentije Petrovič (g. Rud. Pečjak), J vanče Micič (Rud. Ahačič) in Žarko Da' janovič (Žana Gros). Želimo še več tak predstav in vabimo vse nase ljudi k pre stavam v »Naš Dom«. Prihodnja predstfl bo »Amnestija«, katero igra naše učite stvo v Tržiču in na katero že sedaj opozf jamo. — Dne 29. oktobra ponoči je umt tukaj gdč. Josipina Toporiš, v 20. letu si rostL Ravno letos je napravila maturo Ste* m SLOVENEC, 3ne g. H^emfira 192& Sfmi S Ljubljani na učiteljišču Jn le se je veselila, da bo v jeseni nastopila službo v Tržičn na ljudski šoli. Toda bolezen jI nI dopustila in neizprosna jetika je zahtevala svojo žrtev. Kdor jo je v Tržiču poznal, je je globoko spoštoval kot pošteno, v vseh ozirih zgledno 1 Srečna bi bila šola ln otroci, ki bi jo bili dobili za učiteljico in vzgojiteljico. Pretekli pondeljek smo jo pokopali in tudi zastopstvo učiteljstva ljudske šole jo je spremilo na zadnji poti. — Velika skrb za uradnike. ^Politika« poroča: »Včeraj bi bila morala biti seja zakonodajnega pododbora, da sprejme predlog o uradniškem zakonu. Na sejo pa ni prišlo dovolj poslancev... — »Kaj jo klerikalcem«? Pod tem naslovom je prinesla »Jugoslavija« od 1. t. m. daljši članek. Ta članek je pred približno 40 leti napisal pokojni g. Miroslav Malovrh. —• I>r. Opekova knjiga »Začetek in Konec« se dobi samo broširana. Vezana ni naprodaj. Taisto velja o zvezkih »Brez vere »Za resnico« in o dveh grehih«. Toliko v pojasnilo. Prodajalna K- T. D. Ničman v Ljubljani. — Naročnikom ;>Časa«. Zvezek J. 1. XVII (1922/23) je že stavljen, toda stavek ne more priti v tiskarske stroje, ker so po nujnem delu drugače zaposleni. Zvezek, ki obsega 88 strani in je bogat na aktualni vsebini, bo tekom prihodnjega tedna tiskan in tudi razposlan. Prosimo torej potrpljenja. Uprava »Časa«. — Predavanje *a vinogradnike. V nedeljo, tne 12- t. m. ob 2. uri popoldne priredi ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu, g. B. Skalick? v Soli v Metliki predavanje o potrebi in izvedbi organizacije vinskega izvoza. Po predavanju bo razgovor o eventualni ustanovitvi vinarske zadruge v Metliki. — Pazite na otroke! Fani Lindič z Dobrove fe 16. septembra pustila tri otroke brez nadzor-slva doma. ko je Sla v trgovino. Otroci so zlezli v potok Horjulka in 4 letno Olgo so odnesli valovi in je utonila. Deželno sodišče je prisodilo Lindičevi 24 ur zapora. — Obsojena pretepača. Alojzij Trilar in Fr. Gabrov Je k sta na Studencu pretepla Rudolfa Leskovško. Trilar je bil obsojen na 14 dni ieče, Gobrovšek pa na 41! ur zapora. — Zaradi javnega nasilstva je bil žc 15 kral predkoznovani Fianc Rak z Brda obsojen na sest tednov ječe. — Ročni voziček je bil ukraden Mariji Luk-mnn v PodpečL — Tatvina v mlekarni na Brezovici. Henrik Slerle iz Kozarij in I rance Sterle z Dobrove sla v noči na 27. avgusta ukradla iz mlekarne 120 kilogramov sira in 12 kg surovega masla v vrednosti 22.320 K. Deželno sodišče ie piisodilo vsakemu 2 meseca težke ječe._ Gospodarstvo. g Ukinjenje odborov za devize in valute. Odbor za devize in valute pri podružnici Narodne banke v Ljubljani je prejel ua predstavko objavljeno v našem časopisju glede ukinitve odborov radi zlorabe, od pomočnika finančnega ministra g. Dušana Plavšiča to-le brzojavno obvestilo: »To ministrstvo iu dobilo nobenih konkretnih pritožb zoper poslovanje poedi-nih odborov in tudi ni sklenjen zakon o razpustu teh odborov. Vprašanje bodoče ureditve odborov se bo rešilo z novim pravilnikom, o katerem se bo pred Ittiajo razpravljalo s pridobitvenimi krogi.« g V ravnateljstvo Kranjske hranilnice v Ljubljani so bili izvoljeni pri občnem zboru dne '10. oktobra L 1. Dragotin Hribar za predsednika, Otmar Bam-berg star. za podpredsednika, Josip Breznik, Karol Ceč, dr. Franc Doljšak in Albin Prepeluh za kura-torje; dr. Mirko Božič, Josip Hauifen, Anton Luck-ni&un, Anton Nagode, Ivan Ogrin, dr. Vkdimir Rav-nihar, dr. Anton Schoeppl in Ivan Volk za ravnatelje ter dr. Josip Lavrenčič, Viktor Moro in Alojzij t>uš-uik za račuuske pregledovale«. g 2itni trg. Na novosadski produktni borzi rotirajo žitu sledeče cene: pšenica 13.40 K, oves 9.60 K, ječmen 9.50 K, koruza 10.80 K, pšenična moka (št. 0) 19X0 kron. g Stanje papirnatega denarja v Nem*ijL Dne 23. oktobra je bilo v Nemčiji v promelu za 400.923.301.000 mark papirnatega denarja. BORZA. Zagreb. 2. nov. Devize: Pešta 2.33—2.63, Berlin 1.20—1.50, Italija 2.50-2.54, London 272.50 277-50, New York 61-62, Pariz 4.32 <4 -4.37 %, Praga 193.50 -201.50, Dunaj 8.20-5.70, Curih 11.20-11.30, Bukarešt 40.75, Briissel 4-4.05, Kristiianija 11.50. Va-hite: ogr. krona 2.26—2.56, Lira 2.46—2^0, dolar 60 -61, čsl. krona 1.95^-1.98H. Curih, 2. nov. Devize: Pešta 0.22, Berlin 0.11a|8, Italija 23.60, London 24.35, New York 546, Pariz 38.20, Praga 17.25, Dunaj 0.0071, Bukarešt 3.45, So-liia 3.75, Zagreb 2.22, Varšava 0.04, Holandska 216. Valuta: n. a. kroua 0.0077. Dunaj, Z nov. Devize: Pešta 29.45—29.55, Ber-dn 15.60-15.90, Italija 3116—3124, London 3291— 3297, New York 73850 -74000, Pariz 5134-5146, Praga 2337-2343, Curih 13485-13515, Sofija 429.50 500.50, Briissel 4734-4746, Belgrad 1159-1161, Za-greb 289.75—290.25, Varšava 4.95-5.05, Amsterdam 290—291. lj Na pokopališču. Na Vseh svetih je btlo ugodno vreme in so neštevilne množice ves dan, zlasti še popoldne, obiskovale grobove na pokopališčih pri Sv. Križu in Sv. Krištofu. Ob treh popoldne so bile v curkvi pri Sv. Križu slovesne večernice in nato procesija na pokopališče, ki se je je udeležila veličastna množica vernikov. Ob štirih nalo so zapeli združeni ljubljanski v »Zvezi »lov. pevskih zborov« včlanjeni zbori pod vodstvom Zvezinega pevovod-ie Zorka Prelovca tri nagrobnice, Vilhar- jevo Nagrobnico junakom, Pavčičevo Narodno nagrobnico in Devovo vGozdič je že zelene Veličastno petje združenih zborov je napravilo na vse najgloblji vtis. Le besedilo zadnje pesmi se nam za ta dan ni zdelo skladno. Pevska zbora "Glasbene Matice r in »Ljubljanskega Zvona« sta nato zapela še žalostinko »Vigred se povrne« ob grobu svojega dolgoletnega člana Avg. Štamcarja. Pozabljenih grobov je bilo malo videti razen — vojaški grobovi. Lepo so bili ovenčani grobovi pokojnih slovenskih pisateljev. Izredno prijetno nas je iznena-dilo, da so dijaške organizacije položile na grobove naših velikih mož vence, znak, da idealizem v našem srednješolskem dlja-štvu ni izumrl. »Razor« je položil na nagrobni spomenik dr. Kreka venec z napisom »Očetu naših idej«, »Preporod« pa venec s trakovi v narodnih barvah. Ij Kak bo izid obč. volitev? S tem vprašanjem, ki je vsakemu Ljubljančanu že danes popolnoma jasno, si brez potrebe belijo glave »Jutro«, »Jugoslavija- in »Narod«. Prva dva sta nam postregla že s točnimi številkami. »Jugoslavija« ugotavlja, da bo JDS dobila v Ljubljani 800 glasov, včerajšnje »Jutro« pa prisoja dr. Ravnikarju in NSS 1300 glasov. Po našem mnenju je obema listama saj v tem slučaju treba verjeti, saj dobro poznata svojih strank moč. Ker je volivcev v Ljubljani 12.000, bo po soglasni sodbi obeh listov zmaga »Zveze delovnega ljudstva« naravnost sijajna. lj Mladini o NSSarjih. Mladinsko »Jutro« objavlja razna mnenja o izidu volitev. Zanimivo je mnenje o Favniharjevi in NSSarski listi. Pravi tako-le: /Soglasnega mnenja je vse, da bosta — kakor pri vlaganju list — tudi pri volitvah imela medsebojno polževo dirko g. Bernot in dr. Ravnihar. Nekateri sklepajo, da bo Berno-tova lista celo boljše odrezala kot Rav-niharjeva; kajti NSS je od zadnjih volitev toliko pristašev izgubila, tla se sama, boječ so prevelikega padca volileev, sploh več nastopiti ni upala. Sedaj, ko se je NSS zopet spečala in se to pot udinjala reak-cijonarcem, pa da bo še izgubila in sicer več pristašev, kot bo uskokov in izdajalcev pripeljal na volišče dr. Ravnihar.« — No, ali nismo rekli, da je danes hudo biti liberalec! D bogi demokro" res ne vedo, komu bi verjeu in s kom bi šli. Naj lepo ostanejo doma. Upanja za zmago nimajo z nobenim generalom. Vsi ti njihovi generali obeh barv so bili že tepeni in še bo-dol Volitve 3. decembra jim bodo prinesle naravnost katastrofo. lj Tudi izjava. JDS je postavila na kandidatno listo (seveda med namestnike) med drugimi tudi g. Alojzija Rusa, gostilničarja v Ljubljani. Gospod kandidat je kandidaturo sprejel, podpisal in postal kandidat. Pa ne vemo, kako je do tega prišlo; snoči beremo v ?/Slov. Narodu« izjavo g. Alojzija Rusa, ki izjavlja, da »odstopa od mladinov, se odpoveduje kandidaturi na njihovi listi in pristopa k "Jugoslovanski Zajednici«, kateri se je pridružil tudi njegov velespoštovani voditelj dr. Ivan Tavčar.« Svoj korak pa utemeljuje Rus Alojzij sledeče: »Ker sem že delj časa bolehen in ne zasledujem pazilo dnevnih dogodkov, sem na povabilo JDS, na katerem je bil podpisan g. dr. Puc, šel na zaupni sestanek v »Kazino«. Bil sem pač ran uja, da tre vabi na sestanek stara na-rodno-napredna stranka. StopiVši v dvorano, sem zagledal več starih nekdanjih dr. Tavčarjevih prijateljev, zato sem bil uverjen, da velja v stranki še vedno sbiri dr. Tavčarjev koncept. Na sestanku so in o določili za namestnika na kandidatski listi. Sprejel sem kandidaturo, ker sem bil v zmoti, da gre za staro dr. Tavčarjevo stranko.« — Dovolj! Če so vsi kandidati mladinov in starinov taki tiči, potem res — srečna Ljubljana! »Slov. Narod« to izjavo celo debelo ponatiskuje! tj Klerikalni zmaj postaja čimdalje nevarnejša zver. V Ljubljani ga kar tri stranke ubijajo, pa mu ne pridejo do živega. Na zmajevem mostu so sinoči po dolgem času prižgali zopet vse električne žarnice. Menda so mu hoteli s tem vid oslepiti. O uspehu pa ni dosedaj še nobenega oficiel-nega komunikeja. Kaj bo, kaj bo? lj Volivna agitacija. — Včerajšnji »Jutrov« uvodnik: »Predobro sc vam godi, Ljubljančani, treba vam je palice.« — Na ljubljanskem magistratu nameravajo menda uvesti batinanje. Samo to še ni določeno, kdo bo batinal in kdo batinc prejemal. lj Mokrocvetoče rožce volivne poezije. »Novi volivni red je imel streti klerikalni diktat v Ljubljani. Klerikalci so divjali in obupavali. Toda zdi se, da klerikalcev sreča ne zapusti. Sam satan jim je poslal odrešenika, nekaj časa Kamen.irovi-da, potem pa nekatere starejše gospode v JDS (»Juho z dne 2. novembra. Pride v anale.) lj Umrl je v dež. bolnici Rudolf. Šteian, kleparski pomočnik, star 19 let. Pogreb bo v sobolo ob 4. popoldne. Ij Pevski zbor tnoravakih učiteljic dospe v Ljubljano v soboto zjutraj ob 5.21 in ne kakor jc bilo prvotno naznanjeno, popoldne ob 4J5 na kar opozarjamo naše občinstva Sedežev y*eb vrst ta kcnccri je še na razpolago v pisarni Glasbene Matice. Vstopnice se bodo prodajale tudi v nedeljo dopoldne od 10 do 12. ure in zvečer pri blagajni od 7. ure dalje. Ij Društvo delovodij hi Industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja vsem članom, da ge vrši redno mesečno zborovanje v soboto, 4. nov. ob pol 7. zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Sprejemajo se tudi novi člani. Dolžnost vsakega delovodje je, da pristopi k tej organizaciji. lj Disknsija o načrtu kazenskega zakonika. V sobolo, dne 4. novembra t. L priredi društvo »Pravnik« tretjo diskusijo o načrtu kazenskega zakonika. Diskusija se vrši kakor običajno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št 70. Predaval bo gospod univ. prof. dr. Stanko Lapajne: »O meddržavnem kazenskem prani.* tj šest vlomov na praznik Vseh svetnikov. Dne 1. t. m. med 14. in 18. uro. ko so bili Liub-llončani no pokopališču, je nastopila v Ljubljani predrzno vlomilska tolpa, katera jc izvršila šosf vlomov. Podkraišku Ernestu na Marijinem trgu so odnosli vlomilci zlato brošo za staro narodno nošo, zlato zapestnico in dva zlata prstana. Poštnemu rač. oficialu Leonu Sporhnklu so pa ukradli zlat prsfan z malim priveskom z napisom »Milena«, zlato ovratno verižico /. obeskom v obliki srca in s tremi biser ji ter deteljico v sredini, zlato kravatno iglo z modrim biserom in zlato zapesbrio verižico. Elizabeti Gnezda na Marijinem trgu so vlomilci odnesli zlato brošo z modrim kamnom v sredini in z biseri ob strani, zlato žensko športno verižico z biseri in zlat, sturinski, odpirajoči se prstan. Z Marijinega trga so odšli vlomilci na Kralja Petra trg, kjer so da včnemu nodupraviteliu Francu Aunianu odnesli zlato žensko uro, v kaferi »ta emailirana dva ptička, zlato žensko zapestnico z 2 biseroma in z modrim kamnom, zlat ženski poročni prstan s črkami »S. 7, 1019«. zlato, zelo drobno žensko verižico z obeskom in zlato voiaško kolajno. — S trga kralja Petra so šli vlomilci na Sv. Prtra cesto, kjer so odnesli učitcliici Pavli Tomšičevi zlato verižico z obe>skom, v katerem jc bila podoba sv. Terezije, zlato zapestnico in ženski prstan z malim diamantom in modrim kamnom. Odjem so vlomilci odšli na Karlovsko cesto št. 24, kjer so poštnemu poduradniku Vlarlinu Banu odnesli črno pelerino, 2 temnokrižaste hlače, športno zelenkasto čepico, 2 novi poštni bluzi in legitimacijo državne železnice. O vlomilcih ni nobenega sledu. Onim, ki se jih tiče, 2e dalfc časa sc širijo po Ljubljani o razmerah na ljubljanskem ntuzeju vesti, ki jih je treba na vsak lučin razčistiti. Časopisje kot poklicani regulator javnih zadev je dolžno v obrambo kruto kršene pravičnosti prevzeti iniciativo, ako se v to v prvi vrsti poklicani inktorji nc zganejo. Zadeva je sledeča: Na ljubljanskem muzeju bi moralo biti pred dvema letoma po sldepu deželne vtade razpisano službeno mesto v VIII. činovnem razredu. To mesto pa kljutemu ni bilo razpisano, ker se je od izvestne strani pri vladi proti temu pritiskalo. S kakšnim namenom? Na to mesto so hoteli spraviti nekega dr. Franca Kosa, bivšega ljudskošolskega učitelja v Trstu, kar pa se nc bi moglo zgoditi, ako bi se mesto razpisalo, ker bi bila prišla potem v poštev ga. dr. Pi-skemik kot edina kvalificirana kompetentinja, ki so jo tz popolnoma nerazumljivih, vsekako pa ne stvar-uih razlogov boleli preteriraii in kot kompefenti r> izločiti. Tako se je tudi zgodilo. Približno pred dvema letoma jc bil po ponovnem prizadevanju g. dr. Mantuanija brez razpisa shižbe, torej na uepravileu način, imenovan« za kustosa pri deželnem muzeju v Ljubljani omenjeni g. dr. Kos, ki je torej brez vsakega pravega in utemeljenega razloga preskočil pri imenovanju kar dva klina na lestvici uradniškega avanzmaja, medtem ko je ostala ga. dr. Piskernik asi-steotinja. Zanimivo pri tej zadevi ie že ta da je g. ravnatelj Mantuani skušal zadržati Slo\ venca«. na 4687 Mirna gospodična išče proti dobremu plačilu za takoj majhno meblovano SOBO s posebnim vhodom. - Cenjene ponudbe na upravo pod »Solidna«. SOBO išče samski gospod za pisarno, obenem spalnico, proti dobremu plačilu, v sredini mesta. - Ponudbe pod »PISARNA« na upravo »Slovenca«. SJjrtn z vpeljano vinsko Irgo-niuu vino takoj naprodaj ali jo zamenjam. Naslov pri upravi lista pod štev. 4685. Eleganten irmski športni atilo dvosedežni, znamke CHA-PUIS-DORNIER prodam ]. GOREČ, LjlLjM bukova "Sr drva suha, v decembru 1921 pripravljena, okoli 3 vagone, naprodaj. 7.0 Kočevje in okolico tudi event. na drobno v hišo dostavljena. Ceno po dogovoru. Re-flektanti naj se obrnejo na ZDRAVIČA, Dolga vas št. 17, pošta Kočevje. 4679 dobro ohranjen, kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in točnim opisom na upravo pod »Planino« 4721. Ročni VOZIČEK s štirimi kolesi in- diro, dolq 1-50 m, naprodaj v ROŽNI DOLINI 145. 4720 ŽELOD (žir) kupuje po najvišji ceni kaniiner v Domobranski vojašnici v Ljubljani. V imenu sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in znaucem žalostno vest, da je naš dragi oče. oziroma soprog, stari oče, brat, tast, stric in svak, gospod . Frane .Perp-arac trgovec in posestnik umrl dne 2. novembra 1922 po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. v 74. letu svojega življenja. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 'i. novembra t. i., ob 8. uri dopoldan iz hiše žalosti v Semiču na pokopališče k sv. Duhu. Ljubljana — Semič, 2. novembra 1922. Dr. Franc Derganc. priinarij kirurgifnega, oddelka državne, splošne bolnice. Nosife z&f&dl n) i hovih velikih prednosti* Pj Novosti! Za damske plašče v veliki izberi. 11.B E. mmt kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih NaftolmagUo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TRNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. Perilo za dame, gospode in deco, opremo za novorojenčke po najnižjih cenah pri: A. SINK0VIC naši. K. S0SS Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. RAZGLAS. KROVSKI MOJSTER FRAN FUJAN LJUBLJANA, ILOVCA ŠTEV. 48 OB DOIENJSKI CESTI zvršuje vsakovrstna nova krovska dela s koraniiom, eiemilom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. — Sprejema popravila raznih sla-rih streh. Na zahfevo iudi zalaga z zgorni naved. biagom. DELO PREIZKUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH! Vpeljana trgovka „™ »je?t Ljubljani, ISCE ZALOZNIKA za manu-fakiurno in galant. blago. - Prijave no upravo lista pod šifro: »PROMET«, Mesečno sobo proti nagradi išče veleindustrijski uradnik. — Cenj. ponudbe pod »Samec« na upravo »Slovenca«. V^rinožiJia SODOV za mošt, vino itd., naprodaj Istotam se kupi nekaj sena in slame, več steklenih, velikih balonov in lahka dira. L AUGUSTIN, Ljubljana, Šiška, Jer-nejeva cesta stev. 231. KROMPIR GRAH SENO OVES kakor iudi druge dež. pridelke kupujem. Ponudbe prosim samo z označbo cene na NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta 64, - Telefon 20-60. »MORSKO TRAVO« nudi vsako množino SEVER m KOMP.. Ljubljana, Wolfova ul. 12. GOSTILNA KAJFEZ FLORIJANSKA ULICA ŠT. 4. Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejše KRVAVE in MESENE pečene klobase, vsak ponedeljek, čeiriek in petek polkajene KRANJSKE KLOBASE in REBERCA Izbornei kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. — Toči se le prvovrstna DOMAČA VINA. Producenfe samo prvovrstnih vin vabim, da mi prinesejo vzorce. A. KAJFEŽ, Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka 3. SHC. GosnssvelsHa c. 14. Malo POSESTVO naprodaj na Krki pri Stični v Podbu-kovju štev. 37 na Dolenjskem. 4700 Suhe sobe in kumno kupuje SEVER & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. „DIAMALT" Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolks, Bcč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem rastopriku za Jugoslavijo EDUARD DUZANEC, Zagrob, s Stari trs štev. 34, kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Tu se dobe vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejže domače krvave jetrne in preknjene mesene klobase. Tudi priporoča prvovrstna stara vina in nov Ljutomerski mošt po 40 K. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je previdena s sv. zakramenti danes čine 1. novembra 1922. ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v starosti 32 let v Gospodu zaspala naša ljuba soproga, sestra in teta, gospa Marija Mar m Kalan, roj. Gasar posestnica mlina v škofji Loki. Pogreb nepozabne soproge in sestre bo v petek dne 3. novembra 11. ob 3. uri popoldne ir. hiše žalosti v Kapucinskem predmestju št. 6 na pokopališče v škofji Loki. Sv. maše se bodo darovale v raznih cerkvah. Pokojnlco priporočamo v molitev in blag spomin. V škofji Loki, dne 1. novembra 1922. Franc, Anton, Jotei, Jurij, bratj«. Anton Komatar, soprog. Francka, Ančka, Tončka, svakinj«. „TITHMITM 0.D. 7.HGREB, N3HZURHIHCEU TRG 6, L Toornfca: mUHICHO pri KHRLOVCU. Proizvaja: pod kontrolo Ministra vojne in mornarice. „TITANIT" eksplozivna sigurnost v jakosti diuamita. S „TITANIT" je mesto podkopa takoj pristopno. Ker „TITANIT" ne povzroči nikakih zastrupljivih plinov. Naročila se izvrše hitro, od 20 kg naprej v vsaki množini. Naročilu je treba priložiti dovolilnico pristojne politične oblasti prve stopnje. Dovolilnico Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu proti naplačani monopolni taksi, preskrbi na željo naročnika, društvo. Za monopolno takso plača se za vsak kg K lfr— (šestnajst kron za kilogram) brez razlike, jeli naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Kapsule In Staptne dobavljamo po naročilu in prejemu dovoljenja pristojne oblasti in to prvorazredni proizvod po tovarn, cenah. Veliko zalogo imamo stalno v Zagrebu in v Karlovcu — Mahično. Izdaja komuii »Staranm«. Odgovorni urednik Mihaal Mrita« v MuWiwi. Jugoslovanska tlakama « Ljubljani,