ANNALES 14/' 98
pregledno izvirno znanstveno delo	UDK 173:78(497.4 Koper)(091)
NASTAJANJE PRVE GLASBENE ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI
Marija GOMBAČ Center za giasberto vzgojo Koper, SI-6000 Koper/Gallusova 2 e-mail: Manja.Gombac@guest.arnes.si
IZVLEČEK
Prispevek obravnava kulturni, zlasti pa glasbeni utrip po drugi svetovni vojni v Kopru in ustanovitev prve slovenske glasbene Šole v Slovenski Istri. Razdeljen je na tri tematska poglavja. Prvo obravnava čas in razmere, v katerih so v Poitorožu ustanovili glasbeno šolo. Drugo predstavlja življenje in delo Srečka Kumarja, ustanovitelja šole. Tretje pa se dotakne koncertnega življenja v Kopru po drugi vojni, pomembnosti Glasbene šote pri oblikovanju kulturnega utripa in seže do ustanovitve Društva prijateljev glasbe Koper. Avtorica se je pri raziskovalnem delu opirala zlasti na vire> ki datirajo v obravnavani čas, in na pripoved tistih, ki so takratni čas sami soustvarjali in nanj tudi vplivali.
Ključne besede: glasba, šolstvo, Slovenska Istra, Koper
IZ PESMI V GLASBENO ŠOLO	sanitarije, nabaviti opremo in godalne instrumente." (Lovec, 1969, 5-7)
"Z odlokom istrskega okrožnega ljudskega odbora z Zgodovina Glasbene šole Koper se je torej začela dne 21. XII. 1948 je bila ustanovljena Glasbena šola v pisati v Portorožu leta 1948, ko so odobrili in sprejeli
Portorožu... Proračun sta sestavila prof. Lucijan janež in	njen proračun. Šestnajst dni pozneje je bila v Piranu že
prof. Srečko Kumar in ga predložila Odseku za prosveto,	slavnostna otvoritev. Tako je bila ustanovljena prva glas-'
ki ga je sprejel in odobri! l.XII. 1948...	bena šola v Slovenski Istri, ki danes, petdeset let po-
76. decembra so v dvorani hotela Piran slavnostno	zneje, kliče k obuditvi spomina na dogodke in na ljudi,
odprli Glasbeno šolo... Res je bilo to prvo šolsko leto	ki so tedaj zaorali v ledino glasbenega šolstva. nabito polno težav, vendar je 74 učencev uspešno Tudi na Primorskem in v Slovenski Istri so po drugi
opravilo letne izpite. Pouku klavirja in glasbene teorije	svetovni vojni "začeli obnavljati skoraj vse šole, ki so
se je v zadnjih mesecih prvega šolskega leta pridružila	nastale v času Avstro-Ogrske in Italije. Slovenske šole so še violina, ki jo je poučevala Ana Zupan. Šola je imela v nastajale v obalnih mestih in njihovi okolici, kjer so prej
uporabi (ne v lastil) sedem klavirjev, nevrednih tega	delovale samo italijanske. Pozneje so odpirali nove šole
imena, ki pa so v skrajni sili vendarle služili namenu.	še v urbanih središčih, ki so se zaradi priseljevanja iz
Kar predstavljam si pokojnega Srečka Kumarja z nje-	zaledja in iz drugih krajev Jugoslavije stalno širila." (Bel-
govo eruptivno naravo in z njegovim glasbenim fana-	tram, 1997,203)
tizmom, ko sešteva plus in minus in je minus večji od Koper je po podpisu mirovne pogodbe z Italijo leta
plusa. Kaj storiti? Pritegniti pozornost ljudi, razgibati	1947 postal na podlagi devinskega sporazuma sedež
glasbeno življenje, ustanoviti pevski zbor in oddelek za	cone B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslo-
balet, prirejati pevovodske tečaje. Rezultat je bil kmalu	vansko upravo. V tistem času je bilo težko načrtovati in
tu: petnajst večjih in manjših nastopov samo v tem šol-	spodbujati vsestranski razvoj tega območja. "Koncertnih
skem letu! Vendar pa ugotovi ravnatelj na zaključni šol-	prireditev še nismo videli, niti pevskih niti godalnih. Niti
$ki konferenci, da je nujno pridobiti za šolo še tri glas-	zamisliti si ne morete, kako hvaležno bi koprska publika
benike..., ustanoviti učiteljski pevski zbor in prirediti pe-	sprejela tak ali podoben koncert, kakor je bi! pred nekaj
vovodski tečaj za učitelje tečajnike, popraviti in urediti	tedni v Trstu..." je zapisal neznani avtor ieta 1950.
prostore v vili S. Marco. napeljati vodovod in urediti	(Istrski tednik, 1950,6)
117
ANNALES 14/' 98
Mariji GOMBAČ NASIAIANK PRVE CCASBENE ŠOi E V SLOVENSKI ISTRI, UM Jft
Šele po podpisu Londonskega memoranduma, ok-	nejo k narodni kulturi svoje zemlje ter posvečajo več paž-
tobra 1954, ki je cono B dodelil Jugoslaviji., se ie začelo	nje glasbenim oblikam določene vsebine in naj postanejo
obdobje vsestranskega razvoja in preobrazbe tudi na	tako koristni učitelji svojim narodom."(Soča, 1949, 3) področju organiziranega izobraževanja in vsestranskega "Fašizem je pri nas uvedel takoimenovano jazz-
kulturnega življenja. Šele deset let po koncu vojne pa so	bandsko kulturo. Uvedel jo je zaradi tega, da bi mladino
lahko Koprčani neposredno prisluhnili muziciranju na	zastrupi! In iztrebil Upajmo, da se je z njo okuži! samo
odru, ki je bilo plod prijateljevanja nekaterih glasbe-	del naše mladine. Ni dvoma, da je ta del več aH manj
nikov in mladih učiteljev glasbene šole z uveljavljenimi	mrtva gruda za javnost, za prizadevanje, da bi šli naprej
glasbeniki. Vladimir Lovec, Miroslav Logar, Maksi-	... to je bolest, to je težka zavora v našem prosvetnem
miiijan Skalar, Ivan Silič, Ivan Šček, Ubald Vrabec,	življenju. Mladina, ki ji je jazz-bandska kultura ideal, je
Vasilij Mirk... pa so pomembna imena, ki so v tistem	za narod Izgubljena. To je težka rana na našem telesu.
času pomagala oblikovati glasbene dogodke v Kopru.	Toliko nevarnejša, ker je mladina naša prihodnost ...
Morda koncertov res ni bilo veliko, zato pa se je	(Primorski dnevnik, 1951, 5) društvena dejavnost na vaseh in v mestih že takoj po Marca leta 1948, torej devet mesecev pred uradno vojni naglo obnavljala. Ustanavljali so folklorne, tambu-	ustanovitvijo glasbene šole, je Primorski dnevnik pri-raške, harmonikarske, recitacijske, lutkovne, zborovske	občil zapis o prosvetni konferenci v Portorožu, na kateri. in druge skupine. Zaživela so nekatera pred in med	so "obravnavali iudi glasbeni sektor in to o pevskih in vojno prepovedana društva, nastajala so nova. "Pro-	dramskih društvih ter o predavanjih. Da bi se delo posvetna društva so začela rasti kot gobe po dežju. Leta	živilo, so tovariš! predlagali ustanovitev več mladinskih 1945 je bilo 7 prosvetnih društev s 594 člani, leta 1951	in pionirskih pevskih zborov in izmenjavo teh, oziroma pa je bilo 31 prosvetnih društev s 3300 člani. S takim	gostovanje. Ustanovili bodo nove pevske zbore, ki jih porastom števila prosvetnih društev je bilo vedno bolj	ho nadzoroval tov. Srečko Kumar, ki bo obenem tudi pereče vprašanje kadrov. Ni bilo pevovodij, režiserjev,	predava! o 'Ljudski glasbi'. Glede otvoritve pevo-SHPZ je organizirala pevovodske tečaje. Kandidati so si	vodskega tečaja v Portorožu je tov. Srečko Kumar javil, pridobili toliko znanja na klavirju, da so lahko igrali	da je bil do sedaj slab odziv In je priporočal, naj posamezne glasove zborovske partiture, drugi celo šti-	prosvetna društva pošljejo svoje kandidate. Ker večini riglasno partituro. Odlično znanje so si pridobili v	zavira obisk tega tečaja poljsko delo. naj bi gojence intonaciji, tako da so zmožni poučevati diatonsko zlo-	udarniško nadomestili, ali pa naj bi odbori plačali žene pesmi v violinskem in basovskem ključu tudi brez	njihovo delo doma."(Kalan, 1948, 2) instrumenta Zasluga, da smo pri nas organizirali pe- 'Prvi praznik slovenske pesmi' je bil v Kopru 11. vovodske tečaje in na njih za prvo silo izvežbali pre-	aprila 1948, ko je dvanajst pevskih zborov iz Slovenske cejšnje število pevovodij. gre predvsem tov. prof. Ku-	Istre tekmovalo za najboljši slovenski pevski zbor v Istri. marju Srečku. S tem, ko je sedaj v Kopru glasbena šola	Med člani komisije najdemo tudi Srečka Knmra V in v njenem okviru učiteljski zbor, je napravljen velik	Primorskem dnevniku je neznani avtor tedaj zapisal., da korak. Česar pevovodje si niso pridobili na tečajih, si	sme v zborovskem petju "dosegli uspehe, ki jih ne bodo sedaj v glasbeni šoli." (Istrski tednik, 1951b, 5)	zmorejo največje države na svetu," (Primorski dnevnik,
Ne bo odveč, če si osvežimo spomin z razmiš-	I948a, 4) in da so "po sili zatrta prosvetna društva in:
Ijanjema neznanih avtorjev, ki še kako nazorno prika-	pevski zbori zopet oživeli. Ko bodo prišli iz pevo-
zujeta, kakšna glasbena miselnost je vladala po drugi	vodskega tečaja v Portorožu novi pevovodje, se ob ra-
svetovni vojni na naših tleli in v kakšnih časih in vaz-	ven naših zborov še dvignila. Za to se posebno zanima
merah se je rojevalo novo glasbeno življenje: "Glasba	znani mojster in strokovnjak. Srečko Kumar, ki vodi
postaja vedno bolj zapletena in nerazumljiva... Skk	pevovodski tečaj v Portorožu in pomaga pevskim zbo-
datelji se preveč oddaljujejo od poslušalstva. Na pod-	rom v Piranščini." fPrimor.ski dnevnik, 1948, 2) ročju orkestrske glasbe uvajajo nove. nenavadne in po- Gospodarski obnovi je torej z leti sledil tudi razmah
polnoma neužitne kombinacije zvočnih barv. Besedila	šolstva, kulture, umetnosti in - tudi glasbe. "Začeti je bilo
so velikokrat povsem negativnega značaja Taka glasba	treba takorekoč iz nova," lahko beremo v takratnem ča-
kvari, okuža in moralno tlači ter vznemirja... Radi takega	sopisju. "Dejstvo je, da je Slovenska Istra najbolj zaostali
stanja na poprišču resne glasbe pridobiva na popu-	del Slovenije. Edino tu so šc nepismeni ..." (Primorski
iarnosti vedno bolj tako zvana lahka, zabavna glasba, ki	dnevnik, 1948, 2) Pisci so vedno znova poudarjali, da so
pa je tudi postala že prej kot lepa in plemenita.	za dvig kulturne ravni najpomembnejši šola, knjig3, ča-
Spomnimo se samo na improvizirano plesno glasbo s	sopis, stenčas, večerni tc-čaji, prosvetna društva, knjiž-
pokvarjeno, neduhovito in preračunano metodiko ter	niče: "Velika važnost se polaga s strani mnogih državnih
čudne, tuje ritmeI Najlepše pri tem pa je to, da kvari ta	oblasti predvsem glasbi. Organizacija in uvajanje nižjih
plehka, čeprav včasih pikantna muzika, glasbeni okus in	glasbenih šol po središčih in večjih vaseh podeželja
zdravo razsodnost o lepem In dobrem.	seznanja široke ljudske sloje z glasbo." (Soča, 1949, 3)
V to svrho priporoča kongres skladateljem, naj se vr- Spomladi 1948 je Srečko Kumar vodil pevovodski
118
ANN ALES 14/'98
Mafija COmBAČ: NASTAJANJ FftVE CI ASBENE ¿OLE V SLOVENSKI ISTRI
tečaj, decembra pa je poslaf ravnatelj prve slovenske glasbene šole v Portorožu. "Glasbena šola v Portorožu je dala pod Kumrovim veščim vodstvom vrsto pevovodij, ki so začeli obnavljati vaške pevske zbore. Tov. Srečko Kumar nastopa v tem času z učiteljskim pevskim zborom, ki pomeni pivi kvaliteten nastop z domačimi močmi." (istrski tednik, 1952, 5) Zavedati pa se moramo., da so imele prosvetne prireditve v tem času še vedno značaj partizanskih mitingov, saj so v silnem prizadevanju po slovenizaciji obalnega prostora celo piranskega skladatelja Giuseppa Tartinija prekrstili v Jožefa Tartinija.
SREČKO KUMAR - OBLIKOVALEC GLASBENEGA UTRIPA
Dirigent, pedagog in pianist Srečko Kumar je bil ena
izmed najbolj izstopajočih osebnosti tako na področju	SI. 1; 'Knjigovodstvo' v šolskem letu 1950/51.
primorskega zborovskega petja kol celotnega primorske-	Fig. 1: "Bookkeeping in the school year 1950/51. ga glasbenega šolstva. Z bogatimi glasbenimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi je od prve svetovne
vojne pa vse do smrti krojil glasbeni utrip marsikaterega	pa je v Portorožu ustanovil pn/o slovensko glasbeno
kraja na Primorskem, v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji.	šolo v Slovenski Istri.
Rodil se je 9. aprila 1888 v Kojskem v Goriških	Dan po odloku o njeni ustanovitvi je bil v Pri-
Brdih: Po končani ljudski šoli je obiskoval nekaj ra-	morskem dnevniku že objavljen zapis ustanovitelja: "Z
redov gimnazije v Gorici in leta 1909 končal uči-	zeljo, da se dvigne pevsko in glasbeno kulturo mest in
leijišče v Kopru Po diplomi iz klavirja leta 1913 na	podeželja na svojem področju, je istrski okrožni ljudski
konservatoriju v Trstu je odšel na izpopolnjevanje v	odbor ustanovil v Portorožu štiriletno nižjo glasbeno
Leipžig k pianistu Josephu Pembauerju (1913/14 in	šolo s podružnicami v Bujah in v Kopru.
1918/19). Leta 1919 se je vrnil na že okupirano Pri-	Do sedaj se je priglasilo okrog 200 učencev, med
morsko in leto pozneje ustanovil najmočnejši steber	temi tudi italijanska mladina. Poleg zanimanja za in-
glasbene p ros vete Slovenskega primorja - Učiteljski po v-	štrumentalni pouk, vlada v večjih krajih okrožja, kakor v
ski zbor. Pod italijansko fašistično oblastjo je bilo slo-	Kopru, Piranu, Portorožu, Bujah, Ižoli, a tudi ponekod
venskim kulturnikom kmalu jasno, da postajajo tla	na deželi, živ interes za tečaje ritmičnega, plastičnega in
večino bolj vroča. Učitelje so izganjali, slovenska kul-	folklornega plesa v zvezi s petjem in recitacijami.
turna društva prepovedali, zapirali so slovenske šole...	Njena naloga je širiti napredno glasbo med našim
Zato je Kumar v šolskem letu 1923/24 odšel v Ljubljano,	ljudstvom, poživiti in poglobiti delovanje pevskih in
kjer je dirigiral zboru Glasbene matice in poučeval kla-	glasbenih društev, pomagati jim pri Izbiri sporedov,
vir. S skladateljem Emilom Adamičem je leto kasneje	oskrbovati jih z notnim materialom in jim stati ob strani
tudi v Ljubljani ustanovil Učiteljski pevski zbor, nato pa	pri vseh vprašanjih tehničnega značaja. Tako se bomo
v Zagrebu ob delu na glasbeni akademiji in v uredništvu	končno otresli čitalniške dobe in naša glasbena kultura
revije Jugoslovanski glasbenik vodil pevski zbor Kolo.	bo korakala vzporedno s socialnim in gospodarskim
Kumar je bil pobudnik izdaje bogate pesmarice za	napredkom našega ozemlja.
mladino z naslovom Otroške pesmi, leta 1920 je uredil	Da bo pa glasbena šola mogla izvrševati postavljeno
zbirko skladb za mešani in moški zbor Prvi plameni,	si nalogo, je nujno potrebno ustanoviti na šoli knjižnico
leta 1933 pa je izdal prvo mladinsko zborovsko revijo	z dobrim kvalitetnim notnim materialom.
Grlica, pri kateri so sodelovali vsi pomembni jugo-	Glasbena šola v Portorožu ima 4 letnike. V vseh
slovanski skladatelji. Leta 1936 se je preseli! v Beograd,	poučujejo zborno petje, v zadnjih dveh pa tudi igranje v
kjer je poučeval na gimnaziji in vodil učiteljski zbor	orkestru. Od inštrumenoV poučujejo predvsem klavir,
Josip Marin ko vič. Po drugi vojni se je vrnil v rodno	violino in violončelo.
Kojsko, kjer je ustanovi! dekliški pevski zbor Soča.	Ob koprski gospodarski razstavi je istrski okrožni
Po preselitvi na Obalo februarja leta 1948 je Kumar	odbor nudil več kulturnih in muzikalnih prireditev ter s
prevzel pevski zbor italijanskega prosvetnega društva v	tem prikazal našo glasbeno umetnost na internacionalni
Portorožu, v Piranu je vodil zbor Pomorske srednje šole,	ravni. Z ustanovitvijo pevovodskih tečajev, učiteljskega
v Kopru pa ustanovil Učiteljski pevski zbor. Razmišljal	zbora in sedanje glasbene šole v Portorožu je dokazal,
te o ustanovitvi istrske Glasbene matice, koncertne po-	da hoče dati Istranom to, kar jim je bilo toliko desetletij
slovalnice, razmnoževalnice za notno literaturo, potem	odvzeto."{Kumar, 1948, 2)


I' !

Mit
tfÛLtïJL z-. ■ : '-Iv:
: I •
vsr
M
¿zfrsi
to
ztr
O- - ' \
ANNALES 14/' 98
M.inj.1 GOMBAC: NA5TAJANIE PRVF. ClASBENt šole V SLOVENSKI ISTRI. 117-126
Si. 2: Koncert ob deseti obletnici Glasbene šole Koper, na katerem je skladatelj Ivan Šček v koprskem gledališču krstil svojih Deset pesmi za otroški zbor, Orffov inštrumentarij in godalni orkester. Učencem Glasbene šole Koper je dirigiral skladatelj sam.
Fig. 2: Concert at the tenth anniversary of the Koper School of Music, during which the composer Ivan Šček "christened ", in the Koper Theatre, his Ten Songs for Infant Choir, Orff's Instrumentation and String Orchestra. The piece was conducted by the composer himself.
V drugem šolskem letu (1949/50) so se razmere na Glasbeni šoli v Portorožu nekoliko poslabšale. Ravnatelj S. Kumar je odšel na zdravljenje, njegova hči Vukosava pa na porodniški dopust. "Prostore v vili S. Marca je pričela komaj opazno, vendar zanesljivo zasedati vojaška godba. (Že znana zadeva z lisico in ježem.) Na novo nameščeni violinski pedagog Mirko Logar bi potreboval deset rok, da bi rešil položaj. Poučuje violino in teorijo, nadomešča ravnatelja in opravlja posle tajnika. In živi v večnem strahu, kaj bo s Šolo."(Lovec, 1969, 7)
Po nalogu Okrožnega oddelka za prosveto so julija 1950 gfasbeno šolo preselili iz Portoroža v Koper, v Verdijevo 9, opremo pa so spravili v dve sobi. Že decembra istega ieta je Urad za pospeševanje gospodarstva po hitrem postopku postavil vso šolsko opremo na hodnik in se polastil obeh sob. Po dveh letih delovanja je bila Glasbena šola prisiljena prekiniti pouk. Nepodpisani kronist je v istrskem tedniku zaradi tega
upravičeno tarnal: "Z glasbeno šolo gre nekoliko težko. Učitelji so tu, učencev je na pretek a H pouka ni. Čeprav se že bliža februar. Naša javnost se že upravičeno sprašuje, kako je s pričetkom dela te toliko pričakovane srednje strokovne šole. Ta šola je bila namreč lani v Portorožu in je kaj pridno delala. Za letos so odločili njeno preselitev v Koper, aH si niso preje našli prostorov. Zgodilo se je, da so še iskali prostore, ko bi že morali imeti reden pouk. Učitelji čakajo in učenci tudi. Izgleda pa, da bo konec čakanja še ta mesec in da bo začel pouk s prvim februarjem."(Istrski tednik, 1951, 3)
Ko pa je Glasbena šola 1. maja 1951 pričela s poukom v novih prostorih nad Študijsko knjižnico na Trgu revolucije 2 (zdaj Trg Brolo 1), je (sirski tednik zapisal: "V kulturnem središču istrskih Slovencev v Kopru si utira pol tudi umetnost. Lahko rečemo, da pomeni za domače umetnike ravno letošnje leto važen prelom. Hiti jeva baletna skupina je pokazala še mnogo več,
120
ANN ALES 14/'98
Marija COM8AČ NASTAlANIE PRV£ GlASBENf ÜOl.f V SIOVFM5KHSTRI.117-120
kakor se je pričakovalo. Ob koncu letošnje spomladi je	vse to priskrbel. Danes se z veseljem v srcu najbolj
nova Glasbena sola vendarle dobila prostore, ki odgo-	spominjam učenk, ki sem ju poučevala na Glasbeni šoli
i/ar j a jo potrebam. Med iniciatorji društva Slovenskih	v Kopru, Sonje Pahor in Marte Barta. Svojega očeta
umetnikov v Kopru imamo tudi našega starega za-	Srečka Kumra pa se spominjam kol velikega romantika,
služnega glasbenika Srečka Kumarja." (Istrski tednik,	Rad je nosil tisti umetniški klobuk s širokimi krajci. Znal
1951 a, 2)	je tako živo in prepričljivo pripovedovati. Tempera-
Glasbena šola je tedaj dobila pisarno, šest manjših in	menino in z dušo je razlagal vsebine skladb. Še uro pred
eno večjo učilnico. Povečalo se je število učencev in v	smitjo je preživel kot klavirski pedagog, saj so mu roke
šoiskem letu 1951/52 je izpite opravilo kar 114 učen-	za vedno zdrsnile s tipk ravno takrat, ko je učenki
cev, ki so obiskovali pouk klavirja, violine, solo petja in	razlagal vsebino skladbe, ki jo je igrala." (Gombač,
folklornih plesov. Kronisti so našteli tudi več glasbenih	1998)
učiteljev, saj je na Šoli tedaj poučevalo že šest stalnih in Srečko Kumar je bil ravnatelj kar treh glasbenih šol
osem honorarnih glasbenih pedagogov.	na primorskih tleh: v Skednju, Gorici in Portorožu
Pet let po koncu vojne je Istrski tednik priobčil zapis	(Kopru). Najprej je poleti 1920 z dolgoletnim prijateljem
o slovenskem šolstvu v takratnem Istrskem okrožju. Ta-	Ivanom Grbcem, učiteljem na škedenjski osnovni šoli,
kole je pisal nepodpisani avtor: "Danes imamo samo v	ustanovil zasebno glasbeno šolo v Skednju pri Trstu. Že
koprskem okraju nad 2000 otrok, ki hodijo v osnovno	prvo leto je Šolo obiskovalo 28 učencev, vse pa je
šolo, nad 300 jih obiskuje osemletko in nad 400 nižjo	poučeval Kumar. Naslednje leto sta se mu pridružila
gimnazijo v Portorožu, koprsko gimnazijo ali portoroško	Mirko Logar, ki je poučeval 'gosli', in Ivan Grbec, ki je
učiteljišče. Če k vsemu iemu prištejemo še ostale	skrbel za 'glasbene vede' (nauk o glasbi). Organizirali so
učence Gospodarske enoletne šole, Kmetijske šole v	glasbene večere, na katerih so izvajali Lajovčeve, Šker-
Škocjanu pri Kopru, Glasbene šole v Portorožu, Va-	jančeve, Kogojeve, Koporčeve in druge skladbe slo-
jeniške šole in šole za gluhoneme ter slepe v Portorožu,	venskih skladateljev. Očitno so želeli občinstvo se-
tedaj lahko mirne duše zaključimo, da si nimamo kaj	znanjati tudi z deli slovenskih ustvarjalcev, ki so bila
očitati za naše delo v teh nepolnih petih letih po	manj znana, manj cenjena ali morda nerazumljena, in
osvoboditvi."(Istrski tednik, 1950,6)	vzbuditi zanimanje in fjubezen do slovenske glasbene
Decembra 1952 se je iz vojske vrnil Vladimir Lovec,	literature. Na teh glasbenih večerih so nastopili tudi
ki so ga 1. marca 1953 ¿ dekretom postavili za rav-	pianisti Chita Bortclotti, Karmela Kosovel in Srečko Ku-
natelja Glasbene šole Koper. Dotedanji ravnatelj Srečko	mar, violinista Mirko Logar in Ivan Karel Sancin, skla-
Kumar se je zaradi bolezni in starosti upokojil. Zaradi	datelji Marij Kogoj, Breda Šček in Karol Pahor, pesniki
velikega znižanja proračuna za leto 1953 je vodstvo	Albert in Karlo Širok, Stano Kosovel... (Budkovič, 1995).
šole moralo že januarja odpovedati sodelovanje z vsemi	Glashcna šola v Škednju se je leta 1922 združila z
honorarno zaposlenimi glasbenimi pedagogi. Maia 1955	matično glasbeno šolo v Trstu.
so Glasbeno šolo spet selili, tokrat v prostore v palači Kumarjevi življenjepisa so ugotovili, da ie bi! Kumar Gravisi-Barbabianca v Ulici stare pošte 2 (zdaj Gallu-	eden prvih slovenskih pianistov, ki je igral in poučeval sova ulica). Pri selitvi, ki so jo opravili 27. maja, so	klavir 'po novi klavirski tehniki', torej ne z udarjanjem pomagali tudi učenci. "Ker so bili prostori zelo zane-	prstov po tipkah, temveč igranje s celim telesom. Po marjeni, smo prosili za kredit," je zapisal tedanji rav-	njegovem mnenju jc bila stara tehnika, ki je slonela na hátélj Vladimir Lovec. (Lovec, 1969, 9)	udarjanju na tipke, zelo mehanska in pretrgana. Pri novi Glasbena šola v Portorožu je imela tudi oddelek za	tehniki pa se prsti naravnost vsesajo v tipke, ne delajo ples, ki sta ga vodila zakonca Slavko Hiti in Vukosava	samo konci prstov, pač pa celotno telo. Tako igranje se Kumar-Hiti. Po preselitvi glasbene šole v Koper se je	najbolj približa najpopolnejšemu inštrumentu - člove-plesni oddelek leta 1952/53 osamosvojil in postal sa-	škemu glasu. Prepričan je bil, da se večina glasbenih mostojna baletna šola. k¡ je uspešno delovala do leta	učiteljev zadovoljuje le s tem, da zadosti zunanji formi, 1975, ko so zaradi gmotnih težav še zadnji učenci	in gre mimo glasbene poezije. Pianisti pa ne bi smeli odplesali graciozne korake, Vukosava Kumar-Hiti, ki je	zanemarjati klavirske tehnike, ker jo potrebujejo. Bist-na Glasbeni šoli v Portorožu in potem v Kopru po-	vena prvina vsake umetnosti ni tehnika, temveč čustvo učevala kar sedemnajst let, se takole spominja tistih	Kot slovenski glasbeni učitelj se je pri učencih za-časov in ljudi: "Takrat je vojska imela vse v rokah. Prva	vzemal, da so igrali predvsem slovensko klavirsko ¡¡teísta smo se morali kar naprej seliti, ves čas so nas metali	raturo. Spoznal je namreč, da morajo slovenske skladbe ven, tako da smo morali imeti glasbeni pouk kar v	najprej in predvsem izvajati slovenski poustvarjala. našem stanovanju. Cele dneve smo preživljali z učenci. Srečko Kumar je bil uspešen pianist, vendar pa je Vsi so se hoteli učiti klavir in zelo smo se morali	koncerti ra nje opustil, ko je ugotovil, da občinstvo še ni potruditi, da smo kakšnega otroka prepričali, naj se	bilo zrelo za klavirsko glasbo. Prirejal je veliko kon-vendar uči violine. Oče je iz Beograda pripeljal sedem	ceitov, igral tudi v neakustičnih dvoranah in na slabih klavirjev in veliko glasbene literature. Ne vem, kako je	klavirjih, ljudje pa so večinoma ostajali hladni. Spoznal
ANNALES 14/'9 8
Moriji COM8AČ: NASTAJALE PRVE CLASBtSF ŠOLE V SLOVENSKI ISTRI. 117-126
je, da je zborovsko petje veliko bliže ljudem, zato je	do vselej potrebni pravi ljudje. Tisti, ki so sami glasbe-
opuslil koncertiranje in se lotil zborovodstva. Drugo	niki, učitelji glasbe ali pa glasbo ljubijo nadvse, skratka
glasbeno šolo, "drugo obnovo glasbenega prosvetnega	taki, ki so pripravljeni žrtvovati veliko prostega časa in
življenja na Goriškem," kot je sam dejal, je leta 1946	osebne energije. In takšen je bil krog učiteljev na Gias-
'prevzel' v Gorici. V gostilniški sobi na Komu se je	behi šoli v Kopru. Dobro so se zavedali, kako pomemben
zbralo več kot šestdeset učencev, ki po bili željni	dejavnik sta glasba in glasbeno življenje mladih ljudi pri
glasbene, jezikovne in splošne kulture. Tretja glasbena	razvoju njihovega mladostnega, ustvarjalnega življenja,
šola pa je zrasla v Portorožu.	Zato so si v svoj vzgojni program zapisali tudi nalogo, da
Srečko Kumar je bil dober organizator, ljudje pa so	bi vzgojili občinstvo, ki bi - ob že uveljavljenih glasbenih
ga imeli radi, saj je bil vesele in komunikativne narave,	usmeritvah - znalo spremljati tudi zahtevnejša glasbena
V njegov dom na Goriškem so radi zahajati znani slo-	dela, ki bi bilo zmožno sprejemati najnovejša glasbena
venski umetniki in organizirali literarno-glasbene ve-	iskanja, ki bi znalo ceniti tudi slovensko glasbeno
čere. Prihajali so Josip Ribičič, brata Širok, Marij Kogoj,	ustvarjalnost... Pedagogi Glasbene «ole pa so z usta-
France Bevk, Fran Venturini, Ivan Karel Sancin, Avrelija	novitvijo Društva prijateljev glasbe leta 1963 tudi do-
Sancin. Breda Šček, Vasilij Mi rk, Karol Pahor, Ivan	kazali, da si je prebivalstvo Slovenske Istre še kako želelo
Grbec, Ghita Bortolotti, Marij Kogoj, prijateljeval pa je	kvalitetnih glasbenih večerov.
tudi z Venom Pilonom in drugimi slovenskimi slikarji.	Čeprav se je Glasbena šola Koper iz leta v leto
Oče največjega primorskega pesnika Srečka Kosovela,	spopadala s hudimi denarnimi težavami, ji je uspelo
Anton, je tesno sodeloval s Kumrom in pripravljal	oblikovati temelje za koncertno atmostero. Njeni peda-
rokopisno zborovsko zbirko.	gogi niso skrbeli sanrio za čimbolj kakovosten pouk;
Kumar je že leta 1908, takrat še kot učiteljiščnik, v	temveč so organizirali tudi nastope učencev izven glas-;
Kopru vodil zbor in orkester učiteljiščnikov. Po pet-	bene šole. Učencem in njihovim staršem so želeli po-
inštiridesetih letih pa je v Kopru tudi zaključil služ-	nuditi kakovostne koncertne večere znanih glasbenikov:
bovanje in se upokojil. Umrl je 9. februarja 1954 na	Iz leta v leto večji obiskin vedno bolj kakovostna ra^feri
svojem domu v Portorožu, star 66 let. Pokopali so ga v	šolskih nstopov sta "dokazovala, da Glasbena šola Koper:
rojstni vasi v Goriških Brdih, kjer so mu postavili tudi	postopoma prerašča amaterske okvire in kriterije,
spomenik, delo akademskega kiparja Borisa Kalina.	Visoko raven so ji priznavali tudi republiški inšpektorji;::;
"Srečko Kumar je umrl. Z njim je legel v grob eden	ki so šolo obiskovali večkrat ha leto, saj so jo prištevali:
naših najagilnejših, najsposobnejših in najnaprednejših	med najboljše nižje glasbene šole v Sloveniji.
glasbenih delavcev in zborovskih dirigentov. Ni bil le	Nastopi učencev so vsakokrat do zadnjega kotički?
razgledan glasbenik, ni bil le neumoren organizator in	zapolnili tako učilnice in dvorano v sami Glasbeni šOlj
novotar, temveč (udi dober človek ter dovtipen in lju-	kot tudi gledališko dvorano. V brošuri, ki je izšla ob
bezniv tovariš, ki je znal s svojo zgovornostjo iz-	dvajsetletnici Glasbene šole Koper, lahko na osmi strani
preobrniti in navdušiti za svoje načrte najbolj zagrizene	preberemo: "10. maja 1955 je bila ob 20. uri javna
skeptike. Pri tem mu je pomagal tudi njegov zdrav	produkcija, na kateri je prvič sodeloval osemnajstčlanski
življenjski optimizem, ki ni poznal ovir. Mnogo nje-	šolski orkester. Bila je v veliki dvorani gledališča, ki je
govih učencev še živi raztresenih med narodom, zato	bila popolnoma zasedena, tako da so poslušalci še stali
njegovo delo z njim ni umrlo, temveč bo še dolgo	v parterju in na galerijah." O širjenju glasbene dejafe
živelo."(Groebming, 1954,3)	nosti zgovorno priča tucli naslednji citat iz istega viraS
"Srečko Kumar je bil preveč dinamičen, preveč je	"Decembra 1955 je tov. Ivan Šček napisal glasboip
bilo v njem svetega umetniškega ognja, preveliko je bilo	Golievi pravljični igri 'Princeska in pastirček', ki jo je
število njegovih načrtov in odgovarjajočih izvedb, da bi	uprizorilo Gledališče Slovenskega primorja. Pri upri-
mogli to opraviti le z bežnimi besedami. Bil je priznan	zoritvi so sodelovali učenci in profesorji Glasbene šole.
pianist, bi! je eden naših najboljših zborovodij, vnet	Dirigiral je tov. Šček sam."{Lovec, 1969, 8)
organizator pevskih zborov, čislan pedagog, skrbel pa je	Čast nastopa na enem izmed solističnih koncertnih
še posebej za na i pevski naraščaj. Do nove glasbe si je	večerov v dvorani Glasbene šole Koper je pripadla tudi
ustvariI jasen odnos in bil vedno med prvimi, ki so	domači umetnici, pianistki in pedagoginji glasbene šole
zvesto in pogumno začeli hodili nova pota v javnem de-	Ivani Lipoglavšek, ki je takrat prišla i2 Maribora. O kon-
lovanju na glasbeno-kultumem področju." (Mirk, 1954,	certu, ki je bil v sredo, 18. decembra 1957, je Slovenski
49-50)	Jadran poročal: 'Ta dogodek ni bil pomemben samo za
Glasbeno šolo, ki je koncert organizirala, temveč sploh
GLASBENA ŠOLA IN KONCERTNO ŽIVLJENJE	za koprsko kulturno življenje, saj se je zgodilo prvič, da
V KOPRU	je bila dvorana nabito polna poslušalcev. Druga pozi-:
tivna plat prireditve je bila v tem, da za ta koncert ni
Organizacija koncertov, tega neposrednega stika z	bilo treba prositi zunanjih glasbenikov, ker je tokrat
glasbeno umetnostjo, ni lahka naloga. Za to so bili in bo-	nastopila domača umetnica. Takšno iniciativo je treba
ANNALES 14/' 98
Marija COMBAČ: NASTAJANIE PKVÉ GI.ASBSNE SOLE V SLOVENSKI ISTRI, U7-\J.t>
samo pozdraviti. Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi Zavod Primorske prireditve organizira! nekaj kvalitetnih glasbenih večerov, za katere bi prav gotovo bilo dovoli zanimanja.
Prizadevanje Glasbene šole v Kopru je rodilo prvi uspešen sad. Pozornost, s katero so učenci Glasbene šole spremljali izvajanje svoje učiteljice, kaže, da je imel prvi koncert tudi velik vzgojni pomen. /.../ Navdušen aplavz ob koncu je bit lepa nagrada za umetničin trud in obenem dokaz, da si podobnih solističnih in komornih večerov koprsko občinstvo še želi.'" (Slovenski ladran, 1957, 7)
O pomenu tega koncerta lahko v časopisnem ižrezku, ki ga hrani pianistka, beremo tudi tole: "Koprska Glasbena šola, ki ima že vse pogoje, da kmalu postane tretja slovenska Srednja glasbena šola, se je do letošnjega šolskega leta spoprijela s težavami kadrovskega značaja. Te probleme je rešil prihod mariborske pianistke in koncertantke Ivane Lipoglavšek. Sestava sporeda ni bila v stilnem pogledu niti nova niti je predstavljala kaj posebnega. To pa za zdaj v Kopru še ni potrebno, zlasti še. ker je ključna naloga vseh organizatorjev in koncertantov predvsem ta, da si v Kopru pridobijo koncertno občinstvo. To v resnici ni tako lahko. V tem slovenskem obalnem mestu so v zadnjih letih gostovali številni domači in tuji umetniki, s koncertnim občinstvom pa je bilo v vseh teh primerih vselej kaj narobe. Saj je razumljivo: domače prebivalstvo se je v desetletjih 'rimske kulture' prekleto malo kulturno izobraževalo, po vojni pa se še do danes iz dneva v dan spreminja sestav prebivalstva obalnega pasu in je torej jasno, da si za zdaj pač ni mogoče 'omisliti' stalne koncertne publike. Potrebno bo nemara nekaj desetletij, preden bomo lahko pred pričami govorili o pravem in zanesljivem koncertnem občinstvu. Zato se sliši skoraj neverjetno, da je bila dvoram¡ koprske Glasbene šole dobesedno nabilo polna..." (Lipoglavšek, 1957)
Ivana Lipoglavšek se Se danes z velikim žarom spominja tistih razburljivih mladostnih trenutkov: "Na koncertih v Glasbeni šoli je bilo enkratno vzdušje, poslušalcev-pa je bilo toliko, da so morali otroci sedeti kar okoli klavirja. Očitno je bilo, da so bili vsi lačni mužike in so kar hlastali po kulturnih užitkih. Učenci niso bili navajeni, da so (udi njihovi učitelji lahko priredili koncertni večer. Tako se je zgodilo, da je učenka Vlasta Lovčeva pred mojim koncertom zaradi •'reme bruhala. Vse glasbeno življenje so doživljali izredno čustveno. Ni bih pomembno, kakšne znamke je klavir, samo da smo lahko 'špilali'. Ni bilo tako, kot je danes, ko moraš učence glasbenih šol skoraj prisiliti, da gredo na koncert. Danes so ljudje prenasičer.i vsega, televizije, radia, plošč...
Nikdar in nikoli nisem dobila plačila za svoje koncertne večere, nikoli nisem nič vprašala in niti pričakovala nisem, da bi mi kdo kaj plačal. Mnogokrat se je pripetilo, da sem ves večer presedela na odru, ker sem,
poleg svojih solističnih točkna klavirju spremljala kakšnega solopevca, zbor, korepetirala baletne točke Vuke Hiti. Samo otvoritveni- govor. je bil brez moje spremljave. Danes vsak koncertant postavi najprej ceno za svoj nastop. Koncerti, ki so zastonj, niso cenjeni, na tiste, za katere se mora plačati visoka cena, pa ljudje kar derejo." (Lipoglavšek, 1997)
Po koncertu,, na katerem so 1. aprila 1958 na Glasbeni šolt Koper nastopili violinista Maksimilijan in Olga Skalar ter pianistka Ivana Lipoglavšek, je časopisje za tisti čas dokaj nazorno polemiziralo: "Za umetniško prireditev, zraslo iz domačih kali, je potrebno precej poguma in tiste nepogrešljive navdušenosti, ki premaguje vse težave, celo predsodke, da domača umetnost ne more biti kaj prida. Pomanjkanje koncertov nasploh je privedlo koprsko Glasbeno šolo do tega, da je pričela z lastnimi močmi prirejati umetniške večere, ki po eni strani izpolnjujejo kulturne vrzeli, po drugi pa služijo pedagoškim ciljem samega zavoda."(Lipoglavšek, 1958) V tistem času sta imela večerna nastopa še pianista Pino
SI. 3: Srečko Kumar (18X8-1954), ustanovitelj in prvi pedagog Glasbene šole Portorož, ki so jo leto pozneje -ustrezno preimenovano - preselili v Koper. Fig. 3: Srečko Kumar (1888 1954), founder and first pedagogue of the Portorož School of Music, which ivas a year hter moved - suitably renamed - to Koper.
123
ANNALES 14/' 98
Marija COMBAČ: NASTAJANJE PRVE GLASBENE bOLF '-/SLOVENSKI ISTRI. 117-125
Buonomo iz Neaplja in Nino Gardi iz Vidma. Iz ohranjenih dokumentov lahko razberemo., da vsi nastopajoči za svoje koncerte niso prejeli nobenega plačila.
Tudi 19. maja 1961 je Slovenski Jadran pisal o izredni glasbeni aktivnosti v Kopru in okolici: "Glasbena šola v Kopru je počastila občinski praznik in 7 O-letnico svojega delovanja s svečanim koncertom, ki je bil 13. t m. v- nabito polni dvorani koprskega gledališča. Spored, ki je imel dva dela, so izvajali solisti, zbor in orkester. Ob navdušenem ploskanju občinstva je učiteljskemu zboru Glasbene šole čestitala v imenu občinskega sveta za kulturo in prosveto tovarišica Marta Trobec, učite-Ijiščnice pa so jim izročile šopke cvetja.
S skrajšanim sporedom je naslednji dan nastopila Glasbena šola tudi v Marezigah, v tem tednu pa je priredila Še dva koncerta za šolsko mladino." (Lovec, 1969., 30)
Po razpadu Gledališča Slovenskega prirrtorja je leta 1959 skrb za oživitev kulturne dejavnosti v Istri prevzel Zavod Primorske prireditve. Organiziral je gledališka gostovanja, priredi! nekaj koncertov, poletja pa je skušal popestriti z opernimi predstavami in baletnimi prireditvami. V Kopru so več let organizirali tudi Jugoslovanski folklorni festival. Leta 1960 so v dvorani Glasbene šole v Kopru organizirali večere glasbe in umetniške besede, ki so jih imenovali 'saloni'. Med drugimi so takrat nastopili tudi violinisti Dejan Bravničar, Olga Skalar, Josef Suk, pianistki Dubravka Tomšič in japonka Sumiko Juiči, Slovenski oktet in drugi.
Zavod Primorske prireditve ni uresničil zastavljenih nalog in ni postal prireditvena poslovalnica. Finančni položaj občine se je slabšal, denar za kulturne prireditve pa je usihal. Občina je v tistem času tudi zmanjšala proračuna za Glasbeno šolo Koper, tako da je bil ogrožen celo obstoj same šole. "Črtati vse honorarje, znižati izdatke na minimum, zvišati šolnino na najvišjo možno mero," beremo v spominih na minulo delo v brošuri ob 20-letnici Glasbene šole Koper. Takrat se je bilo treba boriti za samo Glasbeno šolo "in dokazovati upravičenost njenega delovanja, kakor tudi pojasnjevati pomen in nujnost glasbene vzgoje v celoti za kulturni razvoj cele Primorske." (Silič, 1983) Tako je ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let v Kopru zavladalo pravo kulturno mrtvilo.
Prebivalci Kopra so torej iz leta v leto vse bolj pogrešali koncertne dogodke, saj so v glasbi začeli iskati notranjo bogatitev vsakdanjega življenja, morda tudi potešitev neuresničenih želja po boljšem življenju. Tudi takratno primorsko časopisje je priobčilo več zapisov o prevladujoči kulturni suši v Kopru in okolici. Mirko Logar, učitelj violine na Glasbeni šoli Koper, je februarja 1963 v Slovenskem Jadranu zapisal: "Med plodove naglega razvoja tehnike prištevamo tudi kino, radio in te-¡evizijo. Čeprav so te iznajdbe že zelo izpopolnjene, nam vendar ne morejo nuditi niti igre niti glasbe v tisti pristnosti in neposrednosti, v kakršni doživljamo dram-
ske in glasbene st\'aritve v gledališču in v koncertni dvorani. Prav tako je nekaj čisto drugega, če poslušamo orkester RTV Ljubljana v dvorani koprskega gledališča, ali pa sledimo prenosu ob sprejemniku, ki nam nikdar ne more nuditi prave zvočne slike v tisti popolnosti, kakor jo slišimo ob koncertu v dvorani. Prebivalci manjših krajev smo prikrajšani za številna umetniška doživetja, ki so dostopna ljudem v večjih centrih; na razpolago so nam le surogatne izvedbe v kinu, na radiu in televiziji."(Logar, 1998, 3)
Konec leta 1962 so pedagogi Glasbene šoie začeli razmišljati o ustanovitvi društva, ki bi lahko premostilo krizo na koncertnem področju, in celo zahtevali lastno gledališče in lasten orkester. Sedanji ravnatelj Glasbene šole Koper Borut Logar pa je v svojih spominih zapisal: "Po eni izmed predstav Ščekovega 'Botra petelina' v koprskem gledališču v okviru praznovanja dedka Mraza ieta ¡962. pri kateri sem sodeloval kot dirigent orkestra Glasbene šole Koper, smo v krogu glasbenikov, učiteljev Glasbene šole in sodelavcev glasbenega oddelka Radia Koper razglabljali o nujnosti organiziranega koncertnega življenja v Kopru. Tu se je porodila ideja o ustanovitvi društva - koncertne poslovalnice, ki so jo potem tako imenitno izpeljali Ivan in Katja Silič, Vladimir Lovec. Ivan Šček in moj oče Miroslav Logar, da omenim samo najzaslužnejše. Tem so se pri vodenju društva od samega začetka pridružili še nekateri starši učencev koprske glasbene šole kot Mirko Zupančič in Ado Vran, ki sta devet let skrbela, prvi za oblikovanje in tisk koncertnih listov in plakatov, drugi pa za vodenje blagajniških poslov. Sam sem na prvem sestanku dobil, častno nalogo - gledano iz današnje časovne oddaljenosti - da sem kot študent AG v Ljubljani posredoval Triu l.orenz ponudbo za prvi koncert v Kopru 4. marca 1963 "(Logar, 1998)
Tedanje dogajanje na Koprskem dokumentira tudi zapis Mirka Logarja: "Ob koncu decembra 1962 je Baletna šola v Kopru priredila za mladi rod balet po pripovedki Ivana Tiinka 'Boter Petelin'. Glasbo za ta balet je skomponirzl Ivan Šček, izvajal pa jo je šolski orkester Glasbene šoie v Kopru pod vodstvom Boruta Logar/a.
Po eni strani smo se pogovarjali o vtisih, ki jih je prireditev napravila na šolsko mladino, saj so posebno otroci izven Kopra strme občudovali - morda prvič na odru ■ pravljični svet baleta in glasbe. Razgovor je nanese! na uspehe, ki so jih dosegli.
V januarju smo se spet sestali in se odločili za ustanovitev Društva prijateljev glasbe v Kopru, ki naj bi s prirejanjem koncertov in predavanj skrbelo za glasbeno vzgojo mladine in oživilo to kulturno panogo za vse ljubitelje dobre glasbe v Kopru in sosednjih občinah." (logar, 1969, 28-29)
Tako so se zbrali koprski ljubitelji glasbene umetnosti in v en glas zagotovili, tla bodo poskušali vsaj po eni plati poživiti kulturno dogajanje in vsaj delno omiliti
124
ANNALES 14/'08
Marija COMB.4Č: NASTAJANJE PRVE GLASBENE SOLE V SLOVENSKI ISTK), 117-12<>
ter zapolniti nastalo praznino in - ustanovili Društvo prijateljev glasbe Koper, eno izmed prvih tovrstnih društev v takratni Sloveniji, s sedežem na Glasbeni šoli Koper v palači Cravisi-Barbabianca, v najpomembnejši koprski baročni stavbi. Pred ustanovitvijo Društva resda ni bilo veliko glasbenih prireditev, vendar pa so prav glasbeni večeri, ki jih je pripravljala Glasbena šola, napovedovali rojstvo društva. Nekateri učitelji Glasbene šole Koper so bili tudi predsedniki društva (na primer Borut Logar, Marija Gombač, Ksenija Kos). Zato lahko mirno trdimo, da se je Društvo prijateljev glasbe rodilo iz hotenj glasbenih pedagogov Glasbene šole v Kopru, ki so bili in ostali vse do danes njegova srce in duša.
"Začelo se je nekako zasebno, zavoljo prijateljstva in dobrega namena. Ta ali oni, ki .se je na koprski Glasbeni šoli trudil vcepiti mladim ljudem ljubezen do glasbe, je imel prijatelja ali dobrega znanca, treba ga je bilo samo poprositi, naj pride v Koper podarit otrokom in odraslim kanček svoje umetnosti," je zapisa! Vladimir Lovec ob 20. obletnici društva. Ustanovitelji DPG so leta 1963 za najnujnejše potrebe društva uporabili kar lasten denar in nato iz leta v feto kljubovali novim in novim viharjem, najpogosteje seveda finančnim. Ob tem predsedniki in člani društva za delo največkrat niso prejeli kakšnega ustreznega plačila.
Tri desetletja in pol neprekinjenega delovanja (19G3/ 1999) je za Društvo prijateljev glasbe Koper obdobje, v katerem se mu je uspelo globoko zasidrati v zavest kulturnega življenja tako v Slovenski Istri kakor tudi v Sloveniji. Na podlagi ohranjenih dokumentov lahko ugotovimo, da je v petintridesetih letih priredilo več kot 540 koncertov, bodisi večernih za odrasle ali popoldanskih za mladino, na katerih je nastopilo več tisoč domačih in tujih glasbenikov. Društvene koncerte je v petintridesetih koncertnih sezonah obiskalo več kot 57.300 poslušalcev.
Pomembna je bila (in je še vedno) tudi estetsko-vzgojna odločitev društva za popoldanske koncerte za mladino, ki so jo želeli postopoma privajati k boljšemu
vrednotenju umetnin domače in svetovne glasbene kulture. Popoldanski mladinski koncerti v prijetni dvorani glasbene šole so bili vedno dobro obiskani, običajno pa so izvajalci igrali nekoliko skrajšan večerni program ali pa so zahtevnejše skladbe nadomestili z lažjimi, razumijivejšimi in prijetnejšimi za uho. Koncerti niso bili daljši kot uro, med mladimi poslušalci pa so poželi burne aplavze, tako da so pogosto izprosili tudi dodatne skladbe. Nadvse pomembno pa je bilo dejstvo, da tehtnost in vrednost izvedb nista nikdar zaostajala za večernimi koncerti.
ZAKLJUČNE MISLI
Petdeset let je minilo od prvih tonov v jesenskih mesecih leta 1948 v vili Gini v Portorožu. Ti negotovi, pa vendarle nadvse enluziastičnl zveni klavirja so pomenili povojni začetek vsega glasbenega šolstva v Slovenski Istri, ki poleg izobraževanja mladih glasbenikov še dandanes kroji in soustvarja tudi koncertni utrip Slovenske Istre. Ob koncu prvega Šolskega leta pred petdesetimi leti je na Glasbeni šoli v Portorožu opravilo izpite 74 učencev, danes pa se vsako feto vpiše na Glasbeno šolo Koper več kot 540 učencev. V šolskem letu 1948/49 sta na šoli poučevala samo ravnatelj Srečko Kumar in njegova hči Vukosava Kumar-Hiti, v šolskem letu 1998/99 pa na šoli deluje triintrideset rednih glasbenih pedagogov in štirinajst zunanjih sodelavcev.
Danes se Glasbena Šola Koper, ki od leta 1967 deluje v okviru Centra za glasbeno vzgojo, v katerem sta tudi glasbeni šoli v Izoli in Piranu, z visoko strokovno usposobljenostjo in jasnimi pojmi o tem, kakšno mora biti glasbeno izobraževanje, pripravlja na vpis prve generacije mladih glasbenikov, ki se bodo v šolskem letu 1999/2000 odločili za študij glasbe na umetniški gimnaziji v Kopru.
ESTABLISHMENT OF THE FIRST SCHOOL OF MUS!C IN SLOVENE ISTRA
Manja GOMBAC Musical Education Centre, S1-60ÛÛ Koper, Gallusova 2 e-mail. Maiija.Gombac@guest.3rnes.si
SUMMARY
After the Second World War, the general economic restoration was immediately followed by a rapid development of the educational system, culture and art in Slovene Istra as we//, although the period of an all-round development began only after the signing of the London Memorandum in October 1954. In spite of the fact thai only a few conceits were held there it can be said that the social activities in villages and towns were quickly resumed Various choirs, folklore and recitation groups were formed.
The history of the Koper School of Music, the first school of this kind in Slovene Istra, dates back (o 1948 when
125
ANN ALES 14/'98
Marip GOM8AČ: NA5TA)ANjE PRVE GLASBENE ŠdE V SLOVENSKI ¡STRI, 117-126
founded, in Portorož, by ¡he pedagogue, conductor and pianist Srečko Kumar (¡888 - '<954), who was certainly one of the most outstanding personalities not only in the sphere of the Primorska choir singing but also of the entire musical education of the Primorska region.
The School was in 1950 moved from Portorož lo Koper. From 1967 onwards it has been functioning within the framework of the Musical Education Centre, the same as the music schools of Izola and Piran. At the end of the first school year half a century ago, the Portorož School of Music w as attended by 74 pupils, while at present more than 540 enrol each year. In the school year 1948/49, the only teachers there were Srečko Kumar (who was also its headmaster) and his daughter Vukosava Kumar - Hiti, while in the year 1998/99 the School is employing thirty-three music pedagogues and fourteen non-resident associates. Although the Koper School of Music has been for years riddled with various existential problems, it managed to build the foundations for an appropriate conceit atmosphere. Namely, in the period following the Second World War the educational manifestations still had the character of partisan meetings. A truly well organised concert life thus began, for the people of the Primorska Littoral, only alter 1963 when (he Koper School of Music teachers founded, with the aid of some non-resident '•associates, the so-called Friends of Music Society.
Key words: music, educational system, Slovene Istra, Koper
LITLRATURA	lovec, V. (1969): Ob robu šolske kronike. V: 20-letnica
Glasbene šole v Kopru. Koper, Cente1' za glasbene
A. B. (1948): Praznik naše pesmi v Kopru. Primorski	vzgojo Koper, 5-27.
dnevnik 4. 4. 1948. Trst, 2.	Lovec, V. (1983): Dvajset let Društva prijateljev glasbe v
Arhiv Društva prijateljev glasbe Koper.	Kopru. Rokopis v arhivu DPG Koper.
Arhiv Glasbene šole Koper.	Mirk, V. (1954): Srečko Kumar. V: Grlica I./4, Ljubljana,
Beltram, V. (1997): Razvoj šolstva. V: Zbornik Pri-	49-50.
morske - 50 let. Knjižnica Primorskih novic 5. Koper,	M. Š. (1957): Solistični koncert Ivanke Lipoglavšek.
Primorske novice, 202-208.	Slovenski Jadran 30. 12 1957. Koper, 7.
Budkovič, C. (1995): Glasbeno šolstvo na Primorskem.	M. Š. (1957): Solistični koncert ob morju. Časopisni iz-
V; Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljub-	rezek, december 1957, arhiv Ivane Lipoglavšek.
Ijana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 381-392.	Istrski tednik (1950): Velik napredek slovenskega šol-
C. R. (1958): Od baroka do sodobnosti. Časopisni iz-	stva v Istrskem okrožju. 23. 12. 1950- Koper, 6.
rezek, april 1958, arhiv Ivane Lipoglavšek.	Istrski tednik (1950a): Prečilaj in seštej. 30. 12. 1950.
Gombač, M. (1998): pogovor na domu Vukosave Hiti,	Koper, 6.
3. 9. 1998.	Istrski tednik (1951): Kako je s glazbeho šolo v Kopru?
Groebming, A. (1954): Srečko Kumar. V: Naši zbori	20. 1 1951. Koper, 3.
1X72. Ljubljana, 3.	Istrski tednik (1951a): Ob ustanovitvi društva Sic-
Jelerčič, I. (1980): Pevsko izročilo Primorske. Trst, Za-	venskih umetnikov v Kopru. IS. 6. 1951. Koper, 2.
ložništvo tržaškega tiska, 95-188.	Istrski tednik (1951b): Rast prosvete v naših krajih. 30.
Kalan, L. (1948): Prosvetna konferenca v Portorožu v	11. 1951. Koper, 5.
znamenju tekmovanja. Primorski dnevnik 11.3. 1948.	Istrski tednik (1952): Naša kultura ter umetniška de-
Trst, 2.	javnost. 30. 10. 1952 Koper, 5.
Kumar, S. (1948): Glasbena šola v Portorožu. Primorski	Primorski dnevnik (1948): Kulturno-prosvetno delo. 25.
dnevnik 22. 12. 1948. Trst, 2.	3. 1948. Trst, 2
Letna poročila Centra za glasbeno vzgojo Koper (1969-	Primorski dnevnik (1948a): Slovenske pesmi v Kopru.
1998), Koper.	18.4.1948, Trst, 4.
Lipoglavšek, I. (1997): osebno pričevanje ob 35. ob-	Primorski dnevnik (1951): Rast prosvete v naših krajih,
letnici DPG. Koper, 1.10. 1997.	30. 11. 1951. Trst, 5.
Logar, B. (1998): Mojih 16 let pri DPG Koper. Tipkopis	Sifič, J. (1983): koncertni list slavnostnega koncerta ob
ob 35. obletnici DPG Koper, 11. januarja 1998.	20. obletnici DPG, 4. 3. 1983, arhiv DPG.
Logar, M. (1963): Društvo prijateljev glasbe. Slovenski	Soča (1949): Sodobno glasbeno ustvarjanje. 15. 1
Jadran. 22. 2. 1963. Koper, 3.	1949. Gorica, 3.
Logar, M. (1969): Društvo prijateljev glasbe V: 20-	Soča (1949a): Glasbene šole za razvijanje rnuzikalnosti.
letnica Glasbene šole v Kopru. Koper, Center za glas-	29. 1. 1949. Gorica, 3. beno vzgojo Koper, 28-29.