STRAN
Obnova celjske tržnice se še ne bo začela
Štorski Valji: odprta vrata in slabi obeti
St. 25/ Leto 64/ Celje, 31. marec 2009 / Cena 0,81 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Skoraj 300 prostovoljcev je konec tedna tradicionalno čistilo Celje. Več navlake kot prejšnja leta je bilo ob Šmartinskem jezeru, manj pa ob Sa-vinjskem nabrežju.
Foto: GrapA
Maša za žrtve iz Hude Jame
Bojan Umek nagrajen za vlogo Starca
2
DOGODKI
novi mm
Maša za žrtve iz Hude Jame
sku Laškega povedala Bukovčeva. »Trenutno je za nas najbolj zanimiv razpis za obnovo in razvoj vasi. S prijavo bi lahko dobili sredstva za gradnjo večnamenskega objekta z gasilnim domom v Rimskih Toplicah. Vrednost investicije je okoli 600 tisoč evrov, računamo pa na zgornjo mejo, 250 tisoč evrov sredstev iz naslova razpisa,« razmišlja laški župan Franc Zdolšek.
»Sicer pa bomo razpise v bodoče poskusili čimbolj prilagoditi potrebam občin, zato so konkretne potrebe za nas koristna informacija,« je v nadaljevanju dodala Bukovčeva. »Laško je pretežno gozdnata in kmetijska občina, zato bi veljalo razmisliti o poseku gozdov, ki bi prinesel višji donos lastnikom, nova de-
lovna mesta in razvojne možnosti na podeželju, kot sta predelava lesa in proizvodnja biomase. Trenutno se v zasebnih gozdovih poseka le 60 odstotkov možnega poseka,« je navedla Bukovčeva, hkrati pa poudarila, da ministrstvo pripravlja še program ohranjanja kmetij in podeželja v hribovitem svetu, v katerem bodo fizične osebe lahko uveljavljale prednostne pravice. V razpisih pa se najde še marsikateri za Laško zanimiv projekt. »Gotovo bomo razmislili o razpisih za financiranje celostne obnove starih vaških jeder, o ureditvi tematskih poti in gozdnih cest, predvsem pa o investicijah v razvoj mikro-podjetništva,« pa je dodal Zdolšek.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Rešitev za izgradnjo objekta v Rimskih Toplicah bo Občina Laško iskala s pomočjo kmetijskega ministrstva. Na sliki Sonja Bukovec in Franc Zdolšek
St. 25-31. marec 2009
Dr. Anton Stres o razdvojenosti slovenskega naroda - Zakopani v molk
Do objekta v Rimskih Toplicah preko razpisov?
V Laškem se je z občinskim vodstvom v petek sestala državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sonja Bukovec. Laščanom je predstavila možnosti, ki jih ima občina pri prijavljanju na različne razpise ministrstva, Laščani pa so jo seznanili s konkretnimi potrebami občine. Od razpisov lahko veliko pričakujejo, najprej pa bodo poskusili pridobiti sredstva za gradnjo težko pričakovanega večnamenskega objekta v Rimskih Toplicah.
»Ministrstvo za kmetijstvo ima do nadaljnjega v različnih razpisih na voljo okoli 175 milijonov evrov, Laško lahko ob uspešnem kandidiranju računa na izvedbo različnih projektov,« je ob obi-
V cerkvi sv. Martina v Laškem jemariborski nadškof koadjutor in apostolski administrator celjske škofije msgr. dr. Anton Stres v nedeljo daroval spravno mašo za žrtve pobojev v Hudi Jami. K slovesnosti so bili vabljeni številni duhovniki in verniki, ki so v Laško prišli iz celotne Slovenije. Še posebej so bili pozvani tisti, ki menijo, da bi med več sto žrtvami, ki so jih pred slabim mesecem dni našli v Barbarinem rovu, lahko bili njihovi sorodniki. Stres pa je v osrednjem nagovoru poudaril, da Slovenci ravno zaradi povojnih dogajanj ostajamo med najbolj razdvojenimi narodi v Evropi.
Spravne maše, pred katero je bil tudi križev pot, so se udeležili najvišji pripadniki katoliške cerkve pri nas, med drugimi murskosoboš-ki škof Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej in koprski škof Metod Pirih. Prišli so tudi predstavniki hrvaške škofovske konference.
Še pred nagovorom so se žrtev v Hudi Jami spomnili
Spravno mašo je v laški cerkvi sv. katoliške cerkve v Sloveniji.
tudi s pretresljivo primerjavo vseh postaj Kristusovega križevega pota. »Grob, v katerega so bili zazidani, ni bil samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskih zidom, ampak je bil to predvsem grob molka. 100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za
Martina daroval dr. Anton Stres ob udeležbi najvišjih predstavnikov
vedno ostali zakopani v molk,« je v nagovoru povedal Stres o najdenih posmrtnih ostankih žrtev v Hudi Jami in dodal, da so se vtisnile v našo zavest in zgodovinski spomin. »Ob odkritju je bila prizadeta naša samopo-doba, naše samospoštovanje, zgroženi smo,« je ude-
Spravne maše so se udeležili številni verniki iz vse Slovenije.
ležencem, ki so v Laško prišli iz vse Slovenije, povedal Stres in se spomnil trpljenja žrtev. »To je bil sistematično in kolektivno načrtovan zločin. Ni si ga izmislil kakšen brezvesten posameznik, pri tem so sodelovali številni ljudje in se izživljali na zverinski način nad svojimi žrtvami.« Stres je zatem ostro obsodil dolgoletni molk glede stotin grobišč po Sloveniji, prepričan, da smo ravno zaradi tega Slovenci eden najbolj razdvojenih narodov v Evropi. Vero v Boga pa je označil kot edino zdravilo za krivice iz preteklosti in način za gradnjo prihodnosti naroda.
Spravne maše so se udeležili tudi nekateri vidnejši slovenski politiki, predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik stranke Milan Zver, predstavniki NSi s predsednico Ljudmilo Novak, pa tudi laški župan Franc Zdolšek.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
komentiramo
Preuranjeni?
V tednih po odkritju, posmrtnih žrtev v Hudi Jami se zdi, da nekateri prehitevajo dogodke in same sebe. Prvič so to storili preiskovalci, ki so grobišče odkrili z vsem možnim medijskim pompom in domnevnimi grozljivimi podrobnostmi, ki jih je javnost prehitro »posvojila« kot »zdravo za gotovo«. Škode ne bodo mogli kar tako popraviti, kar pa jim očitno tudi ni v interesu. Sedaj se večino časa zavijajo v molk, nenadoma novinarji zaradi »interesov preiskave« nismo več upravičeni do informacij, vse, kar nam ostaja, so ugibanja in neki drobci. Ki pa niso drobci. Vsaj meni se zdi dejstvo, ali so med ostanki dejansko našli otroške čevlje ali vojaške škornje, še kako pomembno. Preiskovalci pa so v prvih izjavah s tovrstnimi informacij ami.ravnali neodgovorno in na trenutke drug drugega celo demantirali. Snežna kepa se je medtem že sprožila v plaz.
Začelo se je z množičnimi obiski jame - preuranjeno? Čeprav lahko razumemo vsakogar, da si želi obiskati kraj, kjer je vsaj domnevno njegov bližnji dočakal žalostni konec, pa gre malce težje v glavo naslednja diho-tomija. Če preiskovalci ne morejo še reči ničesar o identiteti žrtev in samo domnevajo, da bi med njimi lahko bile žrtve hrvaške narodnosti, zakaj se je pred rovom že zvrstilo pol hrvaškega državnega vrha, in kaj je v samem rovu počel hrvaški državni tožilec? Medtem ko je Brezigarjeva v isti sapi zatrjevala, da se preiskava odvija po vseh načelih suverenosti Slovenije? Obisk rova pač ni kar nek turistični ogled!
Je bila nedeljska spravna maša v Laškem preuranjena? Ne, takšno dejanje je bilo pričakovano. Tudi nagovor dr. Antona Stresa je z nekaj razumljivimi dramatičnimi vložki izzvenel sprejemljivo in konec koncev, na nek način - spravno. Kar pa nikakor ni mogoče reči za križev pot pred mašo. Tudi če nekako pogoltnemo primerjavo trpljenja žrtev s Kristusovo kalvarijo, rte moremo mimo popolne demonizacije. Na eni strani »krvniki, morilci«, ki naj bi v svojih dejanjih celo zverinsko uživali, na drugi »nedolžne, nemočne, prestrašene žrtve«. Pa biči, ki naj bi bili najdeni v jamah. Zanje sem slišala prvič, novinarji smo o najdbah očitno slabše obveščeni. In kolikor vem, nihče od domnevnih krvnikov še ni bil ovaden, obtožen in obsojen. Tako kot krivde za morebitni bratomor pripadnikov lastnega naroda, slovenskega ali hrvaškega, v letih vojnega nasilja ni bila povsem oprana nobena od žrtev. O dogajanju tistega usodnega dne, tako preiskovalci, obstajajo zgolj ugibanja. Preuranjene sodbe vsekakor k spravi ne doprina-šajo.
POLONA MASTNAK
novi tednik
DOGODKI
3
Velenje in Celje - skupaj močnejša
Ministrica Zlata Ploštajner o povezavah v partnerstva in o regionalizaciji Slovenije
Na zadnjem delovnem srečanju županov Savinjske statistične regije je sodelovala tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, ki je županom odgovarjala glede razpisov za pridobitev evropskih sredstev, ustanavljanja pokrajin in porabe denarja za tehnično pomoč, ki ga želijo regije za delovanje pridobiti z državnega nivoja.
Ministrica je precej optimistično spregovorila o načrtovanih aktivnostih resor-ja, ki v veliki meri kreira delo in razvoj lokalnih skupnosti in tudi Savinjske statistične regije, za začetek pa ocenila pomen zadnjega znotraj regije, spodnjesavinjske-ga območnega razvojnega partnerstva: »Partnerstva so po moje izredno pomembna oblika. Če se spomnite - v Savinjski regiji smo med prvimi ustanavljali partnerstvo
Kozjanskega in Obsotelja ter Sašo. Znotraj večjih regij to pomeni združevanje funkcionalnih subregij okrog razvojnih vprašanj ter seveda lažje vodenje razvoja in različnih razvojnih aktivnosti. Za manjše regije to ni oblika, ki bi jo uporabljali, za večje pa je zelo primerna.«
Koliko so partnerstva uspešna pri črpanju evropskega denarja?
Zelo odvisno. Tista, ki obstajajo dlje časa in izkoriščajo tudi drage vire, so zelo uspešna. Tudi nekatera, ki v preteklosti sicer niso bila formalizirana, vendarle so se skupaj na različne razpise prijavljala uspešneje, kot bi se lahko posamezne občine.
Govorili ste o operativnih razvojnih ukrepih službe vlade za lokalno samoupravo - kje bo mesto Savinjske statistične regije?
Zagotovo na najpomembnejši prioriteti, torej raz-
Ministrica Zlata Ploštajner je v Žalcu večkrat uporabila izraz »naše območje«.
voj regij. Gre za številne projekte, ki že tečejo. Nov razpis za obdobje 2010-2012 bo objavljen sredi letošnjega le-
ta. Glede denarja še delamo izračune, vsota pa bo verjetno približno takšna, kot je bila na prvem razpisu. To-
rej bo šlo za precej milijonov evrov, ki jih bo moč uporabiti za različne razvojne projekte. Tu se odpirajo tudi projekti čezmejnega sodelovanja, kjer je kandidirala tudi »savinjska«. Da o razpisih ostalih ministrstev in programu razvoja podeželja, kamor se prijavljajo subjekti ali nosilci projektov z, jaz še vedno rečem »našega«, območja (spomnimo, da ministrica Ploštajnerjeva prihaja iz Šentjurja, op. p.) niti ne govorim.
Ste županom Savinjske statistične regiji kaj posebnega položili »na dušo«?
Poseben recept, ki ga vseskozi polagam »na dušo«, je sodelovanje, še enkrat sodelovanje in dogovarjanje.
Se na področju regionalizacije Slovenije kaj dogaja?
Se, vendar v miru. Sedaj izvajajmo tisto, čemu smo se zavezali - torej opravljamo
razpravo s stroko in pripravljamo nova strokovna izhodišča. Računamo, da bodo sredi aprila pripravljena do te mere, da bomo lahko začeli z javno diskusijo.
Savinjska statistična regija naj bi se razdelila na dve pokrajini, Celjsko in Sašo. Kakšno je vaše stališče?
Moje stališče do Saše je bilo javno izraženo na zadnji seji sveta v mandatu prejšnje vlade. Že takrat sem obžalovala, da bi prišlo do ločitve Saše od Savinjske regije, ker mislim, da smo skupaj močnejši. Dva razvojna pola, Velenje in Celje, sta za regijo koristna, tudi z vidika skladnejšega regionalnega razvoja znotraj regije, ker se lahko med sabo uravnotežita. Upam, da Saša skupaj s Celjem ostane v skupni veliki pokrajini.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Štiri občine družno nad krizo
V štirih pohorskih občinah so se povezali in bodo z različnimi ukrepi skupaj pomagali občanom in podjetjem, ki jih prizadeva gospodarska kriza. Njihov »protikrizni odbor« bo pripravil scenarij, s katerim želijo položaj bistveno olajšati.
Novoustanovljeni osemčlanski Gospodarski odbor Dravinjske doline tako kot delovna skupina povezuje občine Slovenske Konjice, Oplotnica, Vitanje in Zreče, Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Območno obrtno podjetniško zbornico, zavod za zaposlovanje ter medobčinski urad treh občin, ki bodo skušali pomagati občanom in podjetjem na različne načine.
Zaradi kadrov, ki imajo potrebno znanje, je strokovno vodenje odbora prevzel šolski center, kjer bodo pripravili analizo obstoječega stanja, seznam potrebnih ukrepov ter ugotovili možnost finančnih spodbud, namenjenih podjetjem. Občine namreč nameravajo pomagati pri sofinanciranju obrestne mere za najem kreditov, zaradi česar bodo preučili možnost zago-
tavljanja denarja iz vseh štirih občinskih proračunov. Pobudo za ustanovitev »pro-tikriznega« gospodarskega odbora je dal konjiški župan Miran Gorinšek, ker so opazili v letu dni 86-odstotno povišanje nezaposlenosti.
V uradu za delo so opazili nakazovanje krize konec preteklega leta, vendar menijo, da še vedno obstajajo možnosti za delo, čeprav več za določen čas. Za programe aktivne politike namenjajo letos več sredstev, prav tako izvajajo druge ukrepe. V obrtni zbornici menijo, da mediji poročajo o krizi preveč črno, obrtnikom pa povzročajo precejšnjo škodo siva ekonomija, plačilna nedisciplina ter težave v primerih, ko so obrtniki podi-zvajalci.
Naslednji sestanek protikriznega gospodarskega odbora štirih občin bo predvidoma v dveh tednih.
BRANE JERANKO
Narasla Ložnica je včeraj povzročala težave na lokalni cesti Zgornje Grušovlje-Zalog pri Šempetru.
Reke in potoki naraščajo
Vremenska napoved ni obetajoča. V prihodnjih dneh je pričakovati, da bodo reke še naraščale in tudi poplavljale. Deževje zaenkrat največ nevšečnosti povzroča v prometu.
Savinja je včeraj prestopila bregove v Laškem, in sicer pri podvozu pri Pivovarni Laško. Obvoz za vozila je urejen. Sa-
vinja je narasla tudi v Nazarjah, prav tako je narasel potok Mestinjščica, vendar vodostaja zaenkrat ne presegata kritič-
ne meje. Zaradi močnega deževja je bregove prestopila tudi Ložnica. Voda je delno poplavila lokalno cesto Zgornje Grušovlje-Zalog pri Šempetru. Poleg naraslih rek nevarnost predstavlja sprožanje zemeljskih plazov. MJ, foto: TT
Največ jih ne zmore plačila položnic
ga zavarovanja. V sodelovanju s Škofijskim domom Vrb-je razmišljajo prav tako o možnosti organiziranja kuhinje, kjer bi brezdomcem ter drugim pomoči potreb-
Na škofijski ravni opažajo letos bistven porast prošenj za pomoč, predvsem za pomoč pri plačilu položnic. Lani je bilo vse leto tristo takšnih prošenj, letos že v prvih dveh mesecih blizu sto.
nim nudili vsakodnevni topel obrok.
Zbranim je maševal škof dr. Anton Stres, ki je poudaril, naj bodo sodelavci Karitas v svojih prizadevanjih trdni in močni ter da jim začetnega zagona naj ne zmanjka.
BJ
Foto SHERPA
irmMlcoi
Letnega plenuma mlade Škofijske karitas Celje, ki je bil v celjskem Domu sv. Jožefa, se je udeležilo nad dvesto udeležencev iz 42 župnijskih karitas.
Lani so med dragim pomagali prizadetim v poletnih neurjih ter uredili osrednje humanitarno skladišče v Vrb-ju pri Žalcu, letos je med prednostnimi nalogami Karitas spremljanje gospodarskih kriznih razmer in takojšnje odzivanje, pa tudi vzpostavitev Ambulante za občane brez obveznega zdravstvene-
Št. 25-31. marec 2009 -
TVO
NIK
Tudi poraba, ne le »šparanje«
Savinjsko-šaleški gospodarstveniki o tem, kaj lahko proti krizi storijo sami, vlada pa mora zagotoviti možnosti za preživetje
Na četrtkovi seji Upravnega odbora Savinjsko-Ša-leške gospodarske zbornice so ugotavljali, da je kriza prisotna, vendar zaradi energetike položaj na tem območju še ni tako kritičen.
S krizo se spopadajo v velenjskem Gorenju, kjer se intenzivno ukvarjajo z obvladovanjem vseh vrst stroškov in iskanjem novih trgov. Kot je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac, v Gorenju razmišljajo predvsem o tem, kaj lahko za prehod skozi krizo storijo sami, naloga vlade pa je, da zagotovi gospodarstvu možnosti za preživetje. V tem kontekstu razumejo zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, na račun katerega je 600 zaposlenih obdržalo delo, predlagajo pa tudi, da bi država za določen čas prevzela finančno breme začasno presežnih delavcev.«Neneh-no razpravljamo, mirimo ljudi in vlivamo upanje,« je ponazoril Bobinac, ki je v petek odprl svoja vrata za kateregakoli od 8.500 Gorenje-vih delavcev v Sloveniji.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh je dejal, da so deloda-
Direktor in predsednica Savinjsko-Šaldške gospodarske zbornice, Franci Kotnik in Cvetka Tinauer, z gostoma, predsednikoma uprave Gorenja Franjem Bobincem in združenja delodajalcev Borutom Mehom (z leve).
»V Mestni občini Velenje pripravljamo že četrti rebalans, vsakokrat pa damo desetino proč. Ocenjujem, da bomo v občini dobili 30 odstotkov manj, kot smo načrtovali. Ni drugega, ko da zmanjšujemo naložbe v ceste, ustavili bomo tudi druge naložbe, na primer na komunalnem področju,« je povedal velenjski župan Srečko Meh.
jalci lani pravočasno začeli opozarjati na krizo, vendar je vlada odreagirala z zamikom.
»V tem trenutku se delodajalci bolj borijo za delovna mesta kot sindikalisti.«
Tomaž Kuntarič, ki je v zbornici Saša doslej zastopal Skupino Gorenje, s 1. aprilom pa prevzema mesto direktorja Slovenske odškodninske družbe.
Socialni dialog je zastal, ker so delojemalci krčevito branih v preteklosti dosežene pozicije v delovnih razmerjih, kot primer pa je navedel zaposlovanje za določen čas. »Če v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do soglasja med socialnimi partnerji glede večje prožnosti trga delovne sile, se bodo razmere še bolj zaostrile,« je prepričan Meh, ki je poudaril, da je potrebno obdavčitev dela, ki sodi med najvišje v Evropi, znižati, sicer gospodarstvo ne bo moglo zadihati, prav tako pa bo treba znižati tudi javno porabo. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je ocenil kot ne najboljši, ven-
V Gorenju je do srede doma precejšnem del proizvodnih delavcev, s 1. aprilom pa v nekaterih podjetjih znotraj Gorenja prehajajo na 32-urni tednik.
V Sindikatu KNSS Neodvisnost niso prepričani, da imajo določena podjetja, na primer Gorenje, Juteks, res tako velike težave. Že zato, ker se v njihovih proizvodnih obratih v tujini dela še »na polno«, pravijo njihovi viri.
dar je dobro to, da v praksi deluje.- Z jamstveno shemo se obetajo boljši pogoji za financiranje poslovanja podjetij, potrebno pa je spodbuditi tudi prodajo stanovanj, kar bi imelo večplastne učinke.
Sicer so na savinjsko-šaleš-ki gospodarstveniki poudarjali pomen naložb, brez katerih ne bo novega zagona gospodarstva. S tem v zvezi so spet podprli gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj v predvidenem času in predvidenem obsegu.
URŠKA SELIŠNIK
Recesija Mlekarni Celeia požrla dobiček
Kdo si ne želi povezovanja mlekarn - Pritisk na odkupne cene mleka
Če ne bi bilo zadnjih treh mesecev minulega leta, bi se Mlekarna Celeia znova veselila pozitivnih poslovnih rezultatov. Tako pa se je zaradi drastičnega padca cen v zadnji četrtini leta znašla v rdečih številkah.
»Prvo polovico leta smo še poslovali v okviru plana, pri čemer nismo pričakovali zadnjih treh mesecev, ko je tudi nas doletela recesije,« pojasnjuje direktor mlekarne Marjan Jakob. »Najbolj drastično se nam je znižala prodaja sira, ki je bistveno vplivala na slab rezultat.« Gre za dobrih 600 tisoč evrov izgube (toliko, kot je znašal predlanski dobiček), ki pa si je niso pridelali s svojo osnovno dejavnostjo, temveč s prodajo viškov mleka v Italijo ter prodajo posebnega koncentrata sirovke v Nemčijo, še dodaja direktor. Cena koncentrata je padla kar za štirikrat, mleka pa za vsaj 30 odstotkov. V letošnjem letu pričakujejo, da bodo sami predelali še večje količine mleka kot lani, ko so predelali
Marjan Jakob želi, da bi mlekarna še več odkupljenega mleka predelala sama. Če bi ji to uspelo že lani, izgube ne bi bilo.
skoraj 80 milijonov litrov mleka. To bi pomenilo manj viškov mleka, ki ga je treba tujcem prodajati pod ceno.
V boju proti recesiji jim bodo najbolj pomagale nižje odkupne cene mleka. Ravno zaradi precej visokih odkupnih cen jih je tuja konkurenca »povozila«, saj si je zaradi nižjih odkupnih cen mleka lahko privoščila nizke pro-
dajne cene sirov. Med ukrepi v recesiji ni odpuščanj, saj mlekarni stroški delovne sile predstavljajo le 6 odstotkov vseh stroškov. Večina, kar 70 odstotkov, je stroškov surovin, torej mleka, zato bo največji pritisk prav na znižanje teh cen. Ker pa je glavni adut mlekarne tudi ta, da v celoti odkupuje le slovensko mleko, bo zanj v vsakem primeru morala ponuditi več kot tuja konkurenca.
Povezovanje na mrtvi točki
Recesija bi bila po mnenju mnogih končno priložnost za povezovanje mlekarn, ki se sicer ne upajo specializirati zgolj v enem segmentu. Že dolgo tli ideja o povezovanju celjske mlekarne s Pomurskimi mlekarnami, vendar dlje kot do cenitve obeh ni prišlo.
Že zato, ker se lastniki Mlekarne Celeia niso strinjali s tako visoko cenitvijo Pomur-cev. Zdaj je povezovanje na mrtvi točki. »Vsi poudarjajo poslovno sodelovanje, a naj
pojasnim, da mi s Pomurskimi mlekarnami že sodelujemo. Z njimi naredimo letni promet v višini milijon evrov, nasprotno oni od nas kupijo za 30 tisoč evrov. Z Ljubljanskimi mlekarnami naredimo od 700 do 800 tisoč evrov prometa, oni od nas ne kupijo nič. To pomeni, da mi smo za poslovno sodelovanje. Treba se je vprašati, kdo ni,« je komentiral Jakob.
Še pred recesijo je mlekarna kot eden redkih večjih onesnaževalcev pridobila oko-ljevarstveno dovoljenje IPPC. Med večjimi naložbami lanskega leta je novo, večje skladišče za končne izdelke Zelene doline. Zdaj naložb ne samo zaradi recesije, temveč tudi izgube ne bo ravno veliko. Potreben je nov polnilni stroj za lončke. Če želijo uresničiti namero, da bodo letos še več mleka predelali in ga čim manj kot višek prodajali Italijanom, bo naložbeno treba podpreti tudi večjo proizvodnjo skute.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Istrabenz potaplja Petrol
Trgovanje na Ljubljanski borzi je v preteklem tednu v nekoliko počasnejšem tempu sledilo dogajanju na svetovnih kapitalskih trgih. Na razvitih borzah lahko opazujemo eksplozijo delnic finančnega sektorja, saj so nekatere banke v tem mesecu podvojile svojo tržno kapitalizacijo. Za dodaten val optimizma so poskrbele tudi makroekonomske objave ameriškega gospodarstva.
Trg so v torek razveselile novice o naročilih za trajne dobrine v februarju, ki so namesto pričakovanega 2,5-odstot-nega padca beležile 3,4-odstotno rast. Tudi prodaja novozgrajenih nepremičnin je že drugič zapored nepričakovano zrasla. Prodaja novogradenj se je povzpela v februarju do 337 tisoč, medtem ko je trg pričakoval rast le v višini 300 tisoč nepremičnin, kar pomeni porast v višini 4,7 odstotka v primerjavi s predhodnim mesecem. Te objave so pozitivno vplivale na vlagatelje, ki so poskrbeli za vzpon tako ameriških kakor tudi ostalih pomembnejših svetovnih indek-
sov.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 23.3.2009 IN 27.3.2009
Oznaka Ime
CICG	Cinkarna Celje
CETG	Cetis
GRVG	Gorenje
PILR	Pivovarna Laško
JTKS	Juteks
ET0G	Etol
Enotni tečaj Promet v tEUR
0,00 0,00 0,00 0,00
9,47	88,60
43,74	76,70
0,00	23,40 0,00 1,80
%spr.
0,00 0,00 -0,32 -2,24 1,33 -0,27
Na domačem kapitalskem trgu se je vse vrtelo okrog koprskega Istrabenza in njegovega tretinjskega lastnika Petro-la. Ker ima Istrabenz do bank upnic visoke dolgove in teh zaenkrat ni sposoben poravnati, se je banka Unicredit neuradno odločila razvezati re-odkupno pogodbo za 8-odstot-ni delež Mercatorja, ki ga ima Istrabenz deponiranega pri tej banki. Zaradi 20-odstotnega padca Istrabenzovih delnic in neskladja informaciji na trgu je v torek Ljubljanska borza ustavila trgovanje z njihovimi delnicami. Trgovanje'z Istrabenzom je bilo sproščeno šele včeraj, v ponedeljek, ko je družba pojasnila, kako bo poskušala rešiti trenutne težave s poravnavo dolgov. Zaradi težav Istrabenza je moral največji domači trgovec Petrol spet oceniti vrednost koprske družbe in tako s pošteno ceno naložbe v bilancah oslabiti za 114 milijonov evrov. Ta oslabitev je tako prvič potisnila Petrol v rdeče številke, saj je domači naftni trgovec lani pridelal 54,8 milijonov evrov izgube. To je bil razlog za 9-odstotni padec Petrolovih delnic, ki so petkovo trgovanje zaključile pri 231 evrih.
INDEKSI MED 23.3.2009 IN 27.3.2009
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI20	3.565,55	0.55
Večina pomembnejših domačih družb je beležilo pozitiven premik. Med tedenskimi zmagovalci so bile delnice Luke Koper, ki so s 6,9-odstotno rastjo sredino trgovanje zaključile pri 20,10 evra. Najvišjo rast so vknjižile delnice Telekoma s 7,4-odstotno rastjo, medtem ko so delnice novomeškega farmacevta teden s 4,8-odstotno rastjo zaključile pri 54 evrih.
Slovenski borzni indeks SBI 20 je pridobil 1,66 odstotka in zaključil petkovo trgovanje pri 3.552 indeksnih točkah. Še nekoliko višjo rast je beležil indeks najpomembnejših domačih družb SBI TOP, ki je zaključil konec tedna pri 855 indeksnih točkah oziroma z rastjo 2,33 odstotka.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana
Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.radiocelje.com
1OT
St. 25 - 31. marec 2009
101 TIHU	GOSPODARSTVO
■■■MraMv"! ■ i • mri ■ , .
Najslabši obeti ravno za dan odprtih vrat
Štorsko podjetje Valji je v soboto predvsem za krajane in tudi druge obiskovalce odprlo svoja vrata. V obnovljenem delu livarne so prikazali postopek ulitja valja po novi tehnologiji. Kot pravi direktor Ivan Štrlekar, so se za dan odprtih vrat odločili zato, ker želijo krajanom pokazati, da niso nikakršen »bav-bav«. Priznava pa, da če bi bili ob dnevu najave prireditve v takšni situaciji, kot so sedaj, dneva odprtih vrat ne bi bilo.
Podjetje je zadnja tri leta veliko vlagalo v razvoj. Med drugim so namestili tri nove indukcijske peči, ki niso le precej bolj varčne od obstoječih, temveč so tudi enkrat hitrejše. Kot je v isti sapi dodal Ivan Štrlekar, no-
ve peči ne pomenijo povečevanja proizvodnje, saj stare peči zapirajo. Sploh pa gospodarske razmere povečevanja niti slučajno ne omogočajo.
Lani so v valjarni izdelali valje v skupni teži dobrih 9
tisoč ton, letošnja proizvodnja naj bi bila, če bo vse po sreči, za tretjino manjša. »Zadnjih 14 dni nas je skorajda povsem dotolklo. Prejeli smo odpovedi naročil, za katere smo pogodbe sklepali še januarja. Situacija je pač takšna, težka. A tako, kot so prišle odpovedi, tako bodo prišla še nova naročila,« ostaja optimističen direktor. Stanje naročil je trenutno padlo za četrtino, lahko pa pade celo do polovice, saj je podjetje z izde-
lavo valjev za valjanje pločevine, plastike in gume močno vpeto v avtomobilsko industrijo in izdelavo bele tehnike.
V Valjih je zaposlenih 190 ljudi, v celotni skupini Valji Grup 280. Tako bo tudi v prihodnje, saj vpodjetju ne predvidevajo odpuščanj. Bodo pa najverjetneje prešli na krajše delovnike.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
V soboto dopoldne se je v podjetju Valji v Štorah zbralo kar lepo število ljudi. Večino je zanimalo, kaj podjetje, ki živi v njihovi sredini, dela. Sploh najbližji sosedje, ki jih hrup tovarne, predvsem ponoči, moti. Sumljiv naj bi bil tudi bel pesek, ki ga veter prinaša v njihova stanovanja. Takšnih, ki se pritožujejo nad livarno, je bilo izjemno malo. Presenetljivo veliko pa je bilo otrok, ki so prišli pogledati, kje dela očka.
Štorsko podjetje Valji je eden največjih izmed sedmih proizvajalcev jeklenih valjev v Evropi. Kot izdelovalcev valjev za valjanje pločevine za avtomobilsko industrijo in izdelavo bele tehnike močno občuti krizo.
Zaradi novih dvigal so v podjetju morali ojačati stene hale. Obstoječe peči so zamenjali z varčnejšimi, posebna centrifuga pa je v celoti plod lastnega znanja. Skupaj so naložbe podjetje stale 13 milijonov evrov.
Postopek ulitja valja je končan v nekaj minutah, precej dlje časa pa se ohlaja. Manjši se ohlajajo vsaj teden Valji za valjanje pločevine lahko tehtajo celo 45 ton (na sliki eden manjših). Teh sedaj zaradi gospodarske dni, večji tudi do dva meseca.	situacije ne bo ravno veliko, je povedal direktor Ivan Štrlekar.
m
Št. 25-31. marec 2009
IZ NAŠIH KRAJEV
novi tednik
Tržnice v aprilu ne bodo začeli obnavljati.
Spet čakanje na obnovo tržnice
Obnova celjske tržnice se vendarle ne bo začela v aprilu. Razlog ni v tem, da bi Mestna občina Celje popustila zahtevam oziroma prošnjam branjevk in vseh, ki prodajajo na tržnici, naj se tržnica obnavlja jeseni. Obnova tržnice se ne more začeti zato, ker se nihče izmed ponudnikov ni prijavil na razpis za izgradnjo in upravljanje tržnice. Kdaj bodo Celjani vendarle kupovali na obnovljeni tržnici, tako še ni jasno.
Spomnimo, da so se celjski mestni svetniki pri obnovi tržnice odločili za jav-
no-zasebno partnerstvo. To pomeni, da bi tržnico obnovil zasebnik, občina pa bi naložbo v obnovljeno tržnico odplačevala deset let. Kot kaže, pa ta način obnove tržnice ni bil dovolj zanimiv za potencialne investitorje. Kot nam je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi pri MOC Tjaša Podergajs, je bilo po informativnem sestanku s ponudniki »razvidno, da je več interesentov za pripravo ponudbe.« In vendar do petka, ko se je iztekel rok razpisa, na občino ni prišlo nič. Razlog za to so na občini našli v krizi, kot
pojasnjuje Podergajsova: »Na Mestni občini Celje ocenjujemo, da je temu botroval čas recesije, ko se gospodarske družbe verjetno težje odločajo za pokrivanje investicij na dolgi, 10-letni rok.«
Takega razpleta najverjetneje na občini niso pričakovali. Ze januarja je namreč vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer za naš časopis povedal, da je za obnovo tržnice zanimanje in da naj bi jo obnavljal konzorcij podjetij s Celjskega. Zdaj pa je že jasno, da se obnova tržnice v
aprilu zagotovo ne bo začela. Če nihče drug, bodo zadovoljne branjevke, ki so obnovi v tem času nasprotovale. Prav aprila se jim namreč začne sezona prodaje zelenjave, pa tudi različnih sadik. Seveda pa dejstvo, da se na razpis ni nihče prijavil, ne pomeni, da obnove tržnice ne bo. Še vedno lahko na občini ponovijo razpis ali se odločijo za kakšno drugo možnost obnove, vendar se zaenkrat, tako Podergajsova, o nadaljnjih ukrepih še niso odločili.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (arhiv NT)
Po neuradnih informacijah naj bi nadzorni svet Elkroja na včerajšnji seji naložil upravi, naj vloži predlog za uvedbo stečaja v tej nazarski družbi.
O precejšnjih težavah Elkroja smo pisali že pred tedni, ko je pricurljala v javnost informacija o pripravi programa presežnih delavcev. Kot se je izvedelo, naj bi v Elkroju odpustili 62 delavcev, podrobnosti iz programa pa naj bi predstavili včeraj. Vendarle pa se je včeraj sestal nadzorni svet, ki je ob odsotnosti direktorice Štefanije Glušič (tudi ta podatek je neuraden, menda pa naj bi se minuli teden
odpravila v tujino iskat nove posle) menil, da je stečaj najboljša rešitev. V nazarski družbi, ki je v večinski lasti podjetja Rednak iz Šoštanja, so se menda naročila zmanjšala za 70 odstotkov. Zato mnogi ugibajo, da v ozadju ni samo kriza, ob tem pa je slišati, da naj bi bili s stečajem podjetja na boljšem tudi zaposleni. Večinoma gre za šivilje, ki bodo verjetno težko našle delo, v Elkroju pa je skupaj z invalidskim podjetjem približno 240 zaposlenih. Mimogrede, včeraj se nihče od odgovornih ni oglašal na telefon.
US
V Šaleški zahtevajo blok 6
V	javnosti se pojavlja vse več ugovorov proti gradnji 1,1 milijarde evrov vrednega bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni (Teš), nekaj pisem pa je bilo naslovljenih tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je predsednik strateškega sveta za energetiko.
V	grobem so pri pomislekih izpostavljena vprašanja o (pre) dragi naložbi, ki naj bi bila okoljsko vprašljiva, proizvajala nekonkurenčno elektriko in še kaj, v anonim-kah pa je zaslediti tudi druge obtožbe. Nekateri menijo, da je v ozadju tega dogajanja mariborski lobi. Maribor oziroma Dravske elek-
trarne naj bi bile že več let v senci Šaleške doline in Po-savja, sedanja vlada pa podpira le tri domače velike energetske projekte - poleg bloka 6 še drugi blok nuklearke in hidroelektrarne na srednji Savi. Tako naj bi večino dobička Dravskih elektrarn, ki je najdonosnejša družba v Holdingu slovenskih elektrarn, namenili za poplačilo drugih energetskih naložb.
Seveda je v ozadju še mnogo drugih interesov in povezav, v minulih dneh pa so tudi v Šaleški dolini večkrat jasno in glasno povedali, da blok 6 zahtevajo. Najprej so ga v sklepe na
predlog predsednika uprave Gorenja Franja Bohinca minuli četrtek zapisali gospodarstveniki Savinjsko-Šaleške regije. Kot so pojasnjevali predstavniki Teša, so z gradnjo praktično že začeli. V teh dneh namreč sproščajo prostor za grad-
Na včerajšnji seji državnega zbora je ministra za finance Francija Križaniča glede gradnje bloka 6 spraševal Andrej Vizjak. Nekateri napovedujejo, da se lahko zgodi, da bodo o naložbi v šoštanjski termoelektrarni odločali Slovenci na referendumu.
njo, začelo se je tudi projektiranje, seveda pa vse sile vlagajo za zapiranje finančne konstrukcije.
Precej glasno je bila izražena podpora tudi na včerajšnji predstavitvi raziskovalnih nalog in Zmagovalnih idej v Velenju. »Bloka 6 ne prosimo, temveč ga zahtevamo,« je bil odločen velenjski župan Srečko Meh, ki je poleg pomena bloka za sedanjost spregovoril tudi o (z novim blokom povezani) prihodnosti Šaleške doline, njegova razmišljanja pa je podkrepil direktor Premogovnika Velenje Milan Medved.
US
MESTNA OBČINA CELJE
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
skladno s 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže
razpisuje
JAVNO PONUDBO
za oddajo poslovnih prostorov v najem
1.	Kocenova 4, Celje - poslovni prostor primeren za trgovino, gostinsko ali mirno storitveno dejavnost (od 4,66 EUR/m2 dalje) velikost 71,54 m2, pritličje, ogled bo v petek, 3. 4. 2009 ob 9.00, varščina v znesku 350 EUR.
2.	Prešernova 14, Celje - poslovni prostor primeren za trgovino, gostinsko ali mimo storitveno dejavnost (od 5,69 EUR/m2 dalje) velikosti 127,28 m2, pritličje - ulica, ogled bo v petek, 3. 4. 2009 ob 11.00, varščina v znesku 750 EUR.
3.	Kidričeva 3, Celje - poslovni prostor primeren za mirno storitveno dejavnost, (od 1,38 EUR/m2 dalje) velikosti 44,69 m2, prvo nadstropje, ogled bo v petek, 3. 4. 2009 ob 12.00, varščina v znesku 60 EUR.
4.	Ulica XIV. divizije 12, Celje - poslovni prostor primeren za mirno storitveno dejavnost (od 3,00 EUR/m2 dalje), prvo nadstropje, velikosti 297 m2, ogled bo v petek, 3. 4. 2009 ob 10.00, varščina v znesku 900 EUR.
5.	Kocenova 4, Celje - poslovni prostori primerni za pisarne oz. za mjrno storitveno dejavnost, več prostorov 10-30 m2 (od 2,19 EUR/m2 dalje) v slabem stanju, potrebno obnove, ogled bo v petek, 3. 4. 2009 ob 9.00, varščina v znesku 50 EUR/na pisarno.
6.	Krekov trg 3, Celje, vhod z Razlagove ulice - poslovni prostor primeren za pisarno oz. mirno storitveno dejavnost, v velikosti 24,94 m2 (od 6,42 EUR/m2 dalje), ogled bo v petek 3. 4. 2009 ob 9.30, varščina v znesku 160 EUR.
OPOZORILO: Najemnine pri poslovnih prostorih so določene okvirno (od najnižje do najvišje možne). Točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati. Pri najemu prostorov na Kidričevi ulici 3 in Kocenovi ulici 4 je ob navedeni kvadraturi potrebno upoštevati tudi souporabo skupnih prostorov.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekoči mesec, na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika.
Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta. Ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 leta sklene najemna pogodba za dobo pet let.
Ponudniki morajo poravnati varščino za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002855 MOC proračun - sklic na 1005001 29100 -varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli.
Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a.)	DOKAZILO O USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI:
-	za samostojne podjetnike dokazilo o strokovni usposobljenosti ali dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov;
-	za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni;
-	za društva: odločbo Upravne enote;
-	kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru.
b.)	DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI:
dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo/izjava o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni);
-	za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev;
-	potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV;
-	dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščne najemnine na transakcijski račun Mestne občine Celje.
c.)	Dosedanje reference kandidata za najem
d.)	Program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru
Komisija bo pri izbiri ponudnika kot kriterij, poleg dejavnosti in kriterijev določenih ob samih poslovnih prostorih, upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra. Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja.
PRIJAVA NA RAZPIS
Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija za vodenje in nadzor postopka pridobivanja, razpolaganja in upravljanja stvarnega in finančnega premoženja Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z oznako »JAVNA PONUDBA - NE ODPIRAJ! - NAJEM, s pripisom št. poslovnega prostora«
Rok za prijavo je 14 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 14. 4. 2009 do 12.00. Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala.
V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni.
Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogodbe.
Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od vročitve sklepa komisije.
Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe.
Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na Oddelku za splošne zadeve pri g. Jožetu Krulcu tel. (03) 426-56-70.
TO
St. 25-31. marec 2009
II TEDNU
JEW
Kako s Kardeljevim kipom?
»V soboto bo ob OŠ Rogatec slovesnost, ki bo povezana s poimenovanjem te šole po revolucionarju, teoretiku in državniku Edvardu Kardelju. Učenci bodo pripravili kulturni program, odkrili pa bodo tudi doprsni kip Edvarda Kardelja. Slovesnosti se bo udeležila tudi Pepca Kardelj,« je poročal leta 1982 Novi tednik.
Rogaška šola se že dolgo ne imenuje več po Edvardu Kardelju, pred njo pa je ostal njegov doprsni kip. V zadnjem času so se v Rogatcu pojavila še prizadevanja za odstranitev Kardeljevega kipa, zlasti v zadnjih mesecih. Najprej je to predlagala Stranka slovenskega naroda, pred nekaj dnevi še Slovenska demokratska stranka. Mlad občinski svetnik Leopold Šturbej je v pobudi v imenu SDS predlagano odstranitev kipa utemeljil s povojnimi poboji, ki jih ni manjkalo niti v Obsotelju, pokojni politik pa naj bi imel po mnenju stranke zelo pomembno vlogo. Prav tako naj bi nasprotoval parlamentarni demokraciji. Šturbej je pobudo naslovil na občino: »Občina je ustanoviteljica Osnovne šole Rogatec, pred katero stoji Kardeljev kip. Nismo za uničenje ki-
Sola se po njem ne imenuje več, nekatere moti politikov doprsni kip
državni ravni, saj imajo velik Kardeljev kip tudi v središču Ljubljane. »Če bi bil Kardeljev kip v Rogatcu na glavnem trgu, bi ga kot župan dal odstraniti. Tako je pred osnovno šolo, s katero v naši občini nimamo ravno najboljših odnosov. Država pa o usodi takšnih kipov gotovo ne bo odločala,« je dejal svetnikom rogaški župan Martin Mikolič, iz stranke Nova Slovenija. Mikolič je nato občinskemu svetu predlagal dopis Osnovni šoli Rogatec, s katerim jo bodo seznanili s pobudama dveh političnih strank za odstranitev Kardeljevega kipa. »Nato se naj v šoli sami odločijo, ali bo kip v muzeju oziroma ali naj ostane, kjer je,« je svoj predlog utemeljil župan. Za županov predlog so glasovali skoraj vsi svetniki.
BRANE JERANKO
Rogaška šola se ne imenuje več po Edvardu Kardelju, vendar dve politični stranki predlagata še odstranitev njegovega kipa, ki je pred njo. Tam je postavljen 26 let.
pa, ampak zato, da bo v prihodnje v muzeju.«
Nekateri svetniki, tako iz levih kot desnih strank, so
na zadnji seji občinskega sveta omenjali, da je treba vprašanje kipov iz polpretekle zgodovine rešiti celovito na
»Spomenik bo ostal, kjer je. Ostal bo zato, ker je imel v določenem zgodovinskem obdobju svoj pomen, prav tako je povezan z zgodovino šole,« odgovarja na odločitev občinskega sveta ravnatelj rogaške šole Viljem Prevolšek.
Brez sobotnih dežurstev zdravnikov
Zdravstveni dom Celje v vojniški in štorski zdravstveni postaji s 1. aprilom zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih sredstev ukinja redne sobotne ambulante. Pacienti bodo morah odslej zdravniško pomoč ob vikendih poiskati v Celju. Se pa obseg dela v vojniški in štorski zdravstveni postaji kljub temu ne bo zmanjšal, saj bodo na račun ukinjanja sobotnih ambulant podaljšali ordinacijski čas med tednom. BA
Butare in pisanice
V	zavodu Kozjanski park pripravljajo velikonočne delavnice za osnovnošolce ter vse druge občane in obiskovalce, ki bodo v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi vse do velike noči.
Do. 3. aprila bodo izdelovali cvetnonedeljske butare ter nato med 6. in 9. aprilom pisanice v različnih tehnikah, predvsem v batik in servetni tehniki. Za osnovnošolce bodo delavnice dopoldan, v popoldanskem času pa bosta delavnici 2. in 8. aprila, obakrat ob 16. uri, za otroke ter za vse druge občane in obiskovalce. V eno od popoldanskih delavnic so povabili domačo grafično ustvarjalko Majo Strmecki, ki bo obiskovalcem prikazala umetniško krašenje pisanic. BJ
Butarice z izkušnjami
V	Zavodu sv. Rafaela na Vranskem bodo od jutri do petka izdelovali butarice. Predvelikonočni čas je priložnost, da bodo v zavodu izdelali in razstavili butare in raznovrstno cvetje iz krep papirja. Varovanci zavoda vabijo, da se jim na delavnicah pri izdelovanju pridruži čim več ljudi, saj so znanje in dolgoletne izkušnje pripravljeni deliti in udeležencem pomagati, da si izdelajo svoj šopek. Tisti, ki si bodo izbrali svojo butaro, bodo pripomogli, da bodo varovanci zavoda lažje odšli na letovanje na morje.	MJ
www.novitednik.com
Boštjan Koren s Slovenskih železnic in šentjurski podžupan Cveto Erjavec sta pogodbo zapečatila s posaditvijo drevesa ob železničarskem muzeju.
Šentjur na pravem tiru
Šentjur je eno prvih manjših mest na našem območju, ki se lahko pohvali s podpisanim sporazumom o sodelovanju med Slovenskimi železnicami in občino. Ta predvideva skupne aktivnosti na področju trajnega razvoja javnega potniškega prometa, turizma in na promociji partnerstva.
V Slovenijo letno pride na stotisoče turistov, ki pa se v glavnem ustavijo v Ljubljani, se odpeljejo na Bled in morda obiščejo še Postojno. Slovenske železnice želijo z urejenim potniškim prometom, dodatno infrastrukturo in lokalno ponudbo to spremeniti. Tako za tuje kot domače
potnike. In zakaj ravno Šentjur? »Kar se tiče železnice, ima izredno ugodno lego, poleg tega je zgodovinsko zanimiv, dogaja pa se tudi veliko različnih prireditev. Tako je ne samo nek prevozni, ampak tudi turistični potencial, ki je zanimiv za nas,« je odgovoril Boštjan Koren, direktor potniškega prometa slovenskih železnic. V imenu občine Šentjur je pogodbo podpisal podžupan Cveto Florjan Erjavec. Kot je povedal, si poleg vsestranske podpore in sodelovanja na področju prometa in turizma občina Šentjur obeta »sodelovanje s Šentjurjem kot z razvojno naravnano lokalno skupnostjo, soob-
likovanje integralnih turističnih produktov, pokrivanje pomembnih kulturnih in zgodovinskih dogodkov, promocijo partnerstva in sooblikova-nje skupnih komunikcijskih poti.«
Če se zdijo cilji podpisane pogodbe še nekoliko nedorečeni, pa se bodo učinki pokazali morda že prihodnji mesec, ko bodo na slovenskih železnicah promovirali tudi eno večjih šentjurskih turističnih prireditev - jurjeva-nje. Kot simbolni pogodbeni pečat so v parku ob železničarskem muzeju ob železniški postaji Šentjur ob tej priložnosti posadili drevo.
StO
»Saj bo kmalu pobledela«
V spomeniško zaščitenem starem delu Celja občane na vsake toliko pozdravijo nove atraktivne barve fasad. Tokrat precej v oči bode obnovljeni lokal nekdanje slaščičarne Mignon. Ampak »na srečo« bo barva kričeča le naslednji dve leti.
Ravno v času kreditne krize, kot jo zaradi zaprtosti bank nekateri imenujejo, v Celje v kratkem prihaja nova banka. Gre za avstrijsko banko BKS Bank, ki je bila dosedaj v Sloveniji prisotna
le v Ljubljani in Mariboru. Ciljna skupina varčevalcev in kreditojemalcev jo bo na Krekovem trgu hitro našla. Če druga ne, po izstopajoči barvi fasade. Zavod za varstvo kulturne dediščine vsakomur sicer daje navodila, kako obnoviti objekt. A tudi, če jih ne poslušajo, jim dobesedno nič ne morejo. »Z investitorjem smo uskladili barvo, ki mora biti zelena, saj je takšen tudi zgornji del stavbe. Ker je precej umazan, se to skorajda ne vidi. Mi smo sicer predpisali bolj umirje-
no zeleno, a ko je enkrat ne objektu, jim prav ničesar ne moreš. Za ukrepanje nimamo zakonske podlage,« je pojasnila Dunja Gorišek iz celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Res pa je, da bo barva kričeča le kakšni dve leti, potem pa bo precej pobledela. Osebno me precej bolj moti to, da ima vsak lastnik stanovanja v mestnem jedru drugačna okna. A tudi proti njim enostavno prav nič ne moreš.«
RP
Foto: GrupA
Zdaj izstopajoča barva bo čez leto in dve povsem običajna. Tako kot bo tudi »modra« hranilnica kmalu pobledela.
St. 25-31. marec 2009
m
8
IZ NAŠIH KRAJEV
S kolesom do cvetočega turizma
Za Obsotelje in Kozjansko skoraj sto tisoč evrov tudi evropskega denarja
V okviru turistične ponudbe Obsotelja in Kozjanskega bosta letos zaživela dva projekta, ki so ju v okviru lokalne akcijske skupine (LAS) pripravili že lani. Pod finančnim okriljem programa Leader si domačini že v tem letu veliko obetajo od projektov Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem ter Z novim znanjem do boljše ponudbe turizma na podeželju. V minulem tednu je bila podpisana pogodba za črpanje finančnih sredstev.
Oba projekta bosta pomenila velik doprinos k lokalni skupnosti. Skupna vrednost znaša slabih 95 tisoč evrov. Iz virov programa Leader jih bodo dobili 73.500. Še pomembneje je to, da bodo na ta način učinkovito povezali celotno območje občin Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Sla-
tina in Šmarje pri Jelšah. S tem ne bo izostal pozitiven vpliv na celostni razvoj su-bregije. Pri kolesarskem projektu bosta ob nosilcu Razvojni agenciji Sotla kot partnerja sodelovala še Turizem Podčetrtek in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Pokrajina, ki je ali po svoje še vedno velja za sinonim odročnosti na področju kolesarskih poti, vsekakor ponuja neomejene možnosti. Razgibani in zanimivi tereni, bogata naravna in kulturna dediščina ter veliko gozdnih cest in poljskih poti so privlačni v vseh letnih časih. V okviru projekta naj bi pregledali in evidentirali že obstoječe kolesarske poti. Vključili jih bodo v posebno karto in seznam kolesarskih izletov. Seveda je velik del uspeha tudi promocija tovrstnih aktivnosti. Žal pač tudi najboljša ponudba os-
tane neizkoriščena, če potencialni turisti oziroma gosti zanjo ne vedo.
Tu pride do izraza naslednji projekt, ki pri razvoju lokalnega turizma poudarja predvsem znanje in samoiniciativnost ponudnikov. Nosilec tega je Ljudska univerza, zavod za izobraževanje in kulturo Rogaška Slatina. Glavni namen je dvigniti izobrazbeno raven podeželskega prebivalstva, predvsem tistih posameznikov, ki vidijo perspektivo v turistični dejavnosti. V terenskih raziskavah so namreč ugotovili, da je še posebej pereče pomanjkljivo znanje tujih jezikov, osnov komunikacije, trženja in promocije. Brez vsega tega dandanes še tako kvalitetna turistična ponudba ne more preživeti. V okviru izobraževalnih delavnic se bodo tako zainteresirani lahko učili angleščino, nemščino, rušči-
no in italijanščino. Seznanili se bodo z osnovami trženja, promocije, uspešne prodaje preko svetovnega sple-
ta ter uspešne komunikacije z gosti in s kupci. V okviru obeh projektov bodo ljudje tako dobili dostop do drago-
cenih orodij. Če in kako jih bodo uporabili, bo stvar kreativnosti posameznika.
StO
Celjani pripravljajo
debatni turnir
Gimnazija Celje - Center skupaj z zavodom za kulturo dialoga Za in proti pripravlja dvodnevni debatni turnir. Za osrednjo temo so si izbrali volitve v Evropski parlament, debaterje pa bo obiskal tudi šolski minister Igor Lukšič.
Turnir v okviru projekta Voliti ali ne voliti za Evropski parlament se bo na celjski gimnaziji začel v petek opoldne
in se odvijal še v soboto. Organizatorji pričakujejo okoli 200 debaterjev ter mentorje in sodnike iz vse Sloveniji. V debati se bodo pomerili v petih debatnih krogih, izbrani pa sta temi Volitve v Evropski parlament bi morale biti obvezne ter V boju proti podnebnim spremembam so obnovljivi viri boljša rešitev kot nuklearna energija. V petek ob 13. uri se
bo z mladimi debaterji srečal tudi šolski minister Igor Lukšič, ki se bo z njimi pogovarjal o aktivnem državljanstvu mladih ter o evropskih volitvah.
Finale debatnega turnirja bo 10. aprila v Ljubljani v državnem zboru, celjski gimnazijci pa pričakujejo odlične uvrstitve, ki jih sicer že vrsto let nizajo tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju.
PM
Nevarne jame ali komaj opazne luknjice?
Bolero je ena od prireditev, ki se je preprosto »prijela«.
Dobrodelni Velenjčani
Bolero je tradicionalna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, ki jo v Velenju pripravljajo že dvajset let.
Letos so na prireditvi zbrali več kot 6.200 evrov, zbrani denar pa so namenili Društvu za boj proti raku Velenje. Prireditev, na kateri so nastopili Slovenski oktet, Elda Viler in Ana Dežman, Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Manca Izmajlov, Foxy Teens, Duo Platin, Marjan Uljan, Robert Goter s svojimi harmonikarji, Pinocchio, Plesni studio N in David Grom, sta povezovala Strašna Jožeta, gledalci v popolnoma polni dvorani doma kulture pa so bili navdušeni.	*	US
Hrane ne zmanjkuje
Območno združenje Rdečega križa Celje s pomanjkanjem živil zaenkrat nima težav.
Kot je povedal sekretar združenja Igor Poljanšek, so 24. marca pripravili redno delitev živil. Ponovno jih bodo delili 5. maja, saj delitve živil pripravijo na vsak mesec in pol. Sicer pa imajo, tako Poljanšek, dovolj zalog za nujne primere, ki jih k njim napotijo krajevne organizacije Rdečega križa in tudi center za socialno delo. Sredi aprila pričakujejo nove zaloge živil, ki jim jih bodo poslali iz Ljubljane.
■ŠK
V prvih pomladanskih dneh se ljudje še kako radi sprehajamo po naših mestih in vaseh. Mimogrede pa nas zmoti kaj, kar pozimi pre-zremo. Dobronamerno opozorilo se bo morda komu zdelo odveč, druge pa bo vzpodbudilo, da bodo pozOr-nejši na svojo okolico.
Enega od naših bralcev so sredi Rogaške Slatine zmotile luknje sredi zelenice ob Celjski cesti. Nekoč je tu stala stara hiša, ki jo je občina odkupila in porušila. Na istem mestu je zdaj travnata površina. Nekaterim se sicer zdi, da so stanje vzorno sanirali, Slavko Jerič, sicer predstav-
nik turističnega društva, pa se s tem nikakor ne strinja. Na tleh so ostale sicer majhne, a vseeno luknje od kanalizacije. »Majhna neprevidnost, pa j e nesreča tu,« je prepričan. Še posebej, ker hodijo čez trato tudi otroci. Na občini Rogaška Slatina so dejali, da bodo luknje vsekakor odpravili.
StO, foto: GrupA
Slavko Jerič je prepričan, da so luknje ogledalo malomarnosti in potencialna nevarnost.
m
St. 25-31. marec 2009
Velik praznik zaradi ceste
Minula sobota je bila za krajane na hribu v Mali Pire-šici, v Krajevni skupnosti Petrovče, velik praznik. Namenu so namreč predali novo, skoraj 400 metrov dolgo asfaltirano cesto.
Kot je poudaril predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Matej Jug, so s prvimi dogovori za novo cesto začeli pred tremi leti. Delež KS je bil 50 tisoč evrov, 11 gospodinjstev pa je prispevalo po 500 evrov. Predsednik sveta KS Petrovče Iztok Uranjek je vsem zaželel varno in srečno vožnjo, trak sta prerezala učenca Luka Jug in Nikola Kondič, cesto je blagoslovil upokojeni duhovnik iz Petrovč Janez Zupane, otvoritev pa je z igranjem na harmoniko popestril Blaž Reberšak.	TT
www.novitednik.com
Po otvoritvi so se krajani s »frajtonarico« na čelu sprehodili po novi asfaltirani cesti.
Arheologi v Ločici ob Savinji
V	letih 168-172 je bila zaradi slabih varnostnih razmer v tem delu rimske države na območju Ločice ob Savinji nastanjena II. italska legija, kjer zdaj, v sodobnosti, na površini več kot 23 hektarjev velikega vojaškega tabora opravljajo občasne raziskave.
V	sodelovanju avstrijskega arheološkega inštituta z Dunaja, pokrajinskega mu-
zeja v Celju in Inštituta za dediščino Univerze na Primorskem so v začetku marca s pomočjo sodobnih inštrumentov opravljali meritve upornosti in magnetne resonance, s pomočjo katerih so pod ornico v ugodnih razmerah dobro prepoznavni ostanki jarkov, objektov in drugih gradbenih posegov. Letošnje meritve, ki so jih zaključili
prejšnji teden, so bile izredno uspešne, saj so z njihovo pomočjo natančno začrtali sledove vojaških lesenih barak, poveljstva legije in nekatere dele utrdbe na severnem delu tabora. Pomembno je, da lahko s temi rezultati primerjajo velikost in obliko tabora ter posameznih objektov s podobnimi že raziskanimi tabori.	TT
a&aätUniCredit Bank
Mele vodi združenje prijateljev slepih
Združenje prijateljev slepih Slovenije s sedežem v Celju ima novo vodstvo. Na zboru članov so minuli teden za predsednika združenja izvolili dosedanjega podpredsednika Staneta Meleta, mesto podpredsednika pa je prevzel Željko Cigler.
Kot je dejal častni predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Zvonko Per-lič, si v združenju vneto prizadevajo za enake pravice slepih v Sloveniji, kot jih imajo videči. Med drugim je njihov cilj, da bi
slovenska nacionalna televizija poskrbele za sinhronizacijo tujih programov, ki jih predvajajo. Z dobrodelno dejavnostjo bo združenje tudi v bodoče skrbelo za nuđenje socialne pomoči slepim. Združenje pa bo v letošnjem letu praznovalo tudi manjši jubilej. Oktobra bodo namreč v Celju organizirali že peto literarno srečanje za slepe in slabovidne literate, ki ga bodo nadgradili s prvo nagrado za poezijo - biserom Savinje.	BA
Arheologi pri svojem delu
Št. 25-31. marec 2009
STOPITE IZ VRSTE Z BREZPLAČNIMI DVIGI
Zakaj bi stali v vrsti na bankomatu banke, ki vam zaračunava provizijo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank v mestu? Z bančnim paketom Master Pius lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatih v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatih skupine UniCredit Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard, brezplačno pristopnino in mesečno nadomestilo za Online b@nko ter brezplačno uporabo Online Pius varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Pius pivih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas
i VSEH BANKOMATIH
Medobčinska komunalno-cestna inšpektorica, ki je seznanila občinski svet Vitanja s svojim delom v tej občini ter širše, omenja predvsem težave na občinskih cestah, s komunalnimi odpadki, s komunalnimi in turističnimi taksami ter z zapuščenimi vozili, ki se še vedno znajdejo na nepravem mestu.
V Vitanju izstopa še en problem. »Nekaj težav je bilo s prevozi lesa v času odjuge, kar močno poškoduje ceste, čeprav se po drugi strani trudimo razumeti lastnike gozdov, da morajo svoj les spraviti v dolino.
Naj izkoristim priložnost ter apeliram na njih, da počakajo, da so ceste suhe ter za prevoz dovolj trdne,« omenja medobčinska inšpektorica Nataša Kos. In kako so v inšpektoratu ukrepali? »V teh primerih smo še vedno opozarjali, sledila bodo popravila ceste.«	BJ
www.radiocelje.com
10	IZ NAŠIH KRAJEV	NOVI TEDNIK
... . _
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I^T777n> tudi letnik2009 ^JiW.l;!
iiFs pri|ogo TV-OKNO!	j>11
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Vandali spet na delu
Z lepim vremenom se je očitno spet začel pojavljati tudi vandalizem, ki ga v občini Šoštanj opažajo predvsem ob koncih tedna.
V zadnjem času je bilo več »pohodov« okrog bivše Osnovne šole Bibe Röcka, kar se pozna tudi v razbitih šipah na šoli. Sicer je v Šoštanju tovrstni vandalizem precej pogost pojav, po navadi pa so na udaru luči v javni razsvetljavi, večkrat pa tudi
korita za rože.	US Zadnji napad vandalov je pustil razbite šipe na nekdanji OŠ Bibe Röcka.
HITRO NAROČITE
Kraj:_ Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj G mesecev	podpis:__
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
S*. 25-31
V Vitanju turistične table
Kaj konkretno lahko v občini Vitanje pričakujejo od projekta Bioregija - regija naravne pestrosti, ki povezuje šest občin med Pohorjem in Bohorjem? To je vprašanje, ki zaradi slabih izkušenj v podobnih primerih po državi najbolj zanima vitanjske svetnike. Bojijo se, da se lahko vse skupaj konča s papirji, v praksi nato od tega ne bi bilo nič.
V Razvojni agenciji Kozjansko, kjer skrbijo za projekt
šestih občin, pravijo, da ne bo tako. Cilj projekta je ohranjanje naravne in kulturne dediščine, z razvojem ekoturiz-ma ter izdelavo turističnih produktov. »Postavljene bodo turistične informacijske table, v samo turistično ponudbo bomo vključili ponudnike s tega območja, organizirane bodo predstavitvene delavnice. Ponudba bo prav tako vključena v promocijski katalog, posamezne aktivnosti pa bodo prikazane na zaključni prireditvi,« zagotav-
lja v. d. direktorice Razvojne agencije Kozjansko Andreja Smolej.
Projekt v vrednosti 236 tisoč evrov (za katerega do 85 odstotkov stroškov financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) izvajajo od aprila lani, letos septembra ga bodo zaključili. V razvojni agenciji pravijo, da je prednosti še več, vendar jih je težko ovrednotiti, če jih je treba razdeliti na posamezne občine.
BJ
Vrnitev v šolske klopi na pomladni dan
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj je včeraj v okviru evropske pobude Pomladni dan - Vrnitev v šolske klopi obiskala I. OŠ v Celju.
Pomladni dan v Evropi je pobuda, namenjena vsem šolam v Evropi in drugod oziroma priložnost, da mladi predstavijo svoje predloge in zamisli, kako si predstavljajo prihodnjo evropsko skupnost, česa si želijo in kaj jih
, marec 2009 -
moti. Vrnitev v šolske klopi pa je posebna dejavnost Pomladnega dne, pri kateri učence obiščejo osebnosti iz lokalne, regionalne, državne in evropske sfere.
Učenci in učitelji I. OŠ Celje so v skupnih razmišljanjih ob obisku evroposlanke izpostavili predvsem pomen povezovanja evropskih držav in narodov v zagotavljanju varnosti in skupne blaginje na zelo različnih področjih. Mlade je zanimala primerja-
va slovenskih šolskih sistemov z šolstvom drugih držav Evropske unije ter njihovo medsebojno sodelovanje. Dotaknili so se tudi vprašanj o urejanju cen telefonskih klicev in SMS-sporočil, okolj-ske problematike, uradnih jezikov EU, kot tudi aktualnih vprašanj o evropski pomoči pri reševanju recesije, o plačevanju cestnin na slovenskih avtocestah in vprašanju reševanja meje s Hrvaško.
BA
Izgnanci o
evropskem kongresu
Manjka jim
Čeprav predstavlja cerkev na gori značilno podobo slovenske pokrajine, se že dolgo ni zgodilo, da bi zgradili kakšno novo. Edini takšen primer je cerkev Gospodovega spremenjenja na gori, ki jo je na Rogli zgradila zreška družba Unior. To bo ena od redkih slovenskih cerkva v zasebni lasti ter verjetno edina v lasti kakšne gospodarske diužbe.
Na Rogli imajo od lani porpčno dvorano, zato jim manjka le še cerkev, katere temeljni kamen so blagoslovih leta 2006. Stavbo, ki so jo postavili na planjavi Rogle, so prekrili z značilnimi pohorskimi skodlami, za-
Osrednja pozornost na letošnjem 16. rednem občnem zboru Območne organizacije Društva izgnancev Slovenije Žalec je bila namenjena informaciji o pripravah na 1. evropski kongres izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 - 1945, ki bo 6. junija v Ljubljani.
Na kongresu pričakujejo med 5 do 6 tisoč udeležencev iz enajstih držav. Območna organizacija DIS Žalec, ki ima 215 članov, od tega 183 izgnancev in 32 podpornih članov v občinah Tabor, Braslovče, Vransko, Polzela, Prebold in Braslovče, bo za kongres zagotovila najmanj dva avtobusa udeležencev. Kongres naj bi nakazal odgovore za še nerešena vprašanja, predvsem končno povračilo materialne škode.
Kljub visoki starosti članov, saj je od začetkov izg-
Franc Vidmar je predstavil 1.evropski kongres izgnancev.
nanstva leta 1941 minilo že 68 let, se je zbora udeležilo več kot sto članov, ki so bili zadovoljni s poročilom predsednika Cirila Blagotinška o delu v lanskem letu. Člani
so sodelovali na vseh krajevnih in osrednji državni proslavi v Ljubljani ter se v lepem številu udeležili dveh izletov na Gorenjsko ter v Lokve, kjer so si ogledali vojaški muzej. Društvo dobro sodeluje z DIS v Ljubljani, krajevnimi borčevskimi organizacijami in strokovnimi službami občine Žalec. Skrbi za spominska obeležja in ohranja zgodovinski spomin na leta izgnanstva. Dober je tudi odziv članstva s prispevki za zbornik, ki ga bo Območna organizacija DIS Žalec izdala prihodnje leto ob 65-letnici vrnitve iz izgnanstva. Uredništvo je dobilo več kot trideset prispevkov, fotografij in drugih zanimivosti za zbornik.
V krajšem kulturnem programu je z domoljubnimi pesmimi sodeloval kvartet Grmada iz Celja.
TV
cerkev
ključiti pa morajo še notranja dela, kar naj bi postorili letos. Cerkev, ki bo lahko sprejela do petdeset obiskovalcev, sta zasnovala arhitekta pater Marko Ivan Rupnik ter Vera Klepej Turnšek. Rupnik je Prešernov nagrajenec, katerega odmevna likovna dela so med drugim v Rimu, Lurdu in Fatimi.
Cerkev na Rogli je postavljena na 1.518 metrih nadmorske višine ter bo vključena v župnijo Gorenje. Zamisel za njeno postavitev je stara vsaj dve desetletji, zanjo pa se je zavzemal že pokojni celjski opat Friderik Kolšek.
BJ, foto: SHERPA
NOVI TEM!
11
Čistili so Celje
	-•«■■^■Ir . --r.^ *
	
m • mß . |p s« """ i iw^MffTr' iidBlffflnw J^i^B"-	- * ^ He t i * lamfc' /€žm
	JH I I „ , ^^^Cg^fe^Äi^^B1 ' / jhH 1—- ^ ^ A" i - 'A' - SJ, A,' j n 1 ' V ' ' imSm ** JjMml -—.—-—--- ...a.:.—". . ; •;.■—.—_—JHnHBHHHBK
Na Savinjskem nabrežju je bilo letos manj smeti kot prejšnja leta. So pa zato več nabrali ob Šmartinskem jezeru. Skupno so zbrali slabih 50 kubičnih metrov smeti. (Foto: SHERPA)
V petek so okolico svoje šole čistili tudi učenci I. osnovne šole Celje. (Foto: GrupA)
Čiščenje bregov Savinje je lahko precej naporno. (Foto: SHERPA)
Celjani so v petek in soboto čistili mesto. Čistilne akcije se je v petek udeležilo približno 100, v soboto pa 180 ljudi. Največ jih je čistilo na Savinjskem nabrežju. V akciji so sodelovali vrtci, osnovne in srednje šole, skavti, taborniki, mestne četrti in krajevne skupnosti, društva ter občanke in občani.
Mestna občina Celje je čistilno akcijo posvetila svetovnemu dnevu voda, ki smo ga praznovali 22. marca, in svetovnemu dnevu Zemlje, ki bo 22. aprila. V petek so čistili okolico vrtcev, šol in mestni park, v soboto pa je akcija potekala na Savinjskem nabrežju in ob Šmartinskem jezeru. Čistilna akcija je stara že več kot 30 let, ko jo je prvič pripravila Ribiška družina Celje. Prav ribiči so se tudi letos v velikem številu udeležili akcije, čistili so predvsem območje okoli Šmartinskega jezera. Kot so sporočili, je bilo ob Šmartinskem jezeru več smeti kot v prejšnjih letih, malo bolje pa je bilo na Savinjskem nabrežju.	. ŠK
Ne delovnih akcijah
Na Polzeli so v petek in soboto zavihali rokave in se lotili pomladanske akcije čiščenja in urejanja okolja. Člani društev in drugi krajani so čistili na različnih lokacijah.
Brežina Savinje, železniška proga Ločica-Polzela, park Šenek, okolica šole in vrtca Polzela, območje Andraža in Dobriča, planinske poti, avtopoligon Ločica ter ostala manjša območja so privabila 450 občanov. Nabrali so več kot 400 vreč smeti ter veliko traktorskih prikolic gradbenih odpadkov, posod, akumulatorjev, avtomobilskih gum ter drugih odpadkov. Zbirni center v Andražu je bil oba dneva odprt, tako da so lahko občani pripeljali tudi kosovne odpadke. S sloganom Iz vsake hiše eden za čisto vas so se delom za bolj čisto okolje priključili tudi v Preboldu. Čistili so v Šeščah in Kaplji vasi ter ob brežini Bolske. MJ, TT, foto: TT
	
www.il	iovitednik.com
Člani hortikulturnega in turističnega društva so se lotili čiščenja v parku Šenek. -- Št. 25-31. marec 2009 -
m
Pomanjkanje želje
Rokometaši Gorenja so v f vi tekmi četrtfinala pokala El v Rdeči dvorani premagali da ski Silkeborg s 27:26. Najbo ši strelec velenjskega moštva bil Adnan Harmandič s se mirni goli. Povratni obračun t v soboto na Danskem, želja G renja pa ostati neporaženo, k pa bo sila zahtevno. Celo n mogoče?
DEAN ŠUSTI Foto: SHERI
Takole je enega izmed svojih sedmih golov dosegel Adnan Harmandič, ko je premagal svojega bivšega soigralca Primoža Prosta.
Vprašaja pri Rezarju ni več
Celjska vrata bo branil še vsaj dve sezoni
V zadnjem krogu rednega dela prve slovenske lige za ro-kometaše je Celje Pivovarna Laško premagalo Ribnico z 31:28. Gostje so bili zelo motivirani in obenem z odlično igro v dvorani Zlatorog zadah »pivovarjem« precej preglavic.
Rešil jih je Edi Kokšarov z 11 goli. Po 3:5 je sledilo izenačenje in igra »gol za gol« do 13:13.
»Ribnica ni naivna«
Pri 7:8 je Kokšarovov poskus s krila zadel razpoloženega vratarja gostov Mustafo Torla v lice. Slednji je ostal na parketu. Ko so ga na hitro pregledovali
pri klopi, so njegovi soigralci izgubili žogo v napadu, Kokšarov pa jo je iz svoje devetmetrovke zalučal v nebranjeno mrežo. Torla je zamenjal nebogljeni Boštjan Grm in Celjani so to znali izkoristiti z zadetki iz neizdelanih položajev in se odlepili pred odmorom. Toda Grm je presenetil v nadaljevanju, še posebej po 27:20, ko se je zdelo, da je vse odločeno. Ribničani so z obrambo 4-2 znižali zaostanek na 27:24, trener domačih Tone Tiselj pa je nemudoma reagiral. Z minuto odmora je ustavil dolenjski nalet, tudi s pomočjo Aljoše Rezarja, ki ga je vrnil v gol. Tiselj je v končnici padel na hrbet -krilna igralca sta se
prerivala tik ob črti -, Mirko Nikolič pa je iz sedemmetrov-ke dobre štiri minute pred koncem vrnil goste na -3. Da do senzacije ne bi prišlo, je moral poskrbeti seveda Kokšarov, prerinil se je skozi postavljeno obrambo, zadel, priigral izključitev nasprotnika, nato pa si je nataknil športni čevelj, saj so ga med akcijo sezuli... Ob anemični celjski obrambi je Ribnica v 57. minuti zadela z igralcem manj (30:27), šele gol Dragana Ga-jiča pa je dokončno zagotovil zmago.
Miladin Kozlina ter David Špiler sta se razigrala v drugem polčasu: »Definitivno smo pričakovali težko tekmo po dalj-
apetiti
Kmalu po skupščini edinega celjskega nogometnega prvoligaša so se sestali tudi člani NK Simer Šampiona, katerega člansko moštvo nastopa v 3. SL.
Na skupščini so delo in dosežke v minulem letu ocenili najbolje doslej in izrazili upanje po nadaljnjem napredku. Šestčlanskemu upravnemu odboru (Jani Žilnik, Simona Erjavec, Božo Špan, Andrej Čretnik, Matjaž Marovt in Andrej Basti) se je priključil Herman Kolenc, predsednik ostaja Jani Žilnik, ki se posveča tudi delu športnega direktorja. »Minulo leto je bilo naše najboljše doslej. Mladinci in kadeti so se uvrstili v prvo ligo, člani v tretjo, v kateri si želimo zasesti mesto v zgornji polovici lestvice,« je pojasnil Žilnik, ki se je po jesenskem delu razšel s trenerjem članskega moštva Bojanom Majalom in ga nadomestil s
Jani Žilnik se oadeja, da bi Simer Šampion lahko uporabljal igrišče na Skalni kleti, tu in tam pa zaigral v Areni Petrol.
Francem Sivkom. Člani so trenutno na 9. mestu na prvenstveni lestvici, kadeti so bili celo jesenski podprvaki, mladinci finalisti regijskega pokala, nogometaši v kategoriji U-12 pa zimski prvaki lige MNZ Celje. Posebej so veseli zmaga mladincev in kadetov
šem premoru zaradi aktivnosti reprezentance. Ribnica je daleč od naivnega nasprotnika, mislim, da bi si zaslužila vsaj šesto mesto, sploh s sedanjo formo. Kar se naše igre tiče, moramo biti zadovoljni s točkama. Naša predstava le ni bila tako slaba, gledalci so po moje lahko uživali v zanimivi tekmi.« Sledi deset krogov najboljših šestih slovenskih moštev. »Spodrsljajev si sedaj res ne smemo več privoščiti. Tudi če dobimo vse tekme, še nimamo zagotovljenega naslova državnega prvaka, torej smo odvisni tudi od
Na nasprotnih straneh sta bila v soboto vratar Celja Beno La-pajne in trener Ribnice Tomaž Tomšič, ki ju je takoj po slovenski osamosvojitvi trener Tone Tiselj privabil v celjsko moštvo. Tomšič je kot krožni napadalec navduševal v Golovcu: »Najbrž smo premalo izkušeni za tekme, ko je zmaga nuja. Z mano vred. Nisem razočaran, kajti v zadnjem času igramo zelo dobro. Večina se strinja, da bi si s takšno igro zaslužili vstop v ligo za prvaka, ampak za takšne stvari moraš biti >določen<, mi pa letos nismo bili. Sem pa razočaran nad stvarmi, ki se dogajajo v Celju. Tu sem namreč odigral več kot polovico svoje kariere. Njihove možnosti? Če sem realen, jih za naslov prvaka nimajo, saj jim manjka želje. Klub je bil evropski prvak, po vzponu pride padec, na kakšen način, pa se morajo vprašati drugi.«
Aljoša Rezar
Celjanke »le« tretje
Kegljavke celjskega Miro-teksa niso uspele obraniti naslova evropskih prvakinj.
Na zaključnem turnirju lige prvakinj v avstrijskem Koblat-hu so v polfinalu, »finalu pred
v ligaškem tekmovanju za fair-play, kar jim je prineslo nagrado, ogled kvalifikacijskega obračuna Slovenije in Češke za nastop na SP v Južnoafriški republiki. Sicer je v državnih reprezentancah mlajših kategorij pet igralcev Simer Šampiona: Miha Korošec, Rade Jovanovič in Denis Dža-ferovič v U-18, v U-16 pa Rok Baskera in Blaž Brečko.
Za prihajajoče obdobje v Simer Šampionu obljubljajo že 13. izvedbo mednarodnega turnirja, na katerem se bodo merili 14-letniki, vse mlajše selekcije pa se bodo podale na tradicionalni kamp na Ro-glo. Naslednja sezona utegne biti celo prelomna: »Ne skrivamo visokih ciljev, a se ne moremo pohvaliti z ustreznimi pogoji. Z odgovornimi v lokalni skupnosti se bomo dogovarjali o uporabi igrišča Skalna klet, želimo pa si tudi, da bi vsaj tu in tam kakšno našo tekmo odigrali v Areni Petrol,« je optimist Žilnik.
SN, foto: SHERPA
Barbara Fidel (levo) je bila najbolj razpoložena v boju za tretje mesto, v seštevku obeh tekem pa je bila pri Miroteksu daleč spredaj Nada Savič.
finalom«, izgubile z nemšk Bambergom s 6:2, z razliko kegljev. Tedaj je Nada Savič j stavila najboljši izid turni (621). Nato so varovanke La Gobca v boju za tretje z 8:01 nale poljsko Polonio. Najb razpoložena je bila Barbara i del s 580 podrtimi keglji. »Ij kleta niso razočarala v polfii lu, nasprotno. Toda Nemke bile odlične. Ze takoj po žre polfinalnih parov je bilo jasi da bomo osvojili prvo ali tre mesto, kar je enako veljalo Bamberg,« ni bilo potrtosti z, nati v Gobčevem glasu. Saj ti razloga ni bilo. Celjanke so prvi tekmi podrle v povpre 574 kegljev, kar pa je bilo f malo za še bolj razpoloženo, temacionalno vrsto Bamber DEAN ŠUST
Šesti domači poraz Zivexa
Moštva v 1. slovenski ligi malega nogometa so zaigrala po enomesečnem premoru. Dobovec je s 4:2 premagal Opla-sta in si dva kroga pred koncem rednega dela že zagotovil igranje v končnici za prvaka. Živex je po porazu v Celju z 9:4 s Sevnico dokončno zapravil možnosti za končnico in bo trepetal v boju za obstanek
Tekmo je pričel zelo obetavno in si priigral pet izjemnih priložnosti, vendar realizacija v zaključkih akcij nikakor ni stekla. Gostje so bili v uvodnih minutah povsem nemočni in so le ča-
kali na napako domačih in na protinapad. To se je tudi zgodilo, povedli so s 3:0. No, ekipi Zivexa se je v nadaljevanju vendarle odprlo in do konca prvega polčasa je uspela izenačiti. V nadaljevanju smo pričakovali, da bodo prevladale izkušnje igralcev Zivexa, a se to ni zgodilo. Gostje so zopet hitro dosegli tri zadetke, domača ekipa pa se ni uspela ponovno pobrati. Čudne sodniške odločitve le niso krojile poteka srečanja, kajti poraz so lahko domači iskali v neuspešni realizaciji. Rade Rusmir je postavil končni rezultat: »Gostje so povsem zasluženo sla-
vili, kajti prikazali so več že in znanja. Mi smo bili v prim javi s prejšnjimi tekmami ] vsem neprepoznavni.« Obču po tekmi je strnil tudi Mil Adrinjek: »Namesto, da do žemo dva ali tri zadetke, gosti uspejo prav smešni goli. Kc enkrat nasprotnik pobegne, je težko uloviti. Zmaga Sevn je povsem zaslužena, mi bo: svojo priložnost lovili že na t mi z Litijo, ko bomo poizku osvojiti vsaj točko.«
Živex si s Sevnico deli sedi mesto, v petek pa bo gostil 1 jane.
MITJA KNEZ, Foto: SHER
St. 25-31. marec 2009
drugih. Moramo iti svojo pot in se ne smemo ozirati na druge!« je zaključil celjski dirigent.
Njegov prijatelj Aljoša Rezar bo eden izmed tistih Celjanov, ki bo ostal pri Celju Pivovarni Laško. Celjska vrata bo branil še vsaj dve sezoni. Rezar je pogodbo s celjskim klubom podpisal, ko je bil še drugi vratar, zato ni bilo finančnih ovir za nadaljevanje sodelovanja. Ostal bo tudi Alem Toskič, odšel pa Mirsad Terzič. Celjsko moštvo bo v ligo za državnega prvaka krenilo s šestimi točkami zaostanka za Koprčani in štirimi za Velenjčani. V soboto bo v Zlatorogu pričakalo ekipo Preventa.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 3. krog: Hopsi - Zlatorog 77:70; Jele-sijević 19, King 14, Anzulovi-ć 12, Vujasinovič, Lorbek, Ša-manić 8, Kobale 3, Godler, Ri-tuper 2, Hohler 1; Strnad 18, Hunter 13, Koštomaj 10, Krejič 8, Jenkins 7, Lučić 6, Milj-ković 4, Nuhanovič, Mašić 2, Geoplin Slovan - Elektra 72:70; Lekić 18, Delić 16; Ćup 22, Ivanovič 13, Horvat 11, Novak 8, Sjekloča 6, Radunovič 4, Mravljak, Lekič 2. Vrstni red: Helios, Krka 6, Union Olimpija, Geoplin Slovan 5, Hopsi, Koper 4, Elektra, Zlatorog 3.
1. SL, za obstanek, 4. krog: Zagorje - Alpos 93:72; Goodrich 34, Paris, Johnson 16; Brown 19, Avdibegovič 15, La-pornik, Glavaš 12, McCoy 6, Jug, Sadibašič 4. Vrstni red: Zagorje 37, Škofja Loka 35, Postojna 33, Alpos 32, Nova Gorica 31.
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog: Merkur Celje - Triglav 81:63; Kerin 26, Hughes 22, Ciglar 16, Matić 12, Verbote 3, Klav-žar 2; Eržen 16, Đurić 14. Vrstni red: Celje 37, AJM 35, Kranjska Gora 34, Triglav 30, Ježica 27, Domžale 24.
1. SL (ž), za obstanek, 3. krog: Konjice - Odeja 70:64; Oblak 20, Ljubenovič 16; Kobale 19, Božičevič, Šrot 12, Javornik 11, I. Klančnik 10. Vrstni red: Odeja 27, Konjice 21, Rogaška 20.
1.	B SL, 24. krog: Konjice -Radenska 92:91; Sivka 28, Skaza 26, Smaka 17, Vipot-nik 7, Ciganovič, Novak 5, Gačnik 4; Dominko 22, Juter-šnik 16. Vrstni red: Rogaška 46 (2 tekmi več), Parklji 44, Rudar 43, Branik 42, Šenčur, Gradišče 38, Kraški zidar, Triglav 37, Hrastnik 34, Janče 32, Litija 31, Konjice 30, Radenska 28.
NOGOMET
2.	SL, 18. krog: Olimpija -Šentjur 3:0 (1:0); Rudonja (37), Cimerotič (60), Mitra-kovič (62). Vrstni red: Olimpija 38, Aluminij 33, Triglav 29, Krško 26, Mura 24, Šentjur 21, Livar 20, Bela krajina 19, Bonifika 18, Zagorje 12.
3.	SL - vzhod, 17. krog: Šmarje - Črenšovci 3:0 (2:0); Debelak (20), Asllanaj (26), Čakš (63), Malečnik - Simer Šampion 2:1 (0:0); Lazičič (82), Paloma - Möns Claudius 1:0 (1:0), Stojnci - Dravinja 0:5 (0:1); Mahmutovič (7, 85), Čerenak (55), Štante (65), Rošer (75), Odranci-Kovinar Štore 1:0 (0:0), Šmartno - Čarda 4:3 (3:1); Podbrež-nik (2), Plesnik (10), Vasič (32), Vrtar (85). Vrstni red: Dravinja 43, Kovinar 36, Šmartno 34, Dravograd 32, Odranci 28, Malečnik^ 27, Stojnci, Veržej 24, Simer Šampion 20, Paloma 16, Čarda, Möns Claudius 15, Črenšovci 14, Šmarje 11.
Štajerska liga, 16. krog: Partizan - Zreče 0:4 (0:1); Hajdari (42), Tirovič (73,88), Muharemovič (81), Šoštanj -Pesnica 1:0 (0:0); Redžič (71), Bistrica - Rogaška 2:0 (0:0). Vrstni red: Zreče 33, Pesnica 31, Pohorje 27, Gereč-ja vas, Podvinci 24, Partizan, Rogaška 23, Ormož, Bistrica
22,	Šoštanj 20, Bukovci 16, Peca 14, Brežice 11, Šentilj 2.
MČL MNZ Celje, 12. krog: Hrastnik - Laško 3:1 (3:1); Kerič (45-11 m), Kozje - Žalec 4:0 (1:0); Levstik (13,70), Kolar (81-11 m), Blaževič (88), Vransko - Radeče 2:1 (1:0); Krivec (14, 49). Vrstni red: Vransko 22, Kozje, Hrastnik, Žalec 19, Radeče 14, Laško 7.
ROKOMET
1. SL, 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 31:28 (17:13); Kokšarov 11, Špiler 5, Kozlina, Toskić 4, Gajič, Terzić 3, Rezniček 1; Ostar-čević 6, Nikolič 5. Vrstni red po rednem delu: Koper 35, Gorenje 33, Celje 29, Trimo
23,	Slovan 21, Prevent 20, Ribnica 19, Ormož 16, Merkur 11, Rudar 10, Krka 3.
1. SL (ž), 22. krog: Kranj -Celje Celjske mesnine 33:33 (13:16), Brežice - Celeia Žalec 19:28 (7:12), Velenje - Piran 21:25 (8:11). Vrstni red po rednem delu: Olimpija 44, Celeia Žalec 33, Zagorje 32, Celje 28, Kočevje 27, Krka 26, Ptuj 24, Piran 13, Škofja Loka, Brežice 10, Kranj 9, Velenje 8.
Pokal EHF, 1. tekma četrt-finala: Gorenje - Silkeborg 27:26 (12:14); Harmandić 7, Čupić, Kavaš 4, Rnić, Sovič 3, Oštir, Datukašvili, Golčar 2; Belčić 7, Toudhal 5.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 16. krog: Zivex -Sevnica 4:9 (3:3); D. Kugler (14), Adrinjek (19), Delamea (20), Rusmir (39), Dobovec -Oplast 4:2 (1:1); Kroflič (17, 39), Mordej (31), Stres (34). Vrstni red: Gorica, Puntar42, Tomi Press Bronx 29, Oplast 28, Dobovec 27, Svea 21, Zivex, Sevnica 13, Benedikt 11, Ajdovščina 9.
ODBOJKA
1. DOL (ž), 2. tekma četrt-finala končnice: Sloving Vital - Aliansa Šempeter 3:1. (KM)
športni koledar
Sreda, 1. 4. KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 4. krog: Koper - Polzela (18.30), Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog, Šoštanj: Elektra - Krka (obe 20).
1. SL, za obstanek, 5. krog, Šentjur: Alpos - Škofja Loka (19).
1. SL (ž), za prvaka, 5. krog, Maribor: AJM - Merkur Celje (18).
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog: Konjice - Rogaška (17.30).
15 naših na Wembley!
Ob svoji 15. obletnici peljemo 15 izbrancev v London na nogometni spektakel med Anglijo in Slovenijo na Wembleyju. Več o nagradni igri in jubilejnih ugodnostih na WWW.i5nasih.si.
Ul
Ü1 i- i i
O.'
Sledite svojim sanjam!
HypoGroup
ALPE ADRIA
/r&ć—
Hopsi premagali Laščane
V sobotnih srečanjih v ligi UPC tako v skupini za prvaka kot v skupini za obstanek, je največ pozornosti privabilo srečanje na Polzeli, kjer so Hopsi uspeli premagati Zlatorog in ga že izločiti iz boja za Jadransko NLB ligo.
Elektra je bila zelo blizu uspeha v Ljubljani, Šentjurčani pa so izgubili še tretjič zapored.
Odločili zadnji minuti
Laščani in Polzelani so po iveh uvodnih porazih v sku-3ini za prvaka še kako želeli Drekiniti ta niz, seveda pa je }b dejstvu, da se je igralo na 3olzeli, pri Hopsih bila prisotna velika želja, da premagajo vročega lokalnega riva-a. In to je ekipi Boštjana Ku-larja tudi uspelo. »Čestitke nojim fantom, kajti prav vsi odigrali dovolj zrelo za to /eliko zmago. Pred tekmo sem opozarjal Anzulovića, da )o to njegov večer, kar se je jotrdilo, menim pa, da je od-očila tudi boljša telesna pri-jrava ekipe, s čimer se je )brestovalo trdo delo, ki ga ipravljamo,« je veselo pripovedoval strateg Hopsov. Tek-na je bila pred skoraj polno Ivorano na Polzeli silno za-limiva, kajti ekipi sta od pr-'e do zadnje minute »bili sku-)aj«. Laščani so sicer poved-i ob koncu prve četrtine *z 11:13, a so se Hopsi hitro s remi trojkami vrnili v igro. J drugem polčasu je polzel-ka ekipa vodila večji del. Ne-nanja Jelesijevič (19 točk, skokov) je bil prvo ime Hop-ov, pri katerih je igral še v redo poškodovani Shawn Cing (14,13), ki pa so ga Laš-ani dobro zaustavili. Tako o Hopsi v 25. minuti vodili 49:44, a je Zlatorog v teh ninutah v igri držal Tadej Ko-
štomaj (10) in v zadnjih 10 minut se je krenilo znova z ničle (57:57). Zlatorog je nato pobegnil na 57:61, a sta najprej Jelesijevič in nato še Klemen Lorbek (8) s trojkama vrnila prednost na domačo stran. V 36. minuti je bilo tako 67:65, Laščani so nato zapravili napad, Lorbek je v protinapadu zadel za 69:66, Nejc Strnad (18, trojke 0:6) je še znižal na 69:68, potem pa je zadel King, po zgrešenem napadu Zlatoroga pa še trojko Vladimir Anzulovič (12) in pri izidu 74:68 dobrih 20 sekund pred koncem je srečanje bilo odločeno.
»Igrali smo pametno vse do 35. minute, nato pa nerazumljivo popustili. Naredili smo vse preveč napak v napadu, kar so domačini znali kaznovati in povsem zasluženo zmagali, za kar jim gredo tudi moje čestitke,« je povedal Aleš Pipan. Omeniti velja odličen met (10:19) za tri točke Hopsov, s čimer so vselej zadajali težke udarce Lašča-nom, ki že po treh krogih lige za prvaka izpadajo iz boja za NLB ligo.
Tako blizu ...
A tako daleč, lahko rečejo v Šoštanju po porazu na Ko-deljevem. Ekipa Elektre Esotech je namreč odigrala zelo dobro srečanje, a na koncu je bila športna sreča znova naklonjena Slovanu. V zelo izenačenem srečanju so namreč Kodeljevčani do zmage prišli v zadnjih trenutkih tekme. Pri izidu 70:70 so namreč tako domači kot gostje zapravili po dva napada, 4 sekunde pred koncem pa so domači zadeli za končnih 72:70. Šoštanjčani so sicer še imeli napad, prišli do meta za 3 točke, ki ga je Balša Radunovič (4) zgrešil in od prve zmage Elektre v skupini za prvaka ni bilo nič. Tako je tudi ostala nenagrajena
zelo dobra igra vseh varovancev trenerja Boruta Cerarja, še posebej prvega moža tekme Dejana Ćupa (22, 11 skokov). Elektra je tako skupaj z Zlatorogom prav na dnu tabele, omenjeni ekipi še edini nista zmagali v tem delu sezone.
Goodrich se je preveč razigral
Alpos iz Šentjurja je s porazom zaključil še tretje zaporedno gostovanje v ligi za obstanek. Pred štirimi zaporednimi domačimi tekmami mu voda že pošteno teče v gr-
lo, trenutno je na mestu, ki zagotavlja kvalifikacije za obstanek v ligi. A Nova Gorica ima te zmago manj. Do obstanka je torej še dolga pot. Po pritožbi, ki zadrži izvršitev, je bil na klopi Damjan Novakovič, a to ni pomagalo. Na prejšnjih dvobojih so Šentjurčani znali zaustaviti odličnega Gilberta Goodric-ha, tokrat jim ni uspelo. Američan jim je nasul 34 točk (7 trojk), praktično jih je sam pokopal. Po hitrem vodstvu Zagorja za 10 točkso se Šentjurčani sicer dobro borili do sredine tretje četrtine, ko so zaostajali za 7 točk. A vselej, ko so se približali, je Zagorje uspelo zadeti. V začetku zadnjega dela je Goodrich zadel za 77:64, nato pa so domačini do konca te še mirno držali stvari v svojih rokah za zanesljivo zmago, ki jim že zagotavlja obstanek v ligi. Pri Alposu sta izstopala le Takais Brown (19, 9) in Armin Avdibegovič (15, 5 trojk).
Popravni izpit v Tivoliju
Časa za veselje ali žalost ni v nobeni od skupin, kajti prvenstvo gre hitro naprej, že jutri. V skupini za prvaka bodo ranjeni Laščani gostovali pri prav tako ranjenemu Unionu Olimpiji, ki je izgubil v Domžalah. Za ohranitev vsaj minimalnih možnosti za napredovanje v NLB ligo bi Laščani v Tivoliju morali zmagati, kar bo silno težko, nikakor pa to ni misija nemogoče. Polzelani odhajajo h Koprčanom, ki so se po uvrstitvi v skupino za prvaka zbrali in igrajo iz tekme v tekmo bolje. Zmaga proti Zlatorogu bo za Polze-lane pravo veljavo dobila te ob uspehu na Obali, kjer pa jim po besedah stratega Pol-zelanov tako dvorana kot nasprotnik ne težita. Elektra čaka doma Krko, torej še zadnjega nasprotnika iz t.i. velike četvorke slovenske košarke. Obeta se nov košarkarski praznik v Šaleški dolini, možnosti Elektre pa nikakor niso zanemarljive.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
Kar 13 žog je pod košema ujel polzelski kralj, Shawn King. - Št. 25-31. marec 2009
14
KULTURA
HB,
NOVI TEDNIK
Nagrajen za Starca
Gosposvetska ulica je v Celju v Novi vasi.
Od Gospe Svete do opekarništva
Bojan Umek je vlogo Starca v lonescovih Stolih oblikoval premišljeno, natančno in pretresljivo, meni žirija, ki mu je podelila stanovsko priznanje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Danes pojasnjujemo poimenovanje Gosposvetske ulice, ki je v Celju v Novi vasi. Ime je dobila po Gos-posvetskem polju in vasi Gospa Sveta.
Gosposvetsko polje in kraji v tej dolini so močno uzaveš-čeni v slovenski zgodovini, saj je bilo tam središče prve slovenske državne tvorbe Karantanije. Gosposvetsko polje je dobilo ime po Gospe Sveti, manjšem naselju na vzhodnem obrobju polja, ki se je razvilo ob' robu antičnega mesta Virunum in ob cesti, ki vodi iz Celovca proti Št. Vidu ob Glini. Gosposvetsko polje je že več kot dve tisočletji prometno in naselbinsko središče na Koroškem. Že v keltskih časih, tj. zadnja stoletja pred našim štetjem, je bilo na Štalenski gori središče obširnega no-riškega kraljestva, kamor je v tistem času sodila tudi keltska naselbina Keleia. Ko so v času cesarja Klavdija (41-54) noriško kraljestvo brez bojev zasedli Rimljani, je bilo središče v naselju Virunum, od 7. stoletja naprej, v času karantanskih Slovencev, pa na Krnskem gradu. Na tem območju je še sredi 19. stoletja potekala slovenska narodnostna meja, ki se je zaradi germanizacije hitro umikala in se v dobrega pol stoletja premaknila južno od Celovca. Alpski Slovenci so to območje naselili v prvem naselitvenem valu s severa, in sicer nekje v drugi polovici 6. stoletja. V tistem času naj bi propadel tudi rimski Virunum (okrog leta 580).
Novo središče Gosposvet-skega polja je nastalo na Krnskem gradu, kjer so imeh kasneje sedež tudi knezi kneževine alpskih Slovanov. Kneževina se je med leti 623 in 626 osvobodila nadoblasti Obrov in se priključila Sa-movi plemenski zvezi. Po
Samovi smrti leta 658 se je kot edina večja samostojna enota ohranila Karantanija. Njeno ime se je nato razširilo še krepko čez njene meje, vse do Panonske nižine na vzhodu, Jadranskega morja na jugu in do rek Aniže in Mure na severu, a je njeno središče ves čas ostalo na Gos-posvetskem polju. V dveh stoletjih je šla Karantanija skozi različna obdobja. Od popolne samostojnosti do podrejenosti, kot na primer Frankom. Po vdoru Madžarov okrog leta 900 je Karantanija začela izgubljati ozemlja, kmalu pa je pristala tudi v personalni uniji z Bavarsko. Po obnovitvi nemško-rimske-ga cesarstva leta 976 je bila Karantanija povišana v vojvodino, kmalu pa so ji pridružili številna nova območja. Vendar v tistem času t. i. Velika Karantanija ni bila več svobodna država, njeno središče ni bilo več na Krnskem gradu, ampak se je premaknilo sprva v Krko in nato v poznem srednjem veku v Št. Vid ob Glini.
Kdaj je nastala znamenita cerkev sv. Marije pri Gospe Sveti, duhovnem središču karantanskih Slovencev, ni povsem jasno. Zagotovo velja za najstarejšo znano cerkev v Karantaniji. V virih je pogosto imenovana tudi kot cerkev pri Krnskem gradu. Cerkev sv. Marije je bila več let tudi sedež pokrajinskega škofa za karantanske Slovence, od koder so imeli dobro izhodišče za misijons-tvo in pokristjanjevanje ljudi po širni deželi. Občasni se-
dež pokrajinskega škofa priča o pomembnosti Krnskega gradu in Gosposvetskega polja v tistem času. Prvi izpričan pokrajinski škof je bil Modest, ki ga je na prošnjo kneza Hotimirja v letih 757-763 v središče Karantanije poslala salzburška škofija. Pokrajinski škofi so bili prisotni še med leti 799 in 863 ter med leti 873 in 945. Toda s propadom slovenske kneževine Karantanije je moč Gospe Svete kot cerkvenega središča začela počasi upadati, še bolj pa je bilo to vidno vil. stoletju, ko je bila v Krki ustanovljena nova škofija na Koroškem.
Z Gosposvetskim poljem in s krajem Gospa Sveta je bil po 12. stoletju povezan tudi obred ustoličevanja koroških vojvod ob vojvodskem prestolu v dolini istoimenskega polja. Fevdalnemu obredu ustoličevanja koroških vojvod in slovesnostim pri knežjem kamnu (v slovenskem jeziku) sta namreč sledila slovesna maša v cerkvi sv. Marije in podeljevanje fevdov z vojvodskega prestola. Zadnja ceremonija ustoličevanja koroških vojvod je bila leta 1414, ko so ustoličili za koroškega vojvodo Ernesta Železnega.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ope-karniške ulice, ki je na Hu-dinji v Celju.
Foto: GrupA
Zgodbo o Gosposvetskem polju je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek.
Št. 25 - 31
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je v petek ob svetovnem dnevu gledališča podelilo stanovska priznanja za igralske dosežke v letu 2008. Med nagrajenci je tudi igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje Bojan Umek. Priznanje je prejel za vlogo Starca v Ionescovi drami Stoli.
Igralec Bojan Umek je v minuli sezoni znova dokazal, da je eden nosilnih stebrov SLG Celje, je v obrazložitvi priznanja zapisala žirija, ki so jo sestavljali Vesna Jevni-kar, Staša Mihelčič in Edi Ma-jaron. To je njegova prva nagrada, ki jo je prejel izven Celja, zato mu še toliko več pomeni. Umek pravi: »Bil sem kar malo šokiran, ko se me obvestili, da bom nagrajen, saj nisem niti vedel, da sem med nominiranci. A je tako menda tudi najbolj prav. Nagrade ali priznanja se vedno najbolj razveseliš, ko je niti najmanj ne pričakuješ.« Hkrati vsaka nagrada pomeni tudi nekakšno obvezo oziroma odgovornost do tistega, kar počneš. Kot pravi Bojan Umek, ga te odgovornosti ni strah.
Žirija se strinja, da je vlogo Starca v lonescovih Stolih oblikoval premišljeno, natančno in pretresljivo ter da je izvrsten tudi v najkompleksnejših vlogah, ki so v užitek tudi najzahtevnejšemu gledališkemu občinstvu. »V Stolih je na prizorišče Odrapododrom
Pred desetimi leti so v Celju ustanovili Srbsko kulturno humanitarno društvo Desanka Maksimovič, ki v svoje vrste vključuje okoli 150 članov srbske narodnosti, njihovih potomcev ali prijateljev, ki živijo v širši okolici Celja.
Okrogli jubilej so obeležili prejšnji konec tedna na Ljubečni na svojem rednem letnem občnem zboru, kjer so pripravili tudi nastop njihove najbolj številčne in dejavne sekcije, folklorne sku-
V Celju so se minuli četrtek najboljši pesniki in pisatelji 8. in 9. razredov slovenskih osnovnih šol zbrali na tradicionalnih Roševih dnevih, ki jih kot državno prireditev pripravljata Osnovna šola Frana Roša Celje in celjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Na letošnji literarni natečaj se je odzvalo 50 osnovnih šol iz Slovenije in ena iz zamejstva, žirija pa je izbrala in v Celje na srečanje povabila 20 najboljših mladih avtorjev in njihovih mentorjev. Oboji so
. marec 2009 -
pričaral svet nevidnih povabljencev; s svojo igro je tako napolnil prostor, da je prizorišče, na katerem so samo stoli, zaživelo kot velikanska dvorana, polna ljudi. Bojan Umek med predstavo precizno odigra različna stanja, v katerih se znajde Starec: sprva nepremičen, skoraj otroško nebogljen, pozneje ljubosumen, nesramen in do žene poniževalen, mefistovsko zloben, do nevidnih gostov pozoren in us-trežljiv gostitelj, ki se šele ob koncu predstave zlomi v krhkega Starca, ki odločno od-
pine, ki vključuje 32 mladih članov društva. Društvo, ki je član Zveze kulturnih društev Celje, vsako leto v mesecu maju pripravi odmeven folklorni festival, imenovan Durdevak, njihova folklorna skupina redno sodeluje tudi na folklornih srečanjih Javnega sklada za kulturne dejavnosti, tudi letos pa nameravajo izvesti gostovanje v Bosni in Hercegovini. V društvu izdajajo tudi svojo revijo z naslovom Naša reč - Naša beseda. Slav-
se v četrtek na Osnovni šoli Frana Roša udeležili literarne delavnice ter si ogledali nekatere znamenitosti Celja. Obiskali so Pokrajinski muzej ter Roševo hišo v Jenkovi ulici. V Muzeju novejše zgodovine Celje so odprli 2. razstavo najboljših osnovnošolskih literarnih glasil iz posebnega istoimenskega natečaja, popoldne pa so v celjski glasbeni šoli najboljšim petim učencem podelili enakovredne knjižne nagrade ter predstavili letošnjo literarno zbirko Roševih dnevov, v kateri so objavljeni literarni prispevki
koraka v smrt,« je zapisala žirija in dodala, da je Umek eden tistih igralcev, ki se zavedajo, kako pomembna je usklajenost vseh igralčevih izraznih sredstev.
»To je bila zelo težka vloga, ki mi je bila tudi v velik užitek. V študiju vlog vedno uživam in seveda potem tudi v igranju,« pa dodaja igralec sam, čigar največja odlika po besedah žirije so natančna igra, govorna izbrušenost in obvladovanje telesa.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC
nostni občni zbor je Srbsko kulturno - humanitarno društvo Desanka Maksimovič začelo z umetniško besedo Vesne Andelkovič, magistre dramskih umetnosti, ki bo v okviru letošnjega društvenega programa, sprejetega na občnem zboru, vodila dramsko skupino, novost letošnjega programa pa je tudi uvedba šole, oziroma tečajev srbskega jezika in pisave, ki jo nameravajo ponuditi tudi širšemu občinstvu.	ŽB
vseh 20 izbranih mladih li-teratov. Med izbranimi mladimi literati jih je skoraj polovica s Celjskega, in sicer so to Neya Keber iz OŠ Šentjur, Tjaša Terčič iz OŠ Slivnica pri Celju, Mojca Le-beničnik iz OŠ Vransko -Tabor, Vladimir Mojovič iz III. OŠ Celje, Pia Klančar iz OŠ Livada Velenje, Maruša Esih iz OŠ Loče, Klementina Mimik iz OŠ Zreče ter Ana Vertačnik iz OŠ Planina pri Sevnici in Luka Marčen iz OŠ Frana Roša Celje, ki sta prejela tudi posebno knjižno nagrado.
BA
Desetletje srbskega društva v Celju
Najboljši mladi literati so s Celjskega
NOVI TEDNIK	KULTURA	15
pesmimi
Finci s slovenskimi
Učenci Mednarodne šole Vantaa s Finske, ki bodo med turnejo po Sloveniji nastopili v Slovenski filharmoniji, pripravljajo danes, 31. marca, tudi koncert v Kinodvorani Kozje. Med drugim bodo nastopili s tremi slovenskimi skladbami.
Učenci finske šole, ki sodelujejo v zboru in glasbeni skupini, so prispeli v Slovenijo na povabilo podjetnika Petra Antunoviča, očeta umrlega dr. Petra Antunoviča, poročenega s finsko državljanko. Po Petrovi smrti se je njegova finska soproga iz New Yorka vrnila na Finsko, kjer obiskujeta njuna otroka šolo Vantaa ter sta odlična glasbenika.
Učenci šole z dvema zboroma, izbirno glasbeno skupino in orkestrom bodo med obiskom v Sloveniji nastopili v Ljubljani v OŠ Trnovo, ki jo je obiskoval pokojni Petar, v domu starejših ter Slovenski filharmoniji, kjer jih bosta posebej pozdravila ljubljanski župan Zoran Jankovič in finska veleposlanica Birgitte Stenius-Mladenov.
Na Kozjanskem je danes njihov gostitelj OŠ Lesično, od koder je iz vasi Topolovo doma Petrova mama Jako-bina. Fincem se bodo ob 10. uri predstavili šolarji Lesič-nega ter njihovi folkloristi, v Kozj em bo sledil ob 13. uri finski koncert s himnama obeh držav ter z nastopom
jo nove. S pesmijo jo je sprejela skupinica otrok iz vrtca. Avtorico so pozdravili direktorica knjižnice Jolanda Železnik in člani skupine za kakovostno starost Zimzelen, ki so jo tudi navdušili za objavo pesmi. K vzdušju je pripomogel še harmonikar Brainko Mešl, s katerim so prisotni kasneje z veseljem zapeli.
TT
Med nastopom ženskega pevskega zbora Svobode Griže, ki ga vodi Vesna Turičnik.
Več kot 400 pevcev na Vranskem
Žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je ob pomoči številnih v soboto na Vranskem pripravila 42. območno revijo odraslih pevskih zborov ter vokalnih skupin.
Revija je bila v Športni dvorani Vrana v dveh delih, v 22
zborih in vokalnih skupinah pa je nastopilo več kot 400 pevcev in pevk. Vranski župan Franc Sušnik je izrazil veselje in ponos, ker je v Spodnji Savinjski dolini toliko zborov in vokalnih skupin, kar kaže, da se za slovensko pesem ni treba bati.
Marko Repnik, vodja žalske izpostave, se je pevcem, pe-vovodjem in strokovnim sodelavcem zahvalil za trud, ki ga vlagajo na številnih vajah in nastopih, ki so ljubiteljski in brez plačila. Revijo je strokovno spremljala Alenka Goršič Ernst.	TT
Ob koncu predstavitve je avtorica nekaj zbirk tudi podarila.
w
s polic celjske mohorjeve družbe
aMBHBBHHHHHHIHBHHBHHHBHHHHHHE^
Leksikon
»Z imeni se predstavniki človeškega rodu kličejo že dolga tisočletja. Kdaj, kako in na kateri stopnji človeškega razvoja so nastala, je težko zanesljivo reči. Da med ljudmi ni nikogar brez imena, pripoveduje že prastari grški ep Odiseja.« (Janez Keber).
Posebna zanimivost nove izdaje Leksikona imen Janeza Kebra je "dodani Abecedni seznam imen držav-
imen
ljank in državljanov Republike Slovenije s frekvencami z dne 31. 12. 2007. Ta bo bralcem omogočil, da bodo najnovejše podatke primerjali s starejšimi in izvedeli, ali določeno ime v slovenskem prostoru sploh obstaja. Knjigi pa so dodana tudi nove razlage imen. Brez dvoma bodo po Leksikonu imen radi brskali starejši in mladi in zlasti bodoči starši, ko bodo izbira-
li ime za svojega novorojenca in vsi tisti, ki jih zanima, na katerem mestu se je znašlo njihovo ime ali imena svojcev in prijateljev. Leksikon imen je obsežna knjiga, saj obsega kar 936 strani za ugodno ceno 37 evrov in se bralcu med ostalimi novostmi in ponudbo odkriva na policah Celjske Mohorjeve družbe v Prešernovi 23 v Celju, prav tako pa, kot ostale knjige te založbe, tudi v knjigarni v Nazorjevi ulici v Ljubljani.
MP
V programu koncertov gostov iz Finske so skladbe violinskega kluba, zbora ter solistov, z deli različnih avtorjev. Mladi Finci bodo nastopili tudi s slovenskimi skladbami Tam na vrtni gredi, Lepa Anka kolo vodi ter Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Finske šolarje vodi uspešna Sirkka Kuula-Niskanen, ki je izdala dve zgoščenki Kuulovih violinskih del.
mladinskega pevskega zbora OŠ Lesično. Goste bo pozdravil župan Andrej Kocman. Med obiskom Kozjanskega si bodo za konec ogledali grad Podsreda.
BRANE JERANKO
Plesalci na odru hmeljarskega doma v Šempetru
Folkloristi se predstavijo
Žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in folklorna skupina Grifon sta v Šempetru pripravili območno revijo odraslih folklornih skupin.
Tokratne območne revije so se udeležile folklorne skupine Minerali iz Rogaške Slatine, z Galicije, Vranskega, iz Rogatca in domača folklorna skupina Grifon. Strokovni spremljevalec je bil Vasja Samec iz Maribora, ki bo podal tudi pisne ocene nastopov posameznih folklornih skupin.	TT
V torek so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili zbirko pesmi domačinke Veronike Ame-nitsch Verulca z naslovom Moje pesmi.
Avtorica se je v pogovoru z Ireno Potočnik, strokovno sodelavko Centra za socialno delo Celje, razgovorila o
svojem življenju in nekaterih dogodkih, ki se jih še posebej spominja. Povedano je bilo, da so njene pesmi kot življenje. So otroško igrive, šaljive, politično obarvane, so pesmi, polne bolečine ob spominu na izgube v vojni. Večino pesmi zna avtorica na pamet, še vedno pa nastaja-
Št. 25-31. marec 2009 -j^jTj^
16	BRALCI POROČEVALCI
Planinci pri velikonočnici
Planinci ob ogledu velikonočnice
V sredo, 18. marca, je v prostorih Osnovne šole Ponikva potekala plenarna seja Meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjska.
Prisotni predsedniki planinskih društev, načelniki odsekov za varstvo gorske narave, varuhi gorske narave in gorski stražarji smo si najprej v spremstvu Zlatka Zev-nika, predsednika Turističnega društva Ponikva, ogledali rastišče znamenite velikonočnice na Boletini ter se ob tem seznanili še z drugimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi kraja.
Meddruštveni odbor planinskih društev Savinjska šteje 53 društev in v organizacijski strukturi Planinske zveze Slo-
venije služi povezavi najvišjih organov zveze in društev. Takšen način delovanja zagotavlja lažji pretok informacij v obeh smereh. Tokratna plenarna seja je bila v prvi vrsti namenjena usklajevanju stališč za bližajočo se redno letno skupščino Planinske zveze Slovenije. V letu 2008 so društva izvedla 107 naravovarstvenih akcij, v katerih je sodelovalo preko 1.500 planincev. Gre za očiščevalne akcije, odpravljanje divjih bližnjic na planinskih poteh, predavanja, tabore in izlete z naravovarstveno vsebino, srečanja varuhov gorske narave in gorskih stražarjev ter druge naravovarstvene aktivnosti. Posamezna planinska društva, naravovarstvene zveze in Ko-
misija za varstvo gorske narave pri planinski zvezi se aktivno vključujejo v rešitev problema voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je predvsem v sprejemu ustreznejših zakonskih predpisov in učinkovitejšem nadzoru. Razveseljivo je, da število članov planinske organizacije narašča, da je gospodarjenje zveze odgovorno, vsesplošna aktivnost pa na mednarodni ravni. Planinstvo sloni na prostovoljnem delu, vendar brez finančnih sredstev ne gre. Težave pri pridobivanju prepotrebnih sredstev za vzdrževanje planinskih postojank, za delo z mladimi in usposabljanje članov v nekaterih okoljih so bile tudi osrednja tema razprave predsednikov planinskih društev. Kljub vsemu pa smo za zaključek soglasno podprli nadaljevanje gradnje Planinskega muzeja v Mojstrani.
IRENA BRLOŽNIK
Jubilant iz Levca
Januarja, februarja in marca že vrsto let potekajo redni občni zbori prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v Gasilski zvezi Žalec. Tako je v februarju imelo tudi PGD Leveč jubilejni slavnostni 100. občni zbor v gasilskem domu Leveč.
Občni zbor je bil skrbno pripravljen in izveden. Po-
ročila poveljnika Damijana Lupše so bila pregledno predstavljena in so zajela opravljeno delo na celotnem gasilskem področju, kjer so bile izvedene vse gasilske dejavnosti, ki so bile načrtovane po programu za leto 2008. Vodstvo društva namenja še posebno pozornost delu s članicami in pa mladini, saj je to pogoj za na-
daljnji obstoj društva v kraju.
Gostje so izrekli čestitke za visoki jubilej, 100-letni-co društva, ki jo bodo slovesno praznovali 20. junija, združeno s praznovanjem dneva gasilcev GZ Žalec. Zaslužnim članom so podelili priznanja GZ Žalec in značke za dolgoletno delo.
FRANCI ČRETNIK
www.novitedriik.com
Delovni invalidi ob dnevu žena
Osmi marec - dan žena je praznik, ki se mu ne smemo odreči. Lahko so še tako hudi časi, ko se še vedno prebudi spoznanje, kako smo povezani, odvisni drug od drugega, ko želja po združevanju nikoli ne ugasne. S tem namenom in v skladu z dolgoletno tradicijo 8. marca, svetovnega dneva žena, se je vodstvo medobčinskega društva delovnih invalidov odločilo, da letošnje srečanje organizira v hotelu Žonta v Šentjurju.
Vabilu se je odzvalo več kot bil naravnan bogat kulturno
180 članov, med njimi kar preko sto slavij enk. Zato ni bilo naključje, da je predsednik društva v svojem pozdravnem nagovoru domiselno združil skupen praznik z mučeniki. Temu primerno je
zabavni program, ki so ga izvedli Vokalna skupina Grič pod vodstvom Mateje Rajh -Jager, Paridolske korenine pod vodstvom Vikija Novaka, plesna skupina Elipsa, literarni ustvarjalec Jože Zu-
pane, za presenečenje sobotnega popoldneva pa je dodatno poskrbela klapa Astral iz Dubrovnika ter Petrovški vandrovčki. Za glasbeno povezavo dogodkov in nadaljnje plesno rajanje je skrbel hišni ansambel Robič z Da-nijem in Andrejem.
Razpoloženje in navdušenje je bilo iz ure v uro boljše. Navzoče je nagovoril njihov predsednik Božo Robič. Skupaj s predsednikom KS Gorica pri Slivnici in predsednika PDG Gorica pri Sliv-
nici jih je že vnaprej povabil na pomembno tradicionalno srečanje, ki bo 5. septembra' letos v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici. Nato je podpredsednik društva Tone Ar-lič skupaj s člani ansambla vsem ženskam v dvorani podelil simbolni rdeči nagelj. Vsakdo je lahko za trenutek potisnil na stran vse skrbi in težave in se v skupnem vese-ljačenju ter razpoloženih medsebojnih pogovorih zadržal pozno v sobotno popoldne, najbolj vzdržljivi pa kar v zgodnje nedeljsko jutro.
MIRKO ČANDER
Celjske
izkušnje Hrvatom
Na povabilo Hrvaške nacionalne agencije, centra za mobilnost in EU programe izobraževanja in usposabljanja, je 24. marca učiteljica Vlasta Prevolšek iz OŠ Frana Kranjca hrvaškim učiteljem in ravnateljem predstavila svoj primer dobre prakse strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev v državah EU, za katerega je v lani prejela nacionalno nagrado jabolko kakovosti.
Hrvaška je v letu 2009 v pripravljalni fazi v projektih programa Vseživljenjsko učenje. Hrvaški pedagoški delavci šele začenjajo z evropskimi aktivnostmi, nekaj posameznih izkušenj imajo le s študijskimi obiski in nekaterimi tihimi partnerstvi v projektih, ki so bili doslej financiranih z lokalnimi sredstvi. Zato jih je zanimalo, kako se lahko učitelji prijavijo na to akcijo, kje v spletni bazi poiščejo podatke za strokovno spopolnjevanje v tujini, kako in v kolikšni meri je akcija mobilnosti financirana ter kakšni so učinki takega spopolnjevanja za učitelja osebno, učence in organizacijo, v kateri so zaposleni.
Prisotni so pokazali velik interes za tovrstne akcije ter željo po sodelovanju pri nekaterih naših aktivnostih in projektih. Predstavitve se je udeležilo preko 100 pedagoških delavcev.
Aktivnosti programa Vseživljenjsko učenje in podprograma Comenius, ki je namenjen predvsem šolskemu izobraževanju, je predstavil tudi predstavnik Evropske komisije iz Bruslja Egil Eiene. Navdušen je bil nad predstavitvijo in aktivnostmi OŠ Frana Kranjca Celje in je ravnateljici Danici Ša-lej, ki se je skupaj z Vlasto Prevolšek udeležila predstavitve, izrekel vse pohvale.
VP
Vokalna skupina Grič je zapela delovnim invalidom
- Št. 25-31. marec 2009
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK	: KRONIKA	17
sabljanju je bilo 14 inštruktorjev. V teoretičnem in praktičnem delu so jim prikazali bistvene značilnosti vožnje z motorjem, ki še kako vplivajo na varnost. Pokazali so jim tudi simulator vožnje z motornim kolesom. »Gre za simulator, ki ga je kupila slovenska policija in je namenjen usposabljanju motoristov policistov,« pravi policist inštmktor vožnje z motornim kolesom Ljubo Poglajen. Poseben poudarek so dali prvi pomoči moto-
Policisti so se dogovorili z motoristi, da jih obveščajo o ovirah, nepravilnostih na cestnih odsekih, da bi tako skupaj nato opozorili pristojne inštitucije, da se nepravilnosti čim hitreje odpravijo.
ristu v primeru nesreče, saj je inštruktor prvi na kraju nesreče, če se ponesreči njegov kandidat.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Danes začetek sojenja celjskemu patologu?
Na ljubljanskem okrožnem sodišču naj bi danes začeli soditi celjskemu patologu Borisu Kavčiču. Obtožnica mu očita povzročitev smrti iz malomarnosti. Odgovoren naj bi bil za to, da so na celjski patologiji našli skoraj 3 tisoč nepregledanih vzorcev tkiv bolnikov, ki so zaradi tega utrpeli hude posledice oziroma so celo umrli. Kot smo že poročali, je bil sprva obtožen tudi trboveljski kirurg Miran Gala, a so postopek zoper njega ustavili zaradi zastaranja. Za očitano dejanje Kavčiču grozi večletna zaporna kazen. Vprašanje pa je, če se bo sojenje danes sploh začelo, saj je skorajda že v navadi, da se obtoženci ne odzovejo zaradi obveznosti, kar pomeni, da se bo sodni postopek -kot je spet v navadi - zavlekel. V primeru začetka sojenja bomo o tem poročali v petkovi številki Novega tednika.
SŠol
Pri rdeči v peško
V petek, nekaj pred 13. uro, se je v Velenju hudo poškodovala 32-letna peška. Nesreča se je zgodila v križišču Ceste talcev, Ceste Simona Blatnika in Jenkove ulice. 78-letni voznik je v križišče zapeljal pri rdeči luči in na prehodu za pešce zbil 32-letno peško, ki je pravilno prečkala vozišče. Hudo poškodovano so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Cigarete in orodje
Nepridipravi so se v petek lotili gostinskih lokalov v Laškem in Štorah. Njihov izplen je bil za okoli 400 evrov različnih cigaret. V Teharje jih je zvabilo gospodarsko poslopje, iz katerega so odšli z več različnimi deli orodja, vrednega okoli 300 evrov. Orodje je bil v soboto ponoči cilj plena tudi v dveh gradbenih zabojnikih. V Arji vasi škodo ocenjujejo na 2 tisoč evrov, v Arclinu pa je bila škoda višja še za tisočaka. Minuli konec tedna ni minil brez vloma v vozilo. Na Ljubljanski ulici v Celju je nekdo vlomil v osebno vozilo in odnesel avtoradio in polico z zvočniki. Lastniku je poleg jeze povzročil še za okoli 500 evrov škode. Izginil je tudi priklopnik. Odpeljali so ga z gradbišča na Cesti talcev v Vojniku. Je znamke Amigo, kovinske barve, registrskih številk CE 34-00R.	MJ
Št. 25 - 31. marec 2009 -
Nytl
sta na našem območju je šest hudo telesnih poškodovanih, s trajnimi posledicami. Največ nesreč se zgodi ravno v prvih mesecih motoristične sezone, ko se tudi ostali vozniki v prometu nekako odvadijo, da so motoristi del prometa,« dodaja komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher.
4. in 5. aprila (v primeru slabega vremena 18. in 19. aprila) pripravljajo celjski policisti na avtopoligonu v Šempetru znano akcijo Policijska izkušnja kot nasvet. Projekt so zdaj še nadgradili. Pred motoristično sezono so se že sestali z različnimi institucijami na ravni države, pa tudi s predsedniki motoMubovin sekcijo avtošol. V preteklem mesecu so na avtopoligonu na Ljubečni pripravili tudi usposabljanje za inštuktorje A-katego-rije, saj ti naj ne bi imeli dovolj praktičnega znanja za poučevanje kandidatov. Na uspo-
Nadzor motoristov tudi s policijskim helikopterjem
Na vsakega mrtvega motorista šest hudo poškodovanih - V več kot polovici primerov nesreč so motoristi tudi povzročitelji
V zadnjih desetih letih je na Celjskem umrlo 66 motoristov, samo lani 11. Vzrok za tragične nesreče so največkrat prevelika hitrost, alkohol, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Ker je žrtev med motoristi vsako leto več, so se policisti v zadnjih letih še bolj aktivno vključili v preventivne aktivnosti. S predsedniki motoklu-bov na našem območju so se že sestali, v prihajajočih tednih bodo pripravili za vse motoriste tudi akcijo Policijska izkušnja kot nasvet. Ali bo vse to resnično pomagalo pri zmanjšanju števila mrtvih motoristov na cestah je vprašanje, dejstvo pa je, da je med motoristi, ki so člani moto-klubov, manj žrtev.
Motoristi so v več kot polovici primerov tragičnih nesreč tudi povzročitelji. Najmlajši motorist, ki je umrl na našem območju, je bil star komaj 14 let. Se pa starostna meja mrtvih motoristov dviguje, lani je bila povprečna starost smrtno ponesrečenega motorista skoraj 35 let, torej le ne drži dejstvo, da so mlajši vedno tudi najbolj nevarni. »V zadnjih desetih letih so bile na Celjskem najnevarnejše ceste Celje-Vrhovo in Slovenske Konjice-Celje. Na vsaki od njiju je umrlo pet mo-
Policist inštruktor Ljubo Poglajen na simulatorju vožnje z motorjem.
toristov. Nevarna je bila tudi cesta Celje-Dobovec, na kateri so v tem obdobju umrli štirje motoristi. Kar nekaj je regionalnih cest s tremi smrtnimi žrtvami, in sicer: Mestinje-Bistrica ob Sotli, Gornji Grad-Šentrupert, Šentjur-Kozje, Lat-kova vas-Marija Reka ter Voj-nik-Črnova,« razlaga vodja Oddelka za cestni promet na celjski policiji Elvis A. Herbaj.
Policija je v začetku motoristične sezone na vse naslove, na katerih so registrirana motorna kolesa, poslala kar 5 tisoč zloženk o varni vožnji z motorjem. Poleg tega so na isto temo izdelali tudi 50 plakatov. Poleg preventivnih akcij bodo policisti letos še bolj nadzorovali motoriste v prometu, celo s policijskim helikopterjem. »Na vsakega mrtvega motori-
Vzdrževalna dela -kje so pa delavci?
Prometni center za državne ceste in posledično tudi številne radijske postaje že več tednov poročajo o tem, da je prehitevalni pas na avtocesti Maribor-Ljubljana, med predoroma Trojane in Jasovnik, zaprt, in sicer v obe smeri. Promet naj bi bil oviran zaradi vzdrževalnih del. Toda že več bralcev nas je opozorilo, pri čemer smo tudi sami preverili, da je na tem delu prehitevalni pas zaprt, vendar o vzdrževalnih delih ni ne duha ne sluha. Še več, nikjer ni opaziti nobenega delavca ... Zakaj, smo preverili pri Darsu, kjer imajo odgovor na vse ...
Minuli teden smo se proti Ljubljani odpravili večkrat in skupaj z ostalimi vozniki ben-tili, ker smo skozi predor Ja-
sovnik (spet) vozili 60 km/ h. Vmes so nas pozdravljali na cestišču postavljeni stožci in znaki za oviran promet, medtem ko delavcev ni bilo nikjer. Na Darsu pravijo, da je na viaduktu Zlokarje prišlo do poškodbe vozišča. Zato so vzdrževalci na odseku med Vranskim in Blagovico konec januarja postavili prometno zaporo. Ta sega sicer tudi izven območja viadukta, nujna pa je zaradi zagotovitve ustrezne prometne varnosti, dodajajo. Proti Ljubljani poteka promet po enem pasu približno en kilometer, in sicer tudi skozi predor Jasovnik, na polovici avtoceste v smeri proti Celju pa je zapora krajša in promet poteka po enem pasu v dolžini približno 500 metrov. »Tak-
šen prometni režim - po en prometni pas v obe smeri in ob omejeni hitrosti vožnje 60 km/h mimo prometne zapore - bo vse do dokončne obnove, ki jo mora, ker je objekt v garancijski dobi, na svoje stroške opraviti izvajalec del, CMC,« pojasnjujejo na Darsu.
Pri tem so že začeli postopek naročanja poškodovanih elementov vseh štirih dilatacij, dve na vsakem smernem vozišču viadukta, da bi izvajalec, ko bodo dopuščale vremenske razmere, lahko čim prej opravil delo. Izdelavo dilatacij bodo naročili pri tujemu proizvajalcu, saj v Sloveniji ni proizvajalca teh sestavnih delov gradbenih objektov. Dela naj bi opravili do konca aprila letos. Do takrat pa se bomo skozi predor Jasovnik spet vozili 60 km/h ... Pa varno vožnjo!
SIMONA ŠOLINIČ
Nadaljevanje sojenja Gorazdu Bombeku
V sodni dvorani celjskega okrožnega sodišča bi moral senat, ki mu je predsedovala Marjana Topolovec Dolinšek, včeraj razglasiti sodbo danes 51-letnemu Gorazdu Bombeku, ki ga je obtožnica bremenila domnevnega poskusa umora starejšega sina Dareta pred devetimi leti. Vendar senat včeraj ni sprejel razsodbe, ampak je sprejel odločitev, da bodo nadaljevali s postopkom dokazovanja.
Tako bodo prihodnjo sredo za dodatno razjasnitev zaslišali še tri sodno-medicinske izvedence. Sodnica je v sodni dvorani to odločitev pojasnila s tem, da zbrani dokazi ne zadoščajo za razglasitev sodbe.
Sicer pa sojenje vseskozi potekala za zaprtimi vrati. Omeniti je potrebno, da je senat tokrat proučeval dokaze, ki se ne razlikujejo bistveno od tistih, o katerih sta pred tem odločala že dva senata. Danes 51-letnega Bombeka so leta 2001 na celjskem sodišču že obsodili na šestletno zaporno kazen, vendar pa so ga zaradi napake v postopku po nekaj dneh zapora
izpustili na prostost. A že pred tem je Bombek v priporu preživel leto in tri mesece.
Obtoženi vsa ta leta zatrjuje, da glavni očitek proti njemu, da je svojega tedaj mladoletnega sina davil do nezavesti, ob tem pa še udarjal po njem, ne drži. Glede na to, da je levičar, pa tudi ne držijo opisi poškodb, ki naj C bi mu jih pri tem prizadejal. Nikoli ni zani- q kal, da se je usodnega večera spri s sinom, ki u je domov prišel okajen in nasilniško razpo- gj ložen in da ga je udaril. Sicer pa se je dogo-dek zgodil v času, ko se je obtoženi razhajal (1) s svojo življenjsko sopotnico, ki je bila po ^ njegovih trditvah zaščitniška do njunega sta- .2 rejšega sina. Gorazda Bombeka so tedaj "Ö obravnavali tako policija kot socialne služ- ® be. Slednje pa so sprejele zelo nasprotujoča /g» si sklepa. Obtoženi je imel prepoved pribli- ^ ževanja starejšemu sinu, za mlajšega sina pa ^ so mu dodelili skrbništvo.
Glavna obravnava se bo z dokazovanjem g nadaljevala v sredo, 8. aprila.	£
GORDANA POSSNIG 2C
18	OTROŠKI ČASOPIS	NOVI TEDNIK
0TR05KI ČA50PI5
Klic na 112 iz nuje, ne iz zabave
V celjskem Narodnem domu so minuli torek razglasili rezultate letošnjega literarnega in likovnega natečaja za predšolske in šolske otroke, ki ga je razpisala celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje. Tema tokratnega natečaja so bile naravne in druge nesreče oziroma Klic v sili 112.
Namen vsakoletnega natečaja je pri otrocih, vzgojiteljih, učiteljih in posredno tudi pri starših krepiti zavest, da se nesreče dogajajo vsakodnevno, da nihče od nas ni nedotakljiv ter da se moramo na nesreče ustrezno pripravljati. Odziv šol in vrtcev na natečaj je bil precejšen, bi se pa nanj lahko odzvalo več šol
iz celjske občine, pravijo organizatorji natečaja.
Med prispelimi deli so izbrali najboljše in njihove avtorje povabili na srečanje v Celje, kjer so si ogledali regijski center za obveščanje in podrobneje spoznah njegovo delovanje. Izvedeli so, da je celjski center za obveščanje eden od trinajstih v Sloveniji in pokriva 33 občin. Vodja celjskega centra za obveščanje Dejan Žele je povedal, da lahko na številko 112 pokličemo vedno, ko se znajdemo v nevarnosti, pa naj gre za naravno (poplave, požar ...) ah kakršno koli drugo nesrečo (v gorah, jamah ...). Pa na številko 112 pokličejo tudi otroci? »Zelo velikokrat. A le redko zato, ker
se znajdejo v nesreči in potrebujejo pomoč,« pravi Dejan Žele, »najpogostejši otroški klici na 112 so iz radovednosti oziroma dolgega časa. Seveda se kar tako iz zabave na 112 ne sme klicati. Smo pa prejeli tudi že kar nekaj resnih klicev otrok, ki so potrebovali pomoč. Najpogosteje je šlo za požare v kuhinji, ko so si otroci, denimo, pripravljah zajtrk.«
Čeprav večina otrok dobro ve, čemu služi številka 112, pa ne bo odveč, če jih bomo odrasli vsake toliko spomnili na njen pomen. Kajti, zavedati se moramo, da že klic na pravo številko lahko nekomu reši življenje.
BA
Foto: SHERPA
Na literarnem in likovnem natečaju nagrajeni otroci so si za nagrado ogledali celjski center za obveščanje. Najaktivnejša šola z največ poslanimi deli je Rečica ob Savinji, najaktivnejši vrtec pa Šoštanj, enota Lučka.
Ob šolah sadili sadno drevje
Nacionalni projekt Eko-šola kot način življenja si je zastavil cilj: v okolico ekošol in ekovrtcev zasaditi 10.000 avtohtonih vrst sadnih dreves. S tem projektom želijo otroke vzpodbuditi k spoštovanju narave, izobraževanju in privz-gajanju delovnih navad, saj bodo učenci sami skrbeli za drevesa.
Med celjskimi OŠ in vrtci so sadno drevje na prvi spomladanski dan zasadili na OŠ Frana Roša in OŠ Lava. Učenci OŠ Frana Roša so ob tem pripravili kratek kulturni program. Sadnima drevesoma, znanilcema ekopom-ladi, se bo sčasoma pri šoli pridružilo še več sadnih dreves, ki bodo učence in zaposlene na šoli spremljala na poti prijaznejšega odnosa do okolja, v katerem živimo. V okviru projekta Ekošola kot na-
čin življenja so učenci OŠ Frana Roša od 10. do IZ marca v sodelovanju z družbo Zeos, ki skrbi za zbiranje in ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, izvedli zbiralno akcijo te opreme. Učenci so ves teden pridno prinašali električne in elektronske odpadke. Nabral se je zajeten kup, saj so zbrali 1.850 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme.
Tudi OŠ Lava je k projektu sajenja sadnega drevja pristopila z zavestjo ohranjati čim več zelenja okoli šole ter skrbeti za dober zrak, obenem pa bodo lahko na šoli čez nekaj let pridelali tudi nekaj plodov jabolk. Šola je namreč tudi edina v širšem celjskem prostoru, ki intenzivno usmerja prehrano učencev v zdrav način kuhanja šolske prehrane in tudi hranjenja ter tako skrbijo za večje
zdravje učencev. »Zavedamo se vzgojnega vidika zdravega načina življenja in prehranjevanja in ga tudi v okviru takšnih akcij uspešno privz-gajamo,« pravi ravnateljica Marijana Kolenko.
Ob že omenjenih šolah so v teh dneh sadno drevje sadili tudi v OŠ Pod goro v Slovenskih Konjicah, OŠ Vojnik, OŠ Loče, OŠ Štore, OŠ Fra-nja Malgaja Šentjur, POŠ Blagovna, Vrtcu Šentjur, v OŠ Bistrica ob Sotli in Vrtcu Pikapolonica, v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Petrovče, OŠ Vransko - Tabor in Vrtcu Tabor, I. OŠ Žalec in POŠ Gotovlje, POŠ Ponikva pri Žalcu, OŠ in.vrtcu Prebold, Šolskem centru Velenje, Vrtcu Šoštanj in OŠ Šmartno ob Paki. Skupaj so šole in vrtci s Celjskega zasadile 97 sadnih dreves.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Učenci OŠ Frana Roša so jablano »pognojili« z verzi Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad.
Tudi mamice hodijo v vrtec!
Zavedamo se pomembnosti vključevanja staršev v vzgojno delo, zato k nam večkrat povabimo starše otrok, ki obiskujejo vrtec, da nam predstavijo svoj poklic ali hobi.
V mesecu marcu se je našemu povabilu odzvala mamica - slikarka. Najprej je razstavila nekaj svojih izdelkov, nato pa nam je predstavila slikanje na steklo ter nam poslikala vazo. Nato so svoje vazice izdelali tudi otroci, ki jih bodo ob materinskem dnevu podarili svojim mamicam.	Otroci vrtca Šentvid s Polono in Anjo
S srcem za srce
Mesec marec, v katerem se prebudi narava, morda po naključju ali pa na nek skrivnosten način, časovno sovpada z dvema praznikoma, ki slavita ženske in matere, simbol družinskega življenja, nežne ljubezni in doma.
V petek, 13. marca, smo kostrivniški učenci pripravili prireditev, namenjeno mamicam, babicam, tetam ... Praznovanja se je udeležilo mnogo žena in tudi nekaj moških je delilo prijetne trenutke z nami. V pomladnem vzdušju so se predstavih vsi učenci 1. razreda, folklorna skupina, pevski zbor, ritmična skupina, mnogi mladi instrumentalisti in recita-torji. Program sta povezovala učenca 2. razreda, Vid But in Ana Erjavec. Po otroško nam je ta dan zaigralo v srcih. Hvala mame, ker ste prišle na naš nastop. Nastop ima čar in uspeh takrat, ko nastopaš s srcem za srce.	Učenci in učiteljice 1. razreda
Št. 25-31. marec 2009
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
J- • /
odinjei
za veiine m mate
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
ui___ .	0
_ J\nharslie l>n live	■ ■M B _
slovenskih cjoipochtij	(O ■■ g .2
	
üüi	lil ■S* s
to ■	o • e je «> S i j s» i đtJ
B • ffi
m R»«l
§>o » i 12 E
I JI
arg.s
js s?— ac N>U
Informacije; 03/4225-100
Podpisania
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina)
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). I Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje jP^	—-
TZ ^ I
f
NASVETI
pogosti stranske učinke, zato so danes pomembna nova zdravila. Je pa cena še visoka, tako da so indikacije za uporabo še zelo omejene in se uporabljajo šele takrat, ko odpovedo vsa druga zdravila.
Hrana vpliva na vnetje sklepov
Zato ni zanemarljivo vprašanje o spremembi sloga življenja in prehrani, saj že stari učbeniki pišejo o uspešnem zdravljenju artritisa in rev-me z dietnimi ukrepi. Dolgo so vlogo hrane zavračali kot srednjeveški nesmisel. Nova spoznanja potrjujejo, da nekatera hrana poslabša vnetje sklepov, druga pa olajša težave. Mleko in mlečni izdelki pogosto poslabšajo vnetja na sklepih. Post pogosto prinese olajšanje, zlasti pa je potrebno, da se izogibamo različnim konzervansom, kot so glutaminati za konzerviranje mesa. Meso spodbuja nastanek vnetnih agensov, nekatere oblike predelanega mesa pa vsebujejo velike količine konzervansov, ki lahko pri posameznikih sprožijo alergične reakcije. Tako danes odsvetujejo, da revmati-ki uživajo predelane mesne izdelke, a tudi koruzo, mleko, omega 6 maščobe (koruzno, repičino, sojino olje ...), kavo, sir, paradižnik, slanine, grenivke, jajca in še kaj. Priporoča pa se uživanje omega 3 in omega 9 maščobnih kislin, ribe predvsem plave, (losos, tuna, sardine, skuša, postrvi ...), od mesa uživanje bele perutnine v omejenih količinah, riža, stročnic, a tudi različnih začimb, kot so ingver, kurkuma, janeže-ve žbice, česen,, čebula. Jabolka pa naj bodo osnova vašega jedilnika. Koristi tudi sok acerole, aloje, brusnic in jagodičevja, priporoča se pitje različnih čajev. Priljubljena je kopriva, mladi poganjki žit, rožmarin, melisa, ribez, vrba, lavanda itd.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Poleg vsega tega pa koristijo različne metode, ki jih uporabljajo v fizikalni medicini. Nekatere, kot so fan-go (topli parafinski obklad-ki, glineni obkladki in sene-ni drobir) zmanjšujejo vnetje in okorelost sklepov, zmanjša se bolečina in defor-mitete, izboljšajo gibljivost prstov. Ker pa je vnetje sklepov pogosto povezano tudi z okvaro drobnih žil, pomagajo kvalitetna in preizkušena mazila, ki vsebujejo pripravke iz nepozebnika, avokada, šentjanževke, ognjiča, arni-ke ... Koristijo tudi drugi pripravki, o katerih se posvetujte v zeliščni lekarni ali v posvetovalnici društva Za srce na Glavnem trgu 10 v Celju.
Čemaž naš ljubi
Čemaž s svojim značilnim močnim, a nadvse prijetnim vonjem, je osvežilno, čistilno in zdravilno darilo narave, ki si ga vsako pomlad privoščim nekako v istem času kot regrat. V solati, špinači, juhi, namazu za na kruh, v obliki soka ...
Čemaž (Allium ursinum) oz. divji ali'tudi medvedji česen naj bi iskali medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja. Pravijo, da si z njim očistijo kri, želodec in črevo. Koristno bi bilo, da bi medvede posnemali tudi ljudje. Kdor si bo v tem času privoščil liste čemaža, bo ugotovil, da so izjemno učinkovito sredstvo za pomladanske očiščevalne kure in zdravljenje nasploh.
Čemaž je pravi nadomestek za česen. Rimljani so mu celo dajali prednost pred česnom. Kar se nabiranja čemaža tiče, strokovnjaki opozarjajo, da moramo biti previdni, saj ga lahko zamenjamo za strupene in nevarne rastline kot sta šmarnica (Convallariamajus) ali jesenski podlesek (Colchicum au-tumnale). A če smo pozorni na čemažev tipični vonj po česnu, ni nevarnosti, da bi ga zamenjali. Nobena od omenjenih strupenih rastlin namreč nima vonja po česnu. Čemaž razširjeno raste skoraj povsod po Sloveniji. Obožuje senčne gozdne, predele z listavci. Je trajna zel, ki doseže do 25 centimetrov višine. Cvetovi so beli in zvezdasti. Mladi listi so sveže zeleni in svetli. Raste v gosto poraslih preprogah. Od marca do maja nabiramo liste, poleti in pozimi pa čebulice. Čemaža se ne splača sušiti, saj takšen izgubi večino zdravilne vrednosti. Liste lahko zamrznemo, čebulice pa ohranimo tako, da jih vložimo v olje.
Treba je opozoriti, da čemaža vsi ljudje ne prenašajo dobro. Zlasti ljudje s preobčutljivim želodcem naj ga ne uživajo oziroma naj ga pripravijo tako, da čebulice raz-režejo ter jih za dve do tri ure namočijo v mleku. Mleko popijejo po požirkih. Čemaž deluje podobno kot česen (Allium sativum). Tako v tradicionalni kot v racionalni fitoterapiji mu prizna-
Piše: PAVLA KLINER
vajo, da vpliva na agregacijo krvnih ploščic, znižuje holesterol in krvni pritisk. Učinkovito uravnava in znižuje povišan krvni pritisk ter znižuje nivo slabega holesterola v krvi.
Velja tudi za zelo dobro zdravilo proti poapnenju žil. Dobro naj bi del osebam s prebavnimi motnjami, kot so diareja, vetrovi, izguba teka in slaba prebava. Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Čisti zasluzena pljuča, jetra in žolčnik ter zvišuje odpornost proti infekcijam. Nanj naj ne pozabijo niti bledični in ljudje z lišaji ali gnojnimi čiri. Čemaž čisti celotno prebavno pot in dihalne poti. Pospešil bo tudi delovanje žlez in spodbujal krvni obtok.
Sveže čemaževe liste, ki smo jih drobno zrezali, spomladi dodajamo pomladnim zelenim solatam, krompirjevi solati, dodajamo jih sendvičem, namazom iz skute in kisle smetane ...Iz čemaža in krompirja ali buče lahko pripravimo enkratno kremno juho. Dodamo ga lahko špinači. Odlično se obnese kot dodatek k regratu, mo-tovilcu ali solati.
Spomladi si privoščimo tudi čemaževe kure v obliki soka iz svežih listov, poleti pa si sok pripravimo iz čebulic. Dve pesti listov ali čebulic v mešalniku zmešamo z decilitrom vode, odcedimo in shranimo hladilniku. Zaužijemo po dve žlici soka trikrat na dan. Tak sok očisti telo strupov in zdravi kronično nečisto kožo.
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
wiamm 55,01 im 35 m
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d.o.o.. Radagova 29. Maribor
Vnetje sklepov
Št. 25 - 31. marec 2009 -
NyiL
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
Vprašanje: Že dve leti se zdravim zaradi bolečin v sklepih. Zaradi sklepne rev-me sem dobil že različna zdravila. Sedaj imam težave z želodcem, črevesjem, po hormonskih tabletah pa težave s kostmi, predvsem s hrbtenico. Baje obstajajo nova zdravila, ki so zelo draga, a mi revmatolog pravi, da je moja oblika bolezni preblaga zanje. Ali pomaga kakšna dieta ali kaj naravnega in kako si lahko olajšam bolečine?
Reuvmatoidni artritis je vnetna in kronična bolezen vezivnega tkiva, ki se najbolj izraža na sklepih. Osnova bolezni je posledica motene imune reakcije na lastne beljakovine, ki se nahajajo v ovojnicah sklepov. Pogosto pa se okvarijo tudi drugi organi. Od sklepov so najbolj izpostavljeni sklepi rok, ramen, malih prstov na nogah, koleno, hrustanec v sklepu. Bolezen
je neprijetna pogosto poteka počasi, drugič pa se spremembe pojavijo hitro. Če se bolnik zdravi, je lahko bolezen dobro vodena in ne skrajša ali omeji kvalitete življenja.
Revmatoidni artritis je trikrat bolj pogost pri ženah kot pri moških, javlja se pogosteje po 60. letu in število se z leti povečuje. Pogosteje se javlja pri kadilcih in pri debelih. Sklepi so boleči in otrdeli, težave se javljajo ponoči, bolniki se prebujajo z otr-
plimi prsti, ki so otekli in boleči. Okorelost postopoma mine. Pogosto se poleg sklepov opazijo boleči vozliči, boleči so tudi robovi sklepov, ki so pogosto topli.
Ponavadi je potrebnih več mesecev, da se napravijo vse preiskave, ki potrdijo bolezen. Zdravljenje je zahtevno, dolgotrajno in zahteva spremembo sloga življenja. Med zdravili so najbolj poznani nesteroidni antirevmatiki, ki pa imajo
20	ŠTIRINOŽCI	NOVI TEDNIK
Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirane, večinoma testirane na FeLV in FIV, označene z mikročipom, z odpravljenimi paraziti, socializirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji brez zunanjih izhodov, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo.
Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326 877.
iščemo topel dom
Lovski prijatelj
Danes je nepopisan list namenjen posebnemu prebivalcu zavetišča. Njegovo strokovno ime je nemški ži-mavec (tudi nemški ostrod-laki ptičar), ampak v zavetišču je dobil ime Resko.
Gre za psa iz skupine pti-čarjev, ki ga uporabljajo za lov na razne živali, saj je vsesplošno uporaben lovski pes. Ko sem malo brskala po in-ternetu, sem videla fotografije te pasme z lisico ali s fazanom v gobcu. Na eni fotografiji sta si žimavec in samec divje svinje zrla iz oči v oči, na drugi pa je divji prašič že bil v smrtnem primežu treh psov. Jp, ta pes pa res ni od muh, vendar pa je klub svojemu »poklicu« zelo prijeten in prijazen kuža, ki ima rad otroke in ki je zelo navezan na svojega lastnika. Karakterno je trden, hraber in uravnotežen pes z močnim lovskim nagonom, zato je brez lova prav nesrečen. Zanimivo je, da se lahko pri tej vrsti pojavi strah pred divjadjo oziroma so psi lahko strahopetni in nesamozavestni, zato je potrebna pravilna vzgoja že od malih nog. Če torej želite pravega lovskega psa, ki vam bo pomagal pri lovu, je ta pasma prava za vas. In lep predstavnik ni daleč stran, sploh pa zanj ne boste odšteli velike vsote denarja, čeprav je čistokrvni. Resko že čaka na vaš obisk.
NINA ŠTARKEL
Uradne ure: pon-pet 8h-16h; ogled živali: pon-pet 12h-16h; sprehajanja po predhodni najavi: sob in ned 10h-12h; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00.
Prišla sem na manikira in pedikuro, ker imam zvečer zmenek s prijetnim nemškim ovčarjem. A bo to dolgo trajalo? (6865)
Lov? Je kdo omenil lov? Slišala sem lov. Kdaj pa gremo? Jaz grem zraven! (6852)
Pfa, kje je zdaj tisti pes? Don Car-leone The Dog me je poslal na izterjavo. Res ne vem, zakaj vse stranke zbežijo pred menoj. Sem grd ali kaj? (6864)
Mojči, 7- mesečna muca
Jaz sem Resko, nemški žimavec, specializiran za lov na divje svinje. Greva na lov? (6842)
Hihihi, tako me žgečka, da bralcem še razložiti, hihi, ne morem, da nisem mačka, hihi, čeprav izgledam tako, ampak, hihi, psička! Hihi! (6855)
i Sončica, 1,5-letna muca
Piometra - gnojno vnetje maternice
Poimenovanje piometra izhaja iz latinščine, kjer »pyo« pomeni gnoj, »metra« pa maternica. Piometra je torej z gnojem napolnjena maternica. Je zelo hudo obolenje, saj lahko pride do sepse, kar pomeni, da se bakterije iz maternice razširijo v krvni obtok in naprej v organe. Velikokrat je piometra nevarna, ker pride do poškodbe in odpovedi ledvic, zaradi bakterijskega vnetja, izsuše-nosti in strupov, ki so se absorbirali iz maternice. Če živali pravočasno ne zdravimo, lahko tudi pogine.
Poznamo odprto obliko gnojnega vnetja maternice, pri kateri se gnoj izceja skozi nožnico navzven, zato to obliko na srečo lastniki zgodaj opazijo. Pri zaprti obliki, ki je dostikrat hujša, pa se gnoj nabira v maternici, ki se zelo poveča in zato obstaja velika nevarnost, da poči in pride do razlitja gnojne vsebine v trebušno votlino ter posledično do vnetja le-te. Bolezen prizadene nesterilizirane srednje stare do starejše samičke in tiste, pri katerih so se za preprečitev brejosti uporabljala kontracepcijska zdravila.
Pojavi se približno mesec do tri po zadnji gonitvi. Vzrok za nastanek sprememb v maternici sta hormona estrogen in zelo visoka koncentracija progesterona (razen pri mucah), ki ju v tem času izločata jajčnika. Ta dva hormona povzro-
čata, da v sluznici maternice nastajajo številne ciste s celicami, ki proizvajajo veliko količino tekočine. Nato pa pride do okužbe maternice z bakterijami iz nožnice.
Najpogostejši znaki tega obolenja so rumeno-rjavkast, rdečkast, smrdeč izcedek iz nožnice, močno povečan, boleč trebuh, povečano pitje in uriniranje, neješčnost, klavrnost, izsušenost, kljub povečanemu pitju, bruhanje in prebavne težave.
Ob postavitvi suma, da gre za piometro, se samičko natančno pregleda. Naredijo se krvne preiskave, da se preveri, kako močno je prisotno vnetje in ali je slabokrvna. Pomembno je preveriti tudi delovanje ledvic, saj so zelo pogosto prizadete. Z ultrazvokom pregledamo maternico, ugotavljamo njeno velikost, vsebino in tako izključimo brejost ter skupaj s krvno sliko in kliničnim pregledom potrdimo obolenje.
Blago obliko piometre je možno pozdraviti z antibiotično terapijo, a je to samo začasna rešitev, saj se lahko ponovi vsakič po gonitvi. Zato je edina terapevtsko zanesljiva metoda kirurška odstranitev spremenjene maternice in jajčnikov. Pred tem je zelo pomembna stabilizacija samičke, kar dosežemo z antibiotiki, infuzijami in podporno terapijo.
Pri operaciji je potrebno paziti, da ne pride do razlitja vsebine, saj je maternica pogosto zelo krhka. Po operaciji ponavadi samičke zelo hitro okrevajo, kar pa je seveda odvisno od starosti, predhodnega zdravstvenega stanja in trajanja bolezni.
Piometra se pogosteje pojavlja pri psičkah kakor pri mucah. Pri mucah lastniki ponavadi niti ne opazijo izcedka iz nožnice, ker se muce zelo redno čistijo. Ko pa opazijo povečan trebušček, obolenje najpogosteje zamenjajo za brejost.
Svetujem, da se samičke, katere ne želite imeti za raz-plod, pravočasno sterilizira. Tako se izognete takšnim problemom.
VIKTORDA LONČAR, dr. vet. med.
Tmovstjska 2. Celje i 0349031931 www.zvitorepk3.si
CEPLJENJE PROTI STEKLINI
z brezplačnim preventivnim pregledom
veterinarska ambulanta za mate živali
m
St. 25-31. marec 2009
NOVI TEDNIK
BORZA DELA
9».- s	r
21 -
VSAKI
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
www.radiocelje.com
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
• na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DEUVEC V SKLADIŠČU SVEŽEGA MESA ■ M/Ž; SKLADIŠČI MESO NA LOKACIJI KLAVNICE. POMAGA PRI ODPREMI MESA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 7.4.2009; CELJSKE MESNINE D.D. CEUE. CESTAVTRNOVUE17, 3000 CEUE
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
INSTALATER VODOVODNIH IN PUNSKIH NAPRAV - M/ Ž; INŠTALACIJE VODOVOONIH IN PUNSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.4.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.D.O., UUCA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE KERAMIK
KERAMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE IN KAMNA - DELO SE OPRAVUA V AVSTRIJI (OD PONEDELJKA DO PETXAI IN TUDI PO SLOVENIJI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.4.2009; ANDERUČ - ROZMAN ZAKUUČ-NA GRADBENA DELA IN STORITVE D.0.0., JAPUEVA UUCA 17,3000 CEUE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, PRIDOBIVANJE TERMINDV. SKLEPANJE ZAVAROVANJ; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV, 5.42009; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA, KOMENSKEGA UUCA 4,1000 UUBUANA PRODAJNO NABAVNI REFERENT - M/Ž; PRODAJA OTROŠKIH IGRAL PO SLOVENUI IN OSTALA DEU. DELO TUDI NA TERENU: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 8.4.2009; "IGRAU IN OPREMA POZINEK-TAXI BUČKO" TINA POZINEK-KOŠTOMAJ S.P., KRPANOVA UUCA 3.3000 CEUE PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNEGA BUGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 1.4.2009; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D.. LETAUŠKA CESTA 34.1000 UURUANA PRODAJALEC - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA TRGOVSKEGA BUGA ZA OTROKE: TEKSTIL IGRAČE. OPREMA ZA DOJENČKE. DELO S STRANKAMI. DOLOČEN ČAS. S MESECEV. 1.4.2009; BABY CENTER. D.0.0.. UUBUANA; BABY CENTER TRGOVINA CEUE ŠPAR. MARIBORSKA CESTA 100,3000 CEUE
PRODAJALEC (MAYA MAYA CEUE) - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V TRGOVINI MAYA MAYA V CEUU TER OSTAU DEU POVEZANA Z DEJAVNOSTJO DELODAJALCA. PO PREDHODNI RAZPOREDITVI IN NAJAVI DELO POTEKA TUDI V DRUGIH POSLOVALNICAH ŠTAJERSKE REGUE (MB. PT. SG); ODLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 11.4.2009; ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDEUVA ŠPORTNIH OBLAČIL D.O.O. UUBUANA. BRNČIČEVA UUCA 13.1231 UUBUANA - ČRNUČE KUHAR
SAMOSTOJNO PRIPRAVUANJE IN PEKA JEDI NA ŽARU - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIPRAVUANJE IN PEKA JEDI NA ZARU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 1.4.2009; EUGO GOSTINSTVO IN STORITVE D.0.0., STANETOVA UUCA 16 A, 3000 CEUE STROJNI TEHNIK
VZDRŽEVALEC SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE TURBIN IN HIDBOMEHANSKE OPREME ZA MALE HIDROELEKTRARNE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 5.4.2009; TPS-TURBINE. DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, O.D.O., UUCA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CEUE
GRADBENI TEHNIK
VODJA ASFALTERJEV • M/Ž; VODJA ASFALTERJEV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.4.2009; GRAONJE ŽVEPUN D.0.0.. UUCA HEROJA UCKA 8,3000 CEUE KOMERCIALNI TEHNIK POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE TRGOVINE S TEKSTILNIM BUGOM IN PRODAJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 1.4.2009; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D.. LETAUŠKA CESTA 34.1000 UUBUANA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KOMERCIAUST VIJAKOV IN OKOVJA - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. 16.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0.. CEUE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CEUE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIAUST DELOVNE ZAŠČITE - M/ t PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.0.0., CEUE, OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE PROFESOR SLOVENŠČINE PREDMETNI UČITEU SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE
NIMI IZDELKI, DELO NA BLAGAJNI. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC, 4.4.2009; KIK TEXTILIEN UNO NONFOOD, DRUŽBA ZA TRGOVINO. POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.0.0., RUSKA UUCA 6.2000 MARIBOR KUHAR
PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE. DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 1.4.2009; RIBIŠKO DRUŠTVO OREŠČEK, PROSENIŠKO 88.3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATIR ALI ZDRAVNIK Z UCENCO ZA DELO V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBUUNTI - M/Ž; ZDRAVNIK V AMBUUNTI DRUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS. 27.4.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA OEU - M/t' VULKANIZERSKA DEU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.4.2009; VULKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA S.P.. LEVSTIKOVA ULICA 3 A. 3250 ROGAŠKA SUTINA DELAVEC BREZ POKLICA DEUVEC V NEČISTEM DELU PRALNICE - M/Ž; PREVZEM IN SORTIRANJE PERILA. NAKUDANJE NA TRAK PRALNE UNUE, ŠTETJE. PRIPRAVA ZA PRANJE, TEHTANJE; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.4.2009; SALE SIANER MIETTEX PERITEKS, NEGOVANJE IN IZPOSOJA TEKSTILA, D.0.0., BUTNICA 2,1236 TRZIN KUHARSKI POMOČNIK POMOČ V KUHINJI - M/Ž; PRIPRAVA HRANE. ZELENJAVE. DELITEV HRANE. ČIŠČENJE KUHINJE IN POMOŽNIH PROSTOROV: DOLOČEN ČAS. 1.4.2009; PREVOZNIŠTVO IN GOSTILNA FERME. MATEJ FERME S.P.. KIDRIČEVA ULICA 60.3250 ROGAŠKA SUTINA MESAR
MESAR V MALOPRODAJI - M/t' PRIPRAVUA IN OBU-KUJE MESO ZA PRODAJO. SORTIRA MESO. PRODAJA KONČNE MESNE IZDELKE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.4.2009; CEUSKE MESNINE D.D. CEUE. CESTA V TRNOVUE 17.3000 CEUE PEK
PEK - M/t PRIPRAVA - PEKA KRUHA IN PECIVA TER RAZVOZ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 19.4.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. O.O.O.. CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH KOMERCIALIST
OBMOČNI VODJA TERENSKE PRODAJE - DELOVNO MESTO - ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž; VODENJE IN TERENSKA PRODAJA ZELIŠČNO-NEGOVALNIH IZDELKOV, DELD POTEKA NA TERENU, KJER SE VRŠI PREDSTAVITEV. SVETOVANJE TER NJIHOVA UPORABA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.4.2009; MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. UUBUANA, TRŽAŠKA CESTA 42.1000 UUBUANA
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
(VS)
PROJEKTANT TEHNOLOGIJE - M/Z; PROJEKTIRANJE TEHNOLOŠKEGA PROCESA PO PATENTU 22550 IN 22551, VEČ VIDETI. WWW.UIL-SIPO.SI; NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.0.0., KUNŠPERK 18.3256 BISTRICA 00 SOTU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE TEHNOLOG - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE TEHNOLOGIJE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 5.4.2009; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0.. ROGAŠKA SUTINA. KIDRIČEVA UUCA 54,3250 ROGAŠKA SUTINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM URORATORUU - M/t RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 5.4.2009; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0.. ROGAŠKA SUTINA, KIDRIČEVA ULICA 54. 3250 ROGAŠKA SUTINA
UE VELENJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/t ORGANIZIRA IN IZVAJA AVTO-MEHANIKARSKA DEU V SERVISU, ZAGOTAVUA NADOMESTNE DELE, ORODJA IN MATERIAL UPORABA OPREME IN ORODIJ ZA DIAGN0ST1CIRANJE IN POPRAVILA, DIAGNOSTICUM, NASTAVUA, VZDRŽUJE IN OD-PRAVUA NAPAKE POSAMEZNIH DELOV IN SKLOPOV, IZVAJA POPRAVIU VOZIL IZVAJA KONTROLO KAKO-
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELO V STREŽBI - M/t STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS. 9 MESECEV. 1.4.2009; RIBIŠKO DRUŠTVO OREŠČEK. PROSENIŠKO 88.3230 ŠENTJUR UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/t UPRAVUANJE BAGRA. NEDOLOČEN ČAS. 4.4.2009; GRADDENA MEHANIZACIJA OAMUAN ROMIH S.P.. ULICA TONETA SEUŠKARJA 5, 3230 ŠENTJUR PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/t DELO V TRGOVINI Z TEKSTIL
Št 25-31. marec 2009 -
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKUCA	^
NATAKAR - DELOVNO MESTO JE V PREBOLDU, BAR PRI KMETU - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, VZDRŽEVANJE ČISTOČE V LOKALU, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 4.4.2009; NOVA KRESNICA GP, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0.. LOČICA OB SAVINJI 21.3313 POLZELA POMOŽNI DELAVEC
NATAKAR - M/t STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV V LOKALU BAR UDU V PREBOLDU, GRAŠČINSKA C. 1.. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.4.2009; GRADBENIŠTVO MATAN. BRANKO POLŠAK. S.P.. MARIJA REKA 35 A. 3312 PREROLD
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
ZIDAR - FASADER - M/t OMETAVANJE, VLEČENJE ZAKUUČNEGA SLOJA, POUGANJE IZOLACIJSKIH PLOŠČ. PLESKANJE STEN, TER VSA OSTAU ZIDARSKA DELA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 26.4.2009; TERMO SGO, GRADBENIŠTVO, PREVOZI IN STORITVE, D.0.0., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 48 A. 3312 PREBOLD NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) PRODAJNO TEHNIČNI SVETOVALEC- DELO POTEKA NA TERENU - M/t (S PRIPISOM ZA "ENERGA D.0.0."), PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM PRI DOMO-FONIH, VZDRŽEVANJE STALNIH STRANK IN ISKANJE NOVIH POTENCIALNIH STRANK; NEDOLOČEN ČAS, 3.4.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0.. DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER STROJNIH INSTAUCU - M/Ž; MONTER STROJNIH INSTAUCU, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; GOZNIKAR MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽENIRING D.0.0.. NOVI DOM 26,1420 TRBOVUE NATAKAR
NATAKAR - M/t NATAKAR - DELOVNO MESTO V ŽALCU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 5.4.2009; MAKROČIP TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. IZVOZ IN UVOZ D.0.0, SPODNJI KRAJ 32.2391 PREVAUE GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA - M/t VODJA GRADBIŠČA, TER SKUPINE DEUVCEV. RAZPOREJANJE DEUVCEV, BRANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.4.2009: TERMO SGD, GRADBENIŠTVO. PREVOZI IN STORITVE. D.0.0., ŠEŠČE PRI -M PREBOLDU 48 A. 3312 PREBOLD
SPONZORI I :
J. .
HHß HDSroasie
■EES
ki 11.k
\ n
t:»«?:»
DOLOČEN ČAS. 2 MESECA, 19.4.2009; SINA. GRADBENIŠTVO. NEPREMIČNINE, D.0.0.. NA TRGU 30.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DEU - M/t ČIŠČENJE AVTOMOBILOV. PRIPRAVA STROJEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2009; SIRENA D.O.O., STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE, PAKA 4, VITANJE, PAKA 4,3205 VITANJE KOMUNALNI DEUVEC - DEUVEC NA SMETARSKEM VOZILU - M/t DELO NA TERENU - POMOČ NA SMETARSKEM VOZILU. DELO NA CENTRU ZA RAVNANJE Z ODPADKI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 1.4.2009; JKP. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. SLOVENSKE KONJICE. CELJSKA CESTA 3. 3210 SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPARSKA IN LIČARSKA DEU - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA IN UČARSKA DEU. NEDOLOČEN ČAS. 1.6.2009; SIRENA D.0.0.. STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE. PAKA 4. VITANJE. PAKA 4,3205 VITANJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - VULKANIZER - M/t POPRAVILO AVTOMOBILOV, MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 11.4.2009; AVTOVID TOMISUV VIDENŠEK S.P., KERŠOVA ULICA 8 A. 3212 VOJNIK
SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT V AVTOPERVOZNIŠTVU - M/Ž; PRIDOBIVANJE VOŽENJ ZA TOVORNJAKE, UREJANJE DOKUMENTACIJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 12.4.2009; HUSTEC. PROIZVODNJA, TRGOVINA. GOSTINSTVO. PROMET IN STORITVE, D.0.0.. KRIŽEVEC 57. 3206 STRANICE MIZAR
POMOŽNA IN SAMOSTOJNA DEU NA TRAČNI IN KROŽNI ŽAGI, MONTAŽA PALET IN ZABOJEV - M/t DEU NA TRAČNI IN KROŽNI ŽAGI; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 1.4.2009; PURD PODJETJE ŽA PROIZVODNJO LESA IN TRGOVINO D.O.O. ŠKALCE1/C, SLOVENSKE KONJICE. ŠKALCE 1 C. 3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC
"PRODAJALEC AVTDDELOV - M/t ZAPOSLITEV ZA NEODLOČEN ČAS S 3 MESEČNIM POSKUSNIM DELOM. 00 KANDIDATA PRIČAKUJEMO: IZKUŠNJE S PRODAJO AVTODELOV (AU VSAJ POZNAVANJE AVTODELOV). POZNAVANJE IN OBVLADANJE OSNOVNEGA RAČUNALNIŠKEGA ZNANJA. VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE. IZRRANI KANDIDAT DO OPRAVUAL SLEDEČA DELA: PRODAJA AVTODELOV IN OPREME TER SVETOVANJE STRANKAM. V KOUKOR VAS TO DELO ZANIMA, POŠUITE VAŠE PISNE PROŠNJE NA ELEKTRONSKI NASLOV BRIGITA.KUK@SIOLNET AU NA NASLOV AVTODEU KUK S.P.. OPLOTNIŠKA UUCA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE"; NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; ANTON KUK. S.P. AVTO KUK AVTOSERVIS - TRGOVINA, OPLOTNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE
EKONOMIST INFORMATIK
SVETOVALEC ZA PODROČJE ERP SISTEMOV - M/Ž; IMPLEMENTACIJA SISTEMA NAVISION PRI STRANKAH IN NUĐENJE PODPORE STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2009; NAVIGARIS, POSLOVNE REŠITVE. SVETOVANJE, STORITVE. D.O.O., MESTNI TRG 18. 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA PROGRAMER - M/t SAMOSTOJNO PROGRAMIRANJE IN POMOČ PRI PODPORI STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2009; NAVIGARIS. POSLOVNE REŠITVE, SVETOVANJE, STORITVE, D.O.D., MESTNI TRG 18. 3210 SLOVENSKE KONJICE
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT - M/t OPRAVUANJE FIZIOTERA-PEVTSKIH STORITEV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.4.2009; DNIOR D.D.; TERME ZREČE, CESTA NA ROGL015.3214 ZREČE
VOSTIDPRAVUENEGA DELA; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 6.4.2009; AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROMETU. D.0.0..METLEČE 10,3325 ŠOŠTANJ SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/t NABAVA, PREVZEMI, SKLADIŠČENJE. VODENJE CELOTNEGA TEHNIČNEGA ODDELKA TER VODENJE ANAUZ PRODAJE. POSPEŠEVANJE PRODAJE. SKRB ZA RACIONALNO ZALOGO BUGA, VODENJE ZAPOSLENIH NA TEM ODDELKU .... NEODLOČEN ČAS, 9.4.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE, D.0.0. UŠE 1/B. PODPUT. UŠE 1B. 3241 PODPUT PRODAJALEC
PRODAJALEC - BLAGAJNIK - M/t PBODAJA. PREVZEM. SKLADIŠČENJE. ZUGANJE TER ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BUGA; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.4.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. UŠE 1/B, PODPUT, UŠE 1 B, 3241 PODPUT FRIZER
OSEBNE STORITVE - FRIZER - M/t FRIZERSKE STORITVE - ŽENSKE IN MOŠKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2009; FRIZERSKI SALON N. NATAŠA VRČKOVNIK S.P., FLORJAN 289,3325 ŠOŠTANJ TURISTIČNI TEHNIK
REFERENT ZA PRODAJO V TURISTIČNI AGENCIJI V VELENJU - M/t DELD V TURISTIČNI AGENCIJI (PRODAJA VSEH VRST TURISTIČNIH STORITEV), ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.4.2009; IZLETNIK CEUE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA UUCA 20, 3000 CEUE
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER - M/t RAZVOJ NOVIH INFORMACIJSKIH PRODUKTOV, ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.4.2009; ATEI RAZVOJ IN UPRAVUANJE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ D.O.O.. KOROŠKA CESTA 48, 3320 VELENJE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVO-DENJE IN DAVČNO SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS. 7.4.2009; APO VIZUA, RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVETOVANJE TER DRUGE STORITVE, D.0.0.. L0K0VI-CA18 C. 3325 ŠOŠTANJ
-	M/t POUČEVANJE SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE. PODAUŠANO BIVANJE, DOLOČEN ČAS. 1.4.2009: OSNOVNA ŠOU FRANKOLOVD. FRANKDLOVO 11. 3213 FRANKOLOVO
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ELEKTRO MATERIAU
-	M/t PRODAJA IN NARAVA DUGA V VELEPRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.0.0.. CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE SAMOSTOJNI KOMERCIAUST ORODJA - M/t PRODAJA IN NABAVA BUGA V VELEPRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009: INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0., CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE
DELO NA PROJEKTIH, ADMINISTRACIJA. ORGANIZACIJA POSLOVNIH DOGODKOV - M/t IŠČEMO SODEUVCA ZA KOORDINIRANJE IN PRIPRAVO PROJEKTOV. STROKOVNIH PUBUKACU, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV IN KONTAKTOV S POSLOVNIMI PARTNERJI. PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO. VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDNDST IMAJO KANDIDATI Z IZOBRAZBO TEHNIČNE AU EKONOMSKE SMERI. PREDPOGOJ JE ODUČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ, ZAŽELENO DESETPRSTNO TIPKANJE; NEDOLOČEN ČAS. 2.4.2009; TEHNOLOŠKI CENTER POLHIKO. KIDRIČEVA UUCA 25. 3000 CEUE
PROJEKTANT-TEHNOLOG - M/Ž; TEHNOLOŠKA IN KOMERCIALNA ORDEUVA SISTEMOV ZA HLAJENJE IN OBDEUVO VOD IN DRUGIH PROJEKTOV, IZDEUVA PROJEKTOV IN SHEM, IDEJNIH OSNUTKOV. IZDEUVA SPECIFIKACU MATERIAU TAKO TEHNIČNIH KOT CENOVNIH...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 1.4.2009: ESOT ELEKTRO STROJNA OPREMA. TEHNOLOGIJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 21,3000 CEUE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA ZASTOPNIŠKE MREŽE - M/t NADZIRANJE TRŽNE MREŽE. NAČRTOVANJE. ORGANIZIRANJE IN USMERJANJE POSLOVNEGA PROCESA. STROKOVNA POMOČ PRI TRŽENJU ZAVAROVANJ; NEDOLOČEN ČAS. 4.4.2009. ADRIATIC SLOVENICA D.D.: ADRIATIC SLOVENICA D.D.. PE CEUE, UVA 7.3000 CEUE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DEUVEC V KUHINJI - M/Ž; POMOŽNA DEU V KUHINJI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1.4.2009; TRERMANA D.D.. ORUŽBA DOBBEGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 UŠKO RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER - M/t PROGRAMIRANJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2009; l-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.0.0.. JAGOČE 3.3270 UŠKO
UE MOZIRJE
SUKOPLESKAR
SUKOPLESKAR - M/t SUKOPLESKAR, SUKOPLESKAR • ČRKOSUKAR. RESTAVRATORSKI SOOEUVEC.
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
16.00 Celjski dom
plesna predstava
Los ochenta son nuestros, Garfield
predstavi dijakov I. gimnazije v Celju, v španštini, s slovenskimipodnapisi
16.00 Dom sv. Jožefa, Celje
Jože Planinšek: Uresničujem se v razmerju do drugega
predavanje
16.30 Dom krajanov na Resniku
17.00 Knjižnica Rogatec_
Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilustriranje pravljic
ČETRTEK, 2.4.
9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Pravljična ustvarjalnica z Mojco in Ido
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
Ura pravljic na Resniku 16.00 Knjižnica Šoštanj
17.00 Muzej novejše zgodovine
_Celje, Hermanov brlog
Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku
otvoritev 10. občasne razstave
17.00 POŠ Blagovna__
Šopek za mamico
17.00 Medobčinska splošna
_knjižnica Žalec__
Po pravljici diši
pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič
18.00 Avla Kulturnega doma
Slov. Konjice_
VidaPetrovčič
knjižna čajanka
19.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
KUD Veseli oder Velika Nedelja: Srečen zakon
komedija za izven
19.00 Likovni salon Celje
Dragan Živadino v: Tržaški konstruktivistični ambient
predavanje iz cikla Umetnina
19.00 Kulturnica Velenje
Zoran Ogrinc: Evrope - cikel slike
odprtjerazstave, nagovor višje kustosinje mag. Simone Javornik
19.30 Kulturni center Laško
Špas teater: Hrup za odrom
komedija
9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku__
Pravljična ustvarjalnica z Mojco in Ido
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku__
Plesno gledališče Mali Harlekin: Po Brezovi metli
M. Broad: Spominčica
ura pravljic
20.00 Dom krajanov Vrbje .
Vitezi Celjski, Zaka pa ne, Krajcarji, Zupan
večer domačih ansamblov, za ndrodnozabavni abon-mainizven
KINO
PLANET TUS
Spored za 31.3. in 1. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Srce i2 črnila, družinska fantazijska
16.50.19.10
Marley in jaz, romantična
15.40,18.10, 20.50 Prehod, psihološki triler 15.15
Varuhi, akcijska fantazijska drama 17.10, 20.20
Revni milijonar, kriminalna romantična drama 16.10,18.40,21,10 Strastna zapravljivka, romantična komedija 16.40,19.00.21.20 Prenašalee 3, akcija 20.40
Hotel za pse, družinska komedija 16.20,18.30 Mu pač ni do tebe, romantična komedija 15.30, 18.20, 21.00 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 18.00
Nerojen, grozljivka 21.30
Operacija Valkira, vojna drama 21.15
Povest o Despereauxu,
animirana Ii 15.50
MALI UNION
TOREK, 31.3. 20.00 Inju ■ zver v senci, triler
SREDA, 1.4. 18.00 Lakota, drama
TRŽNICI V CELJU
majniška	4
repa	2
repa kisla	1,8
zelje presno	0,6-1
kislo zelje	1,8
Sadje	
ananas	3
banane	1,3-1,5
bučke	1-1,5	qrozdje rdeče	1,5-3
cvetača	3-3,5	qrenivke	2,5
čebula	1,2-2,2	hruške	1,5-2,5
česen	6-10	jabolka	1-1,5-2
fižol v zrnju	5-8	kivi	2-3,5
hren	2,5-4	limone	2,5
koleraba	1,5-2	mandarine	2-3
korenje	1- 1,5	orehi celi	3-4
krompir	0,8-1	orehi jedrca	10
ohrovt	2	pomaranče	1,99
paprika	2-2,3	Mlečni izdelki in jajca	
paradižnik	2-3	smetana	5
peteršilj	6-7	skuta	4
pesa	1,5-2	sladka skuta	5
por	2	jajca	0,18-0,25
redkvica šopek	2	Cene na ekološki tržnici	
redkev črna	2	pesa	2
radič	2,5-3	korenje	1,5
motovileč	15-27	krompir	1-1,5
solata qlavnata	2,5-3	zelje	1-1,5
endivija
2,5-3 jabolka
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI j/ FCSiiBHiii AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
DIHA
Trgovina v City centru
üD
limru»! mi iriii»

GALERIJA
OSKAR KOGOJ
NATURE DESIGN CE LJE
KERAMIKA Kili
BAT
MIZARSKA DELAVNICA
SKINAUT SMUČARSKA ŠOLA CELJSKA	informacije 041616444	
...... C fiV/% .. J		
Mlekarna Celeia
mlekarstvo in sirarstvo, d.0.0. Arja vas
pizzmiw
^OAOna/
Gaberšek Milan «.p.
- —

«p L1ŠČ1
IEOOTNE j
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
Tfxm i CSKTJŠ8 MEmf.m j	i HOTB.
VIDIM
Centar optike Ujnbortk» cn!i 65 M m «91 23 00. gtn 070. S« tU

. Tntstharf*f skrinjam
- AVTO - MOTO FERJAN. Ferjan Milan s.p.. avtoservis - vulkanizacija - klima naprave -diagnostika vozil - servis motorjev ■ servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010-10% popusta valje za storitve
1-1,5
Frizerski studio
Qj^adAi&n
Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3,3310Žalec telefon: 031/305-081
goldenpoint
lesnina

ravijLca

m
WELLNESS PARK LAŠKO
: : milXSSS : i KyWjJfi**}» Wißt
SiFlEr


ZIVEX
Trgovina za zunanjo ureditev
Q O ItS Slovenija
ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
- F0T0 RIZMAL Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve
-	GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. D0UNAR D.0.0.. Trg Celjskih knezov9.3000
Celje -10% popust za vse izdelke -UOKVIRANsIE-gTEKtABSTVOeAiERUAmOzItaufa2,3000 Celje, Tel: 03 5442535-10% popust -GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic-5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR -KERAMIKA KILI; Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje -10% popust -KR0BAT IVAN S.P.. Mizarska delavnica. Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PUOl -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA. prodajalna Golida, Arja vas 92.3301 Petrovče - 5% popust velja za
izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -MRAVLJICA Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -PALMERS. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje -10% popust pri nakupu hrane - kartico
predložite ob naročilul -PROTECTSERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SAL0BIR. Leveč 38a. 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in
korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -SIMERD.0.0.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Bmčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo
-	SLADA. D.0.0.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 49047 70,
GSM 051626 793-10% popust.
TOP FIT D O 0 . Ipavčeva ulica 22. Celje - 10"i popust -THERM ANA. 0. P.. Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno+bazen, solarij ■ THERMANA 0. P.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10%popustza bazen, savno+bazen,fitnes, solarij ter masaže, kapeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - ŽIVEX. Obrtna cuna. 3220 Štoi e - 7% popust, ne velja za akcijske cene -EUROSPORT TRADE D.Q.O. Mašera-Spasičeva 8,1000 Ljubijana-10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA. Glavni trg 9. Celje 03 492 68 86 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - FRIZERSKI STUDIO FASHION. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec-5% popust
- SKINAUT STORfTVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje-10% popust -ffiU
5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING. D.0.0.. BAR CLUB TERAZZA. Aškerčeva 14(Celeiapark). 3000
Celje -10% popusta pri cocktailih • ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drof enikova 16,3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene -HRUSTUAVASKUŠNJAVA-prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju. Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	LESNINA D.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grl, trosedi,
počivalniki...)
-GOLTE D. 0.0. prizna naročnikom Novega tednika 10% popust na smučarske karte za smučišče Golte med tednom (od ponedeljka do petka) z Izjemo 1. in 2. januarja 2009 in
zimskih šolskih počitnic -VIDIM OPTIKA center optike, Mariborska cesta 88 (Poslovni center EK), 3000 Celje -10% popust ob nakupu sončnih očal, korekcijskih okviijev in kontaktnih leč. Ob
Vsak naročnik prejme 1x letno ob predložitvi izkaznice etui in krpico za očala.
-AVTO CELJE d.d.. Ipavčeva ulica 21 Celje Prodajni center Medlog 15 -40 % popust za večnamensko mazivo SD 40 in skuterske akumulatorje 7 in 9 Ah. Telefon: 03/42613 98. Velja do prodaje zalog, popusti se ne seštevajo.
NTJiC
St. 25-31. marec 2009
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
23

VOZILA
PRODAM
VW golf 1,9 tdi, letnik 2000, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 872-495.	L134
OPEL astra 1,6 i karavan, dobro ohranjeno, reg., prodam, lahko tudi zamenjam. Telefon 070 818-005. Š129
STROJI
PRODAM
Hamann
TRAKTOR Fiat Štore 404, s kabino, letnik 1980,2.300 ur, lepo ohranjen, prodam. Telefon 5772-141.	1463
KOSILNICO Bes prodam. Telefon 041 68I-855,572-8481.	1468
KOMPRESOR z dvema glavama, 6001 in obračalnik na 4 vretena, prodam. Telefon 041505-716.	1477
1ECHB3EI
PRODAM
PARCELO v bližini Gorice pri Slivnici, velikost 2.002 m!, s hišno številko, prodam. Informacije po telefonu (03) 541(1067, 041 441-716, po 14. uri. 1475
PRODAM
MEŠANO vino, izabela, jurka, šmarnica in hlevski gnoj, prodam. Telefon 5824-047.	1459
TRSNE sadike jurka in hlevski gnoj - listna stelja, prodamo. Telefon 5777-357.
1462
OVES, koruzo v vrečah, seno v okroglih balah, prodam. Telefon 041 763-478.
1491
SENO v kockah prodam. Telefon 051 202-893.	1496
OSTALO
PRODAM
ŠTIRI letne gume Dunlop, 195/60 R 15, malo rabljene, cena 50 EUR in otroški avtosedež, cena 15 EUR, prodam. Telefon 051274-323.	1455 MALE pujske krškopoljce, stare 9 tednov, hlevski gnoj in bukova drva, prodam. Telefon 041 647-308. Š128 ZALOGOVNIK, 1.0001, z izmenjevalcem in kompletno izolacijo, ugodno prodam. Moja dostava. Uroš Premik, s. p., Migoj-nice 4 a, Griže, telefon 041 628-666.
Ž 46
KUPIM
CIMERMANKO, staro razglednico, fotografijo, sabljo, knjigo, medaljo in bajonet kupim. Telefon 031 809-043. 1469 OTROŠKI avtosedež, za starost od eno do dve leti, kupim. Telefon (03) 5772-940.
1484
ZAPOSLITEV
KAMNOSEŠTVO Edi Vrečko, s. p., Breg 9, Celje zaposli tajnico. Obvezne delovne izkušnje. Telefon 041 708-915. 1489
V zahvali za pokojnega Ivana Rošerja - Vančija, objavljeni v petek, 27. 3. 2009, se svojci zahvaljujejo dr. Mojci Pe-kolj-Bićanić. Za napako se prizadetim opravičujemo.
Podjetje z mladim kolektivom potrebuje nove so-delavce, ki so komunikativni, urejeni in jih zanima delo na področju trženja. Pogoj izpit ^kategorije. Možnost honorarne ali redne zaposlitve. Vse inf. od pon. do pet 8. do 15. ure po tel. 03/42541-50.
Jakoma d.o.o, Mariborska c. 44,3000 Celje.
		
mees	z	m
SEM 50-letni moški, s službo, resen, iščem delo: delo na kmetiji, kar koli narediti ali postorili pri hiši ali stanovanju, prevoz. Popoldan ali vikendi, Celje z okolico. Telefon 070 288-150. 1291
GOSTILNA ASADO LEVEČ
zaposli
kuharja aii kuharja pomočnika
Informacije: 041/680 809
Kukovič Srečko, s.p. Leveč 4a, 3301 Petrovče
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit-izolacijske fasade. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104
IŠČEMO mojstra za izdelavo toplotne fasade. Telefon 041 976-668.
1460
člane, da lahko koristijo vsak pivi petek v mesecu med 9. in ll. uro: brezplačne ure svetovanja, brezplačne mediacije (mirno reševanje vseh vrst sporov s pomočjo mediatorjev zavoda ARSIS). Podrobnejše informacije so dostopne v tajništvu Društva upokojencev Celje. 1498
^Prodajate
(ne)premičnino?
Želite, da je Vaš oglas bolj viden?
Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir!
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm)
O s
£ v
n **
E *
P
■S z
OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU
Vse cene vključujejo DDV
OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
Informacije 03 4225 100
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20,040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30,040 633 334
CENTER Celja. Obnovljeno stanovanje, 76 m2, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031770-943.	1481 V LAŠKEM prodam trisobno stanovanje, 70 m2. Cena po dogovoru. Informacije 041 786-939 ali 041 522-697. 1501
ODDAM
NOVEJŠE nadstandardno (garaža, dvigalo) enoinpolsobno, delno opremljeno stanovanje, v Preboldu, oddam v najem. Telefon 031428-332. 1456 NOVO stanovanje v Novinah, v Latkovi vasi, velikost 45 m2, z garažo in zunanjim parkiriščem, vseljivo 1.6.2009, oddam. Telefon (03) 714-8090,041 783-121.
1495
PRODAM
KUHINJSKE elemente s hladilnikom, pomivalnim strojem in pomivalnim koritom prodam. Telefon 031 442-603. 1409
MIZO, 2,20 m, 6 stolov, sedežno, kuhinjo, hladilnik, štedilnik, 2+2, zamrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, prodam. Telefon 040 869-481.	n
DVOSED in dva fotelja, še zelo dobro ohranjena, prodam. Telefon 031 494-019.
1508
KUPIM
HLODOVINO: smreka, bor, sušice (lobadar-ca), lahko tudi na panju, kupim. Telefon 031 357-312.	1369
STARO zidno opeko kupim. Telefon 041 841-385.	p
PRODAM
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 575-057, (03) 5808-057.
Š125
PONI konjička, staroga 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5738-082,041 249-934.
Š127
TRI koze srnaste pasme (samice) prodam, cena 150 EUR. Telefon 051 368-579.
1465
KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, 4. teleta, prodam. Telefon 041 867-447.
Š126
Zenitna posredovalnica ZAUPANJE
za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495
Leopold Orešnik s.p.. Prebold
POLOVICO hiše z vrtom, v Celju, samostojni vhod, elektrika in voda, prodam. Telefon 031 335-909.	1502 POSLOVNO stanovanjski objekt, leto izgradnje 1939, potreben popravila, lokacija Celje-Vojnik, prodam za 115.000 EUR. Telefon 041 898-986. 1504
KUPIM
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429
ODDAM
POSLOVNE prostore v središču Celja, zraven sodišča, urejeni trije prostori, 50 m2, dva vhoda, plinsko centralno ogrevanje, klima, primerni za odvetnike, trgovino, gostinski lokal ali drugo, oddamo v najem ali prodamo. Telefon 041 620-917 ali info@colorstudio.si. 1381 OPREMLJENE poslovne prostore, pisarne po 16 m2, v Celju, Irnoveljska cesta 2, oddamo v najem. Telefon 031 687-705. Varnost Maribor, d.d., Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor.	n
»'I.V.*.»».'»
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, takoj vseljivo, ohranjeno, nizki stroški, prodam. Telefon 041 305-628.	1323
V STROGEM centru Žalca, v stanovanjskem bloku 3/3, prodam trisobno stanovanje, 60 m2 (dnevna soba, dve spalnici, samostojna kuhinja, 2 kletna prostora) in zagotovljen parkirni prostor. CK - plin, KTV, telefon. Ceno 1.200 EUR/m2. Telefon 041 738-179.	1432
m
Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica ZAUPANJE 03 57-2S-319. 031 836-373 Leopold Orešnik s.p., Prebold
I" ITAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITE1
I'Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l
MIRKO DROBNE
iz Štor
Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in sveče, iz srca hvala.
Vsi njegovi
1050
V SPOMIN
Danes mineva 10 žalostnih let, kar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
ENO leto staro bursko kozo in solčavsko ovčko prodam. Telefon 031 801-960, Adam Klinar.	1482
TELIČKO sivko, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 031 280-810.	1477
PET ovac, brejih in mladiče ter ovna, jsr pasme, prodam. Telefon 040 512-380.
1480
TELIČKO, čb, težko 120 kg, dobre molznice, prodam. Telefon 041 793-717. 1493 TELIC0 simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon (03) 5808-786, 041 793-916.	1497
ŽREBIC0 kobilo, ponovno »pripušteno«, ugodno prodam. Telefon 031 724-932.
Š130
TRGOVKA, 25 let, samska, želi prijatelja. Lahko si močnejše postave. Telefon 041 248-647, agencija Super Alan. 1492
MOŠKI, izobražen, s stanovanjem, 48 let, bi se preselil k ženski, ki ima hišo. Lepo bova živela. Imej do 55 let. Telefon 041 248-647, agencija Super Alan. 1492
VDOVA, simpatična, iz okolice Celja, 50 let, želi prijatelja. Telefon 041 248-647, ogencija Super Alan.	1492
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Zapušek
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 25-31. marec 2009
Na potep vabita Saša Pukl in Maja Gorjup
■	-.....—„i. ■ .....t
Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet , na potep z jeklenim konjičkom podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Vili Široko in izvemo marsikaj novega.
$
Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija \ Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19,3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70
<«;, (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji)
- Ml M *M t'lfyg^^^^^^^j^JXJJJJi
I. gimnazija v Celju je imela maturantski ples 27. februarja. Na sliki 4. b razred.
Tretja vrsta (z leve): Maja Štukelj, Barbara Bališ, Maša Lenasi, Eva Šuler, Maša Razdevšek, Eva Ferme; druga vrsta: Tamara Danijel, Neja Jančič, Kim Sotlar, Vanja Vode-nik, Neža Delopst, Tina Mežner; prva vrsta: Mojca Jago-dič, Anja Rožanc, Jana Hernavs, Ksenija Vodišek, Tamara Jambrovič Jelen, Tanja Užmah, Klementina Laznik, razredničarka prof. Tatjana Jagarinec, ravnatelj mag. Anton Šepetavc, Špela Kač, Nives Zver, Dunja Hren, Tamara Pungaršek, Tanja Razgor, Tjaša Kos, Tjaša Krumpak, Žana Basle, Maruška Čanžek; čepijo: Vedran Mutavčič, David Duka-novič, Sašo Pušnik, Andraž Tuš, Urh Tržan.
Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji).
Št. 25-31. marec 2009
ime in priimek
naslov
sambel Zvoneta Lipovška na reviji nastopil prvič. Povsem brez glasu, zato so le zaigrale dve skladbi, so prišle Zapeljivke, ki bodo v nedeljo praznovale sedmi rojstni dan. V svojih vrstah imajo tudi Vojničanko Majo Dobrotin-šek. Poslušalci so lepo sprejeli nastop ansamblov Vrisk in Zlatih muzikantov, večkratnih udeležencev festivala Slovenske polke in valčka ter tudi nagrajencev.
Odlika frankolovske prireditve je tudi v tem, da se
ansambli ne ponavljajo, saj so letos razen Vitezov Celjskih in Zapeljivk vsi nastopili prvič. Na dosedanjih srečanjih je tako nastopilo blizu 180 slovenskih narod-nozabavnih ansamblov. Organizatorji imajo veliko podporo tudi v dobrotnikih, ki na različne načine pomagajo, da prireditev uspe. Letos ji je bilo 134, med njimi kot eden izmed medijskih sponzorjev tudi Radio Celje.
TV
telefonska Številka
Ostanimo prijatelji
Mokro zadnjo marčevsko nedeljo so mnogi raje izkoristili za ogled 18. srečanja narodnozabavnih ansamblov Ostanimo prijatelji na Frankolovem kot pa izlet v naravo. Skoraj tri ure so resnično uživali v dobrem programu, ki ga je z izborom gostov pripravil Tone Gregore, nekoč član imenitne vokalne skupine Fran-kolovčani in še zdaj pevec v mnogih zborih.
Razen dveh so vsi sodelujoči prvič gostovali na Frankolovem, kar je prireditvi dalo še poseben pečat. Navduše-
no občinstvo sta pozdravila predsednik PD Anton Bezen-šek, ki je glavni organizator, Dušan Horvat in župan občine Vojnik Beno Podergajs. Tokrat je imel organizator nekaj »težav«, ker je več ansamblov zaradi drugih obveznosti želelo takoj nastopiti. To je povzročilo, da so se že v uvodu predstavili uveljavljeni ansambli, kot so Vitezi Celjski, Vrt in Mitja kvintet, nato pa trenutno dva verjetno najbolj popularna na slovenski glasbeni sceni, Jože Krajne in Marjan Uljan, ki sta zaslovela v televizijski oddaji Zvez-
de pojejo. Jože je doma iz Šmartnega ob Paki in polovica Strašnih Jožetov, Marjan pa je iz Ilirske Bistrice in vodja ansambla Malibu. Z dobrim humorjem, plesom, imenitnimi parodijami na znane melodije in z vključevanjem občinstva sta res mojstrsko zabavala. Z dvema točkama so presenetili domačini, Ansambel bratov Pušnik in kvartet pevcev Moškega pevskega zbora Anton Bezenšek.
Čeprav je po rodu domačin iz bližnje Jankove, je An-
Kot posebni gostje so nastopili Zlati muzikanti in navdušili.