Slovenski dom Svefflstone ti» aMmnintmt« postala PoStnlna plačana t gotovini. Gena Ur OJH) SLOVENSKI DOM“ Izhaja mak delavnik opoldne. Urejuje: Mirke Javornik. Izdajatelj: ini. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno :Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in nprava: Ljubljana, Kopitarjeva S. Telefon 4001 do 4005, Mesečna naročnina U lir. za tujino 20 lir. V Ljubljani 26. avgusta 1943 - Leto VIII. - št. 194 Bollettino di guerra n. 1187: RIUSCIT0 ATTACC0 C0NTR0 UN C0NV0GLI0 NEMIC0 I cacciatorpediniere incen-diato, 2 piroscafi per 15.000 tonn. colpiti Comando Supremo. BolletUno dl guer-ra No. 1187: Un convogllo nemico protctto da forte scorta navale ed aerea č etato attaccato nel Medlterraneo centrale da nostrl veltvoll, che slluravano un grosso cacciatorpediniere lncendlandolo e colplvano due piroscafi per eomplesslvo 15.008 tonn. di stazza dannesrlandoli gravemonte. Aerel avversarl hann0 comptuto lncur-slonl su dlntornl dl Napoti e dl Salerno. Generale AMBROSIO. * L’aereo silurante che ha lncendiato nn cacciatorpediniere nell’azione citata nel bollettino odierno era pilotato dal tenente Ter-zi Vezlo da Aula (Apuania) e dal sergento Piccarella Giuseppe da Roma. Vojno poročilo 1187: USPEL HAPAD NA NASPROTNIKOV KONVOJ I rušilec zažgan, 2 parnika s 15.000 ton zadeta Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1187: Nasprotnikov ladijski sprevod, ki ga je varovalo močno pomorsko ln letalsko spremstvo, so na srednjem delu Sredozemskega morja napadla naia letala, ki so torpedirala velik ruSHec ln ga zažgala, ter zadela dva parnika s skupno 15.000 tonami In ju hudo poškodovala. Nasprotnikova letala so Izvedla poletne napade na okolico Napollja In Salerna. General AMBROSIO. Torpedno letalo, ki je zažgalo ruSileo pri nastopu, omenjenem v današnjem vojnem poročilu, sta vozila poročnik Vezio Terzl iz Aule (Apuania) in narednik Piccarella Giuseppe iz Rima. Obrambna bitka v Rusiji divja dalje Nemško vojno poročilo o velikih sovjetskih napadih ob Miusu, pri Iz j umu in Harkovn. Hude ruske izgube v ljudeh, letalih in vozilih Hitlerjev glavni stan, 25. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Velika obrambna bitka na vzhodu traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Kjer koli so Sovjeti s svojimi močnimi pehotnimi In oklepnimi oddelki navalili na naše postojanke ob Mlusu, na področju Izju-ma ln Harkova ter južno od 212-dre, so povsod obležali a hudimi Izgubami. Samo v območju enega armadnega zbora Je bilo včeraj uničenih 116 oklepnikov. Letalstvo je podpiralo * močnimi oddelki bojnih letal ln letal za bližnje polete obrambne boje ter na Izhodiščnih postojankah razpršilo sovjetska oklepna vozila In pehoto. Podnevi so letala bombardirala važna sovražnikova dovozna središča ln taborišča čet. Včeraj so Sovjeti Izgubil) 263 oklepnih voz ln 95 letal, večinoma bojnih. Višji desetnik Kcbctz Iz nekega protitankovskega oddelka Je sestrelil dne 19. av- Churchillova in Rooseveltova izjava o poteku in sklepih zavezniških vojaških in političnih posvetovanj v Quebecu Buenos Aires, 26. avgusta, s. Ob koncu dela na posvetovanju v Ouebecu je bila objavljena skupna Churchillova in Rooseveltova izjava, v kateri poudarjata, da sta v luči številnih zadovoljivih dogodkov, do katerih je prišlo po zadnjem sestanku ameriškega predsednika In angleškega prvega ministra v NVashingtonu, razpravljala o celotnem prizorišču svetovnih vojnih nastopov. Sprejeti so bili sklepi, potrebni za nadaljnje nastope brodovja, vojske ter letalskih sil obeh držav. Ker so te sile na več delih sveta združene v nepretrganem delovanju, je neogibno potrebno, da se v vrhovnem vojaškem poveljstvu hrani brezpogojna edinost glede ciljev ln glede načinov. Poročilo potem poudarja, da bodo potrebni še novj posveti, do katerih bo najbrž prišlo v krajših presledkih kakor doslej. Četam, ki se bijejo, bi škodilo, če bi razglasili sklepe, ki so bili sprejeti na tem posvetu. Prišli bodo do izraza med vojnimi nastopi. Vendar pa izjava sporoča, da je predmet vojaških razprav med načelniki glavnih Stanov bila v obilni meri vojna zoper Japonsko ter uspešno pomoč za čungklnško Kitajsko. Roosevelt In Churchill sta odobrila soglasna priporočila, ki so jima jih dali načelniki združenih vrhovnih poveljstev, in dosežn je bil tudi sporazum o političnih vprašanjih, ki so zrezana z vojaškimi nastopi. Pred koncem leta bo še eno posvetovanje med zastopniki ameriških in angleških oblasti. Izjava se podviza povedati, da bo pa takoj prišlo do posvetovanja med vsemi tremi zavezniki, brž ko bi v to privolila Rusija. Da bi zadovoljili Rusijo so tudi sklenili, da bodo v Moskvo poslali obsežna poročila o sklopih, ki se tičejo vojne zoper osne države. Izjava pravi na koncu, da so se posvetovali o vprašanjih, ki se tičejo franco-skega odbora za osvoboditev, ne pove pa, če so glede tega sprejeli kake sklepe in kakšni bi ti sklepi bili. Berlin 26. avg. s. Diplomatski, sot :d-nik agencije DNB piše: Uradno sporočilo, ki je bilo izdano po zaključku sestanku v Ouebecu, hoče očitno vzbuditi vtis, da jč bil med Angleži in Amerikancl dosežen temeljni sporazum glede vseh perečih vpra-šunj. Tisti, ki znajo brati med vrsticani. bodo prišli vsekakor do zagotovitve, kakor so jo povedali že nemški politični krogi: gre za precej zgovorno poročilo, ki ničesar ne dostavlja k tistemu, kar je bilo do tega trenutka že povedano. Sicer — tako pra’i sotrudnik dalje — pa vsebuje že izjava, da so se sestanki generalov vrstili v kratkem času drug za drugim, nel--’ priznu-nje, da v Quebecu niso niti rešili, niti osvetlili vseh vprašanj in zato ostane zagotovilo, da je prišlo do popolnega soglasja glede vodstva vojne, po vsem videzu le pobožna želja, kajti nekaterim sovjetskim željam, posebno pa tisto glede Angleški tisk o uspehu zavezniških posvetov Stockholm, 26. avgusta, s. Kakor piš® londonski dopisnik švedskega lista »Alton Bladet«, menijo v angleških, po navadi dobro obveščenih političnih krogih, da je poglavitni vzrok za težave kakega posvetovanja med Angleži, Amerikancl ln Husi prav dejstvo, da Stalin o tem ne mara nič vedeti. Stalinovo stališče je po sodbi teh opazovalcev v tem, da se mož no želi kompromitirati, če bi sodeloval pri sestanku, kjer bi bil kakor koli prisiljen zavzeti stališče do najbolj perečih vprašanj zavezniškega vojnega vodstva. S tem bi se spuščal v nevarnost, da bi povzročil nesoglasja v ruski notranji politiki, kjer ne bi bili vsi pripravljeni odobriti morebitnih obveznosti, katere bi utegnil sprejeti do Angležev ln Amerlkancev. Kakor se je zvedelo snoči v Londonu, jo Roosevelt v Quebecu časnikarjem povedal, da so v začetku mislili sestaviti uradno poročilo, ki bi pokazalo uspehe, dosežene na posvetovanju, kakor so to storili po sestanku v Casablanci. S Churchillom sta potem stvar obravnavala vso noč, a se jima to ni posrečilo. . Izjava, dana v Guebecu, se ne zdi, da bi bila kaj posebno zadovoljila londonsko javno mnenje, in listi so nekam razočarani nad vsebino, glede katere bi hoteli, da bi bila bolj izčrpna. Značilna jo ena izmed maloštevilnih razlag dopisnikov, ki so jim je na tiskovnem posvetu v Quebocu zdelo, da sta Roosevelt in Churchill bila izredno trudna in potrta. Ta pripomba je toliko bolj nenavadna, v kolikor je tisk ob takih prilikah vedno poudarjal odlični telesni videz obeh političnih prvakov. »Dally Herald« govori kritično, ko piše: »V poročilu je beseda o edinosti, toda kdo Je v resnici tisti, ki se Je sporazumel? Očitno Anglija in Amerika, ni pa niti najmanjšega namiga o tem, da bi bila Rusija kaj posebno sporazumna. V koliko so Združeni narodi zares »združeni«? To se sprašujemo navzlic nevarnosti, da bi s tem dajali v roko orožje nasprotnikovi propagandi. Bilo je dovolj znamenj o nesoglasju med Rusijo ter Angleži in Amerikancl in celo o nesoglasju med Ameriko in Anglijo, že zdavnaj se je pokazala potreba, da bi docela vzporedili vojaške cilje treh zavezniških velesil, toda ne zdi se, da bi se bili tega dovolj zavedali. V angleškem javnem mnenju se vedno močneje oglaša občutek o lastni lahkomiselnosti in neodgovornosti spričo naporov in izgub rdeče vojske, kateri doslej ni bila dana nobena dejanska pomoč. Treba se je zares bati, da bo položaj Anglije vedno slabši, če se ne bo odločila znatneje in primerneje prispevati za vojno.« Več listov je začelo še odločneje delati propagando za drugo bojišče. »News Cronicle« še enkrat poudarja, da s samimi bombami no bo vojne nikoli moči dobiti. Ameriški tisk pa še naprej razlaga odpoklic dosedanjega sovjetskega poslanika Litvinova ter predstavlja Javnosti novega poslanika Gromikova, ki ga ameriški časnikar Klapper Imenuje »neznatnega mladega boljševika« ter črnogledo zaključuje z besedami, »da svet ne bo postal po vojni točno tisto, kar bi bili želeli,« zakaj zgolj vzajemnost med Anglijo in Ameriko sama ni zadosti. List »Evenlng Star« piše, da je treba res obžalovati, da je Lltvinov, ta prijatelj demokratičnih držav, še enkrat Izginil z diplomatskega obzorja. »Ne pozabimo,« pravi list, »da Je Lltvinov za ameriško javno mnenje bil simbol upanja v prijateljstvo med Ameriko in Rusijo.« ANGLEŠKA PRIZNANJA 0 POSLABŠANJU ODNOŠAJEV MED SOVJETSKO RUSIJO TER ANGLIJO IN AMERIKO Bern, 26. avg. g. Londonski dopisniki švicarskih listov poudarjajo članek Cum-mingsa v listu >News Chronicle«, v katerem trdi, da so se, odnosa ji Angležev in Amerlkancev ter Rusije poslabšali. Rusi so nezadovoljni, ker se Anglija in Amerika vdajata upanju, da bosta lahko zmagali s čim manjšimi izgubami in zato podaljšujeta vojno, dočim bi Rusi radi vojno končali že letos. Poročajo tudi, da je tajnik sindikata angleškega delavstva Citrlne po povratku iz Rusije izjavil, da so propadla angieško-ruska delavska pogajanja, ker so zastopniki ruskega delavstva zahtevali drugo bojišče še letos. Ker angleški zastopniki niso imeli potrebnih pooblastil, so se morali omejiti le na to, da so izrekli željo, da se ustvari drugo bojišče. Zastopniki angleških delavcev so dalje ohliubili, da bodo svoje tovariše obvestili o stališču in zahtevah ruskih delavcev. Drugi dopisi iz Londona poudarjajo, da je britansko časopisje v torek prvikrat priznalo, da so se odnošajl Anglo-sasov do Rusov zrahljali. »News Chronicle« in »6aily Herald« ter »Newyork Herald Tribune« opozarjajo, da nepričakovani od-poklio Litvinova ni bil sporočen po redni diplomatski poti, pač pa se je zanj izvedelo šele iz moskovskega radia. Zaradi tega se opaža v vrstah anglosaške diplo- I macije začudenje in nemir. >News Ch ' odprtja drugega bojišča, ni bilo ugodeno. Kar se pa tiče napbvedanja bližnje konference treh ob sodelovanju Sovjetske Rusije, pa sotrudnik DNBja zatrjuje, . da je treba politični del razgovorov med Anglo-sasi in Sovjeti smatrati onkrat za vselej za zaključeno na temelju koncesij, ki so bile že dane, ln da je zato docela odveč misliti uu novo izmenjavanje pogledov. Nevtralni časnikarji na ogledu Milana Milan, 26. avg. s. Sest časnikarjev is nevtralnih in zavezniških držav je v spremstvu zastopnika ministrstva za ljudsko omiko v Milanu obiskalo predele, ki so bili ob sovražnikovih letalskih napadih najhuje prizadeti. Časnikarji so se na lastne oči prepričali o škodi na umetniških stavbah in kulturnih spomenikih, prepričali se pa tudi o razrušenju stanovanjskih delov mesta, kjer ni bilo nobenega vojnega cilja, tovarn, vojašnic, skladišč ali pa železniške proge, ki bi mogla dati povod zu odmetavanje toče rušilnih in zažigalnlb bomb iz nasprotnikovih letal. Japonska poročila o izgubah izkrcanih ameriških čet Tokio, 26. avg. s. Japonski cesarski glavni stan objavlja, da se je pri Novi Georgiji in pri Velli razvila močna nasprotnikova protiofenziva. Vzlic občutni maloštevilnosti so Japonci vzdržali srdite boje z nasprotnikovimi silami, ki so 60 izkrcalo 30. julija, tor jim zadali kar najhujše izgube. Siloviti boji potekajo severno od Munde na odseku Tairoko. Samo v kopenskih bojih je nasprotnik izgubil nad 10.000 mož. Pri otoku Vella so Amerikauci vrh tega Izgubili številne prevozne ladjo. Japonske letalske in pomorsko sile so v tesnem sodelovanju s kopenskimi oddelki preprečile prihod novih ameriških ojačenj. Amerikanci še vedno nadaljujejo s svojimi napadi, vendar jih Japonci zadržujejo. Z nekega japonskega oporišča na Tihem oceanu, 20. avg. s. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so ameriške sile na Novi Gvineji izgubilo v zadnjih mesecih zaradi bojev in tropskih bolezni okrog 60 odstotkov svojega števila. Izgubile so 11.000 mož, vštevši sedem tisoč vojakov, ki so padli v vojaških nastopih. Roosevelt govori v kanadski zbornici Buenos Aires, 26. avgusta, s. Predsednik Roosevelt je prispel v Ottawo in imel tam govor. Roosevelt je prvi predsednik Združenih držav, ki je prišel v kanadsko prestolnico med svojim predsednikovanjem. Roosevelt je poudaril, da tudi na Združene države vpliva vse tisto, kar se dogaja onstran morij in na drugih oelinah in da zato Ameriki ne more biti vseeno, kaj se tam dogaja. Potem je rekel, da so nekateri Amerikancl ln Kanadčani pred letom izrekli mnenje, da bi morali umakniti z drugih bojišč čete, da bi preprečili grozeči vdor Japoncev na ameriško celino. To so ni zgodilo, pač pa so Amerikanci izpolnili vse obveznosti na drugih bojiščih. Končal je z zatrdilom, da vlada med Združenimi državami ln Anglijo popolno soglasje in da so bili na seetanku v Ouebecu sprejeti 7ejiki sklepi. Zatrdil je tudi, da prav nič ne more razdvojiti zaveznikov. Odlikovanja nemških generalov Berlin, 26. avg. s. Hitler je podelil hrastov list k viteškemu križu želez, križa sledečim častnikom: generalu Hansu von Hundu. poveljniku oklepno divizije, polkovniku Aleksandru Corandu, poveljniku grenadlrskega polka, generalu oklepnih čet Reinhardu Straussu in generalu armadnega zbora Dietrichu von Sauehenu. Tako Je sedaj že 280 vojakov nemške vojske prejoio to visoko vojaško odlikovanje. gusta južno od VJazme v 30 minutah 11 oklepnih voz Izincd 32. ki so napadala na tem prostoru. Pred vzhodno sicilsko obalo so dosegla hitra nemška bojna letala pri dnevnih napadih bombne zadetke težkega kalibra na sovražnikove prevozne ladje srednjo mere. Nad zasedenim zahodnim ozemljem so nemški lovci včeraj sestrelili dva tožka ameriška bombnika. Nekatera lahka sovražnikova letala so preteklo noč Izvedla vznemlrjevalne polete nad severnim nemškim ozemljem. Zaradi bomb, vrženih brez načrta, je nastala neznatna škoda na poslopjih. * Berlin, 26. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija poroča o položaju na vzhodnem bojišču In pravi, da jo njegova značilnost v tem, da doživljajo Sovjeti vzlio ogromni porabi ljudi in vojnega blaga same ncuspohe. Ako primerjamo skromne ozemeljske osvojitve Sovjetov v vseh 51 dneh poletne bitke, nam šele potem stopijo pred oči uspehi nemškega vojnega vodstva, ki hoče nasprotnika utruditi in o pravem trenutku udariti po njem. Glavni cilj sovjetskega poveljstva je bil, obkoliti in uničiti večino nemške južne vojske, dospeti do Dnjepra in tako zasesti predragoceno ozemlje. Dba načrta sta spodletela, kajti niti boji na kubanskem mostišču, niti velika bitka pri BjcI-gorodu ln Harkovu nistu privedla do obkolitve nemških vojska. Vrh tega je tudi pri Orlu nemška gibčna obramba ostala tako rekoč nedotaknjena, kajti tamkajšnje sovjetske osvojitve niso bile vredne ogromnih žrtev, ki so padle. To drži, ako upoštevamo, da so tisti kraji zaradi nepretrgunih več tedenskih bojev izgubili sleherni gospodarski pomen, z vojaškega stališča pa so osvojena področja skoro nepomembna, ker so nemška poveljstva pravočasno poskrbela za umik na vnaprej pripravljene postojanke in s tem skrajšala bojno črto. Prav isto velja za bojišče ob Miusu in Srednjem Donou ter za bitko pri Bjelgorodu, kjer se Sovjetom ni posrečilo predreti nemških črt. Sovjetski napadi zahodno od Vjaz-me in na odsekih i>rl Stari Kusi in južno od I.adoškega jezera izvirajo iz prav istih nagibov. Predvčerajšnji boji so potrdili poprej navedene ugotovitve. Čeprav so Sovjeti v strahovitih bojih ob Miusu, pri Izjumu in Harkovu nekoliko napredovali, pa zaradi občutnih izgub niso mogli izkoristiti doseženih krajevnih vdorov. Nasprotno pa so bili vsi nemški' protinapadi kronani z uspehom. Drzna junaštva italijanskega podmorničarja Pomorsko oporišče X, 26. avgusta, e. Zdaj so se zvedele nekatere zanimive podrobnosti o sijajnem nastopu italijanske podmornice pod poveljstvom poročnika bojne ladje Alberta Donata, nastopu, ki je spričo okoliščin, ob katerih je bil izveden, znova potrdil izredne vrline poguma in veličastnega bojnega duha, ki ga je pokazal poveljnik ne samo pri tem, temveč že pri prejšnjih bojnih nastopih. Poročnik Donato, ki se jo rodil v La Spezii, je zdaj star okoli 29 let ter je eden tistih častnikov, ki so v sedanji vojni posvetili vse svoje bojno udejstvovanje pod-morniškemu vojskovanju. Dvakrat ga Jo omenjalo uradno vojno poročilo v dveh tednih, in sicer 14. julija zaradi nastopa, pri katerem je bil potopljen 14.000 tonski parnik, v uradnem poročilu št. 1183, izdanem 21. avgusta, pa zaradi nekega drugega nastopa, ko je bil potopljen en rušilec, drugi hudo poškodovan. Poveljnik Donato je plul s svojo podmornico v vodah severno od Sicilije. Bilo je okoli pol 11 ponoči, ko je oglednioa opazila v daljavi kakih 5 km dva sovražnikova rušilca. Poveljnik se je približal na majhno razdaljo sovražnemu ladijskemu sprevodu, proti kateremu je potem izstrelil celo vrsto torpedov. Nato se je podmornica naglo spustila v globino. Poteklo je nekaj trenutkov, nakar sta se slišali dve silni eksploziji, hidrofoni pa medtem niso zaznamovali nobonih glasov, no od blizu ne od daleč. Poteklo je potem šo šest minut, in že so je zaslišala prav tako močna oksplozija, kakor sta bili prejšnji dve. Morda se je bil razletel kotel na enom od potopljenih rušilcev. Po drugi strani pa italijanske podmornice tudi ni napadla nobena globinska bomba. Podmornica je bila v globini potem še kakšni dve uri, nato se je spet dvignila, da bi napolnila akumolatorje. Na površje je prišla zelo blizu, komaj kakih 1000 m proč od sovražnikovega rušilca, očitno enega od tistih dveh, ki ju je podmornica prej videla, a še ta je bil zdaj ves zavit v oblak dima. Da ne bi sovražnika opozoril nase, je poveljnik Donato takoj zapovedal, da se mora podmornica znova pogrezniti v globino. Potekla je potem spet cela ura in hidrofoni so zaznamovali nov šum, ki je prihajal oNow-york Times« pa se sprašuje, kdo bo odločil o usodi Evrope, ali Rusi ali Anglo-sasi. Berlin, 26. avg. s. Kratko poročilo, ki je najavilo prihod nemške pomožno križarke »Thorn« v japonske vode, je odprlo novo stran slavne zgodovine vojnih dojanj pomožnih križark. Neogibna tajnost, v katero so zavita dejanja te vrste ladij, se je spremenila že v logendarnost. Posebno ladja »Thorn« je poBtala slavna, ker se je bila že trikrat spustila v boj s pomožnimi angleškimi križarkami. ki so bile močneje oborožene, pa je vselej iz bitke Izšla kot zmagovalka. Na Južnem Atlantskem morju je s svojimi topovi obdelala dve veliki pomožni križarki »Alcantero« ln »Cornovan«, ki sta morali poiskati zavetja v nekom nevtralnem pristanu. Februarja 1941 je bila po točnem topovskem ognju »Thorna« v srditi bitki zadota velika križarka »Voltaire«. Ladja se je izogibala spopadov, razen v primerih, ko Je to postalo neogibno zaradi večje brzlne ln boljše oborožitve pri nasprotniku. Znan je tudi primer pomožne nemško križarke »Kormoran«, ki je v boju potopila veliko nasprotnikovo vojno enoto, pomožno križarko »Sydney«. Tedaj je šel po zlu tudi »Kormoran«, vendar se jo njegova posadka srečno rešila na avstralsko obrežje, dočlm je posadka >Sydneya< Izginila v valovih. V podobnih okoliščinah je končala tudi pomožna križarka »Ataltis«, ki je potopila za 150.090 ton brodovja. Zmagoviti Angleži niso storili nič za rešitev njene posadke, katero sta slučajno našli neka Zavezniški načrt za napad na Japonsko izdelan? Bern, 6. avgusta, a. Iz Quebeca poročajo, da so časnikarji, ki so poslušali na konferenci tiska Rooseveltove in Churohlllove izjave, imeli vtis, da so bili do podrobnosti izdelani in sprejeti načrti za ofenzivo proti Japonski, medtem ko so o evropskih vprašanjih razpravljali samo površno v pričakovanju skorajšnjega dogodka, ki naj bi bil vprav sestanek troh. Tokrat časnikarjem, ki običajno takšne pravice uživajo, niso dovolili zastavljati vprašanj. nemška in italijanska podmornica. Sijajni pa so bili tudi nastopi pomožne križarke »Komet«, ki je bila prva nemška ladja, ki so ji je posrečilo odpluti v Sibirijo ln se v jeseni 1940 pokazati na Tihem morju. Ta jo bila strah In trepet vseh angleških mornarjev, ki so pluli po teh morjih. Zakaj je bil Litvinov odpoklican iz Amerike Bukareita, 26. avg. s. Po sodbi ravnatelja »Curentula« naj bi do odpoklica Litvinova v Moskvo prišlo zgolj iz političnih razlogov, kar da potrjujejo tudi očitki, ki jih je bila prinesla moskovska »Pravda« na račun Angležev in Amerikancev, češ dn so sedanji vojni dali prepočasen tek. Litvluovljev od-poklio jo v zvezi s tem, da Sovjeti niso hoteli pojasniti svojega stališča do Japonske, ki jo je Amerika imela za glavnega sovražnika. Takšno vedenje Rusije je v skladu z njenimi lastnimi računi, ki so čisto nasprotni angleškim In ameriškim, čeprnv se Anglija hoče izogniti jasni izjavi, ki bi privedla do poloma njene pomirjevalne akcije, ki je spričo vedno večje Stalinove napadalnosti težka. Napovedi o prelomu med Angleži, Amerikanci in Rusi Carigrad, 26. avgusta, s. »Tasviri Efkar* prinaša članek, ki ga jo napisal njegov sotrudnik Pejanl in v katerem pisoc pravi', dn so nesporazumljonja med Anglosasi in Rusi zdaj postala že tako huda, da že grozi, da so bodo vezi med temi tremi državami pretrgale. Odpoklic Majskega In Litvinova ter dej-»tvo, da so ju zamenjali z drugorazrednima osebnostima, upravičuje domnevo, da so Sovjeti izgubili že vsako upanje, da bi se mogli z zavezniki sporazumeti glede upostavitvo drugega bojišča, zlasti pa glede bodoče ureditve Evrope. Barcelona, 25. avg. s. Iz Rima je semkaj prispel španski veleposlanik pri italijanskem dvoru, ki je takoj nadaljeval pot v San Sebastian. ftrm x »SLOVENSKI DOM«, dne 26, avgusta 1943. Štev. 194. Razdeifevanfe živil v septembru A. Mesto Ljubljana: Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani se lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakaznica (modre barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke: na roosec: 2000 er živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin), 500 gr sladkorja, 500 gr soli, 200 pr fižola na odrezek >801«, 100 gr paradižnikove mezgo na odrezek »802«, 100 rrr pralnega mila. 100 gr toaletnega mila na odrezek »808«; na teden (vsako soboto): meso v količini, ki bo sproti določena proti odvzemu odrezkov 810, 811, 812 in 813. — Glede delitve inaščob in drugih racionira-nih živil bodo potrošniki pravočasno obve-Sčenl. 2. Dodatna živilska nakaznica SDI (za ročne delavce): na dan: 100 gr kruha ali 82-6 gr krušne ali 150 gr koruzne moko. 3. Dodatna živilska nakaznica SDI+II (za težko dolavco): na dan: 200 gr kruha ali 185.3 gr kruSne ali 300 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr riža. 4. Dodatna živilska nakaznica SDI+II+ III (za najtežje delavce): na dan: 300 gr kruha ali 248 gr kruSne ali 450 gr koruzne moke: na mesec: 600 gr riža. 5. Posebna dodatna živilska nakaznica za kruh (za zavodarje, noseče žene itd.): ■ Ko se milijoni brišejo iz knjig »Tabulirenge« in »iztabulirenge« so bili posli, ki jih je preprost kmečki človok pred 80 in več leti uvaževal z največjo spoštljivostjo in se je zlasti bal iu križal vsake >tabulirunge«. Stari kmetje so hranili zemljiškoknjižne listine dostikrat doma pod kakimi Špranjami, da so jih potem prinašali na sodišče v primeru potrebe vnc r.upraSene in od muh opikane. Največjo važnost pa je kmečki človek vedno polagal na to, da je s svojega posestva ‘ Vnšal izbrisati vse mogoče, male in veliko dol-i;oVe. Tudi v sedanjih gospodarsko važnih časih so izbrisi hipotečnih posojil in dolgov za marsikaterega lastnika nepremičnin posebnega pomena. In zemljiška knjiga, ki nam je pokazala, kako velika posojila ho bila vknjižena na razne nepremičnine v prvi polovici tega leta, nam tudi pokaže, koliko posojil in dolgov Je bilo v prav i«tem času izbrisanih in črtanih v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi je še vedno na dnevnem redu izbris prav starih dolgov v goldinarjih, kronah in dinarjih. V prvih šestih mosocih lotos je zemljiška knjiga izbrisala pri 5 nepremičninah stare dolgove v skupnem znesku 16.000 goldinarjev, pri 17 nepremičninah so bili izbrisani kronski dolgovi v čednem znesku 1,307.244 kron. Na neki nepremičnini v Ljubljani ;t> bilo izbrisano veliko posojilo v znesku en milijon kron, ki je bilo vpisano prva lela po končani prvi svetovni vojni. Na zemljiščih vknjižena dinarska posojila »e naglo izbrisujejo. V prvi polovici tega letu jo bilo jaaaokrajncm sodišču podanih že 119 predlogov 'za izbris posojil v skupnem znesku 22,055.538 din. Naposled so bila izbrisana posojila, ki so bila najeta v zadnjih dveh letih. Podanih je bilo 41 predlogov za izbris posojil v skupnem znesku 1,423.000 lir. lij ubij ana Koledar Četrtek. 2C. velikega srpana: Zaflrln, papež in mučenec: Bernard OflSki, »poznavalec; Abundij, mučenec. Petek, 27. velikega srpana: Jožef Kala-ssnSkl, spoznavaleo ln ustanovitelj reda; Evtallja, dovica ln mučenica. Obvestila Cene domačega krompirja Visoki komisariat Je na predlog Pro-voda določil naslednje cene za prodajo domačega krompirja pridelka leta 1943: Bdeči krompir tip Woltmann za 100 kg 145 lir in za vse ostale vrsto 170 lir za 100 kg franko nakladalna postaja. V prodaji na drobno v Ljubljani s» navedene cene zvišajo zn 30 lir za 100 kg ln cona za potrošnike je naslednja: za krompir rdeči tip vvoltmann 1.75 lire za 1 kg in za ostale vrste 2 liri za kg franko trgovina vštevši vse javne dajatve. Bdeči kril sporoča: Paketi za oivilne internirance v taborišču v Visou se od dane* dalje zopet sprejemajo. Ker so bodo paketi odpremljall direktno s tovornim avtomobilom, ni treba, da bi bili zaSiti v juto ali platno. Zadostuje lesen zabojček ali pa trpežna škatlja 1* lepenke, ovita v močan papir. Za ostala taborišča olvilnlh internirancev ln za osebe v zaporih je paketni ^ promet do nadaljnjega še vedno ustavljen, i na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne ali 225 gr koruzne moke. 6. Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 8 let): na mesec: 1000 gr riža, 500 gr sladkorja. 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrozek >4<). 7. Dodatna živilska nakaznica OMb (za otroke od 3—9 let): na mesec: 500 gr marmelade. 8. Dodatna živilska nakaznica GMc (za mladino od 9—18 let): na mesec: 500 gr marmelade I. Nakazilo za nabavo marmelade (za osebe stare nad G5 let): na mesec: 500 gr marmelade. It. Dodatna živilska nakaznica za kruh za bolnike: na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne ali 150 gr koruzne moke. II. Dodatna živilska naakznlca za meso za bolnike: na dan: 180 gr mesa. B. Občine v pokrajini: Na odrezke živlskih naakznlo. izdanih od ostalih občinskih preskrbovalnih uradov, se lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakaznica (rumene barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne ali 225 gr koruzne moke; na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin). 500 gr sladkorja. 500 gr soli. 100 gr pralnega mila. 100 gr toaletnega mila na odrezek >301«. 2. Na dodatne živilske nakaznice SDI. SDI+II. SDI + II+I1I ter posebno dodatno za kruh pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani. 3. Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let): na meseo: 1000 gr riža in 500 gr sladkorja, 500 gr marmelade. 4. Nakazilo za nabavo marmelade (za otroke od 3—9 let): na mesec: 350 gr marmelade. Prepoved prodaje nahrbtnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Clen 1. Prepoveduje so vsakršna prodaja nahrbtnikov vseh vrst in oblik. Clen 2. Vsi nahrbtniki, ki jih imajo v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajalci, uvozniki in trgovci na debelo in na drobno, so postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu in jih morajo Imetniki prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v petih dneh od dneva objave te naredbe. Clen 3. Prav tako so postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu nahrbtniki, ki bi se izdelali ali uvozili v pokrajino po objavi to naredbe. Proizvajalci morajo do petega dne vsakega meseca prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu količino, ki so jih izdelali prejS-nji mesec. Prav tako morajo vložiti uvozniki prijavo v petih dneh od uvoza. Zamenjava osebnih izkaznic Ljubljana, 26. avgusta. Vse moške od 15 do 50 leta starosti, ki ko obvezni imeti osebne izkaznice, opominjamo, naj ClmpreJ pridejo po nove osebne izkaznice v tisto poslovalnico, kjer so bili vložili prošnje za zamenjavo stare z novo osebno izkaznico, ker poteče veljavnost starih osebnih Izkaznic že 31. avgusta. Moške nad 60 let ter ženske, ki bo dozdaj vložile prošnje za zamenjavo osebne izkaznice, bodo novo izkaznico lahko dobile od 6. septembra dalje, ln sicer vsi na magistratu, soba št. 37, v prvem nadstropju, nad trgovino mestne elektrarne, Mestni trg 2. S Spod. Štajerskega Novi grobovi. V Mariboru je umrla 22-letna gospa Fani Marčičeva. Možu je zapustila dva otroka. Žalec v ogledalu sedanjega časa. Pod tem naslovom priobčuje mariborski dnevnik v najlepšem kraju v Spodnji Savinjski dolini med drugim nasledje: >V srcu Spodnje Savinjske doline leži starodaven trg Žalec. Ustanovil ga je Karel .Veliki, ko je preselil uporne Saksonce iz njihovega prvotnega bivališča. Ime Žalec se imenujo šele od leta 1147. Zgodovina trga Žalca je zelo pestra. Na cesti, ki veže Italijo s Štajersko, so se pomikali germanski fodovl proti jugu in Elm-ljanl v deželo. Na njej vlada vedno živahno življonje, obrt in trgovina cveteta skozi sto- s 41. Na gorečem otepu, s katerega so se utrinjale žaroče iskre v velikanskom repu, je jahal nočni škopnik ter se vozil nekaj časa nad pohorskimi kopami in vrhovi. Na vsem lepem pa je zavil proti htlnjskemu Vrhu in z njega nad Kotnikovo gradiSče, pod katerim je v nočni tišini in sreči čepela drvarjeva koča. Nad njo je nekajkrat zaokrožil, nato pa se strmo spustil ter končno sedel na strohino sleme. V strehi je iskal lesen dimnik, kakršnega Imajo vse pohorske koče, toda iskal ga je zaman, ker koča je bila dimnica z odprtim ognjiščem in brez dimnika. Šukri Saradzoglu - »sedlarjev sin“ Eden tistih redkih državnikov, ki so tudi ob najtežjih okoliščinah znali svoji domovini prahraniti grozote vojne 42. Skopni k je sleme skodlaste strehe preja-hal do roba, kjer so se začenjale svlsli^Bko-zi špranjaste svlsll je izpod odprtega podstrešja uhajal dim na prosto, škopnik pa je za svoj dim ubral prav obratno pot; skozi s visli je jel v podatreSje j) Ih a ti dušeči dim-Pihal je vedno močneje ln že Je bila kočs-polna dima. Dim pa se je gostil in gostil, so potežil ter jel padati vedno niže, dokler bo ni dotaknil poda tor se mirno vlegel po vsej notranjosti. Tedaj je škopnikov dim kot dušeča mora sedel na prša vseh treh, drvarjat matere in sinčka, ter jih dušil. Med polit, osebnostmi nove Turčije so na eni strani takšne, ki so se pojavile na obzorju v dobi prevrata in ki o njih lahko rečemo, da so sinovi Kemala Ataturka, na drugi strani pa osebnosti iz tistih rodbin, ki so bile že v sultanovi Turčiji zavzemale vodilna mesta. Med temi slednjimi je tudi sedanji turški zunanji minister Nuinan Me-nemendzoglu, med prvimi pa ministrski predsednik šukri Saradzoglu. Nič ni za tega moža bolj značilnega kakor dojstvo, da sl je tedaj, ko si je moral vsak turški državljan izbrati svoj priimek, navzdel priimek »Saradzoglu«, kar v turškem jeziku pomeni toliko kot >sedlarjev sin«. S tem je sedanji turški predsednik vlade, ki s predsodnlkom republike Inenijein vodi usodo Turčije, hotel povedati javnosti, da je iz preprostega rodu. Njegov oče je imel v Smirni sedlarsko dolavnico, iz katero je mladi Šukri naredil prvi korak v Bvet ter se začel bavitl s politiko ter nazadnje dosegel najvišje mesto v državni službi, in sicer v zgodovinskem in zelo kočljivem trenutku. Njegovi starši so hoteli, da bi Šukri po-| stal navadni uradnik. Zelo lahko se je učil j in jo zaradi svoje izredne bistrosti postal že i v svojih mladih letih ravnatelj Trgovske * šole v svojem rojstnem mestu. A to mlademu Šukrlju še ni bilo dovolj. Pot ga je gnala naprej v Bolgijo, nato pa v Švico, kjer je nadaljoval svoje Šolanje ter postal doktor političnih in gospodarskih ved. Začel se je bavitl potem s politiko ter napisal celo vrsto manjših del. V dobi, ki je bila za njegovo domovino odločilne važnosti, je bil spet v Turčiji. Leta 1921. je bil v vrstah najožjih sodelavcev Kemala Ataturka ter Je postal zelo znan. Boril se je za osvoboditev izpod grškega jarma ter se po zmagi pri Sakarljl vrnil v Smirno. Vojaška služba je bi (a s tem zanj končana. In začela bo je doba njegovega političnega delovanja. Leta 1923 je bil Saradzoglu izvoljen za poslanca velike turške narodne skupščine. Leto dni pozneje je bil že državni podtajnik, še istega lota pa je postal finančni minister v vladi Izmeta Ine-nija. Leta 1926. je zamenjal svoje ministrsko mesto ter postal pravosodni minister. Uvedel je važne spremembe v turški zakonodaji ln sodnem postopku samem. Toda od tega časa dalje je bila Saradzo-gluju čedalje bolj pri srcu zunanja politika. Še vedno niso pozabili njegovega temeljitega zunanjepolitičnega govora, ki ga je imel meseca maja 1936, ln v katerem je dejal med drugim: »Tudi v bodoče bomo sklepali varnostne pogodbe, tudi če smo člani še tako velite Zveze narodov«. S tem je naznačil Bmernico turške zunanje politike. Politika prostih rok Saradzoglu je že tedaj, ko je bil še pravosodni minister, užival velik glas. A v središče političnih dogodkov svoje države pa je utopil in postal najvplivnejša osebnost v Ankari -ln je bil za predsednika turške republike Imenovan Izmot Inenl. Saradzoglu jo prevzel zunanjo ministrstvo. Turška zunanja politika je todaj preživela kočljivo dobo. Ze se je bila začela angleška In francoska politika obkoljevanja Nemčjie, ln Turčija je morala misliti na bvoJo varnost ter na to, da ne bi postala plen tujih teženj, pač pa, let ja. O tem pričajo zanimive najdbe denarja, med njimi »Brežiški in Savinjski pfenigi«. Tudi Turki bo nekajkrat obiskali trg in ga leta 1471 popolnoma Izropali ln zažgali. Nad trg je prišla tudi kuga ln razsajala posebno v letih 1680—1682. V bližini Žalca je stala od protestantskih deželnih Btanov v letih od 1582. do 1588. sezidana protestantska eorkev, ki so jo 18. januarja 1600. ob priliki reformacije razstrelili. Po letu 1848. je bil Zaleo osrednja točka slovenskega gibanja, katerega so prenesli Iz Ljubljane na Spodnje Štajersko, in v tako imenovanih >taborih« v letih 1868. In B18. je Žalec dosegel vrhuneo dela v povezanosti trga s prebivalstvom. Po prvi svetovni vojni je v Žalcu zacvetelo hmeljarstvo. Znameniti južnoštajerski hmelj so začoll razpošiljati po vsem svetu; Zaleo je postal osrednja točka hmeljske trgovine. Jožefu BUgerju, oskrbniku veleposestva v Novem Celju, se mora Savinjska dolina zahvaliti na dobičkanosnem pridelovanju hmelja. Nato nadaljuje pisec, da je po priključitvi Savinjske doline 2alee po zaslugi krajevnega vodje in njegovih sodelavcev zelo hitro napredoval. Krajevna skupina poseduje ter ima 154 rednih ln 2486 izrednih članov z 831 družinami. Krajevna skupina poseduje dva domova, v ' katerih imajo politična in strokovna predavanja. Iz Novega mesta t V Novem mestu je po dolgi trpljenja polni bolezni v 62. letu starosti umrla gospa Franja Malasck. Pokojnica je bila velika dobrotnica revežev. Pogreb je danes ob 3 popoldne na mestno pokopališče v Novem mestu. da bi si ohranila proste roke. Zato je znova potrdila Balkansko zvezo v upanju, da bi Balkanu prihranila vojne grozote, zakaj nad njegovim obzorjem bo se bili že začeli zbirati temni oblaki. Toda Grčija in Jugoslavija pozneje nista hoteli, nista znali ali pa nista mogli ohraniti tistega svobodnega odločanja, kakor ga je znal obdržtl Saradzoglu v svoji državi Turčiji, ter sta zašli v vojno. Balkanska zveza se jo razbila, Turčija pa, ki je z budnim očesom gledala predvsem na svoje koristi, je ostala nevtralna. Angleško-francosko-turško zavezniško pogodbo, podpisano oktobra 193!t, so v Turčiji razumeli kot varnostni in samoobrambni korak, no pa kot nekaj, kar bi Turčijo zapletlo v vojno za (uje koristi. In Saradzoglu je znal ohranitt povsem svobodno nastopanje, ki je bil ln jo nujen predpogoj za izvajanjo nevtralnostne politike, ki jo hoče turška vlada in turški narod. Kako svobodno nastopa Turčija v svoji zunanji politiki, se je pokazalo junija 1941, ko je po zlomu Grčije in Jugoslavije Saradzoglu podpisal prijateljsko pogodbo z Nemčijo. Zavezništvo z Anglijo ni oviralo Turčije, da ne bi ohranila z Nemčijo rednih in plodonosnih gospodarskih ter političnih odnošajev. če pri kakih mednarodnih pogajanjih Turčiji niso mogli dovolj zagotoviti svobodnih rok, Turčija pogodbe enostavno ni podpisala. V tem oziru je značilno Saradzo-glujevo poslanstvo v Moskvo meseca aprila 1939, kjer so kremeljski veljaki zahtevali stvari, ki turški vladi niso jamčile ne suverenosti in ne svobodnega odločanja. Čeprav je bilo turško-sovjetsko prijateljstvo eden glavnih temeljev turške politike, se Saradzoglu vendarle ni pomišljal oditi iz Moskve ter zapustiti tam vzdušje resnične hladnosti in Bovraštva. Po smrti Refika Sajdama, je lani postal Saradzoglu predsednik turške vlade ter ima na tem mestu še več možnosti kakor pa kot zunanji minister, izvajati takšno splošno politiko, kakor se jo je bila oprijela Turčija. Kot ministrski predsednik je Saradzoglu potrdil voljo Turčije, da ostane nevtralna in b tem tudi dokazal, da so ostala brez uspeha vsa prizadevanja Anclosasov, dl bi Turčijo Bprvili v nevarnost ali jo vsaj zlorabljali. Saradzoglujevo ime bo spričo tega ostalo zapisano v zgodovini kot Ime enega tistih redkih državnikov, ki so znali ohranitt mir v svoji državi tudi ob najtežjih okoliščinah. Pri tem njegovem prizadevanju pa ga ne podpira le predsednik turške republike, temveč ves turški narod, in mu je za uspehe, ki jih je dosegel, brez dvoma hvaležen, saj je Saradzoglu eden tistih mož, ki bo Turčiji vse dotlej In bodo, kakor kaže, tudi v bodoče prihranili grozote vojne. Joit Mahniči IL J&. P Nadaljevala sta pot, večinoma pod pripekajočim soncem, slepeče belo kroglo, za katero se je zdelo, da je za kratek čas nepremično obstala sredi mogočnega nebesnega svoda, le včasih ju je blagodejno osvežila senca košatih bukev, ki so s svojo krošnjo sogale mestoma globoko nad cesto. Skrivnosti z nevidnega bojišča V o b u n s k i spom i n i i ■ p i »in e Tinetu je pot prehitro minevala. To dekle bi spremil do konoa sveta. >Stanujete daleč, gospodična?« »Preoejl Na oni strani, pri Sv. Janezul Imamo svojo weekend-hišlco!« In začela je kramljati o njihovem počitniškem domku, ki ga je uredila ona sama in ga tudi pospravlja zdaj, ko je mama nekaj bolna. >Ob priliki nas obiščite, gospod Hodniki« ga je povabila. Nekaj ovinkov pred njima se je zateglo oglasila avtomobilska hupa in kmalu nato je komaj slišno pridrselo pred njiju razkoS-no, bleščeče vozilo. Kaki trije mladi, elegantno opravljeni ljudje bo jim pomahali v pozdrav in poskakali zapored z njega: >Pote smo prisil. Lili I Nismo mogli strpeti brez tvoje druščine!« >Moji prijatelji!« je pojasnilo dekle, živahno sprejelo prišlece in jim predstavilo slikarja. Takoj nato so so poslovili: >NajIep-i ša vam hvala za vodstvo po ateljeju, go-i i spod Hodniki Skoraj hi bila pozabila: kdaj Nasvidenje!« III. . Pozibaval se je po morju njenih gostih, črnih las, se grel ob njenih žametno toplih rjavih očeh, pil rdečo sočnost njenih ljubkih, oblih ustnic in se odpočival v jamicah njenih prijetno polnih lic. Njegov pogled je ostajal nepremično zamaknjen v njen obraz. Potem je slikal njeno belo. prosojno bluzo, ki je kakor srebrno lesketajoča še pena oblivala njene brsteče grndl. Ooplč mn je drhtel v roki, ko je prenašal na platna tisti slept-Sl Nikdar se mi vožnja v London ni (ia'’-1 ■ • • zdela tako kratka. >Sem vas zelo utrudili« jo je vprašal, ko S postaje sem se odpeljal v urad pol- (l mu je, kakor navadno, že dobro nro »bdela, kovnika Sullivana. 11 odložil paleto in si obrisal roke v haljo. Sto- Sullivan me je sprejel nenavadno pri-#P1' J« * pisalni mizi vzel U padala album jazno in prisrčno. Spraševal me je, kako reprodukcij svetovnih mojstrov in ji ga po-je kaj z mojim zdravjem. Dejal sem mu, nudil: »Oprostite me, prosim, za trenutek! da j« odlično. Rad bi bii že zvedel, za- (i Takoj se vrnem!« kaj me kliče. Bil sem malo nepotrpežljiv, Odhitel je iz ateljeja. Lilijana je odprla zakaj vedel sem, da ima za bregom ne- I' knjigo ln jo prelistavala; gledala je veči-kaj nevsakdanjega, nekaj važnega. I* noma znane ji umetnine iz renesančne in ba- A še preden sem pričakoval, da bo I* ročne dobe, dokler bo ni ustavila pri podobi prišel z besedo na dan, se je kar na le- I1 v »ončnom zlatorjavem tonu. Njeno pozor-pem obrnil k meni, me prijel za rame, 11 nost je priklenil predvsem fantek, odet v me pogledal v oči in vprašal: I* ovčji kožuh, s poltjo kakor ajdov cvet in »Ali bi bili pripravljeni odpotovati »' mleko, z bujnimi, kodrastimi lasmi, velikimi, takoj, da izpolnite posebno nalogo, ki bi ' rjavimi očmi z ljubkim noskom m okroglo vam io radi zaupali? bradico in usteoaml kakor zrel češnjev sad. To je eno izmed tistih’ vprašanj, ki < »‘rok je bil poln nekakšne južnjaške sočno-poženo kri v glavo vsakemu dobremu J f) in ljubkosti, zdravja in brezskrbnosti. Ll-častniku, ki ve, kaj je njegova dolžnost. »Jana se kar ni mogla ločiti od njega in ko n , . ... ju- i .J: -i0 slikar vrnil, so njene oči *e vedno le- Pri Sullivanovih besedah je tudi me- ,| . . ni začelo srce biti močneje. Udaril sem s.|P ' petami, se postavil v pozor ter odse-J, >0. .El divino pastor1! Vam Murillo zelo kano odgovorili ,l ugaja?« , ,| (Dalje) (Dalje) j