94 številka*
Maribor, dno 13. novembra 1916
Letnik VIII.
Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	KIO”—
Pol leta .	.	.	,	5 —
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno.	.	.	„	1'—
Zunaf Avstr lic:---
Celo leto	.	.	„	15”—
Posamezne številke — IO vinarjev. -
fatserali ali oznanila
se računajo po 12 vin. •d čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža** izhaja v pon* deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Koroška ulica. 5. — Telefon šf. 113. I Neodvisen političen lisi za slovensko
ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Cesar Franc Jožef zbolel.
Cesarjev telesni zdravnik dr. Kercl pozvan v Sckönbrunn. — Zdravstveno stanje se že zboljšalo. — Cesar se včeraj udeležil sv. maše in sprejemal obiske. — Na bojiščih nič posebnega. — Asquith o vprašanju miru. —
Wilson izvoljen za predsednika v Severni Ameriki.
Cesar Frau© Još#f ssbcdkiL
Dne 11. nov.
C. kr. porocevalni uračl javila z dne 11. nov.: Kakor izvemo, Je Nj. Veličanstvo presvitli cesar par dni na majhnem nahodu bolan. Cesai”, ki se drži starega dnevnega reda, je sprejemal navadna po.ro-öiia.
Dne 12. nov. predpoMan.
Cesar je danes, kakor je navajen, bil ob 7. uri zjutraj v domači kapeli pri sv. maši, sprejel ob pol.
9.	uri generalnega polkovnika Boli ras a in je potem delal poldrugo uro. Ob pol 11. uri je prišel najviišji dvornik knez Montenuovo...in ob 11. uri ministrski predsednik Korber, ki je ostal pri cesarju do 12. ure.
Dne 12. nov. zvečer.
Lahki kataralični znaki pri Nj. Veličanstvu, presvitlem cesarju, so začeli tako povoljno pojemati, da se sme po prepričanju zdravnikov smatrati omenjeno nerazpoloženje za končano.
Dr. Kercl v Sehönhrunnu.
Cesarjevega zdravnika dr, Kercla so danes — dne 12. nov. — predpoldan pozvali v Schöhbrunn, kjer se je nastanil.
Obiski.
še bili vidljivi v daljavi 40 km. Kljub hudemu, obstreljevanju in neugodnemu vremenu so se vrnila vsa naša letala nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
Iz nemškega uradnega poročila.
Berolin, 12. novembra, Balkansko bojišče.
Armadna skupina maršala pl. 'M acken.se-n a : V Đ o b r u č i in ob Donavi nič novega.
Macedònsko bojišče.
Na zahodnem delu kolena, ob Črni so bili močni srbsko-lrancoski napadi po nemško-bolgarskih četah zavrnjeni. Pri kraju Palo g je sovražni sunek pridobil na ozemlju.
Wilson izyoljea
Iz Novega Jorka poročajo:
Wilson je zopet izvoljen za. predsednika se:ve-roameriške ljudovlade.	.
O tem se še poroča iz Haaga:
„United Press“ javlja, rda je dobil Wilson pri volitvah 8,563.750, Hughes pa 8,161,754 glasov. Izid glasovanja v državah Newliampshire in Minesota je še dvomljiv, Akoravno republikanci nočejo priznati, da je njih kandijdat Hughes prodadel, vendar se na splošno sodi, da ponovno uradno štetje glasov položaja ne bo več spremenilo in da, je torej Wilson kon-čnoveljavno izvoljen.
Stvar odcepitve Galicije pride v državni zbor,, rešila se bo torej parlamentarnim potom. Deviza avstrijskih Slovanov mora biti, da se v slučaju odcepitve Galicije mora prej zagotoviti nedotakljivost člana XIX., prosti narodni in gospodarski razvoj vseh narojdov, neomogočitev vsakega kulturnega boja, polna in nedotaknjena suvereniteta Habsburžanov ter popolna neodvisnost Avstrije od vsake zunanje države.
Asquith o vprašanju miru.
Angleški ministrski predsednik Asquith je imel na slovesni Guildhall-pojedini v Londonu značilen govor o vprašanju miru, Asquith je med drugim po-vdarjal sledeče:
T, u r e k je bil v Evropi vedno tujec in vsiljivec. Ce se bo Turku dovolilo, da še bo nadalje obstojalo njegovo gospodstvo v Evropi, še bo to bolje vodilo do tega, da bo od le vazal in pokoren agent nemških interesov in zahtev.
Dovolite mi, da navedem posebno značilen z-gled! K zasužnjenim plemenom, ki so največ trpel« pod turškim gospodstvom, spadajo Armenci, katere so Turki brez razlike morili, tako, da še je cel omikan in krščanski svet v naši deželi, v Rusiji in Franciji, še bolj pa v Združenih državah, na'd tem zgražal. Trpljenje tega naroda je vzbudilo živo sočutje in vse tri dežele so zbrale visoke svote, da bi se mu v sedanjem položaju pomagalo in bi se mu v bodoče vrnilo domovino. Ni mi treba reči, da angle* ška vlada ta prizadevanja gleda z veliko naklonjeno* st jo in je odločena, da mora priti do svobode in rešitve tega starega ljudstva. Nemčija, ki bi samo z e-nim migljajem lahko napravila konec tej organizira-ni vojski nasilja, in morenja proti krščanskemu ljudstvu in bi Jahko, če bi le hotela,, to preprečila, Nemčija gleda, ne da bi se zganila in — ali moremo to vedeti? — gleda morda to celo z dopadenjem, To je vzgled in sicer značilen vzgled za pravi pomen germanizirane Turčije.
Cesarja je obiskala dne 12. nov. ob 10. uri dopoldan nadvojvodinja Zita* ob 1. uri popoldne nad-vojvodinja Valerija, ob dveh popoldne prestolonaslednik Karl Franc Jože!,
Hajnovejie avstrijske uradno porodilo.
Dunaj, 12. novembra-
Uradno se razglaša:
Romunsko bojišče.
Pri O r š o v i in južno od prelaza S z u r -d u k smo pridobili ozemlja.
V dolini reke Alute srno sovražniku vnovič odvzeli nekaj postojank.
Severozahodno od S o o z m e z ö so poskušali Eumuni napasti osemkrat naše postojanke, toda bili so vselej brez ostanka odbiti. V južnem, delu gozdnatih K a r p a t o v pomnoženo vojno delovanj©-
Plen v, bojih pri prelazu Crvena veža od dne 10. nov. znaša. 18 častnikov, čez 10,00 mož in 7 topov.
Rusko bojišče.
Vzhodno od N a r a j o v k e je bil ruski sunek brezvspešen.
Italijansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Hofer
podmaršal.
DogeiNd ma morju.
Naša pomorska, letala so v noči od 11. na 12. nov., napadla italijansko mesto Padovo in s težkimi bombami polno zajdela, poslopje vojaškega poveljstva. kolodvor, infanterijsko vojašnico, so v poslednji, kakor tudi v mestu, povzročila požare, kateri so
Za maš obstoj.
Da obstoj slovenskega naroda na Štajerskem, Koroškem, v Trstu in Istri ni zasiguran, je vsakemu jasno. Vse naše upanje, da ne bomo izročeni narodni smrti, je slonelo dosedaj na razmerju nemških m nenemških narodnosti v Avstriji. A sedaj stojimo preji popolnoma spremenjenim položajem. Galiciji le obljubljena samouprava, gališki poslanci se izločijo iz parlamenta, Cehi, Slovenci, Rusini, Italijani in Rumuni stojimo v parlamentu (ne po ljudskem štetju!) naenkrat veliki večini nasproti.
Avstrijski Nemci že izvajajo posledice, pred katerimi morajo ostrmeti vsi manjjši avstrijski narodi. Čeprav ima naša ustava še dosedaj Član XIX., kateri ni niti ukinjen, niti odpravljen, vendar smejo nemške stranke in nemški časopisi z dovoljenjem cenzure zahtevati, da se ta član odpravi in uvede nemški državni jezik. Avstrija je narodnostna država in za to je bil član XIX, dosedaj najboljša zaščita vsake narodnosti. Nemci nimajo v Avstriji, če tudi odštejemo Poljake in Rusine, večine. Vsega prebivalstva v Avstriji je 28,567.898 ljudi, odštevši gališko prebivalstvo 8,025.675, ostane 20,542,223 ljudi. Old teh je ; Nemcev 9,950.266, torej nasproti drugim narodnostim skupaj še vedno manjšina. i
Posebno nas je osupnilo, kar je govoril poslanec dr. Groß na skupnem sestanku nemškim nacionalnih in krščanskosocialnih poslancev. Rekel je, da a k o niso potoki nemške kr vi, ki so jo pretočili, zastonj tekli, potem se mora u-resničiti: tesna politična, vojaška in gospodarska z-družitev z Nemčijo, upeljava nemškega, drž. jezika m odcepitev Galicije. rr*. f > ^ f: -
Francij a se bori ramo ob rajni z nami o Sommi in je tekom manj kot 14 dni ves vspeli silnih osemmesečnih sovražnikovih prizadevanj pri Verdünn, ki so ga prišla zelo drago, uničila.
Italija se neprestano in sigurno pomika proti Trstu. Rusija krepko izpolnuje z nezmanjšano silo in močjo svojo velikansko nalogo. Našemu r n m u n s k e m u zavezniku dajemo posebno priznanje občudovanja in hvaležnosti za sijajno in hrabro vstrajanje na njegovi fronti. Srbi igrajo dragoceno vlogo in niso nikdar poprej častnejšo razvili nepremagljivih lastnosti svojega plemena. Tudi P o r-t u g a 1 s k a doprinaša svoj delež k skupni stvari. Z ozirom na Grčijo govorim z upanjem, jaz želim., lahko rečem, z zaupanjem. Kakor cel svet ve, nismo šli mi in naš francoski zaveznik v Solun kot vsiljivec in kot kršitelj prava, temveč s privoljenjem grške vlade, kot prijatelji Srbije in Grčije. Mi nimamo in tudi nismo imeli nikdar nobenega prepira z Grčijo; napram njej gojimo globoko in odkritosrčno prijateljstvo. Kot velesila, ki jamči za obstoj mv rojdne neodvisnosti in svobode, želimo istočasno zv braniti, da ne bi bilo to ljudstvo od germanskega ljudstva udušeno. Grčija naj zopet zažge svojo luč, in se naj skaže, da je vredna svoje nesmrtne preteklosti !
Predno končam, mi dovolite, da spregovorim nekaj besed o sedanjem položaju. Glede n ansili nasprotnikov se nočemo udaj ati nobenim mamilom. Sovražniki so veliki organizatorji, izborni borilci na bojišču, oni so tudi, jaz nočem reči delavci polni umetnosti, vendar neutrudljivi na celo drugem polju, na polju nabiranja (pridobivanja). V tem oziru so njih prizadevanja naperjena proti dvema ciljema: Na to, da bi četverosporazum spravili v neslo-žnost in na to, da bi javno mnenje nevtralcev pridobili za-se.
Sistem, ki ga nemška propaganda rabi proti našim zaveznikom, posebno proti Rusiji, je naravnost proti stalnemu miru, Tam se mi postavljamo kakor velevlast, kateri gre za to. da se vojska nadaljuje in da hočemo preprečiti možnost posebej- kakor tudi s-plošnega miru. Predstavlja se nas kot ljudstvo, ki izposojuje denar za oderuške obresti, ki si iz municije in drugih potrebščin, ki jih pošiljamo in iz< pa-roplovstva, ki ga oskrbujemo, delamo ogromne dobičke. Slika se nas, kakor da bi izpolnjevali nalogo, katero bi nam predpisal Napoleon, nalogo naroda trgovcev, kakor da bi brezvestno in brezmerno izrabljali in izmozgavali stisko naših vojnih bratov.
Da, mir hočemo, a samo pod enim pogojem, da vojska s svojimi nedopovedljivimi težavami in nesebičnostmi ne bo zaman. O posebej miru se ne more govoriti in mir, ali pride slej ali poprej — nobeden frenotek nočem svojega prepričanja zatajiti, da bo ta borba vse naše pomožne vire, vso našo potrpežljivost in odločnost vzela v poštev — bo tak, ki bocle zgrajen na sigurni in trdni podlagi in bo dal tudi slabejšim zagotovilo za svobodo Evro|>e in za bodočo svobodo sveta.
Razlika med trgovci In obrt» jtlki v mestih in na kmetih
(Piše trgovec iz mariborske okolice.)
Položaj trgovcev in obrtnikov na deželi postar ja 'dan za dnevom bolj kritičen. Pomanjkanje blaga, m pomanjkanje denarnih sredstev je vedno občutneje Na stotine gostilničarjev, trgovcev in vsakojakih obrtnikov je že zaprlo svoje obrate.
Blaga ni dobiti. Veletrgovci v mestih in različne centrale, ki razpolagajo z blagom, se izgovarja-
M8THL
Nobene nove obleke več.
Ko je prišla moja žena iz mesta, mi, je prinesla novico, ki mi, je bila naravnost ne umljiv a in je nisem monel verjeti: pa sem jo vendar moral verjeti, ker me je zagotavljala žena, da priseže lahko ne samo enkrat, ampak tisočkrat, da je res, kar govori, In ta novica, ki jo je hotela potrjditi moja žena s prisego, je bila: „Nobene nove obleke več!“
Da mi pojasni, zakaj to, je dostavila k svojim prejšnjim besedam: „Jaz sem popolnoma pri koncu, jaz ne morem nič več! Zgrudim se, če ne grem takoj v posteljo. Tri ure sem morala danes pomerjati obleke, tri ure sem morala stati, da mi je uravnavala šivilja krila. Res, prava sreča, da sem si naročila samo pet in ne sedem kril, kakor sem nameravala Še prvotno, sicer bi stala še zdaj tam. Prava sreča zares, da sem naročila samo pet kril, pa še teh je preveč, izhajala bi tudi s tremi ali vsaj s štirimi, d,asi rabim nujno vseh pet, ker bi jih sicer ne bila naročila. Za letošnje poletje imam več kakor dovolj, ako bi si tudi želela naročiti še kako novo obleko — kar pa je popolnoma izključeno — si je vendar ne bom naročila, ker me ubija to pomerjanje. Trudna sem do smrti. — Ne zameri, jaz moram v posteljo.“
Ne, jaz nisem zameril svoji ženi, nasprotno, še j rigovarjal sem ji. da se naj vleže, dasi je. bilo šele i obilne, kajti vidno je bilo, kako je izmučena in trudna. In ne samo, da je bila utrujena, komaj da
jo, tla ne dobijo blaga. iMestni trgovci imajo pred-
nfxst. Ce pride sladkor od graške sladkorne ('entrale, gja dobi najprvo mestni trgovec. Enako jo. s kavo. Preskrbovalni uradi na okrajnih glavarstvih nakazujejo moko najpoprej mestnim trgovcem; mi trgovci na deželi dobimo le vsake kvatre kako malenkost. Enako je s petroljem in soljo. Cele trume ljudi čakar jo dan za dnevom pred našimi štaounami, a mi jim nimamo kaj prodajati. Tudi tobačni trafilanti na deželi se pritožujejo, da hodijo zastonj v mesto v glavne trafike po tobak. Enako je pri kovačih, kolarjin m mizarjih itd. Blaga ni nikjer dobiti. Koliko poštenih in pridnih obrtnikov na kmetih se ne more gibati. ker ne dobijo ne železja, ne desk, ne druge potrebne robe. Oblasti bi morale malo bolj skrbeti za naš dobrobit. Ge bo šlo tako naprej* bo večina kmetskih obrtnikov izgubila korajžo in veselje do izvrševanja Svoje obrti. Davkov pa nam narekujejo vedno več. Kdor nima lastnega domovja in lastnih živil, mora, stradati. Po listih čitamo, da bi se naj domača obrt in trgovina pospeševala, a ni človeka, ki bi .so za nas zavzel.	1
Denarja ni dobiti. Pred vojsko smo manjši trgovci jemali bla^o večinoma na up. Sedaj pa še zavitka čevljarskih klinov ne dobiš brez denarja, Ke-dor ni založen z denarjem, mora zapreti svojo trgovino, svoj obrt. Vse drugače je v mestih-. Trgovci i-majo svoje denarne zadruge, ki nudijo svojim članom v obilni meri samopomoč. A za nas na kmetih se nihče ne zmeni. Najemnino plačevati, odrajtovati velike davke, preživeti sebe in svojo družino, a poleg tega malodane nič zaslužiti, tak je sedaj položaj trgovca in obrtnika, na kmetih, Ako nam ne bi šlo dobro kmetsko ljudstvo na roko? ne vem, kako bi bilo z nami.
Obračamo se do oblasti, do vlade s prošnjo in pozivom, da se naj vendar malo bolj pobriga za nas. Oblast bi naj skrbela,, da M dobili trgovci na. dežeti toliko blaga, da bi mogli vsajj za silo zadovoljiti prebivalstvo. Cernu mora n, pr. uboga viničarka hoditi sedaj po več ur daleč v mesto po trohico sladkorja, petroleja, kave ali moke! Saj bi vendar oblast, ki razdeljuje nabavo blaga, lajhko po ključu prebivapj-stva preračunala, koliko blaga je treba za ta ali za oni kraj.
In še nekaj! Oblast nastavlja dandanes vsako-jake ljudi kot nakupovalce živine, žita, krompirja i. f. d. Ti ljudje pridejo na deželo, a ne poznajo) ne ljudi. ne razmer. Ali ne bi mogli vse te posle opravljati naši domačini, trgovoi in obrtniki, ki so vsak dan z ljudstvom v tesni zvezi ?
Marsikatera zadeva bi se dala-dandanes ubi ar žiti in prilagoditi ljudskim razmeram, ko bi le naše oblasti ne nastopale preveč po uradniško. Naša ap-rovizacija trpi na hudi rak-rani, na neprekosljivo trdem in okornem birokratizmu. In nasledek tega je, da je ljudstvo nevoljno in zabavlja čez sistem, ki. je pri nas udomačen.
Stave za mir.
Iz Londona se poroča, da se j© pri Lloydovi agenturi v Londonu sklenilo mnogo stav za in proti skorajšnjemu miru. Sedaj se glasi povprečno 60 stav od 100, da bo mir sklenjen pred enim letom.
Wilson izvoljen?
Poročilo, da je pri volitvah elektorjev za predsednika severoameriške ljudovlade dobil republikanski kandidat Hughes večino, je bilo prenajgleno. — Pri natančnem štetju glasov se je bgje izkazalo, da
so je vlegla, se ji je razbolela glava in hišna ji je morala staviti mrzle obkladke.
Mehkeea srca sem in ne morem gledati, da trpi moj bližnji, tem huje mi dene, če trpi moja žena, Hotel sem sesti k njej in jo tolažiti, ali prosila me je takoj :
„Pusti me, poskusila bom, da zaspim za nekaj
uric “
Poizkušala je res zaspati ali ko sem vstopil čez par ur previdno v spalnico, ni še bila zaspala, ležala je z obvito glavo, v rokah zadnjo številko modnega lista.
Rahlo sem ji očital : „Menil sem, da spiš, ali da poizkušaš vsaj zaspati.“
Pritrdila mi je: „To sem res hotela, ali hiš
mi je prinesla ravno list, ki mi ga je poslala knjigarna i,n to moraš vendar razumeti, da ženska ne zaspi, če dobi kaj takega v roke,“
„Že mogoče, da je tako“, sem ugovarjal, „vol> če je gotovo tvoj a trditev pra va, ali v tem posebnem slučaju res ne umejem, ker ne uvidim, kako te more zanimati modni list, ko vendar ne misliš na to, da bi imela še kdaj kaj novega.“
„Umevno je, da ne maram več novih oblek“, je mi segla žena naglo v besedo, „jaz nisem, hvala bodi Bogu. ena tistih, ki izpremene vsakih pet minut svoje nazore in* svoje namene; jaz ostanem pri tem, kar sem rekla., jaz si ne naročim letos — vsaj za to poletje ne — nič novega, prav čisto nič. Vendar te prosim kljub temu ali ravno v sled tega — povej mi odkrito in pošteno, se ti ne zdi ta obleka naravnost očarujoča?“
S temi besedami mi je pomolila pod nos list. <
je večina na strani dosedanjega predsednika Wilso-na. Glede razmerja glasov se navajajo različne številke, ki pa še vedno niso zanesljive.
Romunsko bojišče.
Na južni sedmograški fronti, prodiramo korak, za korakom, Ker imajo Rumuni celo ozemlje južno od sedmograške meje močno utrjeno, so boji izredno srditi. Zahodno od Predeala so naši dne 10. uovem-bra zasedli šest rumunskih postojank, ki ležijo druga tik za drugo. V dolini reke Alide prodiramo dan za dnevom dalje v Rumunijo, Na .severnem delu sed-mograškega bojišča, namreč ob reki Bistrioiori, so prihiteli Rusi Rumunom na pomoč, a so bili vrženi skoro na celi črti čez mejo, — Iz Dobruče nobenih posebnih poročil.
Pri Predealu in ob Alati.
Švicarskim listom se poroča iz Bukarešte, da. prodirajo avstro-ogrske čete južno odi prelaza Predeal in v dolini reke Alute. Na ostali fronti pa so I muni napadalci.
Sovražna bojna črta v DobručL.
Rumunsko-ruske čete stojijo y Dobruöi na ör-ti, Id leži 45 km severno od Crne vode in Konstance. Mackensenove čete so sedaj v deienzivi.
Rusko bojišče.
V	jurjevskem gorovju (južno od bukovinskb-ru-munskega mejnega kota) so naši vrgli Ruse,, ki so tukaj prihiteli Rumunom na pomoč, čez dolina reke Bistrieiore. Ob Narajovki smo dne 10. nov. zopet odvzeli Rusom precejšen kos strelskih jarkov. Pri Ba-ranovičih so se Rusi dne 10. nov. trudili, da bi nam iztrgali prejšnji dan zavzete postojanke.
Vspeh pri Baranovičih.
V	prostoru pri železniškem križišču Baranov i-či (severno ođ Pinska) so dne 0. novembra,
čete pri kraju Škrobova nenadoma napadle več ruskih obrambnih črt v širini štirih kilometrov in so vrgle sovražnika nazaj. Z vjetniki, padlimi in ranjenimi vred je izgubil sovražnik na tem prostor« o-krog 10.000 mož.
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču mir. Italijanskt listi naznanjajo, da bo odmor na kraški fronti le kratek, ter da se bo ofenziva nadaljevala z enako silo, kakor dpsedaj. Na obeh straneh se pripravljajo na nove boje.	'
na katerem je bila slika, zaznamovana s križcem. — Pogledam sliko, Kar zapazim, da sta zaznamovani tucM dve drugi sliki. Nevede, kaj naj rečem, da bi sploh kaj zinil', bleknem: „Drugi dve obleki pa sta tudi prav čedni.“
„Kaj ne?“, je vskliknila moja žena živahno; „oni dve sta skoraj lepši od prve slike, sta *elo tako lepi. da se mi je razbolela glava še bolj, namesto da bi se mi pozdravila.“
„tTega res ne morem doumeti“, šem se čudil; „mar mi ne bi pojasnila, zakaj?“
Poučila me jo: „To je vendar tako preprosto? Ti veš vendar, da ne maram in da nočem več prav nobene nove obleke in da si ne naročim nobene nove obleke več — to je vendar umevno — vsaj za sedaj ne, ali enkrat se bom vendar morala odločiti za kaj, kajti večno ne morem nositi teh par oblek, in tako sem premišljevala, ko bi se pozneje kdaj vendar odločila, da bi si kaj naročila, Katero teh treh oblek naj bi si izbrala?“
Rekel sem nepremišljeno: „Jaz na tvojem mestu se ne bi odločil za nobeno, za to poletje si preskrbljena preko potrebe, drugo poletje bodo pa te o-blelce že iz navade in ti ne nosiš, kar ni po najnovejšem.“
„Seveda ne“, je pritrdila moja žena in me v~ prašala nato nepričakovano in nagloma: *,Ti praviš, da sem preskrbljena še preko potrebe za to poletje. To je res, pravzaprav imam Še preveč oblek, ali če pomislim prav, bi mi prišla kljub temu zelo prav še ena obleka in če premišljujem stvar prav do konca, vidim, da meni manjka pravzaprav ene obleke.“
(Konec prih.)
Macedonsko bojišče.
Pred Bìtoliem in sicer na vzhodnem delu hi-toljske ravnine ter na višinah severno od Črne, napadajo srbske in francoske čete z veliko ljutostjo. Napadi so se večinoma izjalovili; edino južno od Pa-loga (vzhodno od Bitolja) se je Srbom posrečilo, da so vdrli v prednje bolgarske postojanke. Na ostali črti manjše praske in artilerijski boji.
Francosko bojišče,
Na francoskem bojišču se frajicosko-angleška ofenziva nadaljuje. Ob Sommi in sicer pri kraju Co-urcellette so Angleži dne 10. t. m. vdrli v nemške jarke, Francozi pa v ročnem metežu in boju moža z možem zasedli vas Sa.illy-Sailìsel.
Politične vesti.
Zopetna, obravnava proti dr. Kramaru. Danes, dne 13. nov., se je pri najvišjem vojaškem sodišču na Dunaju pričela obravnava proti češkemu poslancu dr Kramaru in tovarišem. Obsojenci so namreč proti smrtni obsojdbi vložili ničnostno pritožbo, kateri se je ugodilo. Obravnava bo trajala več dni.
Hrvatski sabor se sestane dnje 14. decembra h kratkemu zasedanju. Zimsko zasedanje ogrsko-brva-škega parlamenta se prične dne 7. dec.
Za avstrijskega veleposlanika v Vašingtonu je bil imenovan dosedanji poslanik v Sofiji grof Tar-riowski, rodom Poljak.
Tedenske novice.
Papežev konsistorij. Iz Rima se poroča, da namerava sv. Oče imenovati y' prihodnjem konsisto-riju, ki se bo vršil dne 7, decembra t. L, ceto vrsto novih kardinalov; od teh bo 7 italijanske in *3 francoske- narodnosti. Baje bodo tudi 3 avstrijski cerkveni knezi imenovani za Kardinale*
Duhovniške vesti iz somboteljske škofije na 0-grsicein. „Novine“ poročajo: Dr, Rogač Franc, tajnik piišpekov .(škofov), je imenüyani za ravnatelja cerkvene pisarne. K povzdigi časti ujemi i,z srca čestitamo. Slovenec pred njim te časti v naišoj phšpekiji še nej dosegno. — Varga Stefana z Strehovec, ki je do konca septembra pri vojski sliižo, so naš višji pastir po dovoljeni ministra sprejeli v szombathelysko bogoslovij, Òn je jedini bogoslovec prvoga letnika.
Cerkvenopevsko gibanje v Mariboru. Dne 9. t m. je imel kn.-šk, odbor za nadzorovanje cerkvene glasbe sejo, katere so se udeležili sledeči gg.: prof. dr, Lukman kot podpredsednik in namestnik predsednika g. stolnega dekana 'Jožefa Majcena, dekan Cižek, o. Valerian Landergott, župnik Pivec, prof. 'dr. Slavič, prof. dr. Somrek, župnik Štrakl in stolni kapelnik Trofenik ter gg. organist Bervar.' organist Drolc in organist Šentjurc. Po daljšem posvetovanju se je odobrila misel, da sestavi g. župnik Špindler kratko ljudskocerkveno pesmarico, Po tej seji je pa bil občni zbor Ceeilijinega društva, pri katerem se je izvolil sledeči novi odbor:	stolni de-
kan Majcen, prof, dr. Lukman, stolni kapelnik Trofenik, o. Valerian Landergott, župnik Špindler, župnik Trop, organist Bervar, Pri tem občnem zboru se je sklenilo naprositi g. župnika Štrakla, da zopet izda novim zahtevam odgovarjajoči Obrednik za organiste. G. Bervar je izrazil željo, da pride vsako leto vsaj en pdbornik Ceeilijinega društva k izpitu njegove orglavske šole v Celju.
Ljudskocerkveno petje. Iz Šaleške doline se nam piše:	Vaš list piše zdaj veliko za občno cerk-
veno petje. Kot. organist sem se tudi jaz mnogo trudil za ljudsko petje v cerkvi. Vendar me je stalo veliko truda, predno sem si spravil primerne pesmi in primerno spremljanje. Da se drugi organisti ne bi toliko zaman trudili, si usojam izrabiti željo, naj se na orgiavski šoli v Celju tudi o Ijudskooerkvieriem petju kaj prejdava in naj se tuđin tam tudi praktično pokaže, kako se naj uvede, uči in ohrani ljudsko petje v cerkvi; drugače učenci te šole ne morejo poznati pravega ljudskega petja in kot organisti ne marajo zanj, ker ga ne poznajo.
„Nedeljski evangel ji.“ Kakor slišimo, je knjiga „Nedeljski evangel#“ s kra;tko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom, že popolnoma pošla. Kadar se izda druga izdaja, bomo poročali.
Kje je stara poljska kraljevska krona? Leta 1024 je poljski kralj Boleslav dobil poljsko kraljevsko krono od tedanjega sv. Očeta. Krona in dragocene reč: (inztonije), ki se rabijo pri slovesnosti kronan-
ja, pa so leta 1792, ob priliki zavzetja mesta Krakov po Rusih, tajinstveno izginile. V roke ruskih zmagovalcev te reči niso prišle. Krona in inzignije so se spravile na kraj, za katerega so znali samo tri Poljaki. A ko je eden od teh treh umrl, je bil drugi pozvan na njegovo mesto, Tajnost poljske kraljevske krone se bo izvedela še le tedaj, ko se bo odredilo kronanje novega poljskega kralja.
Moč nad nemškim časopisjem. Nemškopolitična struja, ki se je v državnem zboru prejd kratkim z-družila v „Arbeitsgemeinschaft“, bi si rada ustanovila list. Denarja ima že čez dva milijona na razpolago, toda z denarjem še ni vse opravljeno. (Treba je tudi drugih stvari, n. pr. tiskarne, papirja in najboljše bi bilo, ako se nakupi kak star, že upeljan list. Toda tukaj je „Arbeitsgemeinschaft“ trčila na guvernerja Siegharta. Kaj mu je graška „Concordia“, seveda, v imenu Arbeitsgemeinschaft, očitala in kaj ji je Sieghart odgovoril, smo že poročali. Sedaj Concordia zopet odgovarja:	Dejstvo je, da je dr.
Sieghart, bodisi kot privatnik ali, kot guverner „Bodenkreditanstalt“ — kateri posebnosti je težko ločiti, — lastnik ali pooblaščenec koncerna Elbemüjhl, čigar last so „Fremdenblatt“ z vojaško prilogo in z „Vedette“, dunajska „Mittagszeitung“, „Allgemeine Zeitung“ in „Extrablatt.“ To se je zgodilo na ta način, da se je firma Schüller združila z „Bodenkreditanstalt.“ Dr. Sieghart priznava, da ima kot zasebnik delnice Steyrermüh 1-đ r užbe. ki je lastnica lista „Neues Wiener Tagblatt“ in „Österreichische Volkszeitung“ in da je finančna skupina dr. Siegharta še nakupila zadnji čas „Wiener 8 Uhr Abendblatt.“ — Dalje pravijo graški časnikarji, je dejstvo, da je „Bodenkreditanstalt“ financijelno močna udeležena pri velikem podjetju, ki ima v rokah „Prager .Tagblatt“ in sedem drueyli nemških lokalnih listov na Češkem in da so s temi listi v financijelni zvezi razni solnograški, tirolski in gornjeavstrijski listi. Dalje je dejstvo, da poskuša dr. Sieghart dobiti vpliv še na razne druge liste in to zvezo z njimi premeniti v trajno. Graški časnikarji izrekajo upanje, da, bo dr. Sieghart dal iz rok delnice časnikov, ki jih ima kot zasebnik ali kot guverner „Bodenkreditanstalt“ in dal od njega odvisnim časopisom zopet svobodo. — Tudi „Arbeitsgemeinschaft“ sama je stopila v tem boju že na plan. Dne 9. novembra je sklenila: Predsedstvu se nalaga, da pri c, kr. vladi najodloč-nejše ugovarja proti uspešnemu stremljenju guvernerja zemeljskega kreditnega zavoda ekscelence dr. Siegharta, da dobi avstrijsko časopisje pod svojo o blast.
Štajerski deželni zavod c. kr, avstrijskega vojnega zaklada za vdove in sirote padlih vojakov, in za varstvo mladine in otrok sjploh. V sredo, dpe
8.	t. m. se je vršila pod vodstvom c. kr. namestnika seja! pripravljalnega odpora, katere se je udeležil odposlanec c. kr. avstrijskega zavoda na Dunaju, baron Singer. Slovenski del Štajerske je zastopal dež. odbornik dr. Verstovšek. Sporazumno z dunajsko o-srednjico so se sklenila pravila,, ki določajo, da skrbi zavod za vdove in sirote po padlih vojakih; raztegnil bode svoje delovanje pa, tudi sploh na oskrbo, varstvo in vzgojo zanemarjenih otrok v deželi; podeljeval bode v potrebnih slučajih prispevke za vzgojo otrok; skrbel bode, da se otroci, Id nimajo prave vzgoje doma, izročijo primernim zavodom ali drugim rodbinam, da se otroci primerno zmožnostim dajo v uk ali v šolo, brigal se bode za varuštvo otrok, kakor tudi za njih zdravstveno stanje; skrbel bodo nadalje, da dobijo odrasli otroci pjrimerne službe i. t. d. Po pravilih je predsednik zavoda vedno c. kr. namestnik, nadomestujejo ga štajerski deželni glavar, c. in kr. komi poveljnik in prezident višjega nadso-dišča. V odboru je kot virilist med drugimi zastopnik kn.-šk. ordinariata v Mariboru: za člana je imenovan deželni odbornik dr. Karol Verstovšek in drugi. Zavod ima zares jako obsežno in človekoljubno delo, ki bode zlasti po vojski velikega pomena, ako hočemo rešiti zanemarjeno mladino. • Da bode zavod lažje izvrševal svojo nalogo, se bodo zasnovala po celi deželi društva po posameznih sodnih okrajih ali se preustrojila že obstoječa društva
Letos ne bo Nobelovih nagrad. Akademija znanosti v Stockholmu je sklenila, da letos ne bo podelila nobenih takozvainih Nobelovih nagrad iz fizike in kemije. Nobelovo nagrado za pospeševanje miru nameravajo baje izročiti sv. Očetu.
Železnica Konjice—Zi*eče se bode začela graditi najbrže še meseca novembra, če dobi podjetje povoljno število vjetnikov in delavcev.
Pozor na 20vinarske nikljaste novce! Opetovano se opozarja, da ostanejo v veljavi 20vinarski ni-kljasti novci samo do dne 1. januarja. 1917. Od dne
4.	januarja do dne 30. aprila 1917 bodo sprejemale 20vinarske nikljaste novce samo cesarske blagajne in uradi.
Obešen. V Gradcu je bil v četrtek, dne 9. t m., zjutraj obešen morilec Janez Matko, ki je kot vojak-ubežnik dne 20., oktobra v Fiirstenfeldu na* o
krajni sodniji ubil sodnijskega slugo Pich le rja, in svojega tovariša kaznjenca Aponjo.
Bosanski tobak: v Avstriji. Silno pomanjkanje tobaka v Avstriji je (telo povod, da. so iz Dunaja začeli naročevati tobak iz Bosne, kjer ga imajo dovolj. Zdaj pa so dobili bosanski finanični uradniki ukaz, onemogočiti tako pošiljanje tobaka iz Bosne v Avstrijo. Tekom treh tednov so bosanski finanearji v Bosanskem Brodu zasačili tobaka v vrednosti 1.6 milijona kron, ki je bil namenjen v. Avstrijo. Dva dunajska natakarja' sta se bila nalašč pripeljala v Bosno, da si preskrbita tobak. Nakupila sta ga za 70 tisoč kron in najela poseben železniški voz, da ga spravita čez mejo, V Bosanskem Brodu pa so jim ta tobak zaplenili in zjdaj nimata ne tobaka in ne denarja. Tudi več drugim osebam se je tako zgodilo.
Nov način ranoeelstva je izumil ameriški idr-urg dr. Carrel, ki se je podal na Francosko, koder vodi veliko vojaško bolnišnico. Dr. Carrel je izumil pripravo, Katera je tako urejena, da rano vedno zaliva po tanki kavčukovi cevi z vodo, ki je pomešana z razkuževalno tekočino in snovmi, ki pospešujejo ee-lilnost. Priprava ima namen, da ostane rana. neprestano^ sveža in ne more nobena nesnaga priti do rane. Zdravilna tekočina, pa mora. neprestano curljati na rano in si,cer celo tedaj, ko bolnik spi. Dr, Carol je s tem načinom dosegel zelo lepe vspene. Rane, ki drugače po več mesecev niso hotele zaceliti, so se v dr. Corretevi bolnišnici zacelile že tekom enega «li dveh tednov.
Zdravniške plače in pristojbine zvišane. Avstrijske zdravniške zbornice so sklenile, da vsieđ obstoječih draginjskih razmer dovolijo zvišanje plač in pristojbin vsem avstrijskim zdravnikom, ki izvršujejo zasebno zdravniško službo. To zvišanje znar ša. 20 do 33%. Izvzeti od tega zvišanja so posebno ozira vredni slučaji in obitelji, kojih prehran i teljì o-pravljajo vojaško službo.
Zaradi neuljudnega vedenja v zapor. Pri oddajanju moke iz zaloge Rauchovega mlina v inomo-stu je poslovodja tako nespodobno nahrulil odjemalce, da ga je policija aretirala in ga je sodišče obsodilo na, osem dni zapora. Uradno je bite tem povodom razglašeno, da naj bo ta obsodba svarite tistim prodajalcem, ki ravnajo z občinstvom surovo in naj jim pokaže,, da bodo nespodobnosti brezobzirno kaznovane.
Surovi starši. Zavarovalni agent Frane Ort-ner v Hetzelsdorfu na Gornjem Štajerskem in njegova žena sta Ortnerjevega tri leta starega otroka že dolgo Časa grozovito trpinčila. Lani sta mu zlomila nogo, pred kratkim pa mu je oče z žlico pobil zobč-ke. Končno je otrok po strašnih mukah umrl. Taki svinjski starši bi pač zaslužili najhujšo kazen,
Gospodarske novice«
Oddaja žita. Od sedaj do 15. nov. se bo pustite za osebo in leto 90 kg žita, od 15. nov. naprej 85 jfg žita, od 1. dec. naprej 80 kg žita, od 15, dec, 75 kg žita, od 1. jan. naprej 70 kg žita. Kar pišemo, je zanesljivo -res.
Kdo nadzoruje? Državne in mestne oblasti so nakopičile mnogo rekviriranega krompirja v svojih skladiščih. Spravljate se ga je, kakor smo sami videli. večkrat mokrega in brez potrebne pozornosti, da se ne obtolče. Za to bi bite v interesu naše skupne prehrauitve, da nam krompir ne zgnije. Toda kdo nadzoruje? Treba bi bite nadzornikov. Istotako kakor pri krompirju, je treba paziti pri rekviriranem žitu, da ne klije, in pri senu, da ne zgnije. Ce bomo vsi pazili, bo šlo.
Kaj je z mlekom? Gotovi ljudje v Mariboru širijo neosnovane govorice, da se bo smete odslej mleko pošiljati in nositi v Maribor samo mlekarnam, in da se bo cena mleku znižala. Mi smo se na uradnem mestu informirali o tej zadevi in smo izvedeli sledeče: Kadar bo okrajno glavarstvo gotovo s svojim načrtom glede dobav : in preskrbe mleka za Maribor in okoliške občine, bo odredilo, da se bo odvisno mleko po občinah na določenih krajih oddajalo! in vozilo v Maribor, kjer se bo pasterizirate in nato takoj dostavljalo strankam. Nikogar se ne bo silite, "da bi moral oddati mleko, ki ga rabi sam za svojo družino ali za svoje stare domače odjemalce. Oddati se bode moralo samo res odvišno mleko. Po občinaSh se bodi' mleko ob gotovih urah zbiralo in z vozom spravljalo ,v mesto ali na železnico. Cena mleku se ne bo znižala, ampak na vsak način zvišala. Cas, kadar se ho v mariborskem okrajnem glavarstvu pričete zbiranje mleka, se bo javno razglasil.
Za izkoriščanje neobdelanih zemljišč. Vojuo-! omožni urVI pri cesarski namestniji naznanja, da namerava poskrbeti, da bi se vsa neobdelana zemljišča obdelala in napravila) rodovitna, da bi se tako j dobite na domačih tleh dovolj žita, krompirja in dru-! gih pridelkov. Kdor ima močvirnate travnike, pašni- \ I fce, njive, posekane gozdove, ki bi se dali uporabiti I za njive in bi jih lahko odstopil vsaj v enoletno ol
delavo gorej imenovanemu uradu, naj to naznani n; naslov:	„Vojno-pomožni urad pri c. kr. namestnici.
Gradec.“ Ta urad bo z drenažo in skrbno obdelavo in sicer s pomočjo vojnih vjetnikov zemljo izsušil, v spomladi pognojil z umetnimi gnojili ter jo obsejal.
Prodaja kmetskih posestev. Veselo dejstvo se pojavlja zlasti na Slovenskem Štajerskem, da ima cesarska odredba glejde prodaje kmetskih posestev veliki vspeh, mnogo večji kakor na Srednjem in na Gornjem Štajerskem. Razkbsevialci ženil.,išč so (morali ustaviti svoje pogubonosno delo. Le malo slučajev se je đoseđaj pripetilo, v kateriih je morala razsojevati deželna komisija v Gradcu. Komisija, kateri predseduje prezident dr. Pucker in sestoji iž članov:	dr.
Klusemanna kot zastopnika c. kr. Kmetijske družbe, svetnika Negbaura kot zastopnika namestnije, eksc. grofa Attemsa kot zastopnika deželnega odbora, kar terega nadomestuje za Spodnji Staj er deželni odbornik dr. Verstovšek, vestno in strogo raziskuje vse slučaje. 'Upati je, da se na podlagi te cesarske odredbe ohranijo kmetije kmetom in se za vselej prepreči razkosavanje zemljišč in kmetij.
Vojno-žltno prometni zavod ni oblast. Dunajski pekovski mojster Naumann je bil obsojen na tri dni zapora, ker je razžalil v pogovoru imenovani zavod. Obsojeni je proti temu vložil ugovor na najvišje sodišče, ki je prvotno obsodbo razveljavilo ter se izreklo, da vojno-žitno prometni zavodi, ni nobena oblast, kajti med javne oblasti se prištevajo samo: državni, deželni, okrajni in občinski organi.
Preveč živine v Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da so v Bosni radi tega odpravili brezmesne dneve, ker se zadnji čas ponuja mesarjem toliko živine, da (e ne morejo vse pokupiti. Radi tega je v Bosni tudi cena za govejo živino nekoliko padla, Vlada namerava odrediti, da bi se bosansko živino pošiljalo Inch v druge dežele naše države, kjer prima,njkuje sedaj klavne živine, V Bosni je radi tega preveč živine na prodaj, ker vlada v celi deželi veliko pomanjkanje sena.
Vojaško nakupovanje konj v Mariboru. Dne
22.	novembra bo vojaška, komisija nakupovala konje pred dragonsko vojašnico v Mariboru med 10. in 11. uro predpoldne. Prodaja konj je prostovoljna in se bodo nakupovali tudi taki konji, ki se že nahajajo v vojaškem seznamu konj. Kupne cene se bodo takoj izplačevale.
Nakupovanje obleke in perila v Nemčiji omejeno. Nemška vlada je izdala odredbo, ki določa, đa mora imeti vsak, kdor si hoče kupiti obleko in perilo, posebino dovoljenje od oblasti. Ce si hoče moški ali ženska kupiti blago za obleko in perilo, mora prinesti v trgovino oblastveno dovoljenje, da v resnici potrebuje obleko in perilo. Brez oblastvenega dovoljenja si ne more kupiti niti ene srajce, ne nogavic, samo za nakupovanje ovratnikov ni treba nobenega oblastvenega dovoljenja, istotako tudi ne za nakupovanje obleke iz svile. Za premožne osebe so določene posebne olajšave. Vsaka premožna moška ali ženska oseba si sme omisliti po dve, oziroma po tri obleke, ne da bi oblast poprej poizvedovala, je-li dotična o-seba obleke potrebna ali ne, toda določa se, da mora staro in ponošeno obleko izročiti oblasti. To jdoločilo je pa veljavno samo za take slučaje, ako stane nova moška obleka (hlače, telovnik in suknjah več kot 150 mark in nova ženska obleka (krilo in jopič) več kot 160 mark.
Prodaja petroleja vojaštvu prepovedana. Vojne ministrstvo je izdalo odlok, ki določa, da je trgovcem prepovedano prodajati petrolej raznim vojaškim zavodom v zaledju, kot vojaškim bolnišnicam,
Vojašnicam itd.
Koliko se zasluži pri varenju piva? Prva g rska delniška dražba pivovarnarjev izkazuje v : )• jem računskem zaključku z dne 30. sept. za pr Irkio računsko leto od 1, okt. 1915 do 30. septembra 1916 2,660.145 K čistega .dobička. (Delniška, glavnica te družbe pa znaša samo 2,469.000 K. Torej se je ta glavnica obrestovala po 108%, Tekom vojska pa je omenjena družba pridjala k svojemu rezervnemu s-kladu cele 4,000.000 K, 'Ako bi kmet hotel, da bi njegovo posestvo neslo toliko dobička, kakor ga ima o-menjena družba bogatih pivovarnarjev, bi moralo to posestvo, ki je recimo vredno 12.000 K nesti 13.500 K čistega dobička. Tega pa seveda ne bomo nikdar doživeli.
Elektrarna Maribor—Gradec. Daši je veliko podjetje v Fali skoro dovršeno, se nadaljujejo vse predpriprave za slično podjetje pri Felberjevem otoku, katero hočeta izvršiti mesti Maribor in Gradec. Ker ni bistvenih ovir, bodeta mesti kmalu začeli z zidavo.
Zvišanje doklad za železniške vozove, Železniško ministrstvo je odredilo, da se bo odslej za tovorne vozove, Id so naloženi s kakim blagom, zahtevalo večje doklade, ako stojijo čez 24 ur, ne da bi se jih razkladalo. Za prvih 24 ur se bo računalo po navajdnem tarifu, za vsakih nadaljnih 24 ur pa se bo pobiralo trikrat zvišane doklade.
Veliko nakupovanje gozdov na Hrvatskem. V
hrvatskih okrajih Belovar in Križevac so pokupili o-grski lesni šoekulanti Židje Grün, Neufeld in Kornwald najlepše tamošnje gozdove za. ogromno svoto
is'-da;ate2; ir zalotxdk: 'ETouBorclj „Straža,*
1,275.000	K, Pokupljeni gozdovi so bili večinoma .last posestnikov, ki so padli v vojni. Neusmiljeno bo pela v teh lepih gozdovih sekira in bodo brezdvomno v kratkem času spremenjeni v goličine. Slovenski kmetje, čuvajte Vaše gozdove!
Pridelovanje bombaža in riža v Avstro-Ogrški V letih 1900 do 1915 so napravili ogrski strokovnjaki razne poskuse za pridelovanje bombaža in riža na južnem Ogrskem, Hrvatskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini. Vsi tozadevni poskusi so se takrat prav dobro obnesli, zlasti pridelovanje bombaža na Hrvatskem, kjer je prinašal pridelek bombaža na enem oralu 308 K čistega dobička. Ker so nam sedaj sovražne države zaprle u.voz bombaža in riža, nameravajo ogrski kapitalisti se pečati z večjo vnemo s pridelovanjem bombaža in riža v južnih delih naše države.
Mnogo lešnikov na Ogrskem. V okrožju. Uilg ha Ogrskem so imeli letos tako bogato letino lešnikov. kakor še nikoli. Radi pomanjkanja delavskih moči pa bo ostalo najmanj dve tretjini tega sadu v gozdovih. Prvotno je bila cena za lešnike 21 do 30 K, a. danes že plačujejo 100 kg po 200 K.
Itisf noviee.
Pegasti legar na Slov. Štajerskem. Y taborišču za begunce v Blagovni pri Sv. Juriju ob juž. ž. so zboleli na pegastem legar ju 3 begunci, v Sloven j-gradeu pa 8 beguncev-žido/v.
Nemke in vojni vjetniki. V Landshutu na Nemškem ste bili dne 6. t. m. obsojeni 171etna Herta in llletna Barbara Steincll, prva na šest mesecev in druga na šest tednov zapora, ker ste se ponujale — francoskemu vojnemu v jetniku. Radi nedovoljenega in z nasledki kaznovanega občevanja z vojnimi vjetniki je bila obsojena 321etna Terezija Günter iz Au-enzella na* Nemškem, ,	.
Rimska zapestnica v krompirju. Pri Olirainu na- Predarelskem, kjer šo našli več starin iz staro-rimljanske dobe, so izkopali krompir, Id je bil posebno velik, Ko so ga. prerezali, so našli v njem zlato zapestnico iz starorimljanske dobe. Zapestnica je z-rasla v krompir. Starinsko zapestnico so poslali v muzej v Inomost.
Karte za pitno vodo. Tali® karte se v naših krajih še sicer hvala. Bogu ne bodo upeljele, a v m-nogih krajih se je zgodilo, da so upeljali celo v starih časih, ko še ni bilo toliko vodovodov, karte za vodo. Ko je askrski vojskovodji» Horlofern oblegajl.ifu-dovsko trdnjavo Betulijo, je mestnim prebivalcem že skoro popolnoma zmanjkalo vode. V velikem mestnem nadomestnem studencu fje še ostalo nekaj vode, katero so v skrajno malih mericah delili, med prebivalce. Vsaka družina je dobila poseben list, t. j. karto za vodo, s katero je smela vsak dan enkrat k mestnemu studencu.
V Visli utonilo 124 oseb. Na dan Vernih duš je pri mestu Kazimir vstopilo v velik čoln 145 oseb, da bi se prepeljali na drugi breg reke Višje. Čoln je bil nekoliko poškodovan in tudi, brodnik ni bil .siguren v veslanju. Prišel je s Čolnom v vrtinec. Čoln se je prekucnil in vse osebe so padle v vodo. Utonilo je 124 oseb, večinoma, ženske, samo 21 oseb so še mogli rešiti. Dosedaj so izvlekli iz vode 59 trupel. — Lastnik poškodovanega Čolna je zbežal.
Vdova. Neki francoski polkovniki, tako pripoveduje „Times“, se je po trebuhu priplazil do najpred-nejše straže in našel vojaka, Id je ravnodušno stal pokonci, pušil cigareto in še jeklenega pokrivala ni imel na glavi. „Nesrečnež“, je dihnil polkovnik, „ali hočeš po sili biti ustreljen? Ali ne vidiš tam Nemca, ki na-te preži?“ Vojak se je pokril in salutiral pob kovniku. „Leži vendar na tla“, ge jb razburil polkovnik. „Kaj hočeš, da postanejo tvoji otroci sirote in tvoja ženft vdova?" „Prava reč*“, je odgovoril vojak, „s® Saj ne bo odvajclila, saj je bila že trikrat dosedaj vdova,“
Kaj je otrok? Nek angleški list je dobil na, to vprašanje sledeče odgovore:. Človeška cvetka, ki jo še ni zadela roka skrbi. — Očetov tekmec in mate-: rina ljubezen. — Slabotna, smrti podvržena stvarca, i brez katere pa, bi MI svet prava puščava. — Iznajdba, ki odpravi marsikateri materi spanec. — Posredovalec med prepirajočim očetom in materjo. — Majhna stvarca, katera s svojim nedolžnim smehljajem povzroči, da dobri ljudje vidijo odprto nebo. — Grad sreče. — Nekaj, kar pripravlja materi mnogo skrbi, očetu prazni denarnico in sosedom služi kot zvonček za vzbujanje pozornosti pri sosedih. — Nekaj, ki pomaga, da je dom srečnejši, ljubezen močnejša, potrnežliivost večja, roke pridnejše, noči daljše, dnevi krajši, denarnica lož j a,, bodočnost jasne j a in po kateri se preteklost ložje pozabi. — Ključek, kateri odpira srca vseh vrst' ljudi, vseh narodov celega sveta.
Rožno olje. Najnovejša poročila javljajo o bolgarskem rožnem olju, da so bile letos vremenske razmere neugodne za ta dragoceni proizvod. 3500 cvetov je dalo komaj 1 kg rožnega olja, M stane 1200 K Letina 1916 je dala vsega skupaj 2800 kg rožnega olja, dočim je letina prejšnjega leta dala 3888 kg o-Ija. Tajdi v ‘Anatoliji se začne razširjati gojitev vrtnic, a je tudi tu vročina škodovala letini. V Anatoliji se je pridelalo okoli 1200 kg rožnega olja. Razvidno je iz tega, da so stremljenja turške vlade, da se udomači pridelovanje rožnega olja; tudi v Anatoliji,
Odgovorni «rednik: Vekoslav Stapan.
dovedla že do znatnega vspelia, Treba pa bode še* krepkega prosvetnega dela med kmetskim prebivalstvom teh pokrajin, da se mlada industrija postavi na trdno podlago.
Velika železniška nesreča. V bližini mesta Wilhelmshaven v Nemčiji je dne 11, t. m. dopoldne zavozil balkanski brzovìak v delavke, M so stale na progi in so pozdravljale vojake, ki so se peljali na dopust. Nesrečnice niso opazile, da je pripeljal na drugi strani balkanski brzovlak. 19 delavk je bilo*: pri priči mrtvih, 3 pa so težko ranjene.
Maribor. Dne 11. nov. je umrl vpokojeni nadučitelj Jožef Šeligo, star 76 let. Služboval je v laškem okraju, Pogreb se vrši jÜanes popoldne ob ‘/?4, uri. — V soboto je nagloma umrl, zadet od kapi, bivši gostilničar v Mlinski ulici Ji. Frangež. Naj počiva v miru !
ŠmiklaviL pri Hočah. Dne 6 novembra smo zgubili naša manjša dva zvonova iz leta 1662 in 1881. Na manjšem je napis: Naj spremljajo Tvoji mili gla o vi mirnega Slovenca od zibelke do groba. Vauhnik in sinovi 1. 1881. Lepo ovenčani *o se odpeljali v Maribor.
&t. Ujj v Slov, gor. V Dobrenju je umrl star posestnik F. Kolarič, Bil je naš volilen. Naj v miru: počiva!
Radislavei pri Ljutomeru. Dne 5. t. m, sta šli tri leta stara, deklica Alojzija Vrbnjak in dve in pol leta stara hčerka posestnika Franca Jureš \x Radi-slave k bližnjemu potoku. Deklici sta padli v jarek in utonili.
Celje. Stiri dni zaporedoma nam že naznanja-jo streli na Miklavževem hribu ogenj v bližnji celjski okolici, V soboto, dne 4, t. m., proti 9. uri zvečer, je izbruhnil ogenj v gospodarskom poslopju posestnika in gostilničarja „Confidenti v Savodnji. • V-sled takojšnje pomoči se je posrečilo ogenj omejiti: — V nedeljo, dne 5. t. m., proti 7. uri zvečer, so nam streli iz topiča zopet naznanili ogenj. Nebo se: jè krvavo rdečilo nad mestom in vse jo hitelo na 10 minut oddaljeni kraj požara in sicer zopet v Savod-no. V plamenih je stala hiša in gospodarsko poslopje posestnice Srebočan, Veter je močno pihal in ju trosil ogorke po bližnjih strehah, ki pa so k greli vse iz opeke, drugače bi bila brez dvoma zgorela četa, vaš. Znorelo je mnogo spravljenih pridelkov in tudi 12 svinj. Konje, nekaj hišne oprave ter drugih; malenkosti se je posrečilo rešiti. Skoda je kljub temu velika, — V pondeljek, dne 6. t. m., proti 9. uri zvečer, je zopet zardečilo nebo v isti smeri. V plamenih je stal še le nanovo postavljeni hlev posestnika Štora v vasi Cret, par korakov oddaljen od Sa-vodne. Svinje se je posrečilo rešiti, poslopje pa j« z-gorelo do tal, — V torek proti 6. uri zvečer zopet 1 strel na Miklavževem hribu. Kje gori? Zopet v Sa-vodni. In sicer zopet pri Confidentiju i^to poslopje,, kakor v soboto. Ogenj so v, kratkem času zopet por gasili. — Vsi ti požari v eni in isti vasi nam kažejo, da jih je morala zanetiti zlobna roka. Ljudstvo je skrajno razburjeno in oblast je mrzlično na delu, da izsledi zločinca, ki je alf blazen ali pa požig» iz same zlobnosti. Pri vseh požarih moramo pohvalno p-meniti okoliško in mestno požarno hrambo, ki sta bili takoj povsod na licu mesta. Izkazalo pa, se je 'tudi naše vojaštvo, Ki je v več ojddelkih takoj prihitelo na pomoč in povsod požrtvovalno (delovalo. Pri hrambi so bili zastopani tudi Teharčani s svojo ročno brizgalno. Upamo, da se oblastim posreči izslediti tega zločinca in ga oddati zasluženi kazni. Vasi, so pustili po Varnostnih orgajnih zastraniti, — V’ zajdngem trenutku se nam poroča, da se je enega zločine» že posrečilo prijeti v oseM nekega berača, ki je obstal, da je zažgal pri posestnici Srebočan. Drugim pa so že na sladu.
Celje. V noči od 4. na 5. novembra je vlomila neznana oseba v cerkev sv, Duh» pri Celju. Ko je prišel zjutraj cerkovnik v cerkev, so bila cerkvena vrata razbita. Razbit je Ml tujdi nabiralnik za, mile darove, ki se je nahajal v cerkvi blizu vrat. Vlomilec je odnesel ves denar, ki ga je našel v cerkvenem nabiralniku. Drugih cerkvenih predmetov se pa ni dotaknil. Oblasti zasledujejo drznega cerkvenega roparja
Celje. K našemu poročilu o ponavljajočih se požarih v celjski okolici smo dobili poročilo, da je dne 9. t. m. Mia celjska požarna hramba dvakrat poklicana na pomoč. Ob 11, uri dopoldne so se v starem poslopju okrožne sodnije vnele saje, nakar je še tudi začelo goreti podstrežje. Ro dvournem delu se je posrečilo ogenj udušiti. Kmalu nato pa je začel goreti kozolec v Arji vasi pri Petrovčah, Ogenj pa je domača požarna hramba kmalu udušila.
Tisk tiskarnsv. Cirila v Maribor®!