III. leto. Štev 36. 1916. Szeptember 3. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . .6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina t dopisi m tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirih več na eden milov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filere. Bog bije národe. Hej, ka to gučite, či bi prej Bog bio, že konec napravo tomi boji. Tak sam čüo ne dugo ednoga nesrečnoga nemška gučati. Rávno tak, kak je v sv. pismi: »Pravo je nespameten v srci svojem: Ne ga Bogá." Pa Vnogi nes-pametni idejo za tem ednim ino bláz-nijo Bogá, ár ga ne razmijo. Tak mislijo lüdjé, ka je to najvékši bič boži, ka što imánje zgübi, ka spádne v boji, ali merjé na posteli. Pa jas poznam ’ ešče grozpvitpeši bič pá toga, té j,e pa to, ka so lüdjé slepi pa glühi grátaíi za božo pravico, pa nišče nešče pokore delati. To je te právi bič, šteri po vsem zemelskom trplenji na mesto nebés zráven v pekeo pela. Mladina se tepé po noči. Dečácje, dekličke, šteri ešče v ponavlajočo šolo hodijo, so do polnoči vu vési pa či boš starišom kaj pravo — .Naj idejo, siromake, tak dosta trpijo.- Ki so ostali vojácje, tistim je vse dopüščeno, „vej tak nede dugo, pa do mogli notri iti.* Či pokára što hčer, sinü, ženske, štera možá v boji má, právi ona. »Vsi nadnjega ido zdaj, ka nema očé, ki bi ga bráno.* Ženske hodijo po krčmáj, tá pelajo, dekle z sebom pa si dájo plačüvati z šmrklavcami, šterim se ešče z noga cedí, záto, ka zdaj penez dosta je. Pa prej to tüdi .nikaj nej.* Moški ido za trgovcov — pa što pita za poštenjé i bože zapovedi, naj de samo mošnja puna! »To tüdi nikaj nej.6 Jaj tebi Korozaim, právi Jezuš, pokvarjenom! národi, šteri je ne spoz-nao svojega pozvánja. Jaj tebi národ, šteri si glühi i slepi pa ne razmiš bože ,. ' zapovedi več. Kaj Stéč Što začne, vse je »nikaj nej.* Eden drügoga so pa nikdár šče ne lüdje tak ostro sodili, kak rávno zdaj v tom časi. Vsaki vidi smét v oki bližnjega, v svojem pa celoga stébla nisče nej. Se preganjajo, se odürjavajo, so si nevoščéni. Zrok svoje nevole vsaki v drűgom išče — ni koga ne, ki bi si premišlavao v srci pa pravo z razbojnikom nadesnici viséčim: »Midva vredno trpiva eta.“ Pa ne bode konca nevolam, ne bode konca boji, šče vékše nevole pa vékše nesreče nas čákajo, či ne spoznamo, ka smo vredni té kaštige. Bog je ne stári seri dedek, k šteromi vsaki tepeš lehko .príde mir, Jtodival, liki strahoviten gospod nébe i zemle, šteri je po dugom trplenji zdaj goriz-digno bič svoj pa bije z njim, dokeč se ne bodo krvávo skuzé vlevale z očih grešnikov. Pravični do záto tüdi trpeti, istina, da je pa pravičnim denéšnji Čas nova, lepa prilika, ka si več pa bolše zaslűžijo. Pravični so mirni, zadovolni z božov kaštigov tüdi. Pravičnim kaštiga ešče povékša mir srca, ár z njé spoznajo, ka je Bog blűzi pa ka je lübi. Bodimo takši. Prenášajmo z mirom srcá podani v božo sv. volo. Či smo grešili kda Stéč v našem žítki, pravimo z razbojnikom »Jas vredno trpim eta.“ Či smo pa nikdár ne pregrešili — što je takši ? —. te se pa. vesélmo, ár je Bog blűzi pa se veseli tistim, ki z spe-vanjom idejo v smrt za čási njegovoga svétoga iména. " Zbogom zvonomi! V Slovenskoj krajini je mučanje postalo. Zgübile so cerkvice po dolinah in goráh svoje glasno govoruike, bodi-tele, zvače i tolažitele. Zvonov ne ga več. Ostao je večinoma, samo eden t vsakoj cerkvi, a ne te najvekši. V Soboti je ostao zato te najvekši kak je starinski špomin. Zvone 'iz' sta- rih časov so naime nehali povsod za špomin. Šteri so telikokrat jokali z nami, za tistimi smo mi tüdi točili vrele suzé. Obvenčali smo je z rožami, naj ido opleteni od nas, kak so prišli ovenčani k nam. Pa so zdaj tüdi regruti. Vso našo radost in žalost so oni glásili, oni naznanja!! srcom čütečim. Če je gorelo, so silno zakri-čali: beži in gasi! Če se je čaren, točo, vihér noseč oblak prikažüvao. so z svojim glasom, kak močnim orožjom pokali v njega. odidi od nas! Če se^ posIovila_düšica_draRa_QíLsveta—so milr^ zajokali. molite za njo! Če je zablodo, človek i razžalo svojega dobroga Boga, so trkali njemi na srce. o zbüdi se zbüdi, grešna düša z spánja. Če se je Jezus pripravlao, da bi prišo ovčice svoje blagoslavlat, so tiho in zadvotno zašepetnoli: Jezus je tű, molite ga. Zdaj nega jih več. Odišli so, dali smo je v dár, té Ijübčeke našga srca materi predragoj, vogrskoj domovini. Dali smo je iz Ijübezni i dali smo je z vüpanjom. Za ljübi svoj dom, naj se reši, smo je dali, i vűpamo se, ka se tüdi reši, če mo vsi, vojaki in domači redno bogali najmilejši glas naših že nemih zvonov, tisti glas, šteroga so 'pošiljali do naših src, kda so nas k molitvi vabili. V preminolih dnévah so odromali v kratkom časi vsi zvonovi slovenskih cerkvah. Nabiranje se je žacelo na Go-ričkom i šlo dol na Ravensko in Do-lenko. V Beltincih je veliki zvon na máloga spadno, se razklao, i globoko v zemlo opičo. Glas je strahoviten bio, .kak kda smrtno ranjeni zatuli. — Na Tišini je ostali tužno napot-nico igrao ovim, kda so je pelali. Na veliki zvon so v slovo te reči napisali: Za domovino te darüjemo iz srca te žalüjemo, Fárniki tišinski. Spomina vredno je, ka kda so pred 19 leti tei zvonovje prvič zadoneli, so z Tropovec Plahüt Antona sinü, Jožefa sprevájali, pa zdaj 2. NOVINE 1916. szeptember 3. zdaj obolednjim rávnotoga očé sinü, Ivana. Kda Zbogom pravimo vsem našim milim zvonom, iz srca Želemo i prosimo z rečmi, štere so v imeni črensovskih * . fárnikov bile v slovo na en njihov zvon spisane: Prej mir ste glásili, Zdaj smrt te trosili; : Oj prite skor nazaj. Presvet Križ nam daj. Naznanja blažcn mir. Bojna. Bolgarsko bojišče. Bolgari so za-Vzeli grčko mesto Kastorio i sovražnike prek Strume reke zbili. Ravnotak so do rok dobili tüdi visine i vesnice proti grčkomi pristanišči Kavalla. Srbi so nazaj dobili 1506 metrov visoko goro pri jezeri Ostrovskom, štero so njim prle Bolgari vzeli. — Egejskoga morja obrežje tlačijo že Bolgari. ' Na francozkom bojišči so Fran-cozi i Angleži ništerni meter napredüvali. Veliki bojov ne bilo. Na ruskom i türskom bojišči mir. Na talijanskom bojišči mali napadi pri Vipavi, šteri so odbiti. Zrak. Nemci so z uspehom metali bombe na London. Taljanska vlada je Nemčiji boj napovedala aug. 28-ga. Za nas de k haski to zato, ka do nam Nemci pomagali Talijana zbili iz Primorskoga. Rumanije nam je boj naznanila. Dve leti je ta vlaška Vlada čakala, se za neutralno držala, zdaj pa je med naše protivnike stopila. To je ravno tak judaško djanje, kakše je bilo pred poldrűgom jeli Talijanskoga orsaga. Rumenija je bila 30 let s nami zdrü-žena; nam má dosta zahvaliti, zdaj pa je po tolvajskom proti nam orožje obrnola. Vüpamo se, da to nepočten-stvo zadobi vredno kaštigo. Nemci so včasi na drügi den boj naznanili Rumanije Prve bitke so se že začnole na jüžnom. , Dom i svet. Nemčija. Prva nemška trgovska podvodnatadja „Deutschland“ je srečno priplavala nazaj v nemško pristanišča t Bremen. Na ladji, štera je pripelala raznotere bojnske priprave, je vse v redi König kapitani je čestitao sam casar i hallejsko vsenčelišče ga je za čast-noga doktora imenüvalo. Vladne odredbe. Vlada naša je odrédila, da bo tovarne papirne prisilila, naj zdelajo zadosta papira. — Višešnji pov je dužen vsaki veškomi poglavári taki napraviti, ki od 400 plügov menje grünta má; ki vekše zemljišče ma, more to vsako drügo soboto včiniti. Rusija. Rusija je za vatikanskoga poslanika imenüvala katoličance Hu-levoicz Kaziméra. Iz pisem naših vojakov. Slovo od gračkih zvonov. Najperle jih s priserčnimi rečmi lepo pozdravlajo, kak vrednika »Novin i Marijinoga Lista" i se njim iz serca zahvalim, ka mi pošilate »Novine. Z par rečmi sam napisao. Slovo od naših farnih zvonov. Oh lübi zvonovi, lepo zvonite, Zdaj vendar od nas vi slovo jemlete! O lübi zvonovi, li zvonte lepo | r Ü I zovite lüdstvo vu hižo božo! j | f A V '/ Oh lübi zvonovi, ste peli lepo, Gda prišli so püšpek delit nam fermo; Pač radostno bilo je njuvo oko, -m-s Ste lübi zvonovi njim peli lepo. Oh lübi zvonovi ste peli lepo, Gda mešnik so nesli Jezuša telo, Betežnomi dali pomoč so zadnjo, Žnjov srečno bi prišel naj v sveto nebo. Oh lübi zvonovi ste peli lepo, Gda nesli na cintor so mojga očov1 ' Je skuznatno bilo te moje oko, * Al vi ste li itak donili lepo. v Al’ gda so pa djali njih v hladno zemlo, Zvonovi prelübi, ste peli lepo, Ste zadnjipot vzeli te od njih slovo, •• Da srečno bi prišli gor v sveto nebo. Oh lübi zvonovi ste peli lepo, In lüdstvo ste zvali vu hižo božo, Da molit bi prišli naj Jezuša ta, . , Ki mro je na križi za grehe sveta. Oh lübi zvonovi ste peli lepo. Gda mladi vojaki so šli vu bojno; Tüd njim ste za peli za slovo lepo, Naj Zdravo, veselo vsi prido domo. Oh lübi zvonovi, li zvonte lepo, Slovenskih vojakov več ne de domo; Krugle sovražne, oj, zadele so nje Düša pa v nebi je kak veséla že. Zdaj je pa prišeo k nam prežalosten {čas, Kaj lübi zvonovi povržete nas, Pridte za kratki čas oj pridte nazaj, In zovite lüdstvo vu veseli kraj. Jaz pa zdaj vzet morem svo slovo od vas, Da začnejo štüki germeti vrh nas, O zadnjipot zvonte, li zvonte lepo, Pozdravte Marijo, kralico serčno. Kuhar Jožef z Motovilec, domobranec 3. domb. črnovojniákoga pešp. Pismo na bojišče. Siromak! mirajoči vojaki! Nemo stvar mnogi bole pomilüje kak vas! Ali obrnimo se vkraj od teh zverin, štere v teh žalostnih dnévah še pijan-čivajo, nečistüjejo, kradnejo, se gizdavijo, štere se niti zdaj ne genejo na smilenje i pobolšanje, kda vi v püstoj tüjini zapüičeni od vsega zadnjo suzo točite za mill dom i zadnji zdihlaj vašega potrtoga srca pošlete v Pozdrav drügim domačim — pride za te ne-zahvalneže tüdi den ločitve, šteroga se vresničijo Gospodove reči, ka de brez smilenja sodba tistoga, ki ne je bio smileni. Nepozabimo pa, ka če je brez-brižnost sama obsebi že tak grda nezahvalnost za mirajočega vojaka telo, kak strašna nelűbav je za njegovo düšo. Sveta Mati cerkev nas vči na trientinskom občinskom zbori, ka si srečne smrti nišče ne more zaslüžili, nego posebna milost božja je k tomi potrebna, štero si človek sprositi more. Vnogo molitvih i dobrih del se more opraviti v stani posvečüjoče milošče to je brez smrtnoga greha, samo tak je mogoče srečno vmreti. Pitamo zatém, je .večina vojakov živela tak, ka bi si mogla to miloščo že sprositi? Jeli da ne? Ve znate, kakša je bila mladina večinoma! Znate, kak rada je molila i se prečiščavala! Znate, kakše guče je mela, kam je rada zahajala, kak se je v cerkvi obnašala, kak je ljübila prepovedano reči i sovražite zapovedane. Znate to vse, pa čeravno so se Vnogi strsnoli, večina je li ostala, kaj je bila, slaba trstika, z šterov veter sem tam maha, ne pa trdna pečina, od štere bi se volovi sküšnjav odbili. I ravno zato, da je ešče i zdaj tak slaba, je stalno, da nema sprošene posebne milošče za srečno zadnjo vüro i se more pogübiti, če je ne zadobi. Brez milošče srečne smrti, pripravljeni iti v večno skvarjenjé, stojijo stojezér! vsaki den na bojišči i mirajo kelikokrát na jezere. O strašna Zadnja vüra! Se vam ne pomilijo ti jezeri na pekel obsojeni i Vi njim lehko- sprosite, kaj so si oni ne: srečno smrt. Molite in obhajajte, zatajüjte se za mirajoče vojaki, ka. za- • dobijo srečno smrt, ki so si je dozdaj ne zaslüžili, — i takših je nájveč. Kotrige iz bratovčine od Marijine sed-mere radosti. Vsako nedelo molijo za mirajoče, oj Pristopite k njej i poma-gajte njimi Pomagajte mirajočim vo-kajom! Pomagajte 1 Pomagajte 1 Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Markoja Martin z Črensovec, četovodja 3. dpp., lastnik 2 srebrom svetinji; vmro aug. 13-ga. Hodo je mine polagat z svojimi ljüdimi po noči, v zarji se je vrno v svoje stanüvanje i tam dolpočino pa zaspao. V spanji je vdarila med nje talijanska granata, njega i Madjara z Debrecena je vmorila, drügih šest pa ranila. Rane je ne meo na teli, slap granate ga je vmoro, kak naznanja pajdaš, desetnik Buzettg Štefan, ki milo žalüje za svojim ednim Slovenskim pajdašom. Zapüsto je dovico i staro mater. Iz srca nam je Žao za toga vrloga, junaškoga slovenskoga moža. — Matjašec Janoš z Vel. Polane; povrgeo je ženo i troje dece; Horvat Štefan z Male Polane, stojéči v Lendavskih Gorah; zapüsto je tužno dovico. Na znanje dao od obojega Jaklin Jožef z Vel. Polane, pešak 48. pp.; Horvat Ferenc od Sv. Sebeštjana; Ceh Ferenc 1916. szeptember 3. NOVINE 3 z Nedelice julija 29-ga, kak vojni dühovnik naznanjajo; povrgo je ženo i sed-mero dece; Mujdrica Ludovik z Lendavskih gor, 22 let star mladenec, šteri je prineso malo pred smrtjov to žrtev, ka je skoro dopoldneva čakao na tešče i iskao dühovnika, naj se more spovedati i prečistiti. Žela se njemi je spunila. Zadnja reč njemi je bila pred smrtjov. Jezus, tebi zročim svojo düšo. Srce Jezušovo, bodi smileno tem pokojnim, pokaži njim svojo nezmerno lepo kralestvo, njihove drage ostalo pa krepko potolaži. Vlovjen je: Horvat Ivan iz Srednje Bistrice, | Törnar Martin z Črensovec, Gjuranec Ferenc z Lesko-včeca, Granfol Ferenc z Črnec, nadale Žalig Matjaš z Gančan, Sraka Štefan z Lipovec, Gerič Jožef z V. Polane, Horvat Štefan z Male Polane, Klar Ludovik z Ivanec, Litrop Ferenc z Ren-kovec i Makoter Štefan četovodja, kak naznanja Horvat Štefan poddesetnik 48 pp. Ranjen je: Ferčak Štefan z Ivanec, p. 48. pp.; Tkalčič Karol, z Štrigove, dbr. 20.dpp., Bedič Karol z Dolenec; streljen je skoz pleč aug. 17-ga, kak naznanja četovodja Roth Ludovik; Mujdrica Janoš, stražamešter 48. pp. z Ganičan i Dominko Štefan, pešak 12 pp. z Trnja. Vsem skorajše ozdravljenje Želemo. Odbiti Rusi. Roth Ludovik četovodja Sö. ^p, -laam »»znanja ka so- Rusi od 13 do 15-ga Augusta nezmerno strelbo meli, da bi predrli našo linijo. Na Veliko mešo so napadali. Ali kak je Dev. Marija pomogla naš mali šereg? Samo sedem je bilo mrtvih naših i 32 ranjeníh, Rusov je pa vnožina zgrábljenih, mrtvih pa ranjeníh je pa teliko bilo, da so celo noč jih ne mogli vküp ^nositi i obvezati. — Pri tom vesélji so pa meli to žalost vendar, ka so se mogli posloviti od svojega vrloga vojaškoga dühovnika, Stoviček Aleiandra, šteri so 23 mescov oskrblávali njuvo düše. Ogenj je bio v Mlajtincih 23-ga augusta. Zgorele so štale žela Talján Mihála. Stári Taljan je naime zajtra malo nikaj pio, potom prišeo domo, pa odhajajočoj hčéri pravao. „Več me tak ne boš vidla.“ Ona ne mislila nikaj hüda pa je odišla. Stári je pa v hižo predivo pa slamo prineseo pa to tam vužgao. Pohištvo je zgorelo, pa vö je ne vdaro ogenj. Na to je šo v štalo pa tam násteo vuzgao pa Stalo zakleno. Násteo je zgorela, krave pa telico dim zadávo, pa li ne štelo dale .goreti. Te se je Spravo v seno na štalaj do pojása pa je vužgao seno. Pa zdaj se njemi je te posrečilo. Kda je že on tüdi začno goreti, je kríčao, naj ga vöpotégnejo. So ga. — Lüdjé so smileneši bili od njega nemáka, — so ga odpelali v Soboto v bolnišnico, kde je drügi dén od svojih rán mro. Nesrečen žel pa hči - sta milüvanja vredniva. Ostao je iz 31. domobrpp. ešče Bokán Štefan z Dolnji Slaveč, šteroga so Rusi ne zgrabili.. Pozdravlja srčno vse Slovence, posebno svoje stariše domače i ves rod. Jočič misli na svoje pajdaše šteri so prišli neprijateli v roke ali darüvali življenje za dom i prosi molitve za nje, za zmago i mir. Od 48. pešpolka naznanjata Kostric Štefan z D. Bistrice i Tratnjek Štefan, ka je dosta naših Slovencov vlovlenih i mrtvih augusta 10, 11 i 12-ga.Imen ne naznanite. Mogoče, da so mnogi samo ranjeni i ne mrtvi pa tak prišli Rusom v roke. Rusi sami spoznajo, da so 1000 naših ranjeníh nabrali vküp i; v bolnišnice spravili. Zato naj nišče ne dvoji za volo svojega, če ne piše, naj moli goréče za njega, to pomaga, jedino to, mrtvha i živim. Dragi lük. Štiri varašanke törjanske so na Brtalanovo predrago lük odavale v Soboti, nisterno glavičko mesto 1 K 20 f. za 6—8 K. oblast jih je prijela, na 40 K poštrofala, lük pa po določenoj najvišjoj ceni oddala. Slovo vzemejo: Žökš Mihál z Ko-vačavec, pešak 76-ga pešpolka v Fe-hértemplom-i, ki ide zdaj štrtopot na bojišče, od svoje žene, decé, očé i matere, rodbina, botrine, občine. Vse prosi za odpüščenje; nadale od lretjerednikov i gradške fare; prosi prvo nedelo konči Očanaš molitve zasé. Prosi molitve, ve ide za tisti dom se vojsküvat, šterom živejo oprošeni, za obdržitev njuve vere; prosi molitve z pobolšanjom žitka, ovak nikaj ne valajo; prosi molitve, naj se vojáki v smrtnom grehi ne točijo z sveta, šteri mreti moro; Rus pa Talijan samo telo zna moriti, nikak pa düše, to greh mori. Ta če se reši, vse je dobljeno.Za pokojnim! vi tüdi pridete, piše, ki molite za njé. Oj kak veselo bo z Marijov prebivati i dičiti presvéto Trojstvo. Trdni kak pečlna. Šimon Štefan z Šülinec, pešak 83. pp. naznanja, ka Rus skoro neprenehoma napada noč i dén, ali oni trdo stojijo kak pečina, vsaki napad odbijejo. Rusov nezmerno dosta leži mrtvih. Mili se njim to ne-bože lüdstvo; da pa ne morejo si pomagati, odbijati so je dužni da ne ga še mirű, po šterom tak vroče hrepe-nejo. Naši slovenski listi jim pripomo-rejo k toj stálnosti i trdnosti, ár je v nedopovedljivoj meri tolažijo i krepijo, brez njih bi Vnogi znao zdvojiti. Blagostanje dvojega križi. Na god sv. Števana, našega predobroga krala, je prč. g. Tali Geza, pleb. gor-njasinički na Martina dva križa, narejeni va za 1100 kor. iz mramora, blagoslovo. Eden križ je dala postaviti na pokopališče občina, drügoga pa pred občino drüžina Fartekova. Na blagoslov je prišlo ogromno število ljüdi, naj se veseli z düšami darovnikov, ki so velike hvate vredno odprli svoja srca na plemenito darovitost, kda so tak lepi, velepomembni špomin dali gorpostaviti v teh žalostnih časah Bogi na čast i düšam na tolažbo. Pri blagoslavlanji sta pomagala domačemi plebanoši cerkveni obred zvršiti Kuhar Alojz ne-delski i Dr. Lenaršič Mirko, dolnjese-nički več. g. pleb. Celebrant je pri vsakom križi lepi, do dna düše séga-joči govor držao. Pri križi za občino postayljenom je razlagao, ka je té križ za vés ognjišče i svetišče. Jezus gleda iz mesta toga celo ves Martinjo i gleda kaj delajo njeni prebivavci po noči i vudné. Gleda je i čuva je kak pastír ovce svoje. — Pri drügom, na pokopališče položenom je pa gučao od po-činka, šteroga da križ, kak senca dreva trüdnomi Potniki. Samo, ka se té pokoj sprositi more. Za srečno smrt se moliti more. Naslednje se zahvali do brotnikom za milodare, ki bu podali noli božji glas, šteri jih je na dobre nagibao, i so svoje milodare ráj Bogi na čast i düšam na hasek obrnoli, kak v gizdo. — Potopljen v svete misli iz radostnim srcom je šo vsaki zadovoljno domo, ki se je vdeležo slavnosti. Podignjeni mešni penezi. Ešče pred bojom so prosili g. školniki našega višjega pastira, naj se penezi mešni podignejo, ka oni več dobijo za orgo-lanje. Prošnja njihova je poslünjena. Od 1-ga oktobra se more plačati za tiho mešo 2 k.; za popevano 5 k. (edna k. z teh školnikova, edna cerkvena); za slovesno (po nedelah na priliko) i za mešo z „Libera* 8 k.; (z teh 1 k 50 fil. školnikovo i ravnoteliko cerkveno). Zapomnimo ka se z temi penezi pa z nikšimi meša ne plača. Ki bi milošče ščeo plačati v meši dobljene, bi greh „simonije" včino. Tei penezi so dar za dühovnika, naj more svoje düševne dužnosti spuniti, šteri je v Svetom Pismi zapovedao. Določi se pa té dár .zato, naj skopost ne premoti dühovnike. Poidrar pošilajo slovenski ulanarje 6. p. . Jančarič Jožef z Noršinec, Láposg Alojz z Krega, Mekiš Mirko od Sv. Jürja, Legéng Ferenc z Noršinec, Zankoč Ferenc z Stefano-vec vsem Slovencom posebno njihovim domačim, prosijo vseh molitve, ka de je presvéto Srce Jezušovo pomagalo v toj strašnoj nevoli pa naj se molijo tüdi za tiste njuva 4. NOVINE 1916. szeptember 3. pajdaše šteri Boga t Bl, D Narijo samo po preklinjanji poznájo; pošlejo 10 K na pod- i poro našega dobroga čtenja, štero njim preveč trebe i je jako veseli; domobranci 20. ] dpp. č&noM:o Ivan z Beltince, .Špilak Štefan z Bratonec, JifaMČec Ivan z Gančan, ^arugía Ivan z Melinec, prosijo Novine, ka bi je to-lažile v Volintji. Prša Štefan četovodja z Ižekovec, Lehko Martin podd. z Trnja, č&iett Peter z Kobiija, Jerič Štefan z Gančan, Zad-roecc Jožef z Odranec, áojuovtč Anten z Ci-ganščeka,