NO. 36 Ameriška Domovina 7%/VIE RIe/%HI—HOME AM€MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1962 SLOVGNIAN HORNING N€W6PAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX NATO naj bi pretrgal trgovske veri s Kubo! Združene države skušajo pridobiti zaveznike v NATO za prekinitev trgovskih vezi s Castrovo Kubo. v WASHINGTON, D. C. — Državni ta^niik Dean Rusk je poslal v Pariz dva visoka uradnika Državnega tajništva, da pridobita zavezniške države NATO 2a prekinitev trgovanja z rdečo Kubo. V vladnih krogih upajo, da jim bo uspelo poleg zavezniških držav pridobiti še nekatere druge prijatelj sike države za gospodarsko blokado Kube. Med tem je sovjetska vlada Rjavila, da predstavlja politika Združenih držav proti Kubi “resno nevarnost svetovnemu, roiru in varnosti.” Obljubila je znova Kubi vso pomoč v slučaju napada od zunaj in zagrozila morebitnim napadalcem, da bodo Castrovo Kubo čuvale sovjetske rakete. V zahodnih diplomatskih krogih smatrajo sovjetsko izjavo kot nekak odgovor na izključi-tev Kube iz Organizacije ameriških držav. Sovjetska vladna izjava pravi, da je bila konferenca OAD v Punta del Este neka vrsta sodbe revolucionar-ne Kube in priprava za nov na-pad na njo.” Sovjetska vlada trdi: “Prav sedaj vzdržujejo ameriški dolarji ducate vojaških taborišč, v katerih se vrše priprave za nov oborožen napad na Kubo!” Združene države so šbvjetske obtožbe ponovno zavrnile kot izmišljene, zadnjič pretekli teden v Združenih narodih, ko je Velika večina članic ZN zavrni ia kubansko obtožbo Združenih držav. Novi grobovi Kata Skocic Včeraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 75 let stara Kata 'Skocic, roj. Sifter, z 71 Solon Rd., Bedford, Ohio, doma na Hrvaškem, od koder je prišla pred 45 leti. Mož Josip ji je umrl i. 1954. Pokojna zapušča hčere Mary Bolf, Julio Koontz, Agnes Patrick, Roso Szumski, sinova Johna in George-a, vnuke in pravnuke. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev Matere Božje v Bedfordu ob desetih, ;iato na Kalvarijo. B. Gvajana bo morala čakati na neodvisnost Seški komunisli prišli ia novo vabo za kmete: looijalno zavarovanje PRAGA, CSR. — Tudi češki kmetje skušajo sabotirati delo v kolhozih in sovhozih, kadar le morejo. Zato dežela še dolgo ne pridela toliko, kolikor je predvideno v planih. Režim mora radi tega uvažati hrano na debelo. Setrtina vseh deviz gre za hrano, saj mora vlada uvoziti med drugim tudi nad milijon ton pšenice. Uvažati mora tudi veliko maščob. Da bi spodbili kmetski bojkot in sabotažo, so češki komunisti prišli na idejo, da bi nudili kmetom popolno socijalno zavarovanje, ako bi postali ppridni in izvrševali vladne proizvodne načrte. Kdor bo priden, kot se spodobi, bo plačeval za zavarovanje samo 3 f/< ■ Kdor ne bo, bo pa imel samo omejeno pravico do socijalnega zavarovanja. S poskusnim socijalnim zavarovanjem za kmete bo režim začel 1. aprila 1962. Letalske družbe bi rade vpeljale kazni za potnike in — sebe WASHINGTON, D.C. — Enajst letalskih družb je skleni-1°> da bodo vpeljale kazni za potnike, ki si rezervirajo sedeže, Potem jih pa ne izrabijo. Ta raz-Vada se je zelo razpasla. So ji enkrat že napovedali boj, toda Poskus se ni obnesel. Sedaj so sestavili posebno lestvico za azni od pet in štirideset dolar-Jev! kakor je pač cena za vozni listek. Eo isti formuii bi letalske clružbe kaznovale tudi same se-e> kadar bi katera med njimi Povzemala rezerviranje sedenj ki jih pa ob času poleta ne 1 bilo na razpolago. Sporazum mora še odobriti ivilna letalska agencija (CAB), 0rgan federalne administracije 2a letalstvo. transatlantske letalske družbe So sklenile, da bodo še nekaj 2nižale tarife za skupinske vož-To so take, ki jih napravi skupaj najmanj 25 oseb. Zniža-naj bi stopila v veljavo že s E marcem. Nina Hruščeva: orožje v morje! MOSKVA, ZSSR. — žena predsednika vlade Nina Hruščeva je v deset minut trajajočem govoru preko radia v angleščini pozvala Združene države, naj odlože orožje in postanejo prijatelj Sovjetske zveze. Dejala je, da govori na željo mnogih Amerikank, ki so ji pismeno izrazile zaskrbLenost in strah pred atomsko vojno. Nina je dejala, da ne smemo dovoliti, da bi do vojne prišlo. Zavzeia se je za popolno razorožitev pod “strogim mednarodnim nadzorom.” Vlade je pozvala, naj zmečejo orožje v morje. V svojem govoru se je v glavnem držala linije svojega moža v vprašanju razorožitve. Zadnji izgredi v glavnem mestu so pokazali, da dežela še ni zrela za popolno neodvisnost. GEORGETOWN, Brit. Gv. — Glavno mesto, ki je pretekli petek bilo skoro požgano, je trdno pod nadzorom angleških čet, ki so prišle sem iz Jamaice, pa tudi iz Velike Britanije same. Predsednik vlade, levičar Jagan je moral sam poklicati te čete na pomoč, ko policija stavkujo-čih demonstrantov ni mogla več krotiti. V spopadih demonstrantov s policijo je bilo šest oseb mrtvih, večje število pa ranjenih, fekodo na imovini v glavnem mestu cenijo na okoli 11 milijonov dolarjev. Le malo je manjkalo, da niso izgredi, ki so dobili že značaj orave revolucije, prisilili levičarsko vlado k odstopu. Jaganovi nasprotniki so oklicali splošno stavko, ko je ta napovedal povišanje davkov. Odločili so se, da ga bodo pognali z vlade, dokler dežela še ni postala popolnoma neodvisna, kar naj bi se po Jaganovih načrtih zgodilo v prihodnjem maju. Trdijo, da bi Jagan takoj, ko bi postala Gvajana neodvisna država, uvedel komunistično diktaturo po vzgledu Castra na Kubi. London je bil pripravljan začeti v maju razgovore o podelitvi neodvisnosti Gvajani, toda sedanji izgredi so ga Prepričali da dežela za to še ni žrela. Po vsem sodeč bo morala na neodvisnost čakati še nekaj let. ---------------o------ ~~ Voda Mrtvega morja je Petkrat bolj slana kot voda v Deanih. CLOUDY Kitajska očita Indiji prelet vojaških letal TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je objavila, da je poslala v Indijo protestno noto, ker je neko indijsko letalo 14. januarja letelo preko kitajskega ozemlja, da pa na to noto ni dobila še nobenega odgovora, čeprav je bila poslala že 24. januarja. Iz besedila je izgledalo, da naj bi indijsko letalo letelo čez kitajsko pokrajino Sinkiang, pri natančno preučitvi pa je jasno, da gre za Ladak, del Kašmirja, ki so ga Kitajci pred nekaj leti zasedli in zgradili preko njega vojaško cesto iz Tibeta V Sinkiang. Indija smatra to ozemlje za svoje in je v Peipingu ostro pro. testirala proti njegovi zasedbi od strani rdeče Kitajske, ki pa se za te proteste tudi nič ne meni. Po indijskih poročilih so rdeči Kitajci zasedli na tem področju preko 12,000 kv. milj indijskega ozemlja. Oirks&n bo i^bil demokratskega tekmeca CHICAGO, 111. — Demokratsko vodstvo v Washing tonu bi sicer rado videlo, da bi voditelj republikanskih senatorjev Dir-ksen ne dobil pri letošnjih jesenskih volitvah v državi Illinois premočnega demokratskega tekmeca. To je bil med drugimi tudi razlog, zakaj Stevenson noče kandidirati. Lokalni demokratje so drugih misli. Hočejo postaviti za kandidata kongresnika Yatesa, ki je menda dober agitated, kar Dir-ksen gotovo ni. Ali bodo prodrli s kandidaturo, je še odprto vprašanje. Titan-2 najmočnejša ameriška raketa CAPE CANAVERAL, Ela. — Te dni so pripeljali sem prvo ji so politične prepire med dru- raketo vrste Titan-2, da jo pre- ZAVEZNIKI V EVROPI SO NEJEV0UNIJIA AMERIKO Ko skušajo Združene države pridobiti svoje zaveznike v NATO za prekinitev trgovskih zvez s Castrovo Kubo, (jim ti odgovarjajo s pritožbami nad ameriško politiko. Odnosi med članicami NATO iso baje tako slabi kot še nikoli vse od njene ustanovitve pred 13 leti. PARIZ, Fr. — Za danes je bil predviden sestanek stalnega sveta Severno-atlantske zveze, ki naj bi razpravljal o predlogu Združenih držav, naj vse članice NATO prekinejo svoje trgovske vezi z rdečo Kubo. Predlog bo po mnenju poznavalcev razmer verjetno prodrl, toda zastopniki Združenih držav bodo slišali kopo pritožb nad ameriško politiko v zadnjih mesecih in zahtevo, da se ta pokaže v bodoče bolj “zavezniška’’ kot v preteklosti. Z ameriško zunanjo politiko niso nezadovoljni samo Portugalci in Nizozemci, ampak tudi Francozi, Belgijci, Angleži in celo Nemci. Vsi se pritožujejo, da jih je Amerika “pustila na cedilu” ali pa celo potegnila z njihovimi nasprotniki. Združene države bi rade vključuj svoje zaveznike v Evropi, pa tudi Kanado, v gospodarsko blokado Castrove Kube. Zavedajo se predobro, da more ta prinesti kake sadove le, če se ji pridruži ves svobodni svet. Iz okolice stalnega sveta NATO prihajajo glasovi, da bodo zavezniki nemara pristali na predlog Združenih držav, če bodo le dobili primerne odgovore Kongu in še danes niso v polnem soglasju z njo. Angleži se pritožujejo tudi zaradi ameriškega priganjanja k podelitvi čim prejšnje neodvisnosti vzhodni in srednji Afriki. Izjavljajo naravnost, da utegne ugoditev tej zahtevi privesti do novih Kongov. Nemci se boje, da se bodo Združene države pogodile s Sov- P r e d premirjem med družinami Kennedy in McCormack y Bostonu? BOSTON, Mass. — Casnikar- žinama Kennedy in McCormack že tako napihnili, da se obema zadeva že zdi neprijetna. Zato sta se menda med seboj pobotali. Predsednikov brat Teddy naj bi letos kandidiral za senatorja, McCormackov nečak Eddy pa za guvernerja v državi Massachusetts. Oba kandidata se bosta morala pošteno truditi, da bosta zmagala. V vrstah demokratskih veljakov v tej državi je bilo namreč zadnje čase že toliko političnih škandalov', da stranka zgublja ugled med volivci. skusijo. Njena potisna sila .e okoli 70,000 funtov večja od At-lasove in že blizu poi milijona funtov. Kot Atlas bo uporabljala tekoče gorivo, toda to bo v njej pripravljeno za takojšnji vzistrel, med tem ko ga v raketo Atlas delno nalijejo šele pol ure pred vzstrelom. Raketa Titan-2 bo sposobna ponesti do 10,000 milj daleč vodikovo bomlbo z uničujočo silo 10 megatonov. Spravljena bo v globokih podzemnih silosih pripravljena za takojšnjo uporabo. Pred zasedanjem alžirskega uporniškega parlamenta v Tripoliju in zagotovila na svoja vprašanja p6^0 zvezo na škodo Nemčije in zahteve. Zamerijo jim njihovo neodloč- nost v Berlinu, ki je privedla Zavezniške pritožbe p0Stavitve “zidu”, in pomanj- Portugalci se jeze očitno na kanje podpore nemški zahtevi Ameriko, ker jim ni nudila no- po zedinjenju, bene opore ob indijskem napa-l Splošno se zavezniki pritožu-du na !G,o0 in drugo. Portugal- uejn, da Združene države snu-sko posest v Prednji Indiji. Še bijo države v Afriki in Aziji, bolj nejevoljni so zaradi ame-Jpri tem pa pozabljajo na svoje riške podpore azijsko-afriškemu j prijatelje in zaveznike v Evro-predlogu v Združenih narodih, j pi. Trdijo, da se mora za-naj Portugalska čim prej pri-1 vezništvo pokazati v dejanju, pravi Angolo v Afriki za neod-1 če naj bo v resnici kaj vredno, visnost. V Washingtonu bodo morali na Nizozemci se pritožujejo, ker 1 to dati odkrit in zadovoljiv od-jim Združene države niso dovo- govor, če ne v Evropi ne bodo lile uporabe njihovih letališč, dobili opore za svoje politične ko so skušali poslati na Novo cilje v meri, kot to žele. Gvinejo nekaj vojaških okrepi- j ------o—— tev, da bi se mogli uspešnejše (ErŽaVG dcIcMO upirati osvajalnim težnjam in- v , Ba.. .. — donezijskega Sukarna. IWCfte Z3 MlkrOlieZIJO? Francozi niso Ameriki poza- J WASHINGTON, D.C. Mi-bili podpore, ki jo je dajala al-Jkronezija obstoja iz otočij kot žirskim upornikom, ne Sueza, |,so Mariani, Karolini, Marshall- trenutno pa jih boli, ker ne pri- ski otoki, ki imajo vsi skupaj tisne na egiptovskega Naserja, veliko število otokov in čeri, pa da bi izpustil francoske diplo- samo nekaj pod 100,000 prebi-mate, ki jih je dal v Kairu pri- valcev. Vse skupaj ne bi imelo jeti in jih ima pred sodiščem. za Ameriko nobenega pomena, Belgijci in Angleži so očitno la^0 36 ne hi nahajal na vzhod-nasprotovali ameriški politiki v|nem robu Mikronezije in severno od Avstralije otok Guam, ki je bil tekom druge svetovne vojne tako važno vojaško oporišče, da so ga hoteli Japonci do- Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Zalka Boh, 394 E. 162 St. in Mrs. Marija Stropnik, 20350 Trebeč Ave. sta prejeli iz starega kraja žalostno sporočilo, da jima je v Podtaboru št. 36, Struge na Dolenjskem, umrla mati ga. Rozalija Rus, po domače Lovretova. V starem kraju zapušča pokojnica moža Alojzija in hčerko Ivano, tukaj gori omenjeni hčerki, v Willoughby, Ohio, pa brata Franka Russ ter več drugih sorodnikov v starem kraju in v Ameriki. Za stalno— Iz Nemčije, kjer je živel v begunstvu, je prišel za stalno k svoji stari materi Mrs. Mary Baznik na 5713 Prosser Ave. g. Jože Vogel z ženo. Vse potrebno je uredila Liga slov. kat. Amerikancev. Dobrodošla! Pozdravi iz Floride— Iz Port Lauderdale, Ela., pošiljajo svojim znancem in prijateljem pozdrave Mr. in Mrs. John Sušnik, Dominic in Ann Dekleva in Mrs. Louise Vidic. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8:30 se bodo v Areni pomerili brata Kalmikoff z Bobom Brazilom in W. Strodom, Don Leo Jonathan z “Mogočnim” Bolom in drugi. Poškodbe avtomobilov po trčenju z živalmi tudi zavarovane NEW YORK, N.Y. — Zavarovalnice so sklenile, da bodo plačevale odškodnine za poškodbe na avtomobilih, ki jih povzroča-trčenja med vožnjo z živalmi, navadno s konji, živino, divjačino. Doslej so bile take poškodbe navadno predmet sporov, ki so prišli pred sodnijo, ako ni bilo drugače mogoče doseči sporazuma. Praksa je pokazala, da zavarovalnice postopajo v takih slučajih vsaka po svoji navadi, kar je seveda rodilo dosti nesporazumov. Zato so sedaj zavarovalnice sklenile, da načeloma plačajo vsako škodo, povzročeno tekom vožnje po živalih. V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno in hladno. Naletavanje snega. Najvišja temperatura 28. PARIZ, Fr. — V Parizu so bili koncem tedna že čisto prepričani, da je delegacija De Gaulla že dosegla načelen sporazum z uporniško delegacijo in da se bo najkasnje začetkom tega tedna vrnila v Pariz, da poroča De Gaullu. Sluhi so tudi trdili, da kompromis z uporniki obeta tri dokumente: o premirju, o dobi prehodne uprave in o položaju neodvisne Alžirije. Najvažnejši za Francijo je zadnji dokument, kajti obsega sporazum o položaju francoslkih priseljencev v neodvisni Alžiriji, o francoskih vojaških postojankah v Alžiriji in o saharskem olju. Ali je pariški optimizem u pravičen ali ne? Odgovor na to bo dal sestanek alžirskega uporniškega “parlamenta,” ki bi se moral sestati ravno te dni v Tripoliju v Lilbiji. Parlament obstoja iz 55-65 delegatov iz vseih vrst uporniškega gibanja, civilnih in vojaških. Sestaja se le redkokrat. Da se bo sestal ravno sedaj, je dokaz, da so poga- janja z Parizom res ali dosegla nosti z De Gaullom, se morajo sporazum ali pa prišla do takih |namreč vzporedno s francosko vprašanj, ki jih niti alžirska uporniška vlada ne upa rešiti. Uporniški parlament bo zboroval v popolni tajnosti. Seveda ne bodo radi tega njegove skrbi nič manjše. Ne bo stal samo pred nalogo, ali naj doseženi sporazum odobri ali ne, napraviti bo moral tudi načrt, kako je treba sporazume izvrševati skupaj s francosko upravo. Odobritev sporazuma ne bo lahka stvar. Kot v vsakem parlamentu je tudi v alžirskem več struj. Ena zagovarja odobritev, druga želi sprememibe v njem, tretja je sploh proti sporazumu v današnjih dneh in v sedanji obliki. Vsaka od treh skupin pri tem misli na tisto, kar jo proti njeni volji veže na De Gaulla: na novega sovražnika v Tajni armadni organizaciji (OAS), ki Je obenem tudi De Gaullova nasprotnica. Alžirski uporniki se že sedaj nahajajo proti svoji volji v neki poveza- upravo v Alžiriji boriti tudi proti podtalnim akcijam OAS, ki niso samo drzne, ampak tudi mojstrsko pripravljene. Druga velika skrb uporniškega parlamenta je vprašanje, kako zbrisati iz upanja domačinov vse tiste pretirane' obljube, ki jih je uporniško gibanje dajalo vsa leta državljanske vojne domačemu prebivalstvu. Prebivalstvo bo sicer prvi čas veselo, da je zopet mir v deželi, toda kmalu bo začelo zahtevati, naj uporniki izvrše, kar so obljubljali. Tega ne bodo mogli, ako jim Pariz ne priskoči na pomoč. Od drugod pomoči ne bo. Svo-bolni svet je ne bo dal brez pred-hodnega sporazuma s Parizom, komunistične države bodo pa veliko obljubile, pa malo dale. Alžirsko uporniško vodstvo dobro ve, kako se je kubanski Castro odrezal s komunističnim podpiranjem. Ne bi ga hoteli posnemati. Politični opazovalci v Tuni- biti za stalno na vsak način v su sodijo radi tega, da alžirski svoje roke. uporniški parlament ne bo ta- Po vojni je naša dežela hotela ko hitro prišel do končnih za- dobiti ta otok v svoje roke zp klučkov. Lahko se zgodi, da bo nedoločen čas in je zato pre- odobril samo sporazum o pre- vzela vso Mikronezijo v svoje mirju. Kaj bo v tem slučaju I skrbstvo kot mandatno ozemlje. napravil De Gaulle? Ali se ne Za Mikronezijo se do sedaj ni bo postavil na stališče: vse aE nihče dosti brigal. Upravljali so nič. Enlkrat se je in tako razbil |j0 ^ar z vojaškega oporišča na pogajanja. _ otoku Guamu. Zato nam uprava Ne smemo biti presenečeni, Mikronezije tudi ni povzročala ako bomo morali ugotoviti, da posebnih stroškov. vendar je je tudi pot do premirje sarnol^ postala nerodna 0 naši na papirju še dolga Do P^ve- . namreč treba poročatj ga prenurja pa sploh ne more osebnemu odboru ZN priti, dokler ne bo na ta ah oni T, . . A .. - , ^ Kaj naj Amerika poroča, ako način spravljeno s sveta gibanje OAS. Vsekaiko pa moramo pozdraviti tudi sedanji sporazum med De Gaullom in alžirskimi uporniki, čeprav je samo na papirju. Sporazum je namreč premaknil političen položaj v ni tam napravila ničesar trajno dobrega? Zato so sklenili, da ne bodo samo pomagali otoškemu prebivalstvu do večjega blagostanja — sedaj živi kar v šotorih in se hrani s sadjem in riba- Alžiriji z mrtve točke in tudi mi — ampak da bodo napravili to je že veliko. Tako skromni načrt, kako bi otočja ali zdiu- smo postali po žalostni skušnji sedemletne državljanske vo-jne v Alžiriji. žili v novo državo, ali pa jih nekam pridružili; kam, še sami Ine vedo. Zadnje vesti BERLIN, Nem. — Zavezniška letala so včeraj nemoteno letala med Berlinom in Zah. Nemčijo kljub temu, da so zavezniki z a v rnili sovjetsko zahtevo za omejitev letalskega prometa v koridorju Ber-lin-Hamburg na iznad 7.500 čevljev. WASHINGTON, D.C. — Združene države so včeraj izvedle dva nova preskusa atomskega orožja pod zemljo. Oba sta bila sorazmerno majhna. Bila sta 15. in 16. v sedanji vrsti preskusov. LOS AN GELES, Calif. — O-brambni tajnik McNamara se je vrnil danes s Havajev, kjer se je z vojaškimi vodniki raz-govarjal o položaju v Južnem Vietnamu. Izjavil je, da bo Južni Vietnam ohranil svobodo, da pa bo boj s komunističnimi gverilci trd in dolgotrajen. RIM, It. ,— Robert Kennedy, brat ameriškega predsednika, je priletel iz Libanona v Run, kjer bo danes sprejet pri papežu Janezu XXIII. in pri predsedniku vlade Fanfaniju. PARIZ, Fr. — V vladnih krogih prevladuje prepričanje, da ne bo mogoče uveljaviti sporazuma z alžirskimi uporniki pred začetkom marca. Ameriška Domovina >T VI r «7 I C- MO (VII --.JP'BWWBbr 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 36 Tues., Feb. 20, 1962 Jugoslovansko prebivalstvo po poklicih Lansko ljudsko štetje v Jugoslaviji je dalo nekaj podatkov, ki pokažejo dejansko stanje prebivalstva v drugačni luči, kot ga navadno slika uradna propaganda. Vzemimo na primer delitev prebivalstva po dohodkih, to je, od česa ljudje živijo, od kmetijstva, industrije, trgovine itd. Lansko ljudsko štetje je naštelo 18,500,000 Jugoslovanov. Po objavljenih podatkih ljudskega štetja jih živi samo od kmetijstva 7,450,000 ali okroglo 40.3%, od ne-kme-tijskih poklicev 6,200,000 ali 33.7%, vsi ostali so imeli dohodke deloma od kmetijstva, deloma od zaslužka v nekmetijskih poklicih. Teh je bilo 4,782,000 ali 25.3%. Nočemo se spuščati v podrobnosti, da ne zameglino slike, k' •pove tole: Čisto kmetskega prebivalstva je zelo malo, komaj je dobrih 40%, pa tudi čisto nekmetskega prebivalstva ni veliko, samo nekaj pod 34%. Nobena skupina ne daje torej pravega značaja poklicni razdelitvi jugoslovanskega prebivalstva. Merodajna je srednja skupina, ki znaša nekaj manj kot pet milijonov in ki živi deloma od kmetijstva in deloma od dela v ostalih nekmetskih poklicic. Kamor pribijemo to skupino, tam je večina. Ako jo pribijemo h kmetijstvu, dobimo, da se s poljedelstvom peča še zmeraj trajno okoli dve tretjini prebivalstva, nekateri živijo samo od kmetij, drugi si pomagajo s postranskim zaslužkom izven kmetij. Ako jo pribijemo k nekmetijski skupini, pa vidimo, da je izven poljedelstva zaposlenih že 59% vseh Jugoslovanov. Je pač stvar okusa in propagande, za katero stran se odločimo. Komunisti so se že davno odločili za stališče proti kmetijstvu in zato opisuje njihova propaganda, kako hitro odmira agrarni značaj Jugoslavije. Imajo pa seveda ravno tako malo prav kot njihovi nasprotniki, ki trdijo, da gospodarski napredek še ni iztrgal večine, ju-goslovanskegaga kmetskega prebivalstva od tradicijonal-nega dela na očetovski zemlji. To seveda sproži vprašanje, ne kdo ima prav, marveč, kaj je resnica. Kako je moglo priti do tega, da je v Jugoslaviji nastalo toliko gospodarskih dvoživk, ki so z eno nogo v kmetijstvu z drugo pa izven njega? Najprej je treba vpoštevati, da komunisti preganjajo gospodarsko svobodnega in neodvisnega kmeta. Nalagajo mu pretirana davčna bremena- nočejo mu dajati gospodarskih kreditov, regulirajo cene kmetskim pridelkom s konkurenco komunističnih veleposestev. Konkurenca goni sicer komunistična veleposestva v zgube, toda te pokriva država v eni ali drugi obliki. Kmet je obdan od sovražnikov, njegovi otroci ga zapuščajo in hitijo v tovarne in pisarne. Velikokrat mora še sam iti za otroci, da se mote držati nad vodo. Toda zemlje ne zapusti, še vedno rije vanjo. Postane dvoživka, ni ne kmet ne delavec. Tvori pa večino v gornji neopredeljeni skupini 25.3%. Vanjo spadajo pa tudi mnogi člani kmetskih družin, posebno ženski. Radi bi sicer šli na svoje, toda ne dobijo stanovanja izven očetove hiše. Veže jih pa na rodno hišo tudi strah, kaj bo, ako zmanjka dela v nekmetskih poklicih. Hočejo si sicer vcepiti prepričanje, da do tega ne more priti, toda popolnoma se strahu vendarle ne znebijo. Sicer pa: kje naj živijo tako poceni kot'pod rojstno streho? Vse to nas navaja na zaključek, da se verjetno polovica dvoživk še ni čisto odločila, da naveže svojo usodo na nekmetsko delo. Ako je to res, potem živi v Jugoslaviji od zemlje še zmeraj okoli 53%- prebivalstva in ne pod 50, kar trdi uradna propaganda. Vsekakor drži dejstvo, da je v Jugoslaviji nad 12 milijonov ljudi, ki so v eni ali drugi obliki še zmeraj povezani z rojstno hišo in posestvom okoli nje. II. Gornje številke nehote sprožijo še drugo vprašanje, ki jc bolj socijalnega značaja: Kako to, da v Jugoslaviji dela toliko ljudi kar na najmanj dve plati? Ne dela na dve plati samo gornja skupina “dvoživk,” ki živijo deloma na kmetiji deloma zunaj nje, na dve plati dela tudi tisto obsežno krdelo “dvojnih zaslužkarjev” v vseh poklicih izven kmetijstva. Koliko je teh, ne pove nobena uradna statistika, režim bi ji pa ravno sedaj zelo rabil. Dvojno zaslužkarstvo, ki ga režim mora. dasiravno nerad, tolerirati, se je tako razpaslo, da so davkarji prišli na misel, da bi bilo dobro, da ga obdavčijo. Davkarji namreč dobro vedo, da dvojni zaslužkarji plačujejo davek samo od “glavnega” zaslužka, pri postranskem se pa davčni napovedi izmuznejo pod to ali drugo pretvezo. Da je dvojnih zaslužkarjev na stotiso-če, morda tudi nad milijon, tega nihče noče osporavati. Če dvojne zaslužkarje pribijemo skupini dvoživk, pridemo do zaključka, da mora danes skoraj polovica aktivnega prebivalstva v Jugoslaviji delati na dve strani, da se kolikor toliko spodobno preživi. Ako ne polovica pa vsaj kakih 45% . Dvojni zaslužkarji so torej najmočnejša gospodarsko-socijalna skupina v jugoslovanski “družbi.” Največ jih je v tej skupini proti svoji volji). Zadovoljni bi bili, 'ako bi jim le ena služba dala dosti dohodkov. Skušajo se izmazati iz neprijetnega položaja na ta način, da varčujejo s svojimi silami, telesnimi ali umskimi, v glavnem poklicu, da lahko več zaslužijo v postranskem. To ni nobena tajnost več ne za režim, ne za domačo javnost. Kako naj bi bila, ako že davkarji mislijo, kako bi jo izkoristili za državno blagajno. Kje delajo gori omenjene dvoživke? Največ v industriji, obrti, gradbeništvu, trgovini in prometu. Tam je vsega skupaj zaposlenih nekaj nad 3,200,000 ljudi. Ako je v njej še par milijonov dvoživk, ki obstojajo praviloma iz nekvalificiranih delavcev, potem si lahko razlagamo, zakaj je delovna storilnost v Jugoslaviji tako nizka in življenje tako drago. Čim manjša je namreč delovna storilnost, tem višje so cene. Tako kažejo gornje številke nazorno, kako napačno so komunisti začeli z industrijalizacijo dežele. Zaverovali so se samo v poslopja, dimnike in poslopja, na vzgojo industrijskega delavstva niso mislili. Danes se jim to otepa. Večina njihovega delavstva in uradništva nosi na sebi še zmeraj pečat proletarstva: da more živeti, mora delati na dve strani. rrxxxxxxxxxxxxxxxr XXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxi xxxxxxxxxxx: Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček * * * * S * * * * * li JTTTTXXXXXXXXXXfTTTTTTTTT XXXXX ■XXXXX xxxXXxTXXXgXTTTTT'i Duluth, Minn. — Beremo v raznih listih in poslušamo razne rovke na radio, kako se jezijo nad mrazom doli po osrednjem zapadu, ko jih je letošnja zima malo pošlatala s svojo ostrostjo. Kako bi se še le jezili, ko bi bili tu pri nas. Med tem, ko ste imeli doli okrog 10 do največ 15 pod ničlo, so toplomeri registrirali tu pri nas 22, po enih krajih od 25 do 30 stopinj pod ničlo. Prav danes zjutraj je prišel doli iz Virginia možakar, oblečen po naše minnesotsko, v toplem kožuhu, v toplih škornjah in s kučmo na glavi, s trdimi zamrznjenimi brkami in je nam voščil dobro jutro in pristavil: “Gorpodje, danes pa malo ščip-Ije, pravijo da je 24 pod ničlo.” Za tem je malo poskakujoč pcplesal, si malo pomeneal roke, snel z glave kučmo in nam pokazal svoj rdeči obraz, kakor kak 24-letni Karlo-včan in dejal: “Gentleman, fthifl weather is healty, it makes a man lively and cocky!” S posmehom smo ga pogledali vsi, zraven pa imeli vsak svoje mnenje o njem. V resnici pa je nam hotel reči z njegovo izjavo: Fantje, kaj se kremžite, če vas zima malo potiplje, življenje je tako, ka-koršno je in takega moramo sprejeti. Narava se ne bo ravnala po nas, mi se moramo po njej, kar se tiče vremena in se nanj pripraviti, kakor čas in razmere zahtevajo pa bo vse dobro in “dandy.” ‘ No, pa kam ste namenjeni v tem mrzlem jutru?” — smo ga vprašali. “Še dolgo pot imam doli do Madison, Wis. Za prevoziti imam še kakih 350 milj. “V tem mrzlem vremenu?” “Kaj to? To naj bi bilo mrzlo? Vozil sem že večkrat, ko je bilo 35 in nad 40 pod ničlo.” — se je odrezal mož. Po kratkem presledku je nam povedal, da gre doli na zborovanje mlekarskih zadrug, v katerih je včlanjenih veliko minnesotskih farmarjev, ki se bavijo z mlekarstvom. Farmarji, ki se bavijo z kravjerejstvom in mlekarstvom so zadnje leto tožili, da v obstoječih razmerah, ko je draginja marsikaj podražila, da jim mle-kaiotvo ne donaša več tega, kar e pričakovati kot “fair return” pri obratovanju mlekarskih farm. Mnogi farmarji so zviša- li proizvodnjo mleka s tem, da so zvišali število krav, misleč, več ko bomo imeli mleka, večji bo izkupiček in dohodek. To Pa je marsikje proizvodnjo mleka dvignilo preko zahtev trga Za istega in s tem vred konkurenco. Previsni pridelek je povzročil marsikje nižje cene mleku in to v škodo farmarjev, ki se bavijo z mlekarstvom. Kako to zaustaviti, da bi se vrnilo nazaj k stabiliziranju cen mleku in mlekarskim produktom? Zadeva je prišla pred poljedelske Oblasti držav, cd tod pa pred oblasti zveznega deparfmenta ■ za poljedelstvo, kateremu nače-jluje bivši minnesotski governer Orville L. Freeman, kot tajnik tega oddelka. Poljedelski tajnik Freeman se je takoj spravil na reševanje tega problema. S svojimi pomočniki je prišel do zaključka, da edina rešitev tega kritičnega problema je, da se postavi proizvodnjo mleka in mlekarskih izdelkov na strogo stališče kon-sumnih potreb in zahtev. Nič več kakor toliko, kolikor zahtevajo potrebe povžitništva na trgu se ima proizvajati in to bo držalo cene mleku na stalnosti. V Zdr. državah je točasno nekaj nad 1,700,000 kmetij, ki se bavijo izključno z mlekarstvom. Proizvodnja teh bo nekoliko trpela vsled potrebe skrčenja, a drugače ne gre, so mnenja v poljedelskem departmentu. Mlekarsko proizvodnjo je potrebno skrčiti za najmanj kakih 6% v vsej deželi, * da bo to prineslo stabiliziranje cen mleku in tem izdelkom. Manjši farmarji, ki imajo tri ali štiri in manj krav ne bedo prizadeti in teh je nekako okrog 400 tisoč v deželi. Drugi z višjim številom krav, bodo morali računati na delno znižanje števila krav in pridelka mleka. Vse to so pa za enkrat še le osnutki načrta in poljedelski tajnik jih bo predložil kongresu v odobritev, če bo kongres to odobril in sprejel, potem bo prišlo do neko stabilizacije cen mleku in slkoro gotovo tudi podražitev mleka in drugih te vrste izdeilkov. V Wisconsinu, kjer pravijo da imajo več krav kakor ljudi in je tam v vsej Uniji največ mlekarskih farm, ta predlog ustvarja mešane pojme. Nekateri so zanj, drugi ne. Mlajši farmarji in demokratično prežeti farmarji so zanj. Konservativni republikansko prežeti farmarji, pa v razne načrte demokratsko administracije preveč ne zaupajo. Zato rešitev vsega tega visi nekaiko v zraku in treba je počakati, kako bo. Tako vidite sitnosti ne povzroča ljudem in svetu samo zima, pač pa tudi gospodarstvo v vseh panogah našega življenja. Včeraj še so tožili jeklarji in drugi, da premalo dobijo za jeklo, pred njimi lastniki rudnikov, da jim pride premalo za rude, danes stekajo farmarji, ki se bavijo z mlekarstvom in tudi kokosnjerejci se jeze, da ni do-vol: kar dobe za kokoši in jajca. Konsumenti pa, da jim ne pride v žepe dovolj zelenih metuljev in ta okroglih knofov . . Vse se huduje, jezi in pritožuje. še Kožuharjeva Neža gori na Keewatinu pri Hibbingu, ki se tudi bavi s purami, racami in goskami je tožila, da ji njej “kšeft” ne nosi več, kakor ■bi bilo treba. Ko smo pri njej vasovali in proslavljali njen ged pred kratkim in se mastili s pečenimi racami, je kar pisano pogledala vame in dejala: “Kaj pa je s Kennedyem, da nič ne “pofiksa,” da bi se farmarjem malo bolje godilo? Kaj Pa “copra” tam doli? Ga bo treba podrezati malo, da naj kaj naredi!” Tako “drezamo” drug drugega, čas pa hiti naprej, nevzdržno naprej in raznaša kakor vetrovi in sape semena današnji sitnosti in težav in jih seje po svetu vse križem in iz tega semena bodo poganjale človeštvu izrastke novih sitnosti in težav, brez katerih svet nikdar ni bil, ni danes in nikdar ne bo. . . * NEPOTREBEN POKLIC JE POKLIC LAGANJA. Ampak na svetu je doisti ljudi, ki se jim tdi ta poklic dbpade. Berem, da doli v Burlington, Wis. imajo “Klub lažnjivcev.” Vsako leto se snidejo in kdor zna povedati največjo in najbolj debelo laž, ga nagradijo s posebno nagrado! Neki širokoustni C. Hutcheson iz Texasa je dobil prvo nagrado, ko je navzočim povedal, da je na lovu na race z enim samim strelom sestrelil šest letečih rac iz zraka in med temi da so bile tri lesene “decoys,” ki jih lovci navadno denejo v vodo za vabo živim racom. Neki Leo Dobratz iz San Jose, Calif., je pa povedal, da so imeli tamkaj že več let sitnosti z raznimi pticami, ki jim pobero vsa semena po vrtovih in poljih z raznih cvetlic, katerih semenu pridelujejo za trg. Pa so si pomagali tako-le: Na posebne droge in drevje' so privezali svetle kovinaste kangljice, ki so se cb pihu sap gugale in metale okrog svetlikanje sončnih žarkov. To je na ptice tako vplivalo, da jih ni to le samo ostra-šilo, da niso kradle semen, ampak so nazaj z kangljice prinesle tudi vse, kar so lani nam semen pokradle ...” — Ta je dobil drugo nagrado. Neki farmar iz tenneških hribov se je v mestu zagledal in poročil z neko razvajeno žensko. Vzela ga je misleč, da farmar ne bo ljubosumno gledal na njo, kadar jo bodo obiskovali stari znanci iz mesta. Farmar je pa kmalu zadišal njene namene in (ko je parkrat dobil pri njej moške, med tem ko je bil on odsoten pri delu na polju, je; ta začel tuhtati, kako bi postavil kako stražo proti takim obiskovalcem. Povedal je navzočim, da je začel trenirati petelina. Posrečilo se mu je, da je naučil petelina, da je vsakokrat, ko se je kdo bližal njegovim poslopjem sfrfct&l na streho hleva in dvakrat glasno zapel “ki-ki-ri-ki!” Farmar je ob' takem slučaju stekel domov in res navadno našel kakega “obiskovalca” njegove žene. Njegov petelin je postal dober zanesljiv detektiv in njegov najboljši zaveznik. Ko so člani kluba čuli to, so dejali, tudi ta je debela,” (ki je vredna nagrade. * NOVI GROBOVI PO ŽEL. OKROŽJU: — V DULUTHU je pred nedolgim preminula Mrs. Antonija Sušnik, stara 75 let. Tu je bivala nad 40 let. Bila je članica Ameriške (bratske Zveze. Zapušča sina in pet hčera. Pokopana je bila iz cerkve Presv. Srca. — V KEEWATINU pri Hibbingu je preminul rojak Frank Gerzeitich, star 72 let. Pokopan je bil cerkve sv. Marije na Keewatinu. — NA ELY je preminula Mrs. Helen Novosel, stara 63 let nagle smrti. Za njo žalujejo štirje sinovi in ena hčer m tri sestre. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Antona na Ely. — NA EVELETHU je preminula 81 letna Mrs. Louise Gre-gorich. Zapušča dva sina in dve hčeri in vsč drugih sorodnikov. Istotam je preminula tudi rojakinja Mrs. Mike Modic, stara 65 det, ki zapušča žalujočega soproga, enega sina in eno hčer te več drugih sorodnikov. Obe sta bili pokopani iz cerkve sv. Družine na Evelethu. — V International Falls je umrl upokojeni'72'let stari John Marohnič. Zaposlen je bil več se tiče' vsebine Ameriške Domo. let pri Minnesota & Ontario Pa- vime. per Co. Pokopan je bil iz cer- j Več kot deset let sem že Vaš kve sv. Tomaža na International naročnik in upam, da bom Ame- Falls. V PHILIPS, WIS., je pre- riško Domovino lahko še mnogo let prejemal, ker bi mi bilo se- minula 83 let stara Mrs. Frank dalj brez nje res preveč pusto. Rotar. Zapušča moža, dva sina j Vsi drugi časopisi so strankar-in pet hčera. Pokopana je bila sko talko zagrizeni, Ameriška iz cerkve sv. Marije. — V MINNEAPOLISU je preminul v tamkajšni bolnišnici 67 let star rojak Anton Stupica, ki je preje dolgo let bival na Chisholmu. V Jolietu, 111. zapušča nečaka Franka Veber. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na Chisholmu. Vsem pokojnim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru! Njihovim sorodnikoim pa iskreno sožalje! -----o----- Posvetovanje o vzgoji miadine v javnih šotah Cleveland, O. — V sredo, 21. februarja, od sedmih zvečer bo v Stanard šoli konferenca o vzgoji. To bo ena izmed 158 v celem mestu, s katerimi želi superintendent metstnega šolstva seznaniti javnost s šolsko vzgojo in njenimi težavami. Na konferenci bodo udeleženci razdeljeni v pet skupin pod svojimi načelniki, ki bodo razpravljale o petih najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo trenutno naša šole. Visi, ki se za ta vprašanja zanimajo, so vabljeni in dobrodošli. Zaključki debate bodo poslani šolskemu odboru. IZ NAŠIH VRST wr.fr.v v wvv. v twwv* Indianapolis, Ind. — Prejel sem obvestilo za naročnino A-meriške Domovine. Hvala za redno pošiljanje lista, kateri nam je močno priljubljen. Iz njega izvemo, kaj vse se po naselbinah zgodi. Lepi članki in povesti razvedrijo čitatelja v poznih letih. Ameriško Domovino priporočam vsaki slovenski družini. Vaš dolgoletni naročnik Frank Konecnik. * * Chicago, 111. — Tu Vam pošiljam naročnino in obenem voščim srečno, zdravo in uspešno leto 1983, da bi Ameriška Domovina še mnogo let obiskovala slovenski narod. Z odličnim spoštovanjem! John Mlakar. * % * Chicago, 111. — Obnavljam naročnino za A. D. Brez nje bi bilo preveč dolgčas. Veliko zanimivega je v njej) posebno všeč mi je bila Karl Mauser jeva povest “Ljudje pod bičem.” Kako lepo opisuje pisatelj življenje naših bratov in sestr v domovini. Veirko uispeha v bodoče Vam želi Frank Podlogar. * * * Cicero, 111. — Pošiljam Vam naročnino za celo leto. List mi 200 ljudi, zelo ugaja. Obenem lepo po-pozdravljam naročnike in Vas. Domovina pa je okjektivni in neutralni list v emigracij i. Sprejmite, gospod urednik in vse osebje moje lepe pozdrave, želim Vam mnogo uspeha in veliko naročnikov. Prav tako lepo pozdravljam vse naročnike lista in vse njegove sotrudnike. William Margan. * * * Argo, 111. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto. List zelo rada čitam, prav tako ga je rad čital moj pokojni mož, bi je umrl lanskega aprila. Lepo pozdravljam vse čitatelje in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje! Frances Jalovec. * Gardena, Calif. — Ker nam bo naročnina kmalu potekla, Vam pošiljamo denarno nakaznico za celo prihodnjo leto. List nam je zelo drag in težko bi bili brez njega. Pri naši hiši ga vsi radi prebiramo, ker je polno zanimivosti v njem ,od tukaj in iz domačega kraja. Priporočamo ga vsaki slovenski družini. Vam pa želimo vso srečo pri Vašem delu ter mnogo novih naročnikov. Pozdravljeni! Družina Pressler. >1« :|s * Detroit, Mich. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino. Ameriška Domovina je lep in zanimiv list in' jaz ga zelo rada čitam. Želim Vam obilo sreče in uspeha pri Vašem delu in Vas najlepše pozdravljam! Mrs. Anna Chopp. * * * Argo, 111. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Tu-feaj Vam pošiljam naročnino za celo leto. Z vsebino lista sem zelo zadovoljna in rada ga čitam. Nisem pa zadovoljna z dostavo, ker večkrat dobim po dve številki skupaj. Ne vem, kdo je temu kriv. Čeprav moj vid peša, bi bila težko brez slovenskega branja. Saj sem dopolnila že 84 let, toda berem še vedno rada. Vse čital j e Ameriške Domovine najlepše pozdravljam. Lepe pozdrave tudi uredništvu in vso srečo v bodoče! Julia Gosak. Sledovi preteklosti V ozki lonidioiski ulici Downing Street delajo in stanujejo britanski predsedniki vlad že dve isto let v počrneli, na pogled nič kaj ugledni hiši. Rezidenco britanskih ministrskih predsednikov je že tako močno načel zob časa, da je moral gospodar bolj in bolj krčiti število gostov, ker družabni prostori v prvem nadstropju niso več vzdržali teže Pred časom so palačo začeli obnavljati. Za obnovitvena dela Ana Retel. Se zanimajo tudi zgodovinarji. * * jNa vrtu predsedniške rezidence Roslin, Ont. Cenjeno ured- je bil zgodovinar Green navzoč ništvo! Priloženo Vam pošiljam pri kopanju zemlje, da bi okre-demarno nakaznico za celoletno pili temelje. Gradbeni delavci naiočnino Ameriške Domovine, j so izkopali precej loncev, poka-Amerhko Domovino redno pre- ^ lov in druge posede iz časov bri-jemam. Z kutam sem zelo za- tanske dinastije Tudor. Zadnje dovoljen, saj „e poln najrazlič- dni izkopavalnih del je Green ob nejših novic iz domovine in iz pomoči 12 študentov izbrskal iz drugih krajev sveta, posebno globokih jarkov mnogo stare p°-vsec pa so mi poučni članki in sode, sorazmerno dobro ohranje-lepc povesti, katere z velikim ne čevlje, ki jih je po vsej ver-\ eseljem čitam. 'jetnosti nosil kak dvorjan Hen- Zelo zanimiva je bila kolona Tika VIII., in dragocen glavnik pokojnega urednika Jake De- iz desetega stoletja. Zraven p°-bevca pod naslovom “Če verja- islopja so odkrili sledove zaba-mete al’ pa ne.” Vredno bi bilo, vnega parka istega kralja *n da bi se to natisnilo v knjigo, da ostanke arene za petelinji boj, neb i ostalo samo kot novinar- tehniškega igrišča in starinske-ski podlistek. Prav tako zani-|ka kegljišča ter zid slikovito pre-miva je bila Mauserjeva povest pleskane dvorane s širokim ka-Ljudje pod bičem,” katero minam, v bližini pa temelje upam, bomo dobili v knjigi. Tu- stražnega stolpa. Zid bodo ob-d'i Vrhenšk Tine, Tone s hriba in lovili in ga po možnosti priklju-Matevž piše zanimivo. To bi bi- čili novemu dvoriščnemu poslcp-le moje skromne pripombe, kar ju. EL Al. N Al O » ML JL /Imeri$k/i Domovih f% um E RI cm IU— HOfVtE AKKRICAN IN SPIRIT PORfilON IN LAN9UAM OM.V SLOV6NIAN MORNINO NfiWSPAPO) Iz slovenskega Toronta RAZSTAVA SLOVENSKEGA TISKA Spored v soboto, 24. februarja: 1. Začetek pop. ob 3h. 2. Otroci slovenske šole si ogledajo razstavo. 3. Razstava odprta vsej slov. javnosti vse do 4. Ob 8h zvečer KULTURNI VEČER, posvečen slovenski besedi v pro-zj, govoru, poeziji, pesmi in melodiji. 5. Zaključek najkasneje ob lOh 30m zvečer. Spored v' nedeljo, 25. februarja: 1. Razstava se ponovno odpre po deveti maši. 2. Otroci nedeljske šole si ogledajo razstavo. 3. Razstava odprta vsej slov. javnosti do pol ene.. 4. Od pol ene'do treh bo razstava zaprta. 5. Od 3h popoldne dalje možnost ogleda. 6. Po blagoslovu v cerkvi, nekako ob 5h pop. prijetna prireditev, delitve knjižnih nagrad, kot zaključna prireditev SLOVENSKE TISKOVNE RAZSTAVE. Razstava bo v slovenski cerkveni dvorani na 608 Manning Ave. Razstavo prireja slovensko kulturno društvo “Baraga” v Torontu. Dober slovenski tisk v novih domovinah, to so kakor živci slovenstva. Ce so ti živci v nas še živi in zdravi, potem bo obisk razstave lep. 'Za obilen obisk se toplo priporočamo. Mogoče bodo pa ravno na tej prireditvi ohromeli živci slovenstva nanovo oživeli! V najboljšem upanju pričakuje obilno udeležbo odbor SKPD “Baraga” Obilico predpustnega smeha Obilico predpustnega smeha so nam pripravili naši stari odrski znanci, bolje odrski prijatelji- Prijatelji zato, ker ljubijo odrsko življenje in zato, ker jih radi vidimo na njem. Na oder so postavili dobro naštudirano “Charlijevo teto”. Pr-vič so igrali v nedeljo, 4. feb., v cerkveni dvorani župnije Brezmadežne”. Ponovili pa so igro 11. februarja v dvorani “Marije Pomagaj”. Obakrat so dosegli lep uspeh. Igrali so člani ^beh župnij — večina njih je dlanov SKP društva “Baraga” ^ a to pot so nastopili pod okriljem obeh žup. društev N.I.J. Komedijo je režiral g. Tone Ponikvar, ki je obenem tudi nastopal v vlogi starega zaljubljenca Spittique. Res odlično ga je podal. Mlada študenta Jack Cheseney in Charley Wykeham, d- Adamič in L. Ponikvar ml. nosila težo zapletljajev, ki Rh rodi njuna ljubezen, okrog atere se vsa burka plete in na-Zadnje srečno razplete. Njun hastop je bil dober, živahen, j^ogoče včasih preveč zaskrb-jen in premalo šegav. G. J. Vi-10 se je nadvse elegantno postavil v vlogi Sir. Francis Che-seney-a. Naravnost zavidljiv je b g- L. Ponikvar orda Francourt 1 je moral začasno predstav-Jsti Charlievo teto. Mladi da-?bci, Ana Spittique — gdč. M. Kavčič in Kitty Verdun — ga. • Adamič sta bili nad vse pri-uPni. Samozavestno je nasto-Pala a Dolenc in zelo do- aro predstavila donno Lucijo D’Alvadorez, resnično Charleye-vo teto. Njena zvesta spremljevalka je bila Ella, ki jo je igrala gdč. J. Petrič. Zvestega in marljivega služabnika Brasset-a je v zadovoljstvo vseh igral g. J. Eržen. Njegova “mucika” Mary pa je bila gdč. M. Strah. Vse priznanje in zahvala nastopajočim! Veliko so žrtvovali, da so nam pripravili nekaj uric prisrčnega smeha in razvedrila. Znova in znova se pri takih prireditvah človek sprašuje: Kje pa je mladina? Tako redki so mladi, ki nastopajo na odru in tako malo jih je med gledalci. Kdo bo peljal naprej lepo tradicijo slovenskega odrskega življenja, ko bodo stare igralske korenine popustile? Kdo more odgovoriti na to vprašanje. Por. st. v vlogi Babberley-a, Dve, tri s Severa LETHBRIDGE, Alta. — Ko nam zima poje ubrane in razglašene melodije, morda ne bo narobe, če se danes pomudimo nekaj kratkih minut pri žilavih prebivalcih obširnega severa, Eskimih. Kanadskih Eskimov je menda kakih 10.000. Govorica med grupami je različna, kot so tudi različni običaji in težko je ugotoviti njih točen izvor in prav tako težko ugotoviti njihovo zgodovino. Eskimska domovina se razprostira preko kontinentov in morij tam od Sibirije pa preko Aljaske, Yukona in severo- STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO GRAMOFONSKIH PLOŠČ pozor: če kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5 - 15 SY gramofonskih plošč ADMIRAL PHILIPS Ce kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma brezplačno trak z do 50 pesmimi, posnetimi iz našega kataloga. ZAHTEVAJTE KATALOGE, KATERE POŠILJAMO BREZPLAČNO PO KANADI IN USA. PIŠITE V SVOJEM JEZIKU. Comet 555 St. Clair Ave. W. Toronto, Tel. LE 5-7269 Out., Canada ameriške celine tja do Grenlandije. Vseh Eskimov poleg že omenjenih kanadskih je v Sibiriji nekako 2,000, na Aljaski 15.000 in 20,000 v Grenlandiji. Rad bi se pomudil predvsem pri kanadskih Eskimih. Največ teh živi na obalah celine in o-točij severno od drevesne meje. Druga precej različna skupina pa živi v kanadski notranjosti obširnega Severa in je marsikje še premitivna kot pred morda 1000 leti, nedotaknjena od belih sosedov, povsem odvisna od skromnega lova. Obalni Eskimi so predvsem lovci in ribiči. Od ubitih živali uporabljajo prav vse za hrano, obleko in orožje ter orodje, kar ostane, pa pridno pospravijo psi-haskiji, zvesti spremljevalci in vprežna živina severa. Svoje dni je bilo najmanj 100.000 Eskimov, a tekom stoletij in posebno v zadnjih dveh se je število krčilo. Čemu? Naj večji vzroki, da jih je danes komaj še polovico omenjenega števila so, kot trdijo zdravniki, nalezljive bolezni, prinesene od belcev (mornarji, kitolovci, tr govci, prekupčevalci...) proti katerim sicer tako utrjeni Eski mo nima prirodnih t. j. prirojenih odpornosti. Ošpice so bile zanje najbolj kruta nadloga. Samo v eni epidemiji pričetkom našega stoletja je pomrlo v različnih naseljih zapada 25% do 75% celotnega prebivalstva. Temu so sledile koze in influence ter končno jetika. Znanstveniki in zdravniki so priskočili na pomoč in upajo, da eskimski rod ob naši smiselni pomoči ne bo izumrl, ampak se sčasoma zlil in vtopil v poplavi ostalega prebivalstva. Da je težko razkriti vse njihove navade in običaje, verstvo in skromno kulturno udejstvovanje radi velikih različnosti, ki jih povzroča njihova domovina, d se razširja okoli 900,000 kvadratnih milj. Jezikovno so eskimska narečja slična, a vendar so razlike jezika, ki ga govore na zapadu in vzhodu precejšnje. Pravijo, da se je ta jezik težko naučiti. Eskimi so večni selilci, živeči v številčno različnih skupinah, ker mnogokrat bi reven lov večjih skupin ne zmogel preživljati. Svojih vodij ali kakega organiziranega življenja nimajo, vendar spoštujejo in upoštevajo navadno najboljšega lovca v svoji sredini, od katerega so v kritičnih dneh tudi povsem odvisni. Kazen za kako skupini škodljivo ali ne-všečno dejanje je izgon iz skupine, včasih pa seve v jezi obračunajo med seboj tudi nasilno, vendar pa so taki obračuni vedno redkejši, ker beli zakoni prodirajo tudi med nje in so za zakonu protivna dejanja kaznovani, četudi mnogokrat kaj malo vedo čemu in zakaj. S prihodom belega rodu v ta neznani sever je postal dotlej večno svoboden Eskimo odvisen, pričel je izmenjavati predmete in iz lovca je postal nastavlja-lec pasti, ker trgovci hočejo kožuhovine. Ko so beli odkrili zaklade severa, odprli rudnike, postavljajo obrambne naprave in letališča, se je Eskimo izkazal kot zelo spreten in celo zanesljiv pomočnik (rudar, šofer, mehanik, tesar itd.). Tako je ta stik z belimi spremenil način življenja, preselil se je v lesene hiše, se začel oblačiti po naše blago in se učiti jezika “tujcev”. Otroci so pričeli tu in tam pobirati zrnja nove učenosti. Iz Eskima, ki je pred nekaj desetletji še živel kot ljudje kamenite dobe, postaja zdaj nov človek. Po- znamo že prve bolniške sestre Eskimke, mnogi so postali delovodje, dobri mehaniki, privajajo se vsemu, kar jim križa ta, zanje nova pota. Kar je zdaj v Kanadi v začetnih povojih, so že desetletja preje prebrodili Eskimi v Grenlandiji. Sprejeli so evropsko kulturo, stanujejo v večjih naseljih in se celo delno sami upravljajo. Danska vlada je svojim trudom kar vzorno pokazala kako zaščititi preprosto ljudstvo in ga voditi na polja razvoja. To skuša zdaj posnemati tudi kadanska vlada in urediti življenjski način vsaj obalnih Eskimov, posebno onih, ki so se preselili v večja narodnostno mešana naselja. Eskimi v notranjosti dežele pa slede karibuju, medvedom, pticam in živalim sploh, ker so pač odvisni od lova teh. Odprto morje jim nudi kite, mrože, tjulne in ribe. Njihov razvoj je odmaknjen, kot je odmaknjena zemlja, v kateri žive, se bore, stradajo in umirajo. Tudi za nje žele poskrbeti in u-rediti vsa vprašanja, predvsem pa urediti dvoje: zdravstvo in šolstvo, ki sta res važni osnovi nadaljnemu napredku. * * * Kot že omenjeno, so se končno le zdramile tudi kanadske o-blasti. Zadnja leta smo čitali tisoče predlogov, kako odpomoči Eskimom, posebno še, ko je imel vsak priliko pokazati na Grenlandijo in tam kar odlično izvršeno nalogo danske vlade, ki je preprečila propad Eskimov, jim pomagala v vseh ozirih in so ji danes vprav Eskimi v ponos. Prvi so tudi v Kanadi prisko- j dr. Lojze Tomc, Andrej Prebil, I CJM!., in pisec teh vrstic. Ostale zastopnike raznih organizacij je vodja banketa le predstavil občinstvu. Po banketu je bila prosta zabava s plesom. Razpoloženje je bilo veselo in prijateljsko. Doživljali smo resničnost psalmistovih besed: Kako lepo in prijetno je, kadar bratje v edinosti skupaj žive. Jaz sem pa pri tem mislil na tiho in plemenito delo cerkvenih odbornikov in kuharic, ki jih stane toliko truda in dela, ko pripravijo banket in nudijo Slovencem nekaj pomagajo župni-težkih finančnih ki so na lastne oči videli eskim-1 bremenih. Naj jim dobri Bog to sko primitivnost in težave med plemenito, nesebično delo obilo njimi, so se leta dolgo vršila P°Plaea! razna posvetovanja in končno je le prišlo do stvarnega dela na terenu samem. Pouk je težak, ker je bilo prvo treba zbrati in J zapisati besede. Dolgotrajno in pomembno delo. Prvi so bili o-| blatski očetje, misijonski katoliški red, ki so izdali Sv. pismo v eskimščini in seve nekaj nabožnih pesmi. Še več! V Ottawi izhaja v drž. založbi eskimski] je pokojnici v Clevelandu umrl mož Jože šeme. Naj v miru počiva! čili na pomoč misijonarji in policijske oblasti. Ti so pričeli učiti mlade in stare angleščine in naš življenjski način. Obojega so se nekateri kaj hitro naučili. Na I veselih ur ter stalno drezanje vplivnih ljudi,]ji pri njenih CLEVELAND, O. MAU OGLASI Lahko pazim na enega otroka v svoji hiši, za $15 na teden. Govorim tudi hrvaško in nemško. Na E. 58 in St. Clair Ave. Kličite 881-6369. (38) Predpust je letos dolg, zato je treba tudi več veselih prireditev pripraviti. Naši župljani se letos ne bodo mogli pritoževati, da niso imeli dovolj veselih prireditev. Nasmejali smo se vese' loigram na odru, narajali in na-veselili smo se na raznih plesnih zabavah in svatbah. Zaključili bomo pa to predpustno razvese štirinajstdnevnik, čigar urednik | Ijevanje s pustno veselico v soje eskimsko dekle. Vlada je pri- boto, 3. marca, ko jo organizira čela pošiljati zdravnike in bol- cerkveni odbor in nam pripravniške sestre v od bolezni ogro- Ija vesele točke, ki naj bi pri-žane kraje in kmalu so prva nesle v naše večerne zabave kaj eskimska dekleta postale bolni- novega in bolj izvirnega, da bo ške strežnice. Več in več Eski-1 več dobre volje in smeha, preden si bomo natrosili na glavo pepela in z vso resnobo stopili v sveti postni čas. mov se vključuje v razna dela, predvsem v obrambne svrhe, kjer so Eskimi kaj pripravni in zaželjeni delavci vseh vrst. Kanadska radijska družba je ponesla radio tudi severneje, na njem sto poučnosti Eskimom v njihovem jeziku. Radio oddaja igre, napisane za nje in igrane od Eskimov samih, česar posledica je, da se je med najbistrej-šimi Eskimi našlo nekaj začetni-kov-avtorjev, ki so napisali nekaj enodejank. Znanje angleščine bo posredovalo marsikaj koristnega v stikih zunanjega sveta z Eskimi. PAK (Dalje prihodnjič) Naprodaj Poslopje — 7 stanovanj in mala hiša zadaj. $20,000. Kličite GR 5-1569. Lepa prilika Zaradi bolezni se mora prodati ali oddati v najem že 20 let obstoječa delikatesen trgovina, ki ima licenco za prodajo vina in pive. Zglasite se na 4727 Payne Ave. Victor Delicatessen. (38) Soba se odda Moderno opremljena soba s souporabo kuhinje se odda moškemu v bližini sv. Vida, na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. (13, 16, 20 feb) Peč naprodaj ki greje pet sob, v izvrstnem stanju, na 978 E. 78 St. HE 1-5530. (38) Newtorontske novice Pred kratkim mi je nek moder župljan kar na lepem zastavil vprašanje: “G. župnik, ali veste, kdaj izgledate najbolj modri?” To nepričakovano vprašanje me je osupnilo; vendar sem se hitro znašel in se spomnil, da moram vsaj skromno odgovoriti: Moder menda nikdar ne iz-gledam; verjetno ste mislili reči: kdaj izgledam najmanj ne- spameten. Župljanu je šlo na smeh, vendar se je opravičeval, da tako hudo vendar ni mislil. Hitro sem ugotovil, da mi je hotel dati nasvet, da je za vsakega človeka in tudi za župnika naj-večja modrost, če zna o pravem času molčati. Saj je znan pregovor: Kdor molči, vsem odgovori. In oni latinski rek: Če bi bil molčal, bi bil ostal modrijan. Hvala lepa temu blagemu župljanu za njegov moder in tako obzirno dan nasvet. Da, znati o pravem času molčati in o pravem času govoriti, je velika modrost. Isto velja za pisanje; za pisanje celo bolj, ker: napisana črka ostane. Seveda je pa spet bolje govoriti, kadar je treba, pa četudi nam uide kaka nespametna; in pisati, kadar je koristno, pa čeprav bo ušlo pod pero kaj neprimernega; pridno delati na najrazličnejših področjih, dasi-ravno bomo kdaj kaj napak storil. Kajti v vseh teh primerih storimo več dobrega kot slabega. Najbolj usodno je, kadar pride v previdnosti kdo tako daleč, da nikdar nič ne piše, da ne bi kaj napačnega zapisal, in se javno nič ne udejstvuje, da ga ne bi zadela od kake strani kaka kritika. Tak 'previdnež ga najbolj polomi stem, ker se,hoče izogniti s povsem pasivnim zadržanjem vsaki polomiji. Takemu se potem- godi podobno kot tistemu, kaplanu, ki se je prišel pritožit na škofijo, kako da so ga prestavili, ko vendar ni nič naredil. Pa mu je škof odgovoril: “Prav zato smo vas pa morali premestiti, ker niste nič naredili.” V tem dovtipu je velika resnica: Vsak pameten župnik ima rajši takega kaplana, ki mu v župniji veliko naredi, čeprav ga kdaj polomi, kot takega kaplana, ki se ne loti nobenega dela v župniji in je čisto pasiven iz previdnosti, da ga ne bi kje polomil ali se komu zameril. To, da je veliko delal in vse naredil dobro, velja le o Jezusu. Vsi drugi ljudje pa se lovimo med 'skrajnostmi in se iz lastnih napak in polomij učimo celo življenje. Letos smo v krstno knjigo vpisali prvega Franca Žonto, sinčka Franca in Valerije, rojene Mele. Ker je fantek prvi, pomeni menda srečo, srečo za družino in srečo za župnijo. Vraža bi bila, ako bi srečo pričakovali prav zato, ker je bil prvi v novem letu krščen fantek in ne deklica. Naše upanje v srečo temelji namreč na Brezmadežni. Njej smo malega Francka posvetili in jo prosili, naj ga vzame v svoje posebno varstvo. Temu fantku pa naj v krstni knjigi sledi letos še veliko fantkov in deklic. Za nekatere to ni taka novica, da bi jo bilo treba omenjati, češ saj se jih vsak dan toliko rodi povsod po svetu, tudi med Slovenci. Res je, vendar je pa tudi res, kar pravi indijski pesnik Tagore: “Rojstvo slehernega človeka na svet je nov dokaz, da Bog še ljubi človeški rod.” Bog daj Slovencem ne le v Torontu, ampak povsod ,po svetu še veliko takih novih dokazov, da Bog še ljubi Slovence in jih ne bo pustil zatreti. Banket ob prvi obletnici dvorane je potekel v prav prijetnem razpoloženju. Udeležilo se ga je lepo število župljanov, pa tudi župljanov župnije Marije Pomagaj in zastopniki raznih slovenskih organizacij v Torontu. Tudi dr. Lojze Tomc, dušni pastir za Slovence v Hamiltonu, se je banketa udeležil in pripeljal s seboj nekaj svojih naj ožjih delavcev, med njimi g. inženirja Erzetiča, predsednika gradbenega odbora za novo cerkev. Iz župnije Marije Pomagaj sta se kljub veliki zaposlenosti udeležila banketa g. župnik Andrej Prebil, C.M., in g. kaplan Stanko Boljka, C.M., ki ima v naši župniji veliko ožjih rojakov in prijateljev. Banket je vodil podpredsednik cerkvenega odbora, g. Feliks Sebanc, ki je vse goste v imenu cerkvenega odbora lepo pozdravil in se jim še enkrat zahvalil za vso ppmoč, ki so jo v preteklem letu: nudili pri gradnji cerkve in dvorane. Na banketu so imeli kratke s šalo zabeljene nagovore: preč. gg. IV Ljubljani je umrla V Ljubljani je 7. februarja t. 1. odšla v 66 letu svoje starosti po zasluženo plačilo k Bogu ga. Terezija Šeme, stanujoča v Tovarniški ulici 32, Zelena jama. že nekaj tednov pred svojo smrtjo je veliko trpela zaradi oslabelosti srca in na posledicah možganske kapi. Zapušča v Ljubljani hčerko Milko in v Torontu, Ont., hčerko Feli, poročeno Kušar. Pred tremi leti V blag spomin PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Sirola ki nas je za vedno zapustila 20. februarja 1947 Žena ljuba, mati mila, zakaj si nas zapustila? Kako je življenje prijetno bilo, sedaj pa je vse neutolažljivo. Vemo, da bi rada še živela, saj si želela, da bi ozdravela, pa božja volja je bila ta, da prezgodaj si šla iz sveta. V nebesih sedaj Ti stanuješ, in k nam na zemljo pogleduješ, prosi za nas vse Boga, da vsi pridemo k Tebi v nebo. Žalujoči: SOPROG, OTROCI in VNUKI Cleveland, Ohio, 20. febr. 1962. Posestvo naprodaj Dovolj veliko za deset glav živine, gozd, steljnik in vinograd, gospodarske stavbe v zelo dobrem stanju. V Beli Krajini, ob glavni cesti in reki Kolpi, v vasi Pučkovci št. 3, pošta Adlešiči, okraj Črnomelj. Kogar zanima, naj piše na: Steve Prince, 62 Garden Ave., West Toronto 3, Ont., Canada. —(23,20,27) \ ' ' . —• CLEVELAND, O. $ ZULICH INSURANCE AGENCY ; 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio ( * V blag spomin NA PRVO OBLETNICO SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Mary Brodnik Id je umrla dne 20. februarja 1961. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj ste od nas, dobra, skrbna ste nam bila, Bog naj Dobri sprejme Vas. t Daj Gospod ji mir in srečo, daj ji večnost v milosti! Žalujoča hčerka MRS. ROSE MARTINČIČ Cleveland, 20. februarja 1962. == Karel Mauser: | Puntar Matjaž Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. HlIllllllllllllMIINIIlilllllilMilllllMIMIimll Prvi Turki silijo na lestve. Hrzanje konj, žvenket mečev in tulov, kletve v neznanem jeziku. Matjaž trdo drži za sekiro. Obrita glava se dviga. “Bog in sveti križ božji.” Z divjim zamahom udari Matjaž v globino. Sliši brest kosti, krik in padanje. Troje jih je zletelo z lestve. Boj se je razvnel na vseh koncih. Sekire in meči, sulice in handžarji, roji puščic in beti, vmes pa redko bukanje mušket, vse se je kazalo na obzidju. Mlad menih s puščico v očesu se je brez glasu zavalil ob Matjažu. Matjaževa sekira je kakor velikanska ostra pest tolkla v globino. “Na zapadno stran!” grmi krik nad branilci. Matjaž in Vid sta med prvimi. Obrite glave so na obzidju, branilci se umikajo. Matjaževa sekira v širokem kolobarju drobi črepinje. Vidova seka od druge strani. Džaur! Udari Vid! Matjaževa sekira kroži. V smrtnem trepetu se rušijo trupla pod zid, se luščijo sovražne roke od zidu. Turki ne odnehajo. Na mesto mrtvih prihajajo nove čete. Matjaževa sekira, ki venomer kroži, zbuja grozo med neverniki. Opatove oči so uprte v Matjaža. Vid stoji trdo za njim. Nekaj obzidja je razrušenega, toda Turki so se na tej strani umaknili. Branilci se oddihavajo. Molitev žena in starcev kar naprej plahuta pod nebo. Zdaj je sovražnik pritisnil z južne strani. Nov val groze se razlije za obzidjem. Muškete bukajo v gnečo pod obzidjem, toda sovražnik je že preblizu. Krogle brez škode bijejo ob tla. Glave spet rinejo na zid, branilcev je premalo. Krik žena in otrok podvoji sile upehanih mož. Matjaževa sekira udarja, Vidova buta na drugi strani. Z obupno močjo branijo menihi vsak korak. Troje Turkov je že v borbi z možmi tostran obzidja, četrti kobaca ob menihu, ki je z razklano glavo omahnil na stran. Matjaževa sekira ga prevrne v globino. Zdaj plane Matjaž v klobčič. Naslonjeni na zid se Turki branijo s handžarji. Krive sablje se krešejo z beti in sekirami. Matjaž siha od utrujenosti. Zmrcvarjena trupla vržejo branilci med oblegovalce. Z blaznim vpitjem sprejmejo neverniki mrtve. Upehani naskakovalci od-nehujeji. Redke krogle iz muš- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 1% STORY 5 and 5 Room apt. 3 Bedrooms each. Ceramic bath. Oak trim, plus 3 room apt. in basement. 62’ lot. 2 car garage. Nr. 55th and Mobile. LU 5-9610. (38) IMIllMIINIIIIWIIMIlllirillMMIIIIIIIIIIIIIIr? ket cefrajo tramove. Opat Tomaž hodi med branilci. “Prvi napad smo prestali. Poskusili bodo še enkrat.” Veter, ki je vlekel od Pod-kloštra, je hladil vroča čela zmučenih branilcev. Odnesli so mrliče. Zdihova-nje ranjencev je napolnilo trenutno tišino. “Samo vzdržati”, prosi opatov glas. Resni menihi smehljaje kimajo Matjažu. Vid ima obvezano roko in znojne kaplje mu v tankem curku teko po licu za vrat. V Podkloštru je divjal ogenj. Velikanski zublji so jezikali v zrak, iskre so pršele na vse strani. Lesene stene so se sesedale, strehe so grmeč padale v ognjeno morje. Opat Tomaž je resen stal med menihi in z i*oko kazal na ogenj. Matjaž je čutil v nosu pekoč občutek, grlo je postajalo suho. Zdaj se je opat obrnil proti branilcem. “Uporabili so veter, ki vleče proti nam in zažgali so trg. Vidite, da je začelo goreti tudi na tej strani. Dim nas bo pričel dušiti. In to priliko bodo porabili za napad. Za hip je prestal in z očmi obletel branilce. “Ne pozabite, da se ne bijete samo zase, temveč za vse, ki so1 za tem obzidjem, če prestanemo ta napad, smo rešeni. Bog naj nam pomaga!” Otroci in ženske so pričeli pokašljevati. Matjaž je strmel proti Podkloštru. Stebri dima, ki so hoteli v zrak, so se lomili ob vetru in kakor ogromni sivočrni jeziki lizali proti obzidju. Opat je s stegnjeno roko pokazal pod samostan. Turki so se zbirali k napadu. Prve mujškete -so bruhnile krogle na obzidje. Za mušketami so švistnile puščice. Nekaj mlajših žensk in še močnih starčkov se je ponudilo, da bodo nosili vodo, če bi morda izbruhnil ogenj tudi v samostanu. Drugi napad se je pričel. Matjaž in Vid sta stala drug poleg drugega. “Če ostaneš živ, pozdravi CHICAGO, ILL HELP WANTED — FEMALE Registered Nurses MEDICAL & SURGICAL 3 to 11 p. m. Salaries are open Fully equipped modern 98 bed general hospital. Excellent personnel policies. Permanent staff positions. Pleasant living area close to hospital. Write—Wire—Apply: Mrs. Pritchard, R.N., Director of Nurses RIO HONDO MEMORIAL HOSPITAL 8300 Telegraph Blvd. Downey, California or phone: TO 1-6761 (39) YOU TOO, ARE NEEDED FOR GOD’S WORK IN AFRICA! If you are a normal young man of average intelligence, good health and desiricus of saving souls, please write or call: SOCIETY OF AFRICAN MISSIONS 4845 South Ellis Avenue, Chicago 15, Illinois DRexel 3 3770 Barbaro”, šepne Vid. “če padem in se ti rešiš, pozdravi Agato.” Turki so z divjim tuljenjem navalili na obzidje. Velikanski jeziki dima so se stegovali iz trga in dušili ljudi. Nad samostanom je bil Somrak. Med divje tulfenje napadalcev se je mešalo vekanje otrok, ki so hlastali za sapo. Matjaž je udaril po- prvi črepinji, ki je pogledala čez obzidje. Krvavi ples še je začel. Dim ne ovira samo branilce, temveč tudi napadalce. Sajastih obrazov in z okrvavljenimi očmi padajo z lestev, beti, okovani z železom, sekire in meči udarjajo pc golih glavah. Allah, Allah! Matjaž s sekiro uduši krik sovražnih ust. Nova groza plane med branilce. Samostan gori! Redki so ki še morejo gasiti. Branilci ne morejo z mest, sovražnik pritiska z vseh strani. Opatov glas doni iz dima. Ker je ogenj, tam ni treba branilcev. Ob ognju je tudi sovražnik brez moči.” Branilci se združujejo. “Vzdržati!” grmi iz dima. “Samo ne popustiti!” Skozi dim udarja Matjaževa sekira, udarjajo meniški meči, Vid z zasoplim sajastim obrazom udarja v globino. Ogenj požira les, tramovi se sesipajo. Nič več ni slišati veka otrok in vpitja starčkov in žena. Vročina je neznosna. Spet grmi iz dima opatov glas. “Kleti bodo vzdržale. Tam se bomo lahko še branili.” Cviljenje ognja je sunkovito. Allah, Allah! SEDAJ V NORWOOD THEATRt! 6210 St. Clair Ave. Ta teden vsak dan ob 8:30 zvečer, v soboto ob 2:30 pop. in 8:30 zv. UJUGOSLAVIJA”- NOVI SENZACIONALNI BARVASTI FILM VSTOPNINA $1.00 — NE ZAMUDITE! Ixxxxjlxxaxzxz iz h h rT\xiizzjzrzi>: xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi Making your city a bettor place to live, work and raise a faraily- the result of a GROWING Savings and Loan business T. CLAIR AVINGS 813 Eott lasrti s». 25000 Euclid Av*. 6235 St. Clair Av». Cleveland, Ohio Muilally Funeral Home ZKACEVALNI SiSfEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 Eaet 156th Street KEnmore 1-9411 t GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 SL ... . 17002 Lakeshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-208S KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Nov curek Turkov! V enakomernih krogih žvižgata Matjaževa in Vidova sekira. črepinje se lomijo. Turški napad popušča. Ste-di dima in ognja stoje branilci kakor iz kamna. “Jezus, sin Davidov, usmili se nas!” Suhi menih z ostro brado je kriknil med branilce. Branilci so povzeli klic. Turških glav ni več na obzidje. S sajastimi rokami se Matjaž opira na sekiro, Vidove oči pod začrnelim čelom so videti bele. Turški konji so se obrnili proti Celovcu. Od ponosnega podklošter-skega samostana so ostale samo kleti in zakristija. (Dalje prihodnjič.) -------O------- Oglašajte v “Amer. Domovini'’ - ■2L V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Koren ki je umrl 20. februarja 1958 Štiri leta že minilo je, kar Tvoje truplo v grobu spi, a mi spominjamo se srečnih dni, ko živel si med nami Ti! V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti! Tvoji žalujoči: MARY KOREN, soproga HERMAN, FLORENCE in ROBERT, otroci Cleveland, O., 20. februarja 1962. POD \STROGlM NADZOROM — John Glenn ;bo sam \plaval lokoli jemlje (v svojem vesoljskem vozilu, toda Ha zemlji bodo natančno nadzirali njegovo počutje preko radia in televizije. Na ‘.sliki {imamo prostore središča iv San Diego, Calif., jkjer 'bodo pregledovali prihajajoče podatke. Na desni zgoraj je slika, ki kaže bitje ‘srca, \na spodnjem delu pa avtomat \beleži pritisk /krvi in dihanje. h ---1 4l FEBRL mm Ills 171 AR fpl *19 Pl lil1,121:1311141 151161117 18!19ll20ll2l! 22MI24 ®>l|26l:27ll28i 1 jl,M KOLEDAR društvenih prireditev FEBRUAR 24.—Društvo Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. predpustno zabavo. 24. —Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi predpustno veselico “fresh pork supper” v Prince dvorani. Igral bo Tonklijev orkester. 25. —V okviru Baragove prosvete bo pripovedoval g. Jakob Resnik v Baragovem domu o življenju prvih slovenskih naseljencev v Ameriki. Začetek ob 3:45 popoldne. MAREC 3. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison Ave. maškerad-no veselico. 4. —Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani. 4.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselo pustovanje. 11.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi v novi farni dvorani “družabni večer”. 11.—Pod pokroviteljstvom Kiu-bo upokojencev v Euclidu bo g. A. Hollander predvajal v SDD na Recher Ave. barvni film s poti v Slovenijo in Evropo. Začetek ob 3:30. 18.—V okviru predavanj Baragove prosvete bo g. Vinko Lipovec v Baragovem domu podal drugi del “Orisa zgodovine Združenih držav”. Začetek ob 3:45 popoldne. 25.—Slov. šola fare Marije Vne-bovzete prir edi Marijansko akademijo. 25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30. APRIL 1.—Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z večerjo. Začetek ob petih. Tudi Ohijski dan Slov. ženske zveze. 8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. 14.—Občni zbor Slovenske pri- stave v Baragovem domu. Začetek ob 8. zvečer. 29.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop. 29.—Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50-letriico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop. 29.—Pevski zbor Slovan priredi spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani. 6.—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. JULIJ 1’ —Otvoritvena prireditev na Slovenski pristavi. 21. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi. 22. —Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JBDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote // $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot lutru STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1 Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, UL