★ ra — *-3K/\ KNJI >H IC A PHIHu^KI DNEVHIK — _PLAŠILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE yo X. . Stev. 137 (2756) PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJENCE MA ŠTAJERSKEMI Poitnlna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 11. junija 1954 Cena 20 Ur Naša naloga ^se italijansko časopisje v rstu in Italiji je poplavlje-j no zadnje dni z vestmi 'Enovrstnimi komentarji j ^novejšem razvoju trža-"esa vprašanja. Po sloven-i ? 'h okoliških vaseh pa kom-'Jormovci z zvočniki, mon-'vnimi na avtomobilih, huj-* °io naše ljudi proti Jugo-1v,ji in se ponovno kot v ( to brskih dneh postavljajo l" čelo šovinistične gonje, za vse to pa so vesti, ® je baje ameriški zunanji ' i Dulles sporočil itali- vladi pogoje za reši-c tržaškega vprašanja na Jlagi razdelitve STO, hkra-Pa da je londonska vlada j počila načrt o tej razdelitvi. °tlej obe vesti še nista bili fodno potrjeni niti v Rimu J v Londonu niti v Wa-'Jgtonu, kjer je predvče-Dulles le izjavil, da «« teku londonskih son- (anj ugotovili znaten na-•fcfe v naporih za zmanj-. *>* dosedanjih nasprotij» da se bodo pogajanja v ^Prfonti nadaljevala. Ta izja-Jkaže, da so časopisne vesti J* govorih načrtih prezgod-*** in da gre le za ugibanja. Ju če gre samo za ugibajo nastane vprašanje, čemu ^čen krik in vik? foglejmo najprej, kaj pra-W odgovorni jugoslovanski Javniki. Zadnji, ki je go-,0r’l o tržaškem vprašanju, * bil državni podtajnik za ‘Janje zadeve dr. Aleš Be-tr v svojem članku v beo-Jitki ePolitiki« od 5- t. m. J le tedaj poudaril: aVsak ie bolj jasno, da rešitev taškegu vprašanja ni odvis-^ °d Jugoslavije — o čemer J hotel Rim prepričati svet tnarveč nasprotno, v prvi *r*ti Ital od Italije». Ua je torej tista, ki mo-ali samo pretveza za ■ Pokazati in dokazati, t>, St tkovrstne manevre, ali pa Ig L °o v svojih teritorialnih .Jevah zadovoljila, če ga , formalno vključi v svoje ‘®ono ozemlje. Pri tem pa "tor, čt ‘orno tržaški Slovenci tu-'okrat povedati naslednjih stavkov. e® svet, namreč vidi I Tržačani pa na žalost Uejbolj — da je po zaslu-devetletne aneksionistične ^ 'tike Londona in Washing-® Vsa cona A dejansko ^ ^stavni del Italije, zlasti j 'zvedbi mešetarskega Ion-sporazuma. Italijan-, ? večina v mestu pa je re- kkat imperialistične politi-ttarega Rima, favorizira-ji ,?taiDanoo v stari Avstri-„j je nadaljnje priseljena-lJ, dovoljevala, fašistične po-t0 P° prvi in zavezniške I, Jugi svetovni vojni, Zali o? krivično, da Italija do-st. Pa čeprav bi šlo sa-t, golo mesto brez slo-ce tl predmestij in okoli-}u‘n brez podeželskih občin. zato je krivično, ker tyg«. ‘o spada k zaledju, ne pa 1;Jf . ■ Zato je delitev, o se govori, nova žrtev tfgkUse,n za vse tržaško ce 1balstvo, za nas Slovenit ^0 v prvi vrsti, kakor tu-Hg Slovence in Jugoslova-l0 ®Ploh, ker interesi Trsta krati njihovi interesi. tig ° je bilo vedno in takš-i(g čudi danes naše stalili ‘n takšno bo tudi ostalo. tlita ’ Slovenci se ne bomo lij °r sprijaznili z novo ita-*ko okupacijo, tinsko ljudstvo se je li{„*^® borilo za svojo poli-Wc0 >, nacionalno, gospodar- it socialno osvoboditev, «0; r°dr C?*«0o združitve vsega 'i' ~Fn*9® ozemlja v svobod-t' gj !°veniji in Jugoslaviji. ■ Ig svetovni vojni je da-dosego tega cilja naj-ije Žrtve, A Tržaško oženiti * Trstom vred■ je sestavin el slovenskega narodne-krjjnlja. Po vseh demo-in socialističnih hi j !h fa dejstva torej do-iij Ptsno govorijo, kam spahi) °Se ozemlje in naše me- ’!ifl°r^ot zaradi imperialistič-je mirovna konfe-S,« v Parizu ta načela po-hnj0" Sklenjena mirovna it, ki je določila me- >j utera reže v meso in Ig Jtaše narodno telo, je bi-tjjvična, feprav je usta-i|0 ® STO. Toda krivice ni vprašanj v Italiji. V tem cilju se na vseh področjih povezuje z Italijo, začenši že tedaj, ko so nadomestili lastni dnevnik z milanskim m ko pred kratkim poskušali ukiniti Enotne sindikate. Ta a-gentura zlorablja geslo o u-stanovitvi STO, da bi dosegla priključitev obeh con k Italiji. Hkrati pa se postavlja v prve vrste protijugoslovanskih borcev, ko Jugoslovanska ljudska armada brani jugoslovanske in tržaške interese. Spričo vseh teh dejstev in spričo sedanje faze, v kateri Je tržaško vprašanje, tržaški Slovenci ponavljamo, da ponovni krivici nasprotujemo, Dovolj je bilo žrtev, kajti tri se iz žrtev za mir pretvarjajo v žrtve italijanskega imperializma. Ponavljamo, da se ne bomo nikoli sprijaznili z novimi krivicami in z novimi žrtvami Zato je slejkoprej naša dolžnost, da se borimo proti vsem dosedanjim rezultatom aneksionistične politike: za preklic tristranske deklaracije, za razveljavljenje londonskih sporazumov, za preklic oktobrskega diktata in za čimprejšnje uresničenje popolne narodna, gospodarske in socialne enakopravnosti na naših rodnih tleh v mestu, predmestjih, v okolici in na podeželju. Zato obnavljamo poziv vsemu slovenskemu prebivalstvu, da še tesneje strne svoje vrste v borbo za dosego tega cilja. Ustanovljena komisija za načrt besedila trojne balkanske zveze ■v Člani jugoslovanske vojaško - politične komisije so dr. A. Bebler, pen. tj. Vučkovič, j. Dferdja in Dj. Nin-Čič - Ugodni komentarji o balkanski zvezi v Ženevi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Danes so uradno sporočili, da se je v Beogradu ustanovila mešana jugoslovanska politič-no-vojaška komisija za izdelavo besedila načrta trojne zveze. V jugoslovanski komisiji so državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, namestnik načelnika generalnega štaba generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, državni svetnik veleposlanik Josip Djerdja in svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Djuro Ninčič. Obisk predsednika republike maršala Tita v Atenah kakor tudi rezultati grško-ju-goslovanskih razgovorov so bili v Ženevi sprejeti zelo ugodno. Večina delegatov na azijski konferenci meni, da je Sklep ob spremembi ankarskega sporazuma v formalno zvezo pomembna odločitev, ki gre v prilog okrepitve miru v tem delu sveta. Vodja grške delegacije na ženevski konfernej je ob tej priložnosti izjavil, da je večina delegacij ugodno sprejela in zelo pozitivno ocenila napore jugoslovanskih, grških in turških zastopnikov, da okrepijo svojo državno neodvisnost s sklenitvijo formalne zveze, čeprav v Ženevi razpravljajo izključno o azijskih vprašanjih. Dodal je, da je prepričan, da je tako odpr- to novo obdobje v prijateljskih odnosih med tremi balkanskimi državami. Tudi vodja turške delegacije se je pridružil mnenju grškega zastopnika ter je poudaril, da je obisk maršala Tita v Atenah globoko impresioniral vodeče politične kroge v Evropi kakor tudi v drugih delih sveta, ki so se zbrali v Ženevi, Po njegovem mnenju je velika večina delegacij v Ženevi pozorno spremljala obisk predsednika Tita in zelo u-godno sprejela rezultate grško-jugoslovanskih razgovorov. Grški predstavnik je tudi poudaril dejstvo, da so bili napori treh balkanskih držav za ohranitev njihove neodvisnosti v zadnjih tednih predmet posebne pozornosti številnih delegacij v Ženevi. V Ženevi je dejal zastopnik Grčije so poudarili zadnje dni primer treh balkanskih držav kot sklep pozitivnih naporov malih držav, da prispevajo k ohranitvi miru. Edino zastopniki vzhodnih delegacij so se vzdržali komentarjev. Zastopniki tiska številnih delegacij so prav tako poudarili, da so njihove delegacije s prijetnim presenečenjem in zadovoljstvom sprejele vesti o rezultatih obiska maršala Tita v Atenah. V svetovni zgodovini je dobila toliko ugleda v svetu kot Jugoslavija. S svojo konstruktivno zunanjo politiko je Jugoslavija pred vsemi mednarodnimi forumi in ob vsaki priložnosti nastopala kot zagovornik enakopravnih odnosov med državami in se zavzemala za sodelovanje med vsemi miroljubnimi državami. Nasprotniki Jugoslavije, ki so leta 1948 pričakovali, da bodo lahko z njo mešetarili in jo izsiljevali, morajo danes razočarani ugotoviti, da je Jugoslavija utrdila svojo neodvisnost in si pridobila nove prijatelje in zaveznike. Zahrbtne in intrigantske metode imperialistične politike, ki je v preteklosti prinesla proti mnogim državam, ki jim ni bilo do nacionalnega ponosa, diplomatski uspeh, so doživele popoln poraz v boju s socialistično zunanjo politiko Jugoslavije, kj temelji na resnicoljubnosti, iskrenosti in miroljubnosti. Italija je vedno veljala kot dežela dobrih diplomatov, ki jim je pogosto uspelo spremeniti vojaške poraze v diplomatske zmage. To so poskušali doseči tudi po zadnji svetovni vojni s preiskušenimi metodami tradicionalne italijanske diplomacije ob podpori Vatikana in vse reakcionarne sve- težko najti državo, ki se je | tovne javnosti, v tako kratkem razdobju pri-l Ponesrečen poskus izolacije Negotovost v italijanski politiki glede rešitve tržaškega vprašanja i> ve nasprotujoči si stališči o tem, ali naj Italija rešitev odkloni ali samo zavlačuje ■ Nove „lndiskrecije" o anglo-ameriškem načrtu, ki da predvideva v Trstu svobodno pristanišče in prosto cono za Jugoslavijo Jugoslavije, ki je privedel prav do nasprotnega rezultata, je največji povojni poraz italijanske diplomacije. Pristanek na sporazumno rešitev tržaškega vprašanja bo prvi znak, da se Italija začenja zavedati, da so niene klasične diplomatske metode vsaj v odnosu do socialistične Jugoslavije zastarele in neuspešne. B. BOŽIC (Od našega dopisnika) RIM. 10. — Italijanski veleposlanik v Angliji Manlio Bro-sio je danes z letalom odpotoval iz Rima in popoldne že prispel v London. Tam je — kot poročajo — izjavil novi-lerjem, da je govoril .s Scelbo in s Piccionijem in da je njima razpravljal tudi o tržaškem vprašanju, «ker je to vprašanje pač, zdaj na dnevnem redu». Tako Brosio tudi tokrat ni hotel potrditi vesti,' da je njegovo nenadno potovanje v Rim v zvezi prav. s tržaškim vprašanjem, točneje, anglo-ameriškimi načrti za njegovo rešitev, ki da so bili te dni predloženi italijanski vladi. Medtem ko je tudi palača Chigi še vedno skrajno rezervirana ne le glede razvoja dogodkov, temveč tudi glede preciziranja trenutnega italijanskega stališča do tržaškega vprašanja, se je v dveh uglednih italijanskih listih — v tu-rinski «Stampi» in v milanskem «Corriere della Sera« — pojavilo malone enako poročilo iz Washingtona o novih «in-diskreciiah« o angloameriškem načrtu. Po zatrdilih teh poročil prihajajo informacije, ki jih navajata, iz Londona, medtem ko da trdijo v Washing-tonu o prvih indiskrecijah, da so ((verodostojne, toda zmedene in ne povsem točne«. Po poročilu v «Stampi» — verzija, ki jo daje «Corriere della Sera«, se od njega le nebistveno razlikuje, je pa nekoliko bolj ohlapna in manj precizirana — so osnovne črte angloameriškega načrta. «po informacijah iz Londona«, naslednje: 1. razdelitev ozemlja vzdolž sedanje demarkacijske črte z majhnimi spremembami v o-beh smereh: l\lni/ Dullcsni/ upnmin Franciji in 'Italiji Državni tajnik zopet grozi s spremembo ameriške poli-ike, če se ne ratificira E08 - Eisenhower o Indokini Kefauver obtožuje republikance vojnega hujskaštva Jvolj z devetletno za-politiko podpiranja n'ik0 'Jan "Jkegu imperializma z klflj kakršna je marčna de- sS N 1948, londonski spo- ** leta 1952 in lanski fski diktat, so že stor- aCe'o kttuia dodali vsako le- Sk, letu Vrsto novih. 1948 pa je podprl . . j "nperialistično politi-'ii j* kominformizem v Ita-j \ , nieQova agentura v Tr-btloL je razbila mogočno hiijratiino fronto ljudstva. Ta agentura t ’taj,^<,*,c' proletariat, da ^ .fl rešitev svojih pere- antiimperiali-tržaškega de- ttos Vodarskih in socialnih. WASHINGTON, 10. svoji tiskovni konferenci je danes predsednik Eisenhovver izjavil, da za sedaj nima namena zahtevati zvišanje ame-iškega proračuna, da pa bi to storil, če bi svetovni položaj kaj takega terjal. Dalje je izjavil, da za sedaj nima namena zahtevati od kongresa pooblastilo za izredne ukrepe v zvezi z Indokino. Glede vojaškega položaja ob ustju Rdeče reke je predsednik izjavil, da imajo francoske sile sedaj boljše obrambne položaje kakor prej, ter je dodal, da bi pomoč od zunaj te položaj še bolj utrdila. Dalje je predsednik izjavil, da se nikakor ni odpovedal svojemu programu zunanje gospodarske politike ter je poudaril potrebo okrepitve gospodarstva zaveznikov s sprostitvijo trgovine. Pri tem je dejal, da je pristal, naj se kongres izreče šele prihodnje leto o njegovem programu o inozemski gospodarski politiki. Predsednik Eisenhower je nocoj govoril po radiu in televiziji in je v svojem govoru pozval ameriško ljudstvo, naj podpre njegovo notranjo in zunanjo politiko. Poudarjal je potrebo nadaljevanja sedanje ameriške zunanje politike in pozval kongres, naj odobri njegov zakonodajni program, ki ga je predlagal pred odložitvijo dela kongresa v preteklem mesecu. Državni tajnik za zunanje zadeve Foster Dulles pa je danes govoril na letnem kongresu članov «Rotary Club« v Seattle. Glede Indokine je izjavil, da ZDA niso hotele igho-rirati OZN s tem v zvezi, in da po njegpvem mnenju ne bi ustanovitev komisije opazovalcev, ki so je predlagala — Na Tailandija. nikakor prejudicirala ženevskih razgovorov. Glede NATO in Zahodne Evrope je Dulles med drugim izjavil, da temelji ameriška politika «na močni in življenjski Evropi«. «Ce bi Zahodna Evropa ostala razdruzena 1 je dejal državni tajnik — tedaj je mogoče, da bi postala potrebna temeljna sprememba ameriške politike. Upam in verjamem, da 'nam bo ta nujnost prihranjena, toda nesmiselno bi bilo ne priznati resnosti vprašanj, pred katerimi je sedaj atlantska organizacija. V Franciji in v Italiji so se nasprotniki EOS v strahu pred rezultatom glasovanja zatekli k zavlačevalni taktiki. Odnosi med državami kontinentalne Evrope se zdijo znova napeti in obstaja nevarnost, da bi stare sile sovraštva znova obvladale položaj in ustvarile pogoje, ki so v preteklosti bili vzrok vojne. Cas enotne Evrope bi bil tedaj končan«. Dulles je govoril nato še o Guatemali in poudaril že znano ameriško stališče. Bivši demokratski kandidat pri predsedniških volitvah Ka-fauver pa je včeraj v senatu ostro kritiziral vlado in dejal da ((uporablja taktiko prikrite intervencije v vojni v Indokini«. Obsodil je «stranko vojnih hujskačev, ki jo uprava ima v svoji sredi«, in je dejal da se zdi, da ta stranka naravnost želi, da bi ZDA same posegle v vojno v Indokini ter da jo je samo strah pred reakcijo kongresa do sedaj brzdal. Kafauver je dodal, ja je v zadnjih tednih malo manjkalo, da ZDA niso intervenirale v Indokini in da se zdi, da je samo angleško nasprotovanje prihranilo ZDA uraden vstop v vojno. 2. priporočilo Italiji in Jugoslaviji, naj se Trst spremeni v svobodno pristanišče, v katerem bi dobila Jugoslavija obsežne naprave: 3. nobene gospodarske ali finančne pomoči obema deželama v zameno za odpoved nadaljnjim zahtevam. List sklepa iz tega, da to pomeni, da Jugoslavija ne bo dobila pomoči za izgradnjo pristanišča v Kopru. Pač pa bi ZDA in Anglija priporočile Italiji, naj dovoli Jugoslaviji obsežne olajšave v Trstu in okoli Trsta, da bi se olajšal cestni in železniški promet s Slovenijo, medtem ko bi Jugoslavija dobila od ZDA in Anglije kredite in finančno pomoč za razvoj železniških in cestnih prometnih zvez med Slovenijo in Trstom (vendar bi to ne bilo obseženo v sporazumu o Trstu, temveč bi bilo predmet posebnega dogovora med Jugoslavijo, ZDA in Anglijo). ZDA in Anglija bi tudi proučile, kakšno gospodarsko pomoč je treba v bodoče nuditi Trstu. Končno bi obe velesili izjavili, da je gornja rešitev samo začasna in sicer toliko časa, dokler je ne ratificirajo Združeni narodi. Na drugi strani pa bi obe velesili jamčili stalnost razmejitve proti vsakršnemu poskusu nasilne spremembe. Zelo značilna pa je odsotnost vsakršnih komentarjev o splošnem razvoju položaja, ki bi jo sicer naj opravičevala rezerviranost palače Chigi — čeprav bi na drugi strani obilica raznih vesti o načrtih, ki so si končno med seboj zelo podobne, v drugačnih okoliščinah sprožila cel plaz bobnečih besed. (Vendar vidijo nekateri v stopnjevanem objavljanju za Italijo neugodnih ver sti znak, da se nekaj podobnega pripravlja, le da si Rim ne upa z nezmernim stališčem takoj na dan). Palermu in kasnejšo razlago palače Chigi, ki je stališče predsednika vlade ‘znatno u-blažila. Na eni strani zagovarjajo desničarski demokristjan-ski krogi s Katoliško akcijo na čelu ob podpori nekaterih republikanskih (Pacciardi) in socialdemokratskih skupin, skrajne desnice in vseh številnih iredentističnih in «patrio-tičnih« organizacij nepopustljivo stališče, nasprotujejo rešitvi, «ki bi pustila le enega Italijana izven italijanskih meja«, odsvetujejo skorajšnjo rešitev tržaškega vprašanja, ker bi to Italiji izbilo iz rok izsiljevalno karto proti balkanski zvezi in zavračajo možnost italijanskega sodelovanja z balkansko zvezo, ker bi bilo za Italijo poniževalno, da bi bila enaka med tremi manjšimi državami. Na drugi strani pa so. kot se zdi, predvsem diplomatski izvedenci palače Chigi, ki vidijo, da leze Italija s svojo politiko v čedalje večjo mednarodno izolacijo in ki opozarjajo, da Italija proti balkanski zvezi nima prav nobenega pravnega leka, pa tudi političnega kmalu ne več, ker se zlasti v ZDA čedalje bolj slišijo napovedi o regionalnih paktih z Zahodno Nemčijo zaradi zavlačevanja ratifikacije evropske obrambne skupnosti in ker se ZDA zaradi tega izogibajo vsakršnemu preceden-su, ki bi ga lahko izkoristila na primer Francija. Ta «zmernejša» politika bi poskušala v prvi vrsti izkoristiti druga sredstva, ki jih ima Italija na razpolago, zlasti neurejeni in majavi notranji položaj. V t® okvir spadajo morda tudi govorice o tem, da namerava Piccioni odstopiti, če bi vlada pristala na pogajanja o Trstu na osnovi an- Zasedanje zvezne ljudske skupščine BEOGRAD, 10. — Danes o-poldne se je v Beogradu začelo plenarno zasedanje ljudske skupščine. Najprej bosta oba doma na ločenih sejah določila dnevni red plenarnega zasedanja, ki je dokaj obsežen in zanimiv; Na skupni seji obeh domov bo predstavnik zveznega izvršnega sveta poročal o izpolnitvi zveznega družbenega plana v prvem četrtletju letošnjega leta. Skupščina bo. tudi obravnavala predlog o spremembi in dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1954, ki sta ga odbora za gospodarstvo že sprejela. S področja gospodarstva bodo na dnevnem redu tudi štirje zakonski osnutki, med katerimi je najvažnejši osnutek zakona o prometu z zemljišči in poslopji. Ostali trije zakonski osnutki so s področja kmetijstva m govore o zaščiti živine pred kužnimi boleznimi ter o ureditvi prometa s semeni. Na plenarnem zasedanju bodo obravnavali tudi zaključni račun za leto 1952 in osnutek zakona o zaključnem računu. Danes poteka deset let tragične smrti tovariša Jožeta Srebrniča, doslednega borca za svobodo primorskega ljudstva in za osvoboditev vseh delovnih ljudi. Slava njegovemu spominu! PO KflIASTftOFflLMH IMIMI.AIAH VI ŠTAJERSKEM Uspešen razvoj akcije za pomoč poplavljencem Organizacije, podjetja in posamezniki tekmujejo, kdo bo prispeval več-Mrzlična delavnost za odstranjevanje posledic poplav na prizadetem področju LJUBLJANA, 10. — V vsej Sloveniji se nadaljuje nabiralna akcija za pomoč poplavljencem na Štajerskem. Kot poročajo iz raznih okrajnih središč, so množične organizacije, delovni kolektivi in posamezniki začeli zbirati pomoč, takoj ko so zvedeli za katastrofo. Včeraj pa je plenum glavnega odbora SZDLJ, ki je zasedal v Beogradu pod predsedstvom maršala Tita, na predlog Petra ATENE, 10. — S kraljevim dekretom se je sinoči zaključilo drugo zasedanje grške narodne skupščine, ki se bo spet sestala 15. oktobra po, poletnih počitnicah. Dekret predvideva sklicanje izrednega zasedanja skupščine zaradi ratifikacije balkanske zveze, kolikor bo ta v tem «asu podpisana. , Prav tako bo sklicano izredno zasedanje, če bi grška vlada sklenila predložiti vprašanje otoka Cipra Organizaciji združenih narodov. Vedno težji položaj za Lanielovo vlado Napeto pričakovanje za jutrišnje glasovanje o zaupnici • Disciplinska akcija proti 6 socialističnim poslancem, ki so glasovali proti EOS - Še dva položaja v Indokini padla v roke vietmiških sil Kanadsko žito OTTAWA, 10. — Kanadski minister za trgovino Howe je v parlamentu izjavil, da bo Kanada, če bo potrebno, znižala ceno svojega žita, zato da lahko obdrži položaj, ki ga zavzema na mednarodnem tržišču. Pripomnil je, da Kanada izvaža 4Q odstotkov svetovnega žita, da ima sedaj rezervo 741 milijonov korcev in da je pridelek iz leta 1953 še nedotaknjen. PARIZ, 10. — Danes zjutraj se je sestal ožji odbor ministrov. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Indokine. Po seji pa je predsednik vlade Laniel sprejel bivšega ministra Mendes-Fran-cea, ki mu je pred 'remi tedni pisal pismo, v katerem mu je obrazložil nekatere svoje idc-je. V. zvezi z včerajšnjo debato v narodni skupščini so politični opazovalci mnenja, da je zelo težko, da se bo sedanja vlada obdržala, ker se zdi, da se številni poslanci, ki so La-niela podpirali, sedaj obračajo na sedanjega finančnega ministra Faura. Francoski tisk je tudi mnenja, da je Lanielov položaj zelo negotov. «Le Monde« piše, da bo za Laniela zelo težko zopet najti podporo večine. Tudi «Paris Presse« je mnenja, da je «razen v primeru čudeža Laniel zgubil partijo«. Edino upanje vlade, da se reši krize, je v možnosti, da se na ženevski konferenci doseže sporazum za prenehanje sovražnosti v Indokini, toda ni verjetno, da bo do tega tako kmalu prišlo. Dejstvo, da je skupščina zavrnila prednost za glasovanje o prvi od štirih resolucij, ki je bila sedaj umaknjena, tolmačijo kot slab znak za vlado. Nova resolucija, ki jo je vlada položila, zahteva, naj se zavrne vsaka zahteva, da bi se dala prednost pri razpravljanju o treh resolucijah proti vladni golitiki v Indokini, ki so bile svoj čas položene v skupščini. Laniel potrebuje pri jutrišnjem glasovanju o zaupnici navadno večino. Ce bi bil po- ražen s 314 glasovi (8 glasov več kakor pri glasovanju preteklo noč), bi bil parlament lahko razpuščen in bi se razpisale nove volitve. Vsekakor vlada za jutrišnje glasovanje napeto pričakovanje. Medtem je vodstvo socialistične stranke sinoči sklenilo odvzeti za tri leta mandat svetovalcu Francoske unije Ro-senfeldu, ki je glasoval proti EOS. Prav tako je sklenilo začeti ((disciplinsko akcijo« proti šestim socialističnim poslancem, ki so včeraj v zunanjepolitičnem odboru skupščine glasovali za Mochovo poročilo, ki se izreka proti EOS. HANOI, .10. — Francosko poveljstvo iavlja izgubo drugih dveh utrjenih položajev na južnem področju ustja Rdeče reke. Prvi ie Lat Khiem na področju Fu Li kakih 50 kilometrov od Hanoia. drugi pa Hav Ven kakih 35 kilometrov od Hanoia. Okoli obrambnega pasu delte. dolgem 160 kilometrov je pripravljenih za ofenzivo sedem vietminških divizij. Iz Pariza javljajo medtem, da je general Ely danes prevzel poveljstvo vseh vojaških sil v Indokini. Jutri se bo pod vodstvom majorja Rogerja Jamesa po- I sebna francoska vojaška' delegacija sestala na cesti Langson 70 kilometrov severno od Hanoia z vietminško delegacijo in začela razgovore o repatriaciji 500 vietminških ranjenih ujetnikov. Po mnenju dobro obveščenih krogov pa je mogoče, da je glavni namen tega sestanka začeti razgovore med vojaškimi poveljstvi o določitvi področij v zvezi s premirjem. V Ženevi čakajo na izid debate o Indokini v Parizu gloameriških predlogov, Earadi tega si zdaj v Rimu i predvsem zastavljajo vpraša-„ , ... .1 nje, ali bo Scelbova vlada an- Nedyomno pa taksno zadr- ] gloameriške načrte — o kate-žanje tiska odraža tudi negoto-! rih obstoju ne dvomi nihče vost rimske politike in raz- več — odklonila ali pa bo po-cepljenost mnenj v Italiji. Kot skušala samo zavlačevati reši-simptom za ta položaj nava- tev. jajo zadnji Scelbov govor v A. P. Poskusi vplivanja na pariško razpoloženje iz Ženeve: pomirjevalen Edenov govor in ponovitev Molotovovega nastopa - Pham Van Oong opozarja Francijo, da sta mir ali vojna v Indokini odvisna od nje ŽENEVA, 10. —■ Danes je bila v Ženevi še ena plenarna seja v Indokini, medtem ko bo jutri spet plenarna seja konference o Koreji, Za to sejo je vpisan kot prvi govornik kitajski zunanji minister Cuenlaj. Danes je prvi govoril Eden, ki je seji tudi predsedoval. | ster. časnem prenehanju sovražnosti v vsej Indokini in o ustanovitvi nevtralne nadzorstven ne komisije. Zdaj bi bilo treba določiti, katere države naj sestavljajo ‘ to komisijo. Prav tako bi bilo treba rešiti vprašanje Laosa in Kambodže, je dejal angleški zunanji mini- Poudaril je, da je prišel čas da konferenca naredi bilanco svojih možnosti. Ce bi se pokazalo, da nepremostljiva nesoglasja onemogočajo uspeh konference, bi bilo to treba ugotoviti, prav tako pa bi bilo treba poudariti, če se pokaže možnost za sporazumevanje. Nato je Eden naštel točke, o katerih se vse delegacije strinjajo, predvsem o isto- Skozi sito in rešeto Ves Trst se je nasmejal Ves Trst se je včeraj od srca nasmejal v «Giornale di Trieste« na debelo in dolgo ter široko zapisanemu naslovu na prvi strani; ((Sicer pa je to najmanj, kar javno mnenje lahko zahteva spričo nevarnosti in nesmiselnosti odrekanja cone B. ne da bi Italija od leta 1945 do danes izgubila še kakšno vojno«. Na prij, pogled se zdi, kakor da je iredentističnim pisunom, ki prav gotovo z gornjim stavkom niso hoteli pokazati svojega smisla za humor, žal, da ni bilo v zadnjih devetih letih nobene priložnosti, da bi izgubili še kakšno vojno. Morda pa so na temelju dosedanjih izkušenj sprevideli, da so največ pridobili, ne kadar so vojne dobivali (saj po svoji zaslugi niso nobene), temveč kadar so jih izgubljali. Sicer pa bi si že enkrat za vselej lahko zapomnili, da so z zadnjo svetovno vojno izgubili ne samo cono B, temveč tudi cono A. Ce je slednja danes pod delno upravo njihovih 21 emisarjev iz Rima, se temu lahko zahvalijo podpori, ki jo že iz leta 1915 uživa njihov cu-njasti imperializem od angleškega, po vojni pa še od ameriškega. Danes beremo, da Piccioni prepeva naslednjo pesmico: «Za začasno rešitev — ne manj od onega, kar nam je dal osmi oktober, a za definitivno rešitev vsekakor več!« Kot vedno torej: uro in zlato verižico. Menimo da bi bilo prav, s tem refrenom že enkrat prenehati. A, tako... Namesto da bi molčali, pišejo fašisti v «Messaggero Veneto«, da je njihova italijanska šola v Trstu zatirana. Zahtevajo za vsak razred posebno šolsko sobo. Za naše šole pa pravijo, da so edine napredovale. Tako so podobno pred kratkim pisali, da saj fašisti niso Slovencem skrivili niti enega lasu več kot Italijanom. Razen tega pa zahtevajo v svojem včerajšnjem uvodniku: «Toda, dokler bomo čakali na naše vojake v Trstu, t. j. dokler ne bomo dosegli enakih pogojev z Jugoslavijo, ne bomo mogli sodelovati pri evropskem razgovoru enakopravno z drugimi». Čudno: doslej so se vedno hvalili, da so celo nekaj boljšega od drugih... Edenov govor je bil zelo zmeren in je bil po mnenju mnogih tudi namenjen bolj Earizu kot Ženevi, F0* prp-tiutež govoroma Molotova in Cuenlaja in kot podpora La-nielovi vladi. Po naštevanju tega, kar je konferenca že dosegla, in vprašanj, o katerih bi še bil mogoč sporazum, je zelo spominjal na govor francoskega zunanjega ministra Bidaulta pred dvema dnevoj Nato je govoril kamboški ma, delegat Tep Phan, ki je po-noyno opozarjal, da ne gre mešati kamboškega vprašanja z Vietnamom in predlagal. naj se konferenca na prihodnji seji loti proučevanja vprašanja Kambodže-Vietminški zunanji minister Pham Van Dong je v šestih točkah formuliral in preciziral svoje predloge od 10. maja, m sicer: 1. priznanje neodvisnosti Vietnama; 2. umik tujih čet; 3. volitve šest mesecev po prenehanju sovražnosti; 4. ureditev odnosov med Francijo in Vietnamom; 5. nobenih represalij po umiku na zbirna področja; 6. nadaljevanje stikov med predstavniki obeh poveljstev Nato je Pham Van Dong predlagal, naj bi se vzpored' no razgovarjali o vojaških in političnih vprašanjih in se ponovno zavzel za odporniški vladi Laosa in Kambodže. Izjavil je, da so pogodbe o neodvisnosti med Francijo na eni strani ter Vietnamom, Laosom in Kambodžo na drugi strani «brez vsake veljave«, ker ne odpravljajo vmešava- nja francoskega kolonializma v Indokini. Zaključil je z zatrdilom — prav tako v prvi vrsti namenjenim Parizu — da se mora Francija odločiti, ali hoče mir ali pa nadalje* vanje vojne. Po krajši prekinitvi je ponovno govoril Molotov, ki je najprej ponovil zatrdilo, da je treba politična vprašanja v zvezi z Indokino obravnavati obenem z vojaškimi, in obžaloval, da traja konferenca že-več kot mesec dni, v Indokini pa še ni prišlo do stikov med obema poveljstvoma. Obtožil je tudi zahodne delegacije, da zavlačujejo po-gajanja. Po mnenju večine delegacij so zadnje tri plenarne seje o Indokini spravile konferenco praktično spet na izhodišče. Na drugi strani pa spet opozarjajo, da je težko pričakovati kar koli novega od konference o Indokini, dokler se v francoski narodni skupščini ne bo končala debata o tem vprašanju in dokler ne bo jasno, ali se bo Bidault sploh še vrnil v Ženevo ali pa bo padla Lanielova vlada. Medtem nadaljuje Krišna Menon svoje razgovore. Danes predpoldne je govoril z Gromikom, popoldne pa z Molotovom, pri katerem je bil na kosilu. Menon je predpoldne govoril tudi s Cuenlajem in z indonezijskim veleposlanikom v Parizu, ki je potoval skozi Ženevo. Vietnamski zunanji minister pa je imel daljši razgovor z ameriškim predstavnikom Bedellom Smithom. 20. junija pričakujejo v Ženevi gospo Pandit, predsednico glavne skupščine OZN, ki bo nato odpotovala v Jugo-slavijo, kjer bo kot gost državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča preživela teden dni Stamboliča sklenil, da bodo organizacije Socialistične zveze po vsej državi zbirale pomoč in dajale pobudo, da bi se tudi ostale množične organizacije in podjetja pridružila nabiralni akciji. V Ljubljani zbirajo pomoč vsi odbori Rdečega križa skupno z organizacijami SZDLJ. Za sprejemanje blaga, s katerim so darovalci že zatrpali urade Rdečega križa, so morali včeraj odrediti dve posebni zbirališči v prostorih tobačne tovarne in Klasične gimnazije. Kolektiv trgovskega podjetja «Prehrana» je sklenil poslati poplavljencem kamion živil, kolektiv ((Merkur« je daroval večjo količino perila in nogavic itd.. Kolektiv papirnice v Vevčah je sklenil dati iz svojih sredstev pol milijona dih, enako tudi delavci tovarne čevljev «Triglav» v Tržiču, ki bodo poslali za to vrednost obutve. Kolektiv kranjske tekstilne tovarne «Tiskanina» bo poslal prizadetemu prebivalstvu za približno 200.000 din blaga za ženske obleke. O uspešnem razvoju nabiralne akcije poročajo tudi iz ostalih krajev Slovenije. Med najbolj aktivnimi je sežanski okraj, ki je sicer v gospodarskem oziru najšibkejši v Sloveniji, kjer pa računajo, da bo še ta teden zbranih več kot 4 milijone din za pomoč poplavljencem. Okrajni ljudski odbor Sežana je dal 500 tisoč din, trgovsko podjetje ((Preskrba« 300.000, «Elektro Sežana« 200.000, večje število podjetij pa po 100-000 din. Po svojih močeh so prispevale tu« di kmetijske zadruge, uradi, ustanove in tudi najmanjša podjetja ter posamezniki. Medtem je na poplavljenem področju zelo živahno. Enotam moblizirane delovne sile so se danes pridružile še štiri mladinske delovne brigade, sestavljene iz celjskih srednješolcev. Enote mobilizirane delovpe sile so predvsem zaposlene pri odstranjevanju ruševin in naplavin ter pri urejanju prometnih zvez. Posebno to opravilo je važno, saj na primer v vas Lemberg z vozilom še vedno ni mogoče priti, ker so porušeni vsi mostovi in delno tudi cesta. Prav tako je na cesti Rimske toplice - Jurklošter plaz odnesel del cestišča v prepad. Samo na področju občine Frankolovo severno od Vojnika je bilo skoraj tisoč zemeljskih plazov, ki so povzročili veliko škodo na gospodarskih poslopjih in hlevih in uničili mnogo živine. Na srečo pa niso zahtevali smrtnih žrtev. V najbolj prizadetih občinah Vojnik, Škofja vas, Strmec, Dobrna, Jurklošter in Rožna dolina je poplava uničila 114 družinam prav vse imetje. 4 Poleg vzpostavljanja prometnih zvez (na glavnih prometnih žilah je bila zveza vzpostavljena že prve dni) sta dve glavni nalogi uspio-sobljenje tovarn in delavnic za ponovno obratovanje in pomoč kmetovalcem, da bodo polja, na katerih je bil uničen ves posevek, ponovno obdelali. Razne zadružne organizacije, podjetja in posamezniki so že priskočili na pomoč s semeni In sadikami. Prav tako so posledice poplave še vedno zelo občutne v Posavju. Od Sevnice do Brežic so še povsod vidne strahotne posledice na cestah, mostovih, po travnikih, vinogradih in njivah. Ponekod so ceste tako zasute in razdejane, da jih še dolgo časa ne bo mogoče docela odpreti za promet. Tako je poplava takorekoč ((likvidirala« cesto Sevnica - Zabukovje. Kljub vsem naporom dela pri odstranjevanju ogromnih zemeljskih plazov le počasi napredujejo. Predvsem pa je povsod čutiti silno pomanjkanje delovne sile. Vse priznanje je treba izreči zdravstveni zaščiti, saj se kljub poplavam, pokvarjenim vodovodom, številni mrhovini itd. nikjer niso pojavile nalezljive bolezni. Raabov obisk v Londonu DUNAJ, 10. — Avstrijski kancler Raab bo 16- t. m. odpotoval z letalom v London na uraden obisk, ki je bil že določen za pretekli februar, a je bil odložen zaradi berlinske konference. Vrnil se bo na Dunaj z letalom 19. junija. V dunajskih dobro obveščenih krogih izjavljajo, da ima Raabov obisk vljudnostni značaj in da nima posebnih političnih namenov. Vendar pa bodo na razgovorih med Raabom in britanskimi političnimi voditelji razpravljali o glavnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav torej tudi o avstrijski državni, pogodbi in o vprašanjih, ki se tičejo zasedbe Avstrije. ANKARA, 10. — Pakisžan- skjv ministrski predsednik je prišel danes zjutraj iz Carigrada v Ankaro. SPOHINMKI 1*\KVI Na današnji dan je leta 1944 utonil v Soči Jote Srebrnič, borec za pravice delovnega ljudstva. DANES, petek 11. JUH** Barnaba, Hrvoje Sonce vzide ob 4.15 in zaton« 19.54 Dolžina dneva 15.39. Lun< vzide ob 15.16 in zatone ob o.» JUTRI, sobota 12. junija Ivan. Zorica ZA KREPITEV OF V zadnjih treh mesecih so v mestnih okrajih ter v de-vinsko-nabrežinski in dolinski občini zasedale letne skupiči-ne Osvobodilne fronte, na katerih so kot poprej na krajevnih in sektorskih> skupščinah izvolili nove odbore OF. Na teh zborih so člani v diskusiji prikazali uspehe delovanja OF v preteklem letu in pri tem poudarili, da bi bilo delo še večje in otipljivejše, če bi posamezni odbori in njihovi člani z večjo poirtvo-valnostjo in bolj sistematično izvajali prevzete naloge. Prav zaradi tega je bila ena izmed najvažnejših nalog novoizvoljenih odborov, da na osnovi izkušenj iz preteklosti izpopolnijo, razširijo in oživijo vsestransko delovanje Osvobodilne fronte, ki mora biti v skladu z današnjim položajem in zahtevami prebivalstva na splošno. Nekateri novoizvoljeni odbori se še niso sestali in niso iz svoje srede izvolili predsednika niti si niso porazdelili odgovornosti za delo na posameznih področjih u-dejstvovanja, kamor mora naša organizacija nujno poseči, Če hoče, da pravočasno v čim večji meri izkoristi dosedanje organizacijske in politične u-spehe Osvobodilne fronte. Nujno je, da se to takoj izvede, kot je važno tudi to, da se odbori čimprej seznanijo s politično - organizacijskim položajem v okraju, na sektorju oz, na vasi, kajti ugotovitve na skupščinah, da je OF s svojo nekompromisno in odločno borbo povečala svoj vpliv in se še tesneje povezala z množicami, morajo priti v bodočnosti vse bolj do izraza, kar pa bomo lahko dosegli le z vztrajnim in neutrudnim delom. Prav zaradi tega je potrebno, da pospešimo sklicanje še preostalih skupščin ter tako zaključimo letni pregled delovanja vseh naših organizacij. Seveda ne smemo pozabiti na obnovo članskih izkaznic ter akcijo vpisovanja novih članov, predvsem tistih, ki so zaradi zmede in doživetih razočaranj v vrstah Kominforma zašli v brezbrižnost. Mnogo je danes Slovencev, ki so prišli do prepričanja, da je njihovo mesto le t) borbenih vrstah slovenskega prebivalstva, saj so spoznali zahrbtno politiko kom-informovskega vodstva kot tudi na zunaj protikomunistično, a v bistvu izrazito protijugoslovansko politiko A-gnellettgve skupine, ki je proti vsakemu napredku in zato tudi v nasprotju z narodnostnimi interesi slovenskega prebivalstva Trsta in okolice. Doseženi rezultati pri obnavljanju članskih izkaznic pričajo, da se nam z obiskom posameznih somišljenikov, nekdanjih članov in prijateljev nudijo velike možnosti za številčno krepitev OF. V izdajanju članskih izkaznic prednjači trenutno dolinski o-kraj, kjer so skoraj vse izkaznice obnovljene, poleg tega pa so v vrste OF vključili večje število novih članov. Lep uspeh so dosegli tudi tovariši iz sektorja »Scala Santa», kjer so vse izkaznice obnovili v nekaj dneh. Prav tako so obnovili skoraj vse izkaznice v sektorju tSkork-lja» ter še nekaterih vaseh, Iz vsega tega je torej jasno razvidno, da moramo z delom pohiteti, da izvršimo sprejete obveze, kar bo znatno doprineslo h krepitvi OF. 2 delom bomo prišli v stik s člani in somišljeniki in iz razgovorov z njimi, bomo prišli do dragocenih napotkov za še uspešnejše nadaljnje delo. STANKO BOLE NA SEDEziTuiToKRAJA OF II. diskusijski večer posvečen našemu tisku Sinoči je bil na sedežu III. okraja OF drugi diskusijski večer, posvečen vprašanju našega tiska. Medtem ko je bilo na prvem večeru Uravnano predvsem vprašanje vsebine glasila OF, Primorskega dnevnika, so člani OF in predstavniki uprave in uredništva tokrat razpravljali predvsem o tem, kako še bolj razširiti krog stalnih naročnikov in čitateljev sploh. Pri tem so ugotovili, da so možnosti za razširitev dnevnika še velike kljub dejstvu, da je večina ljudi v tem okraju revnih. Sprejeti so bili nekateri sklepi m posamezni tovariš; so se obvezali, da jih bodo uresničili. POOSTRITEV BORBE PBOTI SPOKAZ1MU VČERAJ DVEURNA STAVKA v tržaških ladjedelnicah Stavke« ki ao jo napovedali KS, se je po njihovili podatkih udeležilo nad 80 odstotkov delavcev, med katerimi tudi člani DZ - SkupSčina stavkajočih in sindikalnih aktivistov Včeraj je sindikat kovinarjev ES napovedal v ladjedelnicah in Tovarni strojev dve-urno stavko od 13.30 do 15.30, ki se je je udeležilo po podatkih tega sindikata nad 80 odstotkov delavcev, med katerimi tudi mnogi člani Delavske zbornice. Stavko je sindikat napovedal v znak protesta proti sporazumu o poenotenju mezd, sklenjenem v Italiji, proti ravnateljstvu CRDA, ker je odklonilo priznanje predujma 3000 lir na bodoče poviške, v obrambo sindikalnih svoboščin in za pravično rešitev spora o poenotenju mezd in njihovi izravnavi. Po stavki je bila v Domu pristaniških delavcev skupščina, stavkajočih na kateri so pozvali delavce, naj ustvarijo v tovarnah enotno fronto ter naj se še odločneje borijo za uresničenje svojih zahtev. Se pred stavko so imeli delavci po posameznih delavnicah zborovanja, na katerih so obravnavali sporna vprašanja. Enotni sindikati so delili delavcem v obratih tudi letake, v katerih so jih opozorili na sramotni sporazum, po katerem bi dobili samo 500 lir poviška, na mesec ali 19.20 lir na dan, in jih pozvali, naj se polnoštevilno udeleže stavke in skupščine. Tudi aktivisti Delavske zbornice so delili letake, v katerih pil so pozivali delavce, naj ne stavkajo, češ da se o vprašanju poviškov še pogajajo v Rimu, kamor je šla delegacija Delavske zbornice, ki bo skušala doseči. da se Trst uvrsti v isto kategorijo kot Milan, Turin in Genova. Pri tem pa so ti aktivisti pozabili, da je ravno «Giornale di Trieste« prvi poročal. da je Trst že uvrščen v tretjo mezdno skupino, to je v isto kot Gorica in podobna manjša pokrajinska središča. Snoči pa je bila skupščina vseh aktivistov ES industrijske stroke. Na skupščini so proučili položaj, ki je nastal po sklenitvi sporazuma o poenotenju mezd in plač ter proti temu sporazumu odločno nastopili, in sicer iz naslednjih razlogov: ker so poviški, ki jih določa sporazum izredno nizki in so celo manjši od predujmov, ki so si jih delavci priborili v raznih podjetjih, kakor v tovarni barv «Veneziani». v podjetju «Adria» itd.: ker sporazum sploh ni veljaven, saj ga ni niti sklenila, niti podpisala največja italijanska sindikalna organizacija, to je CGIL, in končno, ker pomeni ta sporazum pravo prevaro za delavce in je v nasprotju s členom 39. italijanske ustave, ki določa, da so sporazumi veljavni le, če jih podpišejo zastopniki sindikalnih organizacij, ki predstavljajo večino delavcev. Zato bodo delavci imeli morebitni povišek mezd le za majhen predujem na bodoče poviške. Sindikati so namreč zahtevali da se mezde zvišajo povprečno za nekvalificirane težake za 174.80 lir na_ dan, oziroma da podjetja dajo delavcem CRDA in Tržaškega arzenala 3.000 lir mesečnega predujma na bodoče poviške, V petrolejskih podjetjih pa 15.000 lir. Kar se tiče trditve Delavske zbornice, da se bo borila za uvrstitev Trsta v isto kategorijo, v kateri se Milan, Turin in Genova, so delavci poudarili, da to ni dovolj. ker so tudi za ta mesta določili prenizke poviške in gre torej za borbo proti sporazumu sploh. Delavci se namreč ne borijo že dve leti zato. da jim delodajalci dajo nekaj lir, marveč zato, da jim zagotove take poviške, ki bodo občutno približali mezde življenjskim stroškom. Danes začetek predavanj Danes ob 18.30 se prične v je in privatna pobuda, produktivnost v svojem tehnično-ekonomskem pomenu«. Center za gospodarski razvoj, ki organizira tapredavanja je izbral za prvega predavatelja dr. Guida Nassiguera. Drugi in tretji sestanek bo 15. odnosno 22. junija v istih prostorih. Na vseh sestankih bo predsedoval odv. Guido Sadar, ki bo tudi vodil diskusijo po vsakem predavanju. Na drugem sestanku bo predaval prof. Renato Balzarini o temi »Produktivnost, zaposlitev in veliki dvorani tržaške trgov- delovni pogoji«. Na tretjem se- ske in industrijske zbornice vrsta predavanj, posvečenih povečanju produktivnosti. Danes bo prvo predavanje z naslovom: ((Produktivnost, kupči- stanku pa bo predaval ing. Giuseppe Porzio o temi ((Produktivnost, njen znanstveni in praktični pomen (ekonomija in tehnika v službi človeka)«. Pomagajmo poplavljencem! Solidarnostna akcija z žrtvami katastrofalne poplave v Sloveniji, ki se je na našem ozemlju začela na pobudo kroga naših čitateljev, lepo napreduje. K dosedanjim prispevkom so se včeraj pridružili naslednji: Tvrdka «IMPEXPORT» 211.000 lir, motoklub (Jadrana z Opčin 10.000 lir, geom. Jakob Grmek 1.280 lir, Ivan Kranjc 500 lir, Eva Mlekuž 1.000 lir, N. N. 500 lir, Ema Tassini 800 lir, Rudolf Kerkoč 1.000 lir, družina Počkar 1.000 lir. Skupno do sedaj 100.100 lir. Prispevki se lahko oddajajo: na uredništvu v Ul. Montecchi S, na upravi v Ul. sv. Frančiška 20, III., na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 in na sedežu Zveze prosvetnih delavcev v Ul. Roma, 15. INPS Zavod za socialno zavarovanje (INPS) je določil sklad, s katerim bo poslal v počitniške kolonije otroke tistih zavarovancev, ki bolehajo za tbc. V kolonije bodo poslali otroke od 6 do 12 let. Prošnje je treba vložiti na sedežu INPS v Ul. Coroneo št. 2, pri okencu št. 8. ŠE IZ GOSPODARSKEGA POROČILA, ZA APRIL KRIZA JE ZAJELA TUDI ČISTILNICE MINERALNIH OLJ Čistilnica „dquila“, ki je bila lani še polno zaposlena, je v aprilu izkoriščala svoje naprave le za 53 odstot., čistilnica „Essu Standard^ pa 45 odstot. * Alazadovanjc proizvodnje v II.l/A Poročali smo že o nekaterih podatkih zadnjega aprilskega poročila tržaške trgovske in industrijske zbornice in smo med drugim že objavili oceno zaposlitve največjih tržaških ladjedelnic. Številke poročila o izkoriščanju naprav namreč dokazujejo, da se je v aprilu položaj vnovič poslabšal za skoraj vse obrate CRDA. Stanje pa v aprilu ni bilo slabo samo v CRDA, temveč v skoraj vseh tržaških industrijskih podjetjih. Stanje se je prav v tem mesecu toliko poslabšalo, da lahko govorimo o novem močnem padcu, precej podobnem, onemu ki je nastal po 8. oktobru, čeprav je ta padec tokrat prešel brez velikega zunanjega hrupa. V aprilu se je tako resno poslabšal položaj tržaške metalurške industrije. V ILVA so namreč v aprilu izdelali 30,77 odst. litega železa manj kot v marcu, 7,50 odst. jekla manj kot v marcu in samo 2.98 odst. jeklenih plošč več kot v preteklem mesecu. Obseg proizvodnje je bil v tem mesecu znatno izpod sposobnosti naprav in so tako izdelali komaj 30 odst. litega železa v primerjavi s 1938. letom. Položaj pa postaja vedno slabši ne samo v onih industrijskih panogah, ki so bile več ali manj v vsem povojnem obdobju v krizi, temveč tudi za čistilnice mineralnih olj, ki so še lani bile polno zaposlene. «Aquila« je tako v aprilu izkoriščala komaj 53,37 odst. naprav, «Esso Standard« pa le 45,7 odst. Vzrok za to poslabšanje je notranjega italijanskega značaja, ker kapacitete po vojni zgrajenih italijanskih čistilnic precej presegajo možnosti nakupov, medtem ko je sedaj tudi v tujino znatno teže prodati bencin in mazila, ker so skoraj vse za- HUDA NEZGODA MLADEGA DEKLETA Po plesu padla a v „Trocadero čez stopniščno ograjo Pri padcu v 2 m nižjo vežo si je verjetno povzročila lobanjske poškodbe Pri izstopu iz avtobusa sl je zlomila gie2en| Nekat minut pred poldnem ia se je zatekla z rešilnim av-om v bolnišnico 33-letna Van-le Kovač iz Sv. Križa 145, ka-ero so morali zdravniki, ker o ji ugotovili hudo zvitje z erjetnim zlomom gležnja des-le noge, pridržati na ortoped-kem oddelku. Kovačeva je izjavila, da je iredVo&rajšnjim zvečer med zstopom iz avtobusa podjetja Da Carsica« na Proseku ne-odno stopila na cesto ter ladla. Po mnenju zdravnikov 10 Kovačeva okrevala v 10 ali r 15 dneh. Preteklo noč so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 30 dneh na I. kirurškem oddelku 25-letno Bruno Roselli iz Ul. Soncini 27, katero je spremil v bolnišnico njen 25-letni zaročenec Vinicio Tor-torelli s Trga Libertš 9. Slednji je pojasnil, da se je dekle, kateri so zdravniki ugotovili omotično stanje in verjetno prebitje lobanje, malo prej na stopnicah stavbe v Ul. sv. Frančiška (kjer sta plesala v lokalu Trocadero) preveč nagnila čez stopniščno ograjo in padla v 2 metra nižjo vežo. Tatovi v stanovanju 18-letni Bruno Hofer iz Je-ričljevega trga, je predvčerajšnjim prijavil policiji, da so neznani tatovi med 15. in 18. uro prišli skozi okno, ki je 1 meter od tal, v spalnico, od koder so odnesli več kosov perila v skupni vrednosti 20.000 lir. Mladenič je pojasnil, da Je bil zdoma, doma pa je bila samo njegova mati, ki je v kuhinji likala. Ko je delo končala je odšla v spalnico, da bi spravila perilo in je šele tedaj opazila tatvino. Pes Ra je ugriznil Zjutraj so morali v bolnišnici nuditi vso pomoč in izprati 42-letnemu glasbeniku Ar-cangelu Noviellu iz Ul. Rigut-ti rano ha desni nogi. Novlel-lo, ki je po prvi pomoči odšel domov in bo okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 8 dneh, Je pojasnil, da ga je na vogalu Ul. Rigutti z Ul. Ber-gamasco ugriznil pes neke znanke stanujoče v bližini. Z avtom podrl kolesarja Medtem ko je 40-letni Fran-cesco Dambrosi s Pantaleon-skega griča vozil s svojim kolesom po D’Annunziovem drevoredu v smeri Senenega trga, opazil pred seboj ob cesti ustavljen avto. Da bi se mu izognil, je s kolesom krenil proti sredini ceste a v istem trenutku je začutil močan sunek, ki ga je vrgel najprej ob avto in nato še na cesto, od koder so ga pobrali in z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico. Tu so ga morali zaradi udarca na nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami in za radi drugih prask porokah pridržati na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 5 ali najkasneje v 30 dneh. Ugotovili so, da se je v Dambrosija zaletel s svojim avtom «Fiat 500» 32-letni duhovnik Zoltan Bogliari stanujoč na Trgu Valmaura 7, s stalnim bivališčem v Rimu. Prometna policija je uvedla preiskavo. ledne države zgradile ali povečale lastne čistilnice. Položaj v skoraj vseh ostalih malih podjetjih, ki je že dalj časa slab, se je v aprilu še močno poslabšal. Ostro krizo preživljajo tako podjetja male in srednje mehanične industrije, kar tako komentira poročilo: «Zaradi zelo majhnih možnosti dela na lokalnem trgu se smatra položaj te industrije za kritičen*. Mehanična industrija je dobila izredno malo naročil in je bilo zaradi tega velik del v tej panogi zaposlenih delavcev v praksi brez dela. Položaj te industrijske panoge se slabša tako zaradi stanja v ladjedelniški industriji kot tudi zaradi splošnega gospodarskega upadka, ki je prizadel lastnike avtomobilov in motorjev, ki so glavni naročniki te panoge. Dober pa Je bil položaj v lekarniški industriji, ki je izkoriščala 80 do 85 odst. naprav, prav tako se tudi ni mnogo poslabšalo stanje v mlinih in je podjetje «Vario-la» izkoriščalo 90,5 odst. naprav. Take ugodne odstotke izkoriščanja naprav pa srečujemo žal samo pri teh dveh industrijskih panogah. Podjetja, ki izdelujejo lake in barve so izkoriščala komaj 28 odst. naprav in industrija konserv je v stalni krizi, ki se je še poslabšala in so izkoriščala komaj okrog 30 odst. naprav. Industrija slaščic pa se pritožuje, da se aktivnost sploh ni povečala kljub velikonočnim praznikom. Vzrok za to je v manjšem povpraševanju s strani prebivalstva, kar poudarja tudi poročilo trgovcev na drobno, katerega smo v našem listu že citirali, poleg tega pa tudi v vedno hujši konkurenci podobnih podjetij v goriški prosti coni, kjer delajo v boljših pogojih. Lesna industrija je izkoriščala sicer okrog 70 odst. naprav, vendar pravi poročilo, da so zabeležili stalno slabše povpraševanje na notranjem trgu in da se bo kriza tega sektorja zato še poslabšala. Zastrupitev s plinom Nekaj minut po 7. uri zjutraj so v spremstvu 40-letne hčere Argee Fili por. Leonardi iz Ul. dello Scoglio pripeljali v bolnišnico 70-letno A-nito Morterra vd. Fili stanujočo prav tam, katero so morali zaradi zastrupitve z gorilnim plinom sprejeti s prognozo okrevanja v nekaj dneh na I. zdravniškem oddelku. Hči je pojasnila, da je njena mati med likanjem pustila nehote odprto pipo plinskega štedilnika, iz katere je začel uhajati plin, ki ji je povzročil zastrupitev. peljali 33-letno Lidijo Vuga iz Ul. Lorenzetti 32, 25-letno Antonio Bergamasco por. Man-dovino iz Ul. Bramante 8 in Vuginega zaročenca, 25-letne-ga Maria Paulica iz Ul. Vi-dali 2. Obe ženski so odpeljali na pregled v bolnico, ker sta bili nekoliko poškodovani. Nekaj časa kasneje so morali policisti ponovno intervenirati v isti gostilni, ker je medtem prišlo v notranjosti do pravcatega pretepa. Ker niso pomagale lepe besede, so morah policisti energično nastopiti in šele po daljšem času jim je uspelo pretep ustaviti. Ker je bilo zopet nekaj oseb ranjenih, so te odpeljali najprej v bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč, potem so pa poleg že omenjenih treh aretiral; še nadaljnjih šest: 28-letnega Bruna Soiata, 26-letnega Giordana Schulza, 30-letnega Gina Cora-parinija, 33-letno Adele Ha-rej ter Carmello Puntarolo in Giuseppa Bassicha. Vse skupaj bodo obdržali v zaporu, dokler ne bodo ugotovili vzrokov pretepa in morebitno odgovornost vsakega posameznega udeleženca. (Hkritike in poročila^) Uspelo planinsko predavanje včeraj v Gregorčičevi dvorani V okviru proslav ob 50-let-nici SPDT je bilo snoči V Gre. gorčičev i dvorani planinsko predavanje z barvnimi skiop-tičnimi slikami, v katerem nas je predavatelj Jože Blažej popeljal po slovenskih planinah in nam prikazal nešteto njihovih lepot in čarov v vseh letnih časih. Bila je to zanimiva hoja (v duhu) po naših gorah, ki so ji ob prisrčnih in vedrih besedah veščega planinca s pozornostjo sledili številni poslušalci oziroma gledalci. Najprej nam je predavatelj nanizal vrsto slik naših planin in gozdov v beli zimski odeji in nas peljal čez Pokljuko, v Gornjo Krmo, na Kredarico in Triglav, nato čez Hribarice v dolino Triglavskih jezer in na Komno, v ta naš pravi smučarski raj. Prikazal nam je lepoto sten pozimi, zimsko plezarijo, smuške terene na Vršiču, na Slemenu, našo najlepšo goro Jalovec, ostre Site in še mnogo lepih zimskih posnetkov, Prehod iz zime v pomlad je najlepše pokazal prvi znanilec pomladi, teloh, pomlad pa narcise. Nato so se nanizale slike s planinsko floro: svi- ščem, rododendri, murkami, planikami itd. Sledila je tehnika plezanja in reševanja v suhi steni, nato poletna hoja zopet čez Triglav, Hribarice, Komno, v Bohinjski kot, v gornjo Savsko dolino čez Vršič, na Kamnisjce planine v Martuljkovo skupino itd, Nato smo videli na platnu še lepe in otožne jesenske barve v gorah in zlasti v gozdu ter se je predavanje končalo s ponovnim povratkom v zimo, ki nam jo je pričarala zadnja slika z dolgo gazjo v opojno beli snežni pokrajini. Predavatelj je končal svoje uspelo predavanje s pozivom, naj navzoči planinci poleti v čim večjem številu pohite na gore, kajti lepo jih je gledati v sliki, še lepše pa jih občudovati v naravi. Temu pozivu se rade volje odzivamo, hkrati pa še povemo, da si tako lepih predavanj še želimo. Knjižna razstava v Nabrežini Zelo hvale vredno je delo SHPZ, da pomaga prosvetnim društvom- prirejati razstave slovenske knjige, kakor smo jih videli že pri raznih prosvetnih društvih v mestu in na podeželju. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je prišlo na vrsto prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine. V okusno opremljeni dvorani Kulturnega doma so bile po mizah razstavljene slovenske knjige, katere so številni obiskovalci z zanimanjem o-gledovali. Opazili smo, da so si razstavo ogledali povečini preprosti ljudje iz Nabrežine same, veliko pa jih je bilo tudi iz neposredne okolice. Zadovoljni smo s takimi kulturnimi prireditvami, ko vemo, da na tak način prihaja slovenska knjiga v slovenske domove, še posebno tu na skrajnem delu naše domovine in da si na ta način utira naša knjiga pot prav do kraja naše zahodne narodnostne meje. Šolska prireditev na Kontovelu V nedeljo 6. t. m. je imela proseško-kontovelska osnovna šola lepo uspelo zaključno prireditev. Dvorana na Kontovelu je bila nabito polna staršev in prijateljev otrok, kar je bilo malim nastopajočim samo v spodbudo. Učenci 5. razr. so v uvodu recitirali dve pesmi Srečka Kosovela. Pevski zbor učencev višjih razredov je odpel tri prelepe slovenske narodne, nato pa so učenke I. razr. ljubko in neustrašeno nastopile v vlogi malih peričic in po taktu zarajale in zapele pesmico «Jaz pa pojdem na zeleno trav’co». S pozornostjo So prisotni nato spremljali pravljično igro »Janko in Metka«, pri kateri so se vsi nastopajoči prav dobro odrezali. Posebno sposobnost pa sta pokazala mali Janko in Metka. Da je prireditev tako dobro uspela gre zasluga v prvi vrsti učencem samim, ki so se z ljubeznijo lotili učenja, in seveda požrtvovalnost; učiteljstva, ki se ni strašilo truda z malčki. Ves čas je vladalo v dvorani prijetno vzdušje; vsi so čutili, da sta šola in dom na Kontovelu in Proseku v takih odnosih, ki pospešujejo napredek naše mladine. Eudnju pot Justa Pečarja Včeraj popoldne je velika množica vaščanov iz Lonjer-ja in Katinare, pa tudi prijateljev iz mesta, spremila na zadnji poti uglednega in vseskozi zavednega Lonjerca Justa Pečarja, očeta našega delovnega tovariša Maksa. Iz mrtvašnice gl. bolnice je bilo truplo pokojnika v spremstvu sorodnikov prepeljano na Katinaro, kjer so žalni sprevod pričakali domačini. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil domači župnik g-Piščanc, je sprevod krenil na domače pokopališče, kjer bo poslej poslednje bivališča Justa Pečarja. Ob odprtem grobu je pojačeni domači pevski zbor presunljivo zapel žalostinko «Gozdič je že zelen« in se tako s pesmijo poslovil od človeka, ki je bil dolga leta sam pevec domačega zbora. Naj bo JHistu Pečarju lahka domača zemlja, na kateri je živel, delal in se boril. NADALJEVANJE RAZPRAVE O UMORU OtINDA ROSA BIANCA TIY0<;0 OBETAJOČE PRIČE pri zaslišanja ne vedo ničesar Na predlog obrambe bo sodišče zahtevalo vse akte o procesu, ki so še v pisarnah kriminalističnega oddelka * V soboto nove priče Prometna nesreča Na ortopedskem oddelku splošne bolnice so včeraj ob 22. uri sprejeli 24-letnega Giuseppa Domia od S. M. M- Sp. 975, ki se je na križišču cest pri mitnici pred Domjom zaletel s svojo Fiat 1100 v zid. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil drug avto, ki ni zasenčil luči, tako da je Do-mio zgubil oblast nad vozilom. Zaradi resnih poškodb bo moral ostati v bolnici od 30 do 40 dni. Jeklen drobec v oko Ker so se mu bolečine na očesu te dni povečale, se je 53-letni težak Vincenzo Palom-bini iz Ul. Media 19, včeraj nekaj minut po 20. uri zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi rane na učesu pridržati na okulističnem oddelku. Palombini, ki je sam prišel v bolnišnico je pojasnil, da mu je 8. t. m. med delom v ladjedelnici Sv. Marka, medtem ko je s kladivom tolkel po jekleni plošči, priletel drobec v oko in ga ranil. Ker je mislil, da zadeva ne bo huda, ni iskal zdravniške pomoči, kar pa je storil, ko se je stanje poslabšalo, včeraj. Okreval bo, če seveda ne bo komplikacij, v 12 ali 15 dneh. 9 oseb aretiranih zaradi pretepa v gostilni Včeraj popoldne so prišli policijski agenti v neko gostilno v Ul. Vidali, kjer naj bi se večja skupina oseb pretepala. Ko so agenti vstopili, je v gostilni sicer vladal mir, toda kaj kmalu je prišlo do prepira in medsebojnega obračunavanja. Policisti so hitro vzpostavili mir in s seboj od- Včeraj je bil na procesu proti Bozzoli zaslišan Antoni-ni, solastnik tvrdke Antonini in Fragiacomo, od katerega je inšpektor Salvati po izjavi policije, izvedel neko zaupno stvar. Antonini je seveda vse zanikal, čeprav je priznal, da je bil Salvati njegov prijatelj in je kot dokaz, da v času ko so časopisi objavili policijski preklic v zvezi z anonimnim pismom, ni bil v Trstu pač pa v Ameriki, prinesel celo potni list. Z inšp. De Giorgijem, ki je prišel tudi pričat, pa je bil tožilec skorajda surov. Inšpektor je namreč pojasnil, da mu je Bozzolova sestrična Franca Mazzolini, ki je bila uslužbena v njegovi pisarni, Že dan po zločinu povedala, da je bil Bozzola aretiran in da je bil zvečer pred aretacijo najprej v baru in nato v kinu «Grat-tacielo«. Tož.: «Ce ste to vedeli, zakaj niste — kot določa zakon za javne funkcionarje — prijavili zadeve nadrejenim oblastem?« De Giorgi; «Tedaj se nisem hotel vmešavati v preiskavo ker sem pač vedel, da bo inšp. Ricato brez nadaljnjega proučil alibi in druge elemente«. Na stalno prigovarjanje tožilca pa je končno pojasnil, da je ob začetku razprave, ko so začeli govoriti o alibiju, sestavil poročilo v katerem je pojasnil, da je o njem vedel že drugi dan po zločinu. Poročilo je izročil sovraintendantu zaporov amer. polk. Grossu, vendar ne ve v čigavih rokah je sedaj. «Do sedaj«, je končno dodal funkcionar, »sem se vedno boril za pravico in sem pravici tudi pomagal. Ce želite, me lahko obtožite in jaz se bom branil«, je zaključil De Giorgi, katerega je tožilčevo vedenje užalilo. In De Giorgi ima tu popolnoma prav. Stefano Notari ne ve, če je imelo Sulligoijevo vozilo kako okvaro, ker je bil v skladišču samo dva dni. Prvič je o tej Okvar; slišal govoriti na policiji. Nadaljnji priči sta bili Anna Stradiot vd. Čorbi in Erman-no Accerboni, ki sta usodnega večera malo pred osmo zvečer šla mimo trgovčevega skladišča. Stradiotova ni opazila ni- šana na policiji. Accerboni pa se je meter ali dva pred trgovčevim skladiščem spotaknil in padel. Tedaj je opazil, da je bil rolo dvignjen, ne kakih 60 cm od tal kakor trdi policija, pač pa nad kljuko. Opazil je Iuč v notranjosti, kar je bilo zanj, ki je bil navajen tega. povsem normalno. Radia pa ni slišal igrati. Za njima je prišel na vrsto agent Pasco-lutti, ki je Accerbonija zaslišal. Med njegovim pripovedovanjem se je Accerboni, ki je lastnik manufakturne trgovine na Garibaldijevem trgu, dvignil in pojasnil, da ga je neki agent vprašal če je videl koga, ki bi pobiral kamenje. Isto so vprašali tudi njegove prodajalke. Tedaj je zanikal in pojasnil zadevo o padcu. Obramba: »Kje pa je bilo kamenje?« Priča: «Tedaj je bilo povsod, ker so popravljali Sonninov drevored, Garibaldijev trg in Ul. Oriani«. Odv. Kezich; »Zakaj potemtakem inšp. Azzola ni prinesel, kot je zahtevalo sodišče, agentovo poročilo, temveč je samo ustno pojasnil, potem ko je imeni Stradiotove in Accerbonija prečital z nekega lističa?« Takoj nato je vstal odv. Berton in zahteval, da sodišče zahteva vse akte o procesu, ki so še v pisarni kriminalističnega preiskovalnega oddelka. To zahtevo je sodišče tudi sprejelo ter odložilo razpravo na soboto zjutraj, ko bodo zaslišali nekaj novih prič. IQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 11. junija 1954 ob 21. uri na KONTOVELU komedija Mary Chase uHARVEY» “N Jutri 12. junija 1954 ob 21. uri gostovanje v BORŠTU s komedijo M. Chase iHARVEY» PEVSKI ZBOR Kulturno - umetniškega društva iz Maribora priredi KONCERT narodnih in umetnih pesmi v dvorani na Kontovelu jutri 12. junija 1954 ob 20.30 uri. Vabi Prosvetno društvo »Ivan Vojko« GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 XII. koncert V ponedeljek 14. t. m. ob 20.30 uri V AVDITORIJU V TRSTU koncert slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago od petka dalje v Ul. Roma štev. 15/il. SHPZ (tel. 31119) v petek, soboto in ponedeljek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 13. ure. Vabila bodo na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. Ljudska prosve^\ GLASBENA MATICA V TRSTU Redna seja upravnega ojJ' bora Glasbene Matice bo 11. t. m. ob 20/10 v Ulici R. Nevabljeni tudi člani nadzor*1*** odbora. Mi330G83B® Excelsior. Zaprto zaradi oj»o*? Femce 16.00. «viU Borgn-c*Jc»> De Sica, G. Philipe. Nazionate. 16.30: «DvopoJ n* ri Madre«, R. Mitcm**1, Darnell. ^..iuvI Filodrammatico. 16.30: mornarji«, J, Hunter. R. Arcobaieno. 16.00: «Dellrij»> ^ Vallone, F. Arnoul. . .«, Auditonum. 16.30. ***• JlJfiOSLOVAŠd** C O .\ A »it »TA 254,6 m ali 1178 KC ju Poročila v slov. ob 7.00* 19.00 in 23.30. „ pr* 7.10 Jutranja glasba; 7-f!;nvsl<,: gled tiska; 11.00 P. I. CaJk" t(f Koncert za violino i n .JnaiiP” v D-duru op. 37; 11-30 D3'; rilske narodne; 14.00 Kulturi*1,ptn g ledi; 14.15 Glasba po z!wti« 17.00 Poje komorni zbor r Zagreb; 17.30 Igra orkest*rhry»« gen Kuno; 18.00 Poročila * ^ ščtni: 18.15 Iz del francoskih^j presionistov; 18.40 Igra jj(0 kvintet s svojimi solisti; tara»i Slušna igra Fjodor: ‘M? {jfe 22.00 Komorna glasba; 22.JvT0jj kih nog naokrog; 23.00 _ z- jjjO poročila v italijanščina Glasba za lahko noč. t h s r i»- 306,1 m ali 980 kc-se* p 11.30 Zabavna glast>a; p6 vsakega nekaj; 13.00 GiaSD* m željah; 14.00 Šaljivi motivi ,-g!« venski folklori; 14,15 obzornik; 17.30 Plesna,.*)« 18.00 Čajkovski: Hrestač, jg.40 Ohcpln: Barkarola, opus ODeretne metodi ie: 19.00_ i,, . agri- kulturni razgledi; 21.15 ®‘?,reaS samospevi; 21.35 Dvorak^ - jj.jjj da za godalni orkester:, p.lF Književnost in umetnost, Schumanovi motivi. T It » i i. _ jj45 11.00 Za vsakogar nekaj, ^ Komorna glasba; 13-1->’ !($><' 16.30 in 18.25 poročila o Skl dirki; 18.30 lz Mascagm^r« oper; 21.05 Simfonični * ijfi, dirigira Herbert' vo-n K3 »I.OVKšlJ* 327,1 m, 202.1 m, 212.4 Poročila ob 5.35. 6-P®' jjfe 13.00, 15.00, 17.00. 19.00 t'n 12.00 Igra godba na Ljubljanske garnizije; t*-* F»U‘, tijski nasveti; 12.30 G t(tt> Elegija za violončelo in ? A. Lajovic: Pesem jeseni, nična pesnitev; 15.30 PoJe gelJ* ni zbor I. gimnazije i* j^l*. 15.50 Modni kotiček; 16““ fljcf; ste . poslušajte!; 17.10 J. ?■ 3 . Brandenburški koncert > •-t * G-duru, J. Ch. Bach: Konc čembalo, violo ia orkestei, ADEX 26. in 27. junija izlet v LJUBLJANO NOVO MESTO v0 AJDOVSCINO-VIPAV in na REKO - OPATIJO 27. junija 19®* izlet v TOMAJ - DUTOVLJE ŠKOCJAN LOKEV nij, Vpisovanje do 16. Ju yj, pri «Adria-Expre8s>>’-243, F. Severo 5-b - te*- f0 Pri »Adria-ExPre’*,5 tl v prodaji vozni v avtopulman iž BELJAK, VRBO 1 in DEN), CELOVEL GRAC. TRGOVINSKA IZMENJAVA ME Trgovska posvetovanja med Vzhodom in Zahodom, ki se Vrše v okviru evropske gozdarske komisije v 2enevi, So značilna po tem, da se tazvijajo po navadi v povsem Poslovnem vzdušju. Tu nam-reč nimamo tistih praznih go-vorov jn propagandnih gesel, h so v neposredni preteklost tako pogosto onemogočili UsPeh mnogih podobnih se-hankov. In vprav zaradi tega Predstavljajo rezultati ženevskih posvetovanj dejanski odre* obstoječih pogojev in možnosti razvoja trgovine med državami Vzhodne in Zahodne Evrope. Povsem razumljivo, da se tezultati ne morejo dokončno oceniti takoj po zaključku posvetovanj. Dokončno oceno bomo mogli podati šele Po preteku določene dobe. Ocena učinka lanskega posvetovanja bi, po tem, kar j* bilo storjenega v preteklih letu, kazala, da je sestanek dosegel določene re-tultate. Države Vzhodne in Eahodne Evrope so prišle v neposreden stik, kar je omogočilo, da so se proučile možnosti ponovnega vzpostavljanja trgovskih odnosov med državami, ki doslej takih odnosov niso imele in do okrepitve trgovskih odnosov med državami, kjer so bili trgovski odnosi sicer že vzpostav-jeni, vendar pa v zelo majhnem obsegu. Sestanek ali P°‘ svetovanja so nadalje nudila Priložnost za navezanje stikov s tistimi državami, ki nimajo normalnih diplomatskih odnosov, Te zveze so v nekaterih primerih privedle do sklenitve konkretnih po-slov med posameznimi pod-j )etji aii trgovskimi zbornica-! *ni držav, ki med seboj nihajo nikakih diplomatskih j 2Vez. Rezultati vseh teh razgovorov so postali vidni šele v drugi polovici lanskega le-ž*. ko je prišlo do večjih trgovskih sporazumov med posameznimi državami Vzhodne Jn Zahodne Evrope. Razen ne. *nterih izjem, ti sporazumi niso bili večjega obsega, ven-dnr pa 30 preprečili še na-dnljnje zmanjšanje trgovine jn«d Vzhodom in Zahodom, ki I ž* v prvem polletju 1953. le-ž* zabeležila minimum. In na r*čun tega se je izmenjava Jji&ga med Vzhodno in Zahodno Evropo v lanskem letu vcndarle približala ravni iz Ieta 1952, namreč 1,707.000.000 dolarjev nasproti 1,727.000.000 v letu 1951. ^0 že doslej sklenjenih spo-razumih za letošnje leto se Pričakuje, da se bo promet e nekoliko povečal in sicer Za Približno 20 odst. v pri-erjavi z lanskim letom, se-eda, če bodo izvršene in izpolnjene vse prevzete obveze Osnovna hiba trgovske iz-. enjave med Vzhodom in Za-°dom je v tem, da je obseg * izmenjave še danes pre-ojben, da bi mogel nekaj Ponieniti v zunanji trgovini Posameznih držav zahodnega . °ka. Majhen obseg te izme- e prihaja še bolj do iz-če upoštevamo veliko bjavi faza ®raščanje proizvodnje v ev-Pskih državah v povojni tr k ^*a drugi strani pa je ^®ba poudariti okoliščino, da tud] ta razmeroma neznat-izmenjava blaga med Vzho-v Oo in Zahodom ne razvija rez težav. takih razmerah je moral n o*nji sestanek v Ženevi med 'ZhisJ _ . ti ^Sa kvantitativnega poveča-Ei l l°dom in Zahodom prouči-j. ne samo možnost nadalj-Jesa kvantitativnega pi > * ttgovine med Vzhodom in 0* °dom, ampak tudi razne j. re organizacijsko-tehnične-Pcr Značaia’ k‘ onemogočajo tli rhalen razvoj, odnosno nor. izmenjavo. Samo ob ®lno le razumljivo, da bi bila ^enjava blaga olajšana, če *e te ovire odstranile. Raz- I prava na sestanku je poka- 1 zala, da glede teh vprašanj ni pričakovati neposrednega zboljšanja, in zato bo naj večji del tega vprašanja verjetno vključen v delo komiteja za razvoj trgovine, ki bi se moral sestati v začetku letošnje jeseni. Tu gre predvsem za vprašanje večstranske možnosti plačevanja, za kar pa pogoji še niso dozoreli. Zahodne države pripominjajo, da so težkoče v razvoju izmenjave blaga v tem, da bi one hotele povečati obseg izvoza iz vzhodnih držav Evrope le tistega blaga, ki zanima zahodne države. V zvezi s problemom deficita držav Vzhodne Evrope, kakor tudi s pogostim pojavom, da se izčrpajo dogovorjeni manipulativni krediti in da se ne izvršijo v celoti sprejete obveze, niso zahodne države pripravljene spuščati se v neke nove kombinacije, ki bi privedle do povečanja kreditiranja vzhodnoevropskim državam. Zahodnoevropske države zahtevajo, da se sprejete obveze izvršujejo v celoti. In če drži, da je vzhodno tržišče danes zanje važno, ker morejo tam plasirati blago, ki ga druga tržišča ne sprejmejo več, tako je tudi res, da blago vzhodnoevropskih držav težko konkurira na zahodnih tržiščih. S tem v zvezi se pred države Vzhodne Evrope postavlja vprašanje konkurenčnosti njihovega blaga. Najvažnejša pripomba je vsekakor tista,- ki se nanaša na vprašanje izvoznih možnosti iz držav Vzhodne Evrope. To vprašanje je posebno pereče danes, ko so se uvozne potrebe vzhodnoevropskih držav povečale in obsegajo tudi blago široke potrošnje. Da bi zadostile večjim uvoznim potrebam so države Vzhodne Evrope, predvsem Sovjetska zveza, napravile v zadnjih letih znatne napore, da bi razširile obseg ali strukturo svojega izvoza, in sicer tako, da bj izvažale vrsto novih artiklov in predvsem surovin ter šele nato proizvode kovinskopredelovalne in strojne industrije, v prvi vrsti avtomobilov. Vendar pa ves ta izvoz ne zadošča za kritje uvoženega blaga, tako da je moral vzhodni blok kriti razliko z izvozom zlata. In poleg vseh teh naporov kaže izvozna struktura vzhodnoevropskih držav, da je obseg izvoza še vedno odvisen od izvoza tradicionalnih vrst blaga, kot na primer žitaric, premoga, iesa, dočim zavzema med novejšimi vrstami blaga važnejše mesto edino nafta. Pri tem pa je treba poudariti, da se izvoz žitaric in tudi premoga iz Vzhodne Evrope v zadnjih letih manjša. Tako je znašal izvoz žitaric v obdobju med 1934. in 1938. letom povprečno 4.4 milijonov ton. Leta 1952 je bil komaj 2.2 milijona ton, v lanskem letu pa komaj 1,300.000 ton. Zmanjšanje tega izvoza ne smemo pripisati samo slabi letini v Vzhodni Evropi, ampak tudi čedalje večjim notranjim potrebam. Na drugi strani pa je povpraševanje pšenice v Zahodni Evropi znatno manjše kot nekoč, za kar bomo navedli primer Švedske, ki je bila nekoč uvoznik pšenice in je postala lansko leto izvoznik. Kar se tega tiče tudi letos ne bo sprememb na bolje. Podobno je z izvozom premoga; le kar se tiče lesa je vzhodni blok nekoliko na boljšem. Kaj. ti četudi je izvoz lesa v povojni dobi mnogo manjši od predvojne dobe, se vendar opaža stalen vzpon. Kar se pa tiče izvoza nafte in naftnih derivatov, je leta 1952 dosegel milijon ton ter se v letu 1953 povzpel na približno 2 milijona ton. V le- tošnjem letu pa bi moral doseči že 4 milijone ton. In vendar se iz pogodb, ki so bile sklenjene za letošnje leto, vidi, da se tudi letos ne more pričakovati nekih večjih sprememb v izvozni strukturi vzhodnoevropskih držav. In niti bližnja bodočnost ne bo prinesla kakih večjih sprememb. Spričo dejstva, da izmenjava blaga med Vzhodno in Zahodno Evropo vendarle rase, moremo zaključiti, da bo delo evropske gospodarske komisije vendarle rodilo vedno pozitivnejše rezultate. Maršal Tito med otroki uslužbencev jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah. —‘,/flf oloiiič /n iifetjcu>c* Itiijiziiica Daleč od hrupnega središča na strmi ulici, ki nosi ime Logavia. v Sarajevu. živi znanstvenik in bibliofil Osman Sokolovič. Star je že 73 let, vendar pa še poln življenja, tako da obiskovalca kar iz-nenadi. Sokolovič je živel dolgo let v tujini, gimnazijo je dovršil v Bruslju in Carigradu, pravo je študiral v Zagrebu, Pragi in Lausanni. Ob. vlada poleg srbohrvaščine, francoščino, nemščino, turšči-no, italijanščino in še vrsto drugih jezikov, kar mu je zelo razširilo obzorje. Lotil se je proučevanja jugoslovanske ali bolje bosansko-hercegovske zgodovine in zbiranja knjig in dokumetnov, ki so v zvezi z njegovo ožjo domovino. Ze LIPICE V nedeljo 13. K m. bo v Lipici revija plemenskih konj, nastop ekipe v dresurnem jahanju in preskakovanju prepon in vožnja lipicanskih konj - Hkrati bo tudi tekmovanje v balincanju, nastop pevskega zbora iz Lokve in Lipice, ples in tudi prosta zabava IV. j prejemu lipiških konj iz Av- | strije. so Italijani osnovali v Zgodovino lipiske kobilarne, £_,ip;ci civilno kobilarno, ki je iz avstrijskih časov delimo v j Spacjaja pocj 0blast generalne- dve poglavji. Prvo, o katerem j „a civilnega komisariata v je bilo govora doslej, obrav- Trstu Njihov začetek je bil tedaj prav lahek. Po končani prvi svetovni vojni je italijanska vojska temeljito uredila vse hleve in stanovanja v Lipici. Največjo ugodnost pri osnovanju kobilarne pa je za njih predstavljala rejska osnova, t. j. originalen plemenski material, ki se je vrnil v svojo staro kraško domovino. Italijan; torej niso v dobesednem smislu kobilarne osnovali, temveč so jo v kraju, kjer je do tedaj že stoletja obstajala, le obnovili. Pravilno povedano, oni so z izvirnim, genetsko čistim lipi-škim materialom nadaljevali staro rejo v starem kraju. Pri tem torej niso imeli pionirskih zaslug, pač pa so se kot taki izkazali v formiranju novega tipa lipicanca. Večjega uspeha sicer niso dosegli, povprečni rezultat pa v splošnem ni bil slab. Kobilarna je namreč imela nalogo, da vzre. ja velikega in močnega lipicanca za potrebe podeželske reje konj v Italiji. Pri tem se niso oziral; na tip predvojnega. t. j. avstrijskega lipicanca in kot takega celo niso nameravali ohraniti. nava splošni del njene zgodovine. Drugo, obširnejše poglavje, obravnava zgodovino rejske zgraditve lipiške pasme konj, t. j- izvor njenih prednikov, njen nastanek ter razvoj njenih moških linij in ženskih rodov. O tem bi na kratko omenili le to, da je Lipica z žrebci španskega porekla, ki so pripadali danski, neapeljski, kladrubski in nemški pasmi, ter z originalnimi arabskimi jn angleškimi žrebci, osnovala številne moške linije. Od teh je do današnjih dni ohranjenih šest linij žreb. cev, ki od svojega nastanka dalje nosijo imena osnovate-ljev, t. j. imena svojih pradedov. To so PLUTO, roj. 1765 (danska), CONVERSANO, roj. 1767 (neapeljska), MAE-STOSO, roj. 1773 (kladrub-ska), FAVORY, roj. 1779 (klad. rubska), NEAPOLITANO, roj. 1790 (neapeljska), in SIGLA-VY, roj 1810 (arabska). Nadalje je Lipica imela 18 originalnih ženskih rodov, ki jih nazivamo z imeni njihovih pramater. Od teh so trije čisti španski, osnovani v Lipici (ARGENTINA 1750, SARDI-NIA 1770, SPADIGLIA 1770), pet kladrubskih (AFRIKA 1740, ALMERINA 1769, ANGLAN-DERIA 1773, EUROPA 1774, PRESCIANA 1782), dva kop-čanska (STORNELa 1784, FA-MOSA 1793), en danski (DE-FLORATA 1767), en cabunski (ROZSA 1830) in šest arabskih, od katerih so štirje osnovani v Lipici (GIDRANA 1841, KHEL IL MASSAID 1841, MERSUCHA 1849, THEODO-ROSTA 1860), dva pa v Ra-dautzu (MERCURIO 1825, DJE-BRIN 1862). Dne 19- julija 1919, t. j. po Lipica pod Italijo Svoj cilj so dosegli v glavnem z nenormalno velikimi lipicanskimi žrebci in močnejšimi lipicanskimi kobilami kladrubske krvi. Razen tega so žrebeta izdatno krmili. V stoletjih vsestransko izgrajen in ustaljen v tipu, originalni lipicanec teh naglih zootehnič. nih sprememb ni mogel prenesti brez vsakih posledic. Zaradi naglega skoka v višino je lipicanec italijanske reje včasih izgubljal telesno skladnost. Kot tak ,ie predstavljal tip močnega, visokega konja z razvitimi kostmi, v prsih pa je bil ozek in plitek. Večkrat je imel videz grobe zunanjosti in je bil bolj podoben staremu .kladrubskemu konju kakor pa lipicancu. Vedno pa so ti konji imeli lepo, visoko hojo. Po drugi strani so z arabskimi žrebci, ki so jih uporabljali z namenom, da osvežijo kri, doseglj obratne rezultate. Potomci so bili drobni, izgubili so visoko hojo in morali so jih izločiti iz lipicanske reje. Dne 1. julija 1923 je kobilarno v Lipici prevzelo italijansko vojno ministrstvo in jo v upravnem in strokovnem pogledu podredilo svoji ko-njerejski in veterinarski službi. Takoj po prevzemu kobilarne so iz črede plemenskih kobil izločili slabše in jih oddali svojim edinicam. Z uporabo arabskih žrebcev so hoteli dobiti tip jahalnega konja za vojsko, kar pa se jim ni posrečilo. Na oddelku kobilarne v Prestranku Italijani do leta 1923 niso imeli konj. Omenjenega leta so bili tam na paši mladi žrebci, na pašniškem posestvu Peček pa žrebice. Od tedaj •naprej pa do leta 1930 so žrebice pošiljali vsako leto na pašo na Peček, od koder so se konec oktobra, t. j. po končani pašni sezoni, zopet vračale v Lipico, V oktobru leta 1930 so poslali v Prestranek remontne konje, največ hlad-nokrvce, ki so jih odkupovali za vojsko. Do jeseni leta 1937 so v Prestranku in na Bilah imeli poleg remontnih konj tudi mule. Leta 1938 pa je Prestranek s pašniškimi objekti Bile in Peček prevzel vojaški urad za utrdbe. V letih 1932-1937 so v Prestranku zgradili enostanovanj. * U Dva lipicanca na sprehodu. sko vilo, stavbe za vojašnico, kjer je stanovalo vojaštvo, ki je oskrbovalo remontne konje, dva hleva za konje, veterinarsko ambulanto, dve večji skladišči, vodovod in napajališče za konje. Na posestvu v Skuliah, kjer so imeli krave in vojaške konje, so adaptirali hleve. Leta 1937 so Škulje oddali v zakup. Po letu 1938, ko so v Prestranku formirali operativno vojaško bazo, so zgradili še nekaj poslopij in utrdb. V Lipici so leta 1924 predelal; šupo, ki so jo do tedaj uporabljali za shrambo sena in slame, v goveji hlev. Leta 1928 so prekrili hleve za plemenske kobile ter zgradili kopalnico in remizo za vozove. To remizo so leta 1931 povečali ter v njej uredil; tračno žago, kovaško in kolarsko delavnico. Istega leta, dne 6. oktobra v noči, so v Prestranku pogoreli štirje večji hlevi, polni sena in slame. Obenem je požar uničil večjo šupo, v kateri je bilo seno* Ogenj je bil podtaknjen iz maščevanja proti fašističnemu nasilstvu. Pogorele stavbe so obnovili po letu 1930, ko so imeli v Prestranku veliko vojaških remontnih konj. Leta 1929 so zgradili v Lipici dve večji cisterni za vodo, t. j. v Sirkov-cah in na Trmunu ter štiri velike senike. Istega leta so popolnoma izsekali dve najlepši lipiški gozdni parceli, in sicer Mehljivc ter pod sežansko cesto. Leta 1931 je na Bilah pogorel senik poln sena in približno en kvadratni kilometer gozda. Tudi to pot je bil ogenj podtaknjen v znak protesta proti fašistični gonji nad Slovenci. V Lipici so leta 1931 zgradili enonadstropno vilo. hlev za konje št. 11, manjše skladišče za gorivo in mazivo ter uredili odprt ma-než. Leta 1932 so zgradili osem velikih silosov za konservi-ranje zelene krme in pripravljanje rjavega sena. Dva od teh sta v Lipici, dva v Prestranku, dva na Bilah in dva na Pečku. Leta 1933 so v Lipici adaptirali stavbo, kjer je do tedaj bila mizarska delavnica in hlev za krave ter v njej uredili veterinarsko ambulanto. Istega leta so predelali tudi šupo za slamo in iz nje zgradili hlev za konje št. 2. Leta 1934 so v Lipici zgradili betonsko remizo za vozove, leta 1935 pa so predelali staro šupo za vozove v hlev št. 10. Tega leta so dodelili več lipicanskih kobil vojaškim edinicam ter nabavili sardo-arabske in nekaj polkrv-nih angleških kobil. S temi kobilami in angleškimi žrebci so hoteli dobiti naraščaj, ki bi ustrezal zahtevam vojaškega jahalnega konja. Žrebeta so bila sicer prav dobra, toda niso prenašala kraškega terena in klime, zato so jih v starosti treh let izločili. Ko je leta 1939 neki dunajski list objavil vest, da imajo Italijani v Lipici vse mogoče pasme konj, so rejo arabskih in angleških konj likvidirali ter zadržali čiste lipicance. Leta 1937 so predelali hlev za konje in zraven stoječo šupo za vozove v sedanje upravno jjoslopje v Lipici. Supo za listje so predelali istega leta 1 v hlev za konje št. 12. Leta 1938 so predelali star bolniški hlev in zraven stoječo kovačnico v enonadstropno stanovanjsko poslopje. Istega leta so adaptirali staro stanovanjsko poslopje pr; kopalnici in ga zvišali za eno nadstropje, pri vili pa zgradili pralnico. Nadalje so tega leta zgradili malo pekarnico. dva mala hle. va za prašiče in kurnice. Leta 1941 so v bližini hleva št. 11 zgradili šupo za vozove in prekrili hleva št. 8 in 9. V pogledu gradbene dejavnosti Italijanov je treba priznati, da so se v času njihovega upravljanja vsi objek. ti kobilarne znatno opomogli z raznimi gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji. V pogledu konjerejskega udejstvovanja pa oni niso povsem sledili stopam avstrijske tradicije, temveč so na svoj način skušali nekoliko preorien-tirati rejo lipicanca. V tem so oni zaostajali za Avstrijo, posebno od tedaj naprej, ko je Lipica postala vojna kobilarna. Dne 8. septembra 1943 je Italija, naveličana vojnega zavezništva s Hitlerjem, kapitulirala. Ze drugi dan nato so bili Nemci na Krasu in se takoj polastili lipiške kobilarne. (Nadaljevanje sledi) od deda in očeta mu je ostala skromna orientalistična knjižnica, ki jo je v naslednjih petdesetih letih povečal na nad 7.000 skoraj izključno redkih knjig. Poleg knjižnice ima Sokolovič tudi 'epe zbirke najrazličnejših dokumentov, med katerimi zasledimo tudi take, ki predstavljajo pravo bogastvo, saj so unikati. Sokolovičeva knjižnica je poznana samo ožjemu krogu znanstvenikov in strokovnjakov. V njegovi knjižnici se pogosto sestajajo zgodovinarji in orientalisti, da bi v teh starih knjigah in dokumentih našli dragocene podatke za mnoge v temo zavite strani bosanske in hercegovske zgodovine. Knjige, ki jih Sokolovič ni mogel odkupiti, ki pa jih je smatral za vredne, je preslikal na fotografske plošče, in napravil tako posebne zbirke, ki so danes redki dokumenti. Kar se bibliofilstva tiče, je Sokolovič pravi fanatik. Tak je bil tudi v svojih mladih letih, in kjer koli je naletel na knjigo ali dokument, ki ga je zanimal, ga je odkupil. Do nekaterih knjig, odnosno dokumentov, je prišel po naključju. Tako je pred kakimi tremi leti prišel do nekaj zelo važnih dokumentov znanega geologa Katzerja. Sokolovič je na trgu kupoval sadje in pri tem opazil, da mu je branjevka zavila jabolka v neki izpisan papir. Ko je podrobneje pogledal papir, je opazil, da gre za dokumente iz nekega arhiva. Branjevka je kupila iz omenjenega arhiva papir za zavijanje sadja, Sokolovič pa je po omenjenem odkritju odkupil vse dokumente. Pri tem je Sokolovič rekel: «Da, tako izginevajo mnogi naši dokumenti in starim arhivom bi morali posvetiti večjo skrb. Ob neki drugi priložnosti — nadaljuje Sokolovič — sem kupil v Lausanni spomine dveh Francozov, ki sta leta 1875 prepotovala Bosno in Hercegovino in opisala to potovanje.« V 40 letih neprestanega zbiranja tovrstnega blaga in knjig je Sokolovič rešil pred uničenjem mnoge turške dokumente, kot n. pr. razne fer-mane, berate, bujruldije, ila-me. hudžete, kasarne, vakuf-name, feltve, temesuče in podobno, to je uredbe, zakone, naloge, potrdila itd. iz časov turške okupacije Balkana. V tem času je Sokolovič rešil tudi številne rokopisne knjige. Vse to pa je neprecenljiv izvor za proučevanje zgodovine Bosne in Hercegovine. Povsem razumljivo, da je Sokolovič nabavljal in reševal tovrstne dragocenosti tudi z velikim; materialnimi žrtvami in to edino v želji, da bi bosanska in hercegovska zgodovina in kulturno bogastvo ne izginilo in propadlo. Hude gmotne razmere so včasih privedle Sokoloviča tudi do tega. da je prodal kak zelo iskan predmet iz svoje knjižnice. Vendar pa je pri tem vedno pazil, da knjiga ali dokument ne gre iz Jugoslavije. Zato je pogosto ponudil iskane predmete kakemu jugoslovanskemu zavodu ali arhivu in jih včasih prodal tudi za najnižjo ceno, samo da bi knjige ali predmeti ostali ti Sarajevu. Ob neki taki prjloi. nosti mu je prijatelj očital, da prodaja za tako nizko ceno edinstven izvod Avicene, to je prve izdaje, na sezna-mu katerega je bil tudi popis avtorjevih del. Taki redki izvodi so zelo iskani, in naki Američan je ponujal za en izvod te knjige nič manj kot 20.000 dolarjev. Danes ima Sokolovič v svoji knjižnici nad 500 orientalskih kodeksov, okoli 400 knjig s področja orientalistike, okoli 400 knjig zgodovine, nadalje malo carigrajsko biblioteko, k£ jo je bil zbral še v časih, ko je bil dijak v Carigradu. V tej knjižnici ima poleg šolskih učbenikov tudi zgodovinska in literarna dela, turške pravljice in pripovedke in celo orien. talsko kuharstvo. Zelo zanimiva je tudi njegova okoli 200 izvodov obsegajoča zbirka o-rientalskih rokopisov s področja zdravilstva. Del te zbirke je danes last sveta za narodno zdravje Ljudske republike Bosne in Hercegovine. Poleg tega ima Sokolovič tudi serijo kakih 150 starih dubrovniško - dalmatinskih in cerkvenih izdaj, večjo knjižnico beletrističnih (jel ter mnogo priročnikov, revij in strokovnih časopisov.- Velik del knjig je Sokolovič sam restavriral. Tako je na primer po enem letu potrpežljivega dela restavriral in na roko izpopolnil poškodovane strani dela nepoznanega pisca pod naslovom «Re_ vacul-bostan*, ki je bilo napisano pred 400 leti. To delo obravnava gospodinjstvo. Sokolovič se sedaj ukvarja z dvema sindžilama, to je sodnima protokoloma iz bitolj-skega in tuzlanskega kadilu-ka (sodnega okraja). Omenjeni bitoljski sodni protokol je iz leta 1512. Sokolovič ni znan le kot velik bibliofil, ampak tudi kot velik in resen znanstveni delavec. Njegova dela so po navadi koncizna in strogo znanstvena in vsebujejo številne podatke. Med njegovimi deli so najbolj znana: «Hude razmere v Bosni in Hercegovini ob koncu XVII. stoletja», «Arabski rokopis o obrtihs, «Kreditne razmere v Tešnju pred 300 leti«, dalje «0 cehovskih slavjih«, «0 starem koiarstvu v Bosni in Hercegovini» in «0 stari sarajevski trgovini». Pred petdesetimi leti približno je Sokolovič prevedel turški roman «Munevera« in že 1905. leta dokpnčal «TUrško - srbohrvaški slovar«, ki vsebuje okoli 25.000 besed, ki pa je še vedno v rokopisu, kajti doslej ni še našel založnika. FESTIVAL HRVATSKE IN SLOVENSKE MLADINE Od 13. do 20. junija bo v Bujah in Kopru festival mladine Hrvatske in Slovenije, na katerem bodo sodelovala tudi društva iz Trsta, Gorice ip Koroške. Glavni del festivala bo v Bujah in v Kopru, poleg tega pa bodo skupine nastopale vsak dan v 30 vaseh tega področja. Program se bo pričel 13. junija v Bujah, končal pa 20. junija v Kopru. ŽIVA BITJA na Marsu in Veneri? Na kongresu sovjetskih teh-1 z asistentom, biologom dr. nikov so se zbrali nedavno ugledni znanstveniki iz sovjetskih republik in poročali o tehničnem napredku doseženem v zadnjih letih. Razen različnih politično pobarvanih poročil so poslušali tudi poročila fizikov in zvezdo-slovcey dr. Abruckega, dr. Kentova. prof. Nigndijana in dr. Salnogradova. Med drugim so obravnavali tudi vprašanje življenja na drugih planetih. Prof. Nigridijan je v soglasju V(Kar Pomnijo uporablja člo-morske alge za to ali u*iti *tvar. Razne vrste alg so ne kot katera koli druga V|) enjava ali imajo krasen a*' jih predelujejo v ob*1*00 in celo v kruh. Na fs, °rskih področjih so upo-s.0 Jaii alge vedno za krmo, tUc*i d°bro gnojilo. Ne-Vi/ ^asa so bile tudi važen Z.a Pr>dobivanje joda in f,’*ii Zciai pa 80 lzna^' ce' V6, e načine pridobivanja teh 15, snovi. Danes so alge, jj hh zbirajo mali kmetje na h0t,r*dskcin otočju in na za-VI* obali Irske, važna suro-'bdn Za novo vejo kemične j8; stfije, ki se naglo razvi-v0ci *>osei3en raziskovalni za-t>0rj Pa Proučuje z vladno ( Poro nove možnosti upo-e alg. Glovni ekstrakti iz alg morske alge imajo smol. eitst snovi; iz rdečih vrst tsg^^irajo agar-agar ir, ka-O .PO katerih je veliko ž?]0 kovanje, čeprav sta to ho I M« ETI V BENETKAH MININOVO IZ RONK OBSODILI NA TRI LETA ZAPORA zaradi umoritve in skrivanja dveh novorojenčkov stodniki «0 pri razsodbi upoštevali neiskrenost poročenega uiureseiala finančnih straž in pa socialne razmere obtoženke V sredo 9. t. m. se je vršil pred porotnim sodiščem v Benetkah proces proti 34-letni Anni Minin iz Ronk, Ul. 4. novembra 11, obtoženi umora dvojčkov, katerih trupli sj orožniki našli v zaboju, ki ga je Mininova hranila pod posteljo. Dogodek se je pripetil lansko zimo. Sosedom Mininove so je namreč njeno obnašanje zdelo zelo čudno; v kraju se je vedelo za nosečnost Mininove, nihče pa ni videl novorojenčka. Ko so bili o stvari obveščeni domači orožniki, so zaslišali obtoženko in ta je izpovedala svojo nesrečno zgodbo. Pred časom se je spoznala z nekim marescialom finance, službujočim v Brescii, ki jo je večkrat obiskoval, čeprav je bil že poročen. Ko je bila SEJA »BČI1VSKEGA UPRAVNEGA flllRIIHA Zakaj zavlačujejo diskusijo o iioročilii jjiispmlarshe komisije Sinoči se je na županstvu aestal občinski upravni odbor, ki je, kot po navadi, obravnaval razna komunalna vprašanja. Upamo, da je med drugimi sklepi sprejel tudi sklep o skorajšnjem sklicanju občinskega sveta goriške občine, kar bi bilo zelo potrebno prav v zvezi s poročilom gospodarske komisije, ki ga je predložila na zadnji seJ'- Gospodarsko stanje goriške občine je vedno bolj neznosno, o tem nam pričajo podatki gospodarske komisije, ki pa v bistvu niso nakazali glavnih vzrokov propadanja goriškega gospodarstva. Prav zaradi tega bi bilo torej nujno čimprej sklicati sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se razvila diskusija o poročilu za razčiščenje glavnih vzrokov, ki so po sedmih letih demokristjanske vladavine dovedli Gorico na rob propasti. tošnjega šolskega leta. Malčki se bodo te dni breskrbno predali razvedrilu in igranju s sovrstniki, upajoč na dobre izide, s katerimi naj bi razveselili svoje starše. Dočim bo večina meščanskih otrok odšla na počitnice v hribe in k morju bodisi s starši ali pa v kolonijo, bodo morali vaški otroci v večini primerov pomagati staršem pri delu na polju, predvsem pa bodo prosti čas preživeli na paši, kar jim ne bo omogočilo, da ne bi večkrat pogledali v knjige, posebno leposlovne, in si osvežili že pridobljeno znanje. Letos poletje ne kaže preveč dobro, vendar otroci le upajo, da se bodo kopali v Sesljanu ali P* v Soči in v Vipavi. 2elimo jim, da bi kar najlepše preživeli poletne počitnice! Konec pouka n« osnovnih šolah Včeraj so se učenci in učenke osnovnih šol po več mesecih šolskega pouka prvič brezskrbno igrali na domačih dvoriščih in bližnjih parkih. V sredo je bil zadnji dan pouka, toda spričevala bodo prejeli otroci šele 19. junija, ko bo slovesen zaključek le- K I N O CORSO. 17: «Sirota brez nasmeha*, G. Garson. VERDI. 17: »Pripovedka pionirjevi), W. Elliot in V. Rall- ston. CENTRALE. 17: »Sestanek na 38. vzporedniku«, L. Mc Cal-lister. VITTORIa. 17: »Mali begunec«, R. Andrusco. MODERNO. 17: «Pripovedke strica Toma«, B. Driscoll in »Otok tjulenjev«, barvni film. W. Disney. že blizu poroda, je nesrečna ženska, zavedajoč se težavnega položaja, v katerem se je znašla zaradi neiskrenosti ljubimca in siromaštva, v katerem je živela njena družina, začela razmišljati o bodočnosti otrok. Pri porodu je bila sama in je prvi otrok, ki je prišel na svet umrl, medtem ko je drugega zadavila in zatem obe trupli zaprla v zaboj, ki ga je postavila pod posteljo v spalnici. Obtožena Minin se zaradi pomanjkanja sredstev ni predstavila sodišču v Benetkah. Zagovarjal jo je odvetnik Sac-coni, ki je proti zahtevi državnega tožilca, ki je za Minino-vo zahteval' 4 leta in 8 mesecev zapora, navedel številne vzroke, s katerimi je hotel zmanjšati njeno krivdo. Govoril je predvsem o siromaštvu, v katerem živi nesrečna Minin, in o njenem neuravnovešenem psihičnem stanju, ki ji sicer dovoljuje sposobnost hotenja, kj pa jo večkrat privede v stanje negotovosti in neodgovorne dejavnosti. Porotno sodišče, kateremu predsedoval dr. Raggiero, je po krajšem zasedanju spoznalo Anno Minin za krivo u-mora dvojčkov in jo obsodilo na tri leta in dva meseca zapora, vendar pa je bila deležna pomilostitve treh let zapora; druge obtožnice skrivanja dvojčkov pa je bila o-proščena zaradi pomilostitve na podlagi zakona od decembra leta 1953. Dragoceno priznanje Arene di Pola Iredentistična »Arena di Pola« je napisala v svojem naslovu sveto resnico, s katero se prav gotovo strinjamo vsi Goričani, namreč «da bi ezuli ne smeli bivati v Gorici«. Strinjajo pa se zaradi znanega dejstva, katerega ni mogla ovreči niti občinska komisija za proučevanje goriškega gospodarstva, ki je v svojem poročilu, predloženem goriškemu občinskemu svetu priznala, da Je v Gorici okoli 4.000 ezulov, ki so odvzeli zaposlitev okoli 4.000 Goričanom, ki so tu doma, pa morajo pohajati z rokami v žepih, ker nimajo zaposlitve. Nihče tega ne more ovreči, m zato tudi ne more nihče prepričati tistih 4.000 brezposelnih, da ni nihče drugi kriv njihove bede, kot samo oblasti, ki so iz političnih in kdo ve še kakšnih «obrambnih razlogov ogroženega italijan-stva Gorice«, za katerimi se skriva raznarodovanje našega prebivalstva, naselile ljudi, ki pri nas ne bi smeli bivati. Ker nam je pri srcu predvsem in samo goriško delovno ljudstvo, smo kar najodločneje proti priseljevanju ezulov, ker njihova prisotnost povečuje bedo tako imenovanih nižjih slojev prebivalstva. Zaradi tega še enkrat: «Gli esuli a Gorizia non dovreb-bero starci!«. DEŽURNA LEKARNA; Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Kaštel 26 - tel. 33-49. novec, razen tega pa še za obnovo cestnega mostu na Soči pri Plavah. Za ta most, ki je bil hudo poškodovan v NOB, je določenih 15 milijonov in je začetek del nujen. Sedanji improvizirani most je v zelo kritičnem stanju. Pri obnovi bodo speljali do mostu nov priključek ceste pod vasjo, s čimer bo odpadel ta oster in nevaren mostni ovinek. Letošnja obilna moča povzroča ogromno škodo tgdi na pridelku češenj, katerih je le malo za izvoz. Košnja, ki bi morala biti v nižinskih predelih že zaključena, je komaj pričela. Trava je povaljana in kmetje spravljajo na skednje in v senike namesto lepo dišečega sena, manjvredno krmo. (Iz »Slov. poročevalca«) Lovci Camberra nad našim maslom V torek in v sredo je bilo nad goriškim nebom opaziti reakcijsko letalo tipa Camberra. ki je v različnih smereh preletelo Gorico in državno mejo. Predvšem je bilo letalo opaziti v torek okoli 14. ure, ko je priletelo iznad Sabotina proti Gorici, napravilo nad goriškim gradom zavoj in odletelo proti Jugoslaviji. Letalo Camberra je angleško reakcijsko letalo iz skupine šestih angleških reakcijskih lovcev, ki so pred dnevi iz Anglije prileteli/na razna letališča v Franciji. Turčiji, Grčiji in Italiji. Pričakujejo, da bo celotna eskadrila priletela tudi na beograjsko letališče. kjer bodo letala proslavila svojo prvo. obletnico. Padec s češnje S precej visoke češnje je včeraj zjutraj ob 9.45 padel 52-letni Elmo Melone iz Ul. Casa Rossa štev. 4. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom desne roke. POLETNI VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV Proga štev. 1 južna postaja - severna postaja: Ob delavnikih . odhod izpred južne postaje: 5, 5.25, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 6.55, 7.05, 7.15, 7.23, 7.33 (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 20, 20.10, 20.20, 20.30, 20.45, 21, 21.10, 21.30, 22, 23.10. Odhod izpred severne postaje: 5.07, 5.45, 6.05, 6.40, 6.55, 20.10, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22.50. 23.30. Ob praznikih - odhod izpred južne postaje: 5. 5.25, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 7.15, 7.23, 7.35, 7.45, 7.55, 8. (do 20. ure vozi vsakih 8 minut), 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22, 22.15, 22.30, 22.50, 23.30. Proga štev. 2 južna postaja - umobolnica: Odhod izpred južne postaje: 8.20*. 9.14, 16, 17.20. Izpred umobolnice: 8.35*, 9.50, 15.10, 16.30**, 16.45*, 17.50. (• samo ob praznikih; ** ob delavnikih). Proga štev. 3 Travnik - Standrež - Sovod-nje - Rubije: Ob delavnikih - odhod * Travnika v Standrež: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15, 8.15, 8.40, 10, 11, 12.40, 13.30, 15.20, 16.40, 18, 19.10, 20.15. Odhod s Travnika v Sovod-nje: 6.30 (izpred južne postaje), 7.15, 8.15, 11, 13.30, 19.10. Odhod iz Standreža: 6.30, 6.55, 7.40, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13, 14.40, 15.50, 16.55. 18.20, 19.40, 20.30. Odhod iz Sovodenj: 6.45, 7.30, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob praznik - odhod s Travnika proti Standrežu: 8.40, 10, 13, 14.10, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22. Odhod s Travnika proti Sovodnjam: 14, 15, 17, 19, 21 22. Odhod iz Standreža: 8.55, 10.20, 13.20, 14.40, 15.40. 16.30, 17.40, 18.30, 19.40, 20.30, 21.40, 22.40, Odhod iz Sovodenj: 14.30, 15.30, 17.30. 19.30, 21.30, 22.30. Proga štev. 4 Travnik - Lofnik: Ob delavnikih - ouhod s Travnika: 7.10, 7.50, 8.40, 10, 11, 12.40, 13J5, 15, 17.45. 19.15, 21.30*. Odhod iz Ločnika: 7.30. 8.JO, 9, 10.20. 11.20, 13, 14.10, 15.15, 18.15, 19.30, 22*. Ob praznikih - odhod s Travnika: 8.45*, 12.40*. 14. 14.30, 15.30**, 16.30**, 17.40, 18.30**, 19.40. 20.30**, 21.30**, 22.30***, 23.30*. Odhod iz Ločnika: 9.15*, 13.20*, 14.30, 15, 16**, 17**, 18, 19**. 20, 21.10**, 22*. 23. 0.20*. (Odhod izpred južne postaje skozi Podgoro; •• odhod v Ka-privo in nazaj; *•• do St. Lovrenca). Proga štev. 5 Travnik - pokopališče - letališče: Ob delavnikih - odhod s Travnika: 7.20, 9. 16.30, 17.45. Odhod z letališča: 8. 9.45, 17.30, 18.15. Ob praznikih - odhod s Travnika: 10, 15. 16.30, 18. Odhod z letališča: 11, 16, 17.30, 18.30. Proga štev. 6 Južna postaja - Stražice; Ob delavnikih - odhod izpred južne postaje: 6.35, 7.45, 8.20, 9.25, 10.05, 10.45. 12.10, 12.50, 14, 14.45, 15.50, 17.20, 18.30, 19.15, 20, 20.40. 21.25. Od. hod iz Stražic: 6.55, 7.40, 8, 8.45, 9.45. 10.20, 11.15, 12.30, 13.20, 14.20, 15.10, 16.30, 17, 18, 18.50, 19.35, 20.20, 21, 21.40. Ob praznikih - odhod izpred južne postaje: 6.35, 7.20, 8.20, 9.25, 10.45, 12.10, 12:50, 14, 15.50, 17.20, 18.30, 19.15, 20, 20.40, 21.25, Odhod iz Stražic: 6.55, 7.35, 9, 10.15, 11.15, 13.30. 13.20, 15.10, 16.30, 18. 18.50, 19.35, 20.20, 21. 21.40. Proga štev. 7 Ul. IX. avgusta - Podgora: Ob delavnikih . odhod iz Ul. IX. avgusta: 7*, 8*. 11. 12-40. 13.25, 14.50, 17.40, 19.20, 21.30*. Odhod iz Podgore: 7.30, 8.30, 11.20, 13, 14.10, 15.15, 18.10, 19.40, 22.10. Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 8.45*, 12.40*, 14.15, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 23.30. Odhod iz Podgore: 9.20, 13.25, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21.10, 22.10, 0.20. (* odhod izpred južne postaje). Proga štev. 8 Ul. IX. avgusta - Pevma: Ob delavnikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 7.15, 8, 10, 12:40, 14.30, Odhod iz Pevme: 7.35, 8 30. 10.30, 13.10, 15.10. Ob praznikih - odhod iz Ul. IX. avgusta: 15. 16. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30. Odhod iz Pevme: 15.30, 16.30, 18, 19, 20, 21. Vozni red je že v veljavi. TENIS ZA DAVISOV POKAL Švedska-ltalija 2:0 STOCKHOLM, 10. — Danes se je tukaj pričel teniški dvoboj med švedsko in Italijo za četrtfinale evropske cone za Davisov pokal. Šved Sven Da-vidson je z lahkoto premagal Marcella Del Bella. Malo več odpora je nudil Bergelinu -Pietrangeli, ki je izgubil v štirih setih. Rezultata: Davidson - M. Del Bello 6:1. 6:2. 6:2. Bergelin -Pietrangeli 7:5, 6:1, 3:6, 6:4. Po prvem dnevu vodi Švedska z 2:0 in je skoraj gotovo, da si bo priborila še vsaj eno potrebno točko. Belgija-Anglija 2.0 SCARBOROUGH. 10. — V prvi igri med Anglijo in Bel gijo je Belgijec Brichant premagal Mottrama s 4:6, 6:3, 5:7, 6:2, 7:5. V drugi igri pa je Washer premagal Paisha s 6:3, 6:0, 6:4. TUDI VČERAJ SE NI ŠE. NIČ SPREMENILO Zmagal fe Wagtmans pred 40-letnim Volpijem Ali se je Coppi res sprijaznil z mislijo, da je zanj zmaga nedosegljiva? - In Kaj mislijo ostali asi? VRSTNI RED NA CILJU XIX. ETAPE GRADEZ — S. MARTINO DI CASTROZZA (247 km): 1. VVagtmans 7.22’40”, povprečno 33.478 km na uro; 2. Volpl 7.22’45”; 3. Vidaur-reta 7.23’56”; 4. Milano 7.25'26”; 5. Lorono 7.26’7"; 6. Defilippis 7.26T3;; 7. Coletto 7.26’23"; S. Coppi 7.26’30"; 9. Astrua ?.26’31”; 10. Clerici 7.26'33”; 11 Conterno 7.26’35”; 12. For-nara; 13. Nencini; 14. Bartali; 15. Monti; 16. Koblet; 17. Im-panis; 18. Magni; 19. Schaer; ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V BEOGRADU Utiri/uziie Jugoslovanke podlegle odličnim Rusinjam Čehinjam bi po pravici pripadlo eno od treh prvih mest S tekme med Madžarsko in Francijo na evropskem skem košarkarskem prvenstvu v Beogradu. zen- Rezultati: Italija-Avstrija 73:24 (31:11) CSB - Francija 71:58 (33:33) SZ - Jugoslavija 81:32 (47:18) Bolgarija-Madž. 36:43 (25:19) BEOGRAD, 10. — V današ- nji prvi igri je Italija zasluženo zmagala nad Avstrijo, ki danes ni pokazala tako dobre igre kot včeraj proti Nemčiji. Italijanke so bile v vsakem pogledu boljše in je njihovo sedmo mesto več ko.t zasluzeno. V eni najbolj razburljivih iger na tem tekmovanju so Čehinje šele v zadnjih minutah zasluženo nadvladale sicer izvrstne Francozinje. Rezultat se je med igro stalno menjaval in večkrat je prišlo do izepačenja: 33:33, 40:40, 44:44. Šele nato so Čehinje prešle odločno v vodstvo. Z današnjo zmago so Čehinje najresnejši kandidat za eno izmed prvih treh mest. Zmaga Rusinj nad Jugoslovankami je bila zasluzena. To ni bila borba dveh enakopravnih nasprotnikov kot ob prvem srečanju, temveč nervoznih jugoslovanskih igralk z mnogo boljšimi nasprotnicami. Razigranim ruskim košarkaricam, ki jim je šlo vse od rok, se Jugoslovanke niso mogle upirati. V nervoznosti so zastre-ljale skoraj vse proste strele. Pred koncem tekme je ruski trener postavil na igrišče kompletno rezervo, očitno zaradi tega, ker čaka Rusinje jutri odločilna tekma z Bolgarkami. Toda Jugoslovanke niti rezervni ruski ekipi niso bile kos. CONSKI TURNIR V MUENCHENU Jugoslovani remizirali v III. in IV. kolu Fuderer v V. kolu zmagal V 3. kolu conskega prvenstva so bili doseženi tile rezultati: Fuderer - Pirc remi; Ra-bar - Aitken remi; Toran -Mulcahy 1:0; Unzicker - Bhend 1:0, Golombek - Jakob 1:0; Lehman - Castaldi 1:0; Wade-Dunkelblum 1:0; Donner - Biir-stein 1:0; Boumeester - Kramer remi. V prekinjeni partiji je Golombek premagal Leh-mana. Tudi IV. kolo ni prineslo jugoslovanskim udeležencem več kakor samo polovičen uspeh. Tokrat sta igrala med seboj Rabar in Fuderer, Pirc pa je imel za nasprotnika Un-zickerja. Rezultati: Donner - Boumee. ster 1:0; partije Unzicker • Pirc, Aitken - Kramer, Lok-tvenz - Biirstein, Bhend . Go-Icmbek, Jakob - Castaldi, Ra- remi, medtem ko so partije Toran - Ribeiro, Wade - Mul-crhy ter Lehmann - Dunkel-blum prekinjene. Partija Pirc-Unzicker je bila končana v 29. potezi. Crni si jc izbral staro indijsko obram. bo ki jo je skušal Pirc razbiti, vendar mu to ni uspelo. Rabar in Fuderer sta se sporazumela za remi v 23. potezi. Po IV. kolu še vedno vodi Nizozemec Donner s 4 točkami pred Fudererjem, Golom-tekom, Kramerjem. Unzicker-jom 3, Toranom. Lokivenzem 2 in pol (1), Pircem, Rabarjem po 2 itd. V V. kolu je Fuderer premagal Aitkena, Rabar in Pirc pa sta s svojima nasprotnikoma remizirala. Fuderer je s 4 točkami na drugem mestu za Donnerjem, ki ima 4 točke in eno prekinjeno partijo. 20. Zampini; 21. Zuliani; si jo končno pribori Wagt* mans, ker je imel Volpi okvaro na kolesu. (Volpi je šf prekoračil 40 let in je na G** ru najstarejši!) Za prvima prihajajo na cilj v presledkih Vidaurreta, M* lano, Lorono, Defilippis. L«* letto nato Coppi in takoj z* njim skupina v kateri je tu* di roza majica Clerici, ki tad tako danes še nihče od asm! ni prišel do živega. Koblet J* zaostal za Coppijem 8 sekun®< Danes se torej ni zgodilo nič posebnega, nič takega, k3f bi kazalo, da se bo splošn* ocena bistveno spremenila' Clerici je ob Coppiju pazil, d* bi ta ne ušel. Sicer Coppi tu« ni kazal posebnih nameno''* Zdi se, da ga niti mnogo n® vznemirja misel, da bi Clerici, saj ta ne spada njegove direktne nasprotnik* in konkurente. Ce se ne gaB* Koblet in drugi kapetani štev... Koblet se pa prav 52. Van Steenbergen 7.29’31”; 71. De Santi 7.32’28”. Zadnji 74. Isotti 7.33’58”. — Ni startal Severyns. SAN MARTINO DI CASTROZZA, 10. — Število dirkačev se je zmanjšalo še za enega. Mladi Belgijec Seve-ryns ni startal, ker to noč ni spal zaradi bolečin po včerajšnjem padcu. Sicer tudi Nencini ni v najboljšem stanju, vendar se to pri rezultatu na cilju ni poznalo. Z avtomobilom lista «L’Eauipe» je danes vozil tudi «patron» Goddet, ki je prišelt da si-ogleda, kako je kaj z italijanskimi dirkači za njegov «Tour». Fornara naj bi namreč bil kapetan neuradnega italijanskega moštva. No, danes Fornara Goddetu ni ničesar posebnega pokazal, kakor tudi sicer francoski gost še ni imel videti kaj posebnega. Današnja etapa je bila dolga in večinoma ravninska, toda v zadnjih kilometrih se je pa dvignila znatno čez 1000 m. V Vidmu je čakal dirkače prvi leteči cilj. Pod rumenim trikotnikom zadnjega kilometra potegne Massocco. 500 m pred ciljem je v ospredju Fi-lippi, na 300 m Brasola, toda na cilju zmaga —- za spremembo (!) — Van Steenbergen... V Campoformidu si osvoji nagrado 10.000 Zuliani, ki je tukaj rojen. Sledi počasna vožnja, včasih samo 30 km. Malo več živahnosti je spet pri letečem cilju v Vitto-riu Venetu. Fornara je potegnil že nekaj km prej in zmagal z nesporno prednostjo. V začetku prvih strmin je nekaj dirkačev padlo, med njimi spet De Santi. Hujši pa je padec Bartalija malo pred Ponte delle Alpi. Bartali se je na več mestih potolkel, toda kljub bolečinam je vožnjo nadaljeval in končno ostale dohitel. Van Steenbergen je pobral nagrado na še enem letečem cilju; najbrž si je mislil, da so to še zadnje priložnosti, kajti v hribih bo težko kaj zanj. Dežuje čedalje bolj in dirkači si že odevajo dežne plašče. Ob 15. uri, ko vozimo skozi Feltre. se v nevihti ne vidi skoraj niti meter daleč. Tu zmaga na letečem cilju Ponzini, nato zbeži Vidaurreta, ki mu sledi Milano. Nato se pridružita še Wagtmans :n Volpi, Dež poneha. Cetvorica je pridobila že nekaj minut prednosti, na strmini, icjer Volpi diktira brzino, pa odnehata najprej Milano nato tudi Vidaurreta. Volpi in Wagt-mans se borita za zmago, ki n« upa napasti prav zaradi te8a< ker se le boji reakcije CopP'1^ In vsi ostali prav tako sata® čakajo, če bo Coppi kaj na' pravil. Tako bo mogoče re* zmagal Clerici. A. G- SPLOSNA KLASIFIKACIJA PO XIX. ETAPI: 1. Clerici 108.46’40”: 2. Vo#? ting presledek 14’28”; 3. Assj' relli 20’28”; 4. Koblet 26’D* j 5. Defilippis 30'26”; 6 Mal#; 30'50”; 7. Astrua, Coppi 33'09 > 9. Fornara 33T0’’; 16. Scha* 33 40”; 11. Conterno 35T7”; ,2‘ Albani 384S”; 13. impaN’ 39'20”; 14. Coletto 40’36”; 13' Gismondi 40'54”; 16. W**i' H.ans 42'42”; 17. Van Est; H- PRED SVETOVNIM NOGOMET Tudi Jugoslovani odpotovali BEOGRAD, 10. — Jutri dopoldne odpotuje jugoslovanska reprezentanca v Švico. Po izjavi Tirnaniča so se jugoslovanski tekmovalci med prvenstvom dovolj pripravili in Jim je bil potreben sedaj le počitek in osvežitev z izleti po hribih, telovadbo ln športnimi vajami. Imeli so le tri lahke trening-tekme, izmed katerih je bila dovolj resna v Wie-ner Sportclubom. Rajko Mitič je napisal v «Sportu» članek, v katerem sam sebe kritizira, da je na treningih slabo igral. Tirna-nič to priznava, vendar pa je mnenja, da se to na treningih rado dogaja. Čehi Švici ze v ZUERICH, 10. — Z letalom naravnost iz Prage je danes prispelo na letališče Kloten pri Zuerichu češkoslovaško moštvo. Cehi so nato nadaljevali pot v Solten, kjer je njihovo bivališče. V programu Imajo tudi trening-tekmo s tamkajšnjim domačim moštvom. * * * MACOLIN. 10. — švicarsko moštvo si je izbralo za kraj svojega bivanja v času svetovnega prvenstva Macolin, in sicer bivajo švicarski nogome-tai v neki vili blizu bivališča Brazilcev. Bickel protestira ZUERICH, 10. — Alfred Bickel, ki je že 72-krat igral v švicarski reprezentanci, protestira, ker so ga sedaj izloči- no pripravljal v upanju, da bo edini, ki bi nastopal že na tretjem svetovnem prvenstvu. Za žalitev pa smatra povabilo, naj bo zaradi svoje preteklosti skupaj z ostalimi repre-zentativci v času treningov in tekmovanja. Vendar pa mnogi mislijo, da je njegova izključitev opravičena. Bartali; 19. Nencini; 20. 8*‘ rozzi; 21. Monti; 22. Gr0SJf.! 35. Van Steenbergen; 39-Santi HO.20'20". Zadnji 74. V'" daurreta 1U.22'22”. VRSTNI RED NA LETEC$ CILJIH XIX. ETAPE: Videm: 1. Van Steenberž8®’ 2. Brasola: 3. Baroni. Vittorio Veneto: 1. Fornafa’ 2. Benedetti: 3. Pasotti 1-Ponte delle Alpi; 1. Va“ Steenbergen; 2. Brasola; 3. ” nedetti. Feltre: 1. Ponzini; 2. DefiM* pis 3. Albani. S. Martino di Castrozza: *' Wagtmans; 2. Volpi: 3. Vidau teta. SPLOŠNA OCENA ZA ht' TECE CILJE PO XIX. ETApI’ 1. Van Steenbergen 98 toč^; 2. Benedetti 41; 3. Albani 4. De Santi 29; 5. Grosso 6. Pettinati 20: 7. Soldani, C°£ vreur, Corrieri, Ponzini 18 1 la Molla se ne bo več bon' MIAMI, 10. — La Mott« J* sklenil, da se umakne z rins Pravi, da je zaslužil s*c01'jj milijon dolarjev in da bo vedel kaj pametnega počet'- . Svetovni prvak srednje ^ tegorije je postal 1. 1949. je premagal Francoza Cera® in je naslov izgubil po ® j letih, ko ga je premagal ■ Robinson, ki se je po tej nehal ukvarjati z boksom-ko je sedaj Randy Turpin * ni zmed bivših svetovnih vakov, ki je še aktiven. predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri lil® bar - Fuderer so sc končale li. Ima že 36 let, a se je vest- )) Odgovorni ureOmk STANISLAV RENKO - ^‘^»T'L°:»UUCA MONTECCHI M. «111. ^ - Telefon K«lika »3-80« ln 94-638 - Po4t.il NAROCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. fed. tjud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno U sss-zz zssrTzsz zrn*r s, ™ -«•» *a«**™ •»“ ™ - ,** *«■»» »»»* stolpca za vse »rstr oglasov po 35,- dtn. — Tlak* Tiskarski uvod ZTT - Podnitn Gorica IR. 8. pelltco 1-tI Tei. 3^-82 - Rokoolsl se n- vračajo. | ntje, Uubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 31-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani «06 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlska D. 7.°7j '