SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de octubre - 22. oktobra 2009 O SLOVENSKI IDENTITETI DRZAVA-CERKEV Naprej, kljub zapletom? DR. ANDREJ FINK. Stopamo v tedne, ko se spominjamo dvajsete obletnice dogodkov ob padcu berlinskega zidu. Vemo, da je dejansko padlo veliko več kot samo ostudna meja. S tem padcem sta tudi v Sloveniji začela padati ,,smešna krinka" in ,,opičji ob^r^^z", ki je bil desetletja ,,boginja svobode" pri nas (Župančič, Pesem mladine). S tem se je Slovenija ohranila in rešila, mora pa spet definirati svojo identiteto, ki je zbledela, ko so ji pod pretvezo ,,novega človeka" hoteli spremeniti obraz in dušo. Ta identiteta je ,,slovenska specifika", ki jo je potrebno znova priklicati na površje. Če bi spet segli po Župančiču, bi z njim (Naša beseda) lahko rekli: ,,Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes! Razpni se! Po razponu tvojih kril, bo meril narod čilost svojih sil ..." Pri evidentiranju te slovenske specifike se danes srečujemo z nemajhnimi zaprekami, ker stare in temne sile zavirajo vsak poskus prečiščenja in prevetritve še zatohlega ozračja. Ta balast nam še vedno ne dovoljuje vzleta. Padec berlinskega zidu in vsega, kar je z njim padlo, nam je omogočil zunanjo sprostitev in navzočnost ,,v posvetu narodov". Na področju duha pa bomo potrebovali še nekaj naporov, da Slovenci v 21. stoletju znova opredelimo vse tisto, kar je bilo stoletja bistveno za nas. Definirati moramo ,,bistveno slovenstvo". Vanj spada tisto in tiste vrednote, ki so slovenskemu človeku in družbi skozi stoletja dajale moč, da je kljub vsem preizkušnjam oživljen prišel do danes: Karantanija, pokristjanjenje, obred ustoličenja, obramba pred Turki, kmečki upori, Trubar in prva slovenska knjiga, Prešeren, blaženi škof Slomšek, pomlad narodov, literarne in pesniške stvaritve, tabori, katoliški shodi. Žal sta se naše identitete dotaknili katastrofi obeh vojn. Žal se je je dotaknilo tudi moderno barbarstvo komunizma, ki je po propadu pustilo za seboj pogorišče, ki ga s težavami obnavljamo. Prešeren je pod absolutizmom zapisal tudi kitico, ki bi jo morali najprej peti v naši himni in jo nekoč tudi bomo: ,,Komu najpred veselo zdravljico bratje č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere." Težave so priložnosti za ponotranjenje in razmislek o samem sebi ter o družbi, ki nas obdaja in v kateri se razvijamo, delujemo in ji pripadamo. Zavest in samozavest pa potrebuje vedenje o tem, kaj smo bili, kaj smo in kaj hočemo biti. Tudi v Sentjoštu V četrtek, 8. oktobra je Kulturno društvo Šentjošt v tamkajšnjem kulturnem domu organiziralo prijeten večer, ki je bil posvečen življenju in delu dr. Tineta Debeljaka. Šentjošt nad Horjulom ni bil izbran naključno, saj se je tam rodil Jože Žakelj, mož Debeljakove hčerke Jožejke, poleg njega pa v Argentini živi še veliko drugih domačinov. Zaradi tega se razne kulturne in druge skupine Slovencev iz Argentine v času obiska v Sloveniji redno ustavijo tudi v Šentjoštu. Navzoče sta v uvodu pozdravila Mojca Kucler Dolinar, bivša ministrica in poslanka Državnega zbora, in Boštjan Kocmur, predsednik društva Slovenija v svetu. V nadaljevanju je Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, predstavil vlogo dr. Tineta Debeljaka v prvih letih delovanja društva. Sledil je ogled dokumentarnega filma o življenju in delu dr. Tineta Debeljaka, ki ga je pripravil njegov vnuk Marko Vombergar. Debeljakov pravnuk Marjan Vombergar je izjemno doživeto povedal Pesem o solzi. Spomine na očeta, starega očeta in tasta so nato predstavilii^ hčerki Metka Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj ter Marko in Jure Vombergar. Na koncu je bila predstavljena razstava fotografij iz življenja dr. Tineta Debeljaka v Argentini in Slovenci v Argentini danes, ki jo je pripravil Marko Vombergar. fMBIOM EF EPECOf ta i^LLi ,,Vlada bo storila vse za to, da bodo odnosi med državo in verskimi skupnostmi iskreni in urejeni," je v začetku posveta predstavnikov verskih skupnosti zagotovil premier Borut Pahor. Prepričan je, da bo novi direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič svoje delo opravil vestno in so nekateri predsodki v zvezi z njegovim imenovanjem odveč. „Slovenija je odprta družba, v kateri se mora vsak posameznik počutiti svobodno in imeti pravico izkazati versko svobodo. Institucije, ki skrbijo za to, morajo imeti za to tudi možnosti in v kolikor je pri tem potrebno sodelovanje z državo, bo država svojo dolžnost tudi opravila," je ob posvetu v torek 6. okto- Aleš Gulič bra dejal Pahor. Med vsemi svobodami, ki jih uživamo, ima namreč po njegovih besedah tudi verska svoboda svoje mesto. Zato je „pomembno, da institucije, ki predstavljajo ljudi različnih verskih opredelitev, v dialogu z državo rešijo vsa strateška in praktična vprašanja". Po Pahorjevem mnenju so predsodki v zvezi z Guličem morda do neke mere celo koristni, ,,saj se želi Gulič dokazati kot nekdo, ki je vreden zaupanja in verodostojen na svojem delovnem mestu". Gulič po premierovih ocenah razume občutljivost problema in je zelo tenkočuten, kar bo ,,v kratkem presenetilo vse predstavnike verskih skupnosti". Dejansko pa je presenečenje bilo na mestu, ko je 2. septembra Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja za novega direktorja Urada za verske skupnosti izbrala Aleša Gu iča. V četrtek ga je nato dokončno potrditi še vlada. Tako se je končalo dolgotrajno izbiranje novega direktorja, ki se je zapletalo predvsem zaradi preverjanja ustreznosti prijavljenih. Marca so sicer dotedanjega direktorja Draga Ceparja imenovali za v.d.-ja za šest mesecev. Doba se je iztekla v petek 4. septembra. Komisija, ki so jo sestavljali Franc Tomažič, Mojca Cvelbar in Marjan Smrke, je na koncu izbirala med štirimi kandidati, ki so jih ocenili kot primerne: religiologom Gregorjem Lesja-kom, nekdanjo ministrico za visoko šolstvo Mojco Kucler Dolinar, Ceparjem in Guličem. Pomisleke ob Guličevem imenovanju so izjavili predstavniki vseh večjih verskih skupnosti. Razlog je jasen: Gulič se javno izjavlja za ateista. To je potrdil tudi po imenovanju v intervjuju za revijo Mag: - Katere veroizpovedi ste? - Nobene. Sem ateist, vendar se s tem nisem nikoli posebno ukvarjal ali opredeljeval. - Bog torej ne obstaja? - To pa je bolj zapleteno vprašanje. Najbrž obstaja za vse tiste, ki verujejo vanj. Sicer je pa Gulič bil vedno polemičen. Taka je tudi njegova zunanjost, saj rad uporablja majico Trboveljskega motorističnega kluba ,,Satan's Brothers"(Satanovi bratje). Za časa volilne kampanje za zadnje parlamentarne volitve smo naleteli tudi na sledeče vprašanje in odgovor: - Ste za legalizacijo marihuane ali prostitucije? - Za legalizacijo obojega. Ni čudno, da je v nedavnem razgovoru kardinal Rode izjavil: „Imenovanje Guliča je provokacija". Razumljivo je tudi nezaupanje do tega imenovanja, zlasti če upoštevamo, kakšni so bili drugi alternativni kandidati. V razmerju med Cerkvijo in vlado v Sloveniji se gotovo odpira novo obdobje. Zapletov ne bo manjkalo. A mi vemo, da „peklensko kraljestvo" ne bo zmagalo. (Glej še članek „Satanistična majica" na strani 2.) Pismo Napolitanu Predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarsko zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudi Pavšič in Drago Štoka, sta spričo predvidenega krčenja sredstev za manjšino v osnutku proračuna za leto 2010 pisala italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu in zaprosila za posredovanje. Pavšič in Štoka sta Napolitana v pismu prosila za posredovanje pri predsednikih obeh domov parlamenta ter pri predsedniku vlade Silviu Berlusconiju zaradi zaskrbljenosti manjšine glede predvidenega vladnega krčenje sredstev, ki jih slovenska manjšina prejema na podlagi zaščitnega zakona, so sporočili iz SKGZ in SSO. Dodala sta, da je v igri obstoj več kot tristo organizacij in društev, ki delujejo v okviru SKGZ in SSO in ki imata zato „veliko odgovornost do teh organizacij in do celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji". Italijanska vlada je v osnutku proračuna za leto 2010 vidno zmanjšala prispevke, ki jih je slovenska narodna skupnost v Italiji deležna iz zaščitnega zakona. Za prihodnje leto predvideva 4,06 milijona evrov, še slabše pa kaže za leti 2011 in 2012, ko je slovenski skupnosti namenjenih 3,12 milijona evrov letno. Letos je bilo manjšini namenjenih 5,13 milijona evrov. Samo štiri ure Tolikšna bo časovna razlika med Slovenijo in Argentino od te nedelje naprej. Evropa namreč premakne uro, Argentina pa se je odločila, da tega ne stori. To razliko bo treba upoštevati zlasti, kadar bomo po telefonu klicali sorodnike v domovini. Da ne bo preveč pozno, tudi zato, ker v Sloveniji ni navade da bi ,,vlek-li pozno v noč", kot pri nas, v Argentini. Čaka nas Rusija Slovenska nogometna reprezentanca je na zadnji tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010, ki bo v Južnoafriški republiki, v Serravalleju premagala San Marino s 3:0. Slovenija je kvalifikacijske nastope v skupini 3 končala na drugem mestu, tako da bo nastopila v dodatnih kvalifikacijah. Da bi osvojila prvo mesto in si zagotoviti mesto na SP, bi morali Poljaki premagati prvouvrščene Slovake, kar se pa ni zgodilo. Slovenska nogometna reprezentanca bo v dodatnih kvalifikacijah igrala z Rusijo. Tako je določil žreb na sedežu Mednarodne nogometne zveze v Zürichu. Prva tekma bo 14. novembra v Rusiji, povratna pa štiri dni pozneje v mariborskem Ljudskem vrtu. Ostale možne ekipe so bile Grčija, Francija in Portugalska. Slovenska nogometna reprezentanca je na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) napredovala na 49. mesto; pridobila je pet mest. Njen naslednji tekmec -Rusija - je s šestega zdrsnil na 12. mesto. ,,Od žreba nisem pričakoval nič posebnega. Rusija je v dveh tekmah nesporen favorit," je izjavil slovenski selektor Matjaž Kek. Vendar je po mnenju strokovnjakov Rusija še najboljša opcija. Upanje ostaja! Selektor Kek BERI DOMA POZNAJO NAŠO LITERATURO?............................2 KAJ DELAJO ROJAKI V BARILOCHAH?..................................3 IZ CARAPACHAYA V MONTEVIDEO .. 3 KAKO JE Z NAŠO TOČNOSTJO?.........4 Stran 2 22. oktobra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Po okrogli mizi TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) V eni izmed prejšnjih številk našega tednika smo že brali o okrogli mizi, pri kateri se je obravnaval položaj o slovensko-argentinski literaturi in kulturi. Prireditev je bila še v sklopu (že zaključenega) 24. festivala Vilenica. Ob koncu referatov, ko je prišla do besede tudi publika, je bilo možno spoznati, kaj in koliko je ta položaj znan v Sloveniji. Kako je ustvarjanje v slovenski besedi nastajalo, v kakšnih okoliščinah in s kakšnim namenom. Po eni strani so osebe, ki se ukvarjajo z načrtno analizo v Argentini živečih avtorjev in njih delih, ali določenih publikacij in to do take mere, da je skoraj nihče v Argentini ne more zaznati do take podrobnost. Po drugi strani pa so tudi osebe, ki ustvarjajo leposlovje, ki so že bile v Argentini, a še vedno stavijo zgornja vprašanja. Je res tako težko razumeti ali spoznati dejstva, da je slovenski besedni ustvarjalec prišel v Argentino, ne da bi (po)znal jezika, da je ustvarjal iz duhovne potrebe, za fizične pa je moral poprijeti za delo, za katerega se ni usposabljal? Če bi imeli pred seboj te odgovore, potem ne bi stavili vprašanj (ki v ustih nekaterih zvenijo kot očitek), zakaj slovenski literati v Argentini niso poskrbeli za večje poznanje slovenske literature med argentinsko literarno plejado, med argentinskimi bralci, v kastiljskem jeziku, v prevodih. Edina možnost - samozaložba - je bila takratnim revežem (v finančno-ekonomskem smislu) nedosegljiva. Če bi pa vedeli, da je že v času samostojne Slovenije ugleden slovenski pisatelj sam poskrbel za španski prevod svojega dela in ga s posredovanjem vrhunskega argentinskega pisatelja ponudil argentinski založbi, pa ga ta ni sprejela med svoje izdaje, potem bi jim bilo jasno, zakaj je tako težko prodreti na argentinski/španski založniški trg. Zato se vračam k začetni misli: je vedenje o položaju slovenskih pisateljev, pesnikov, dramatikov in drugih besednih ustvarjalcev v Argentini - celo med takimi v Sloveniji, za katere bi dejali, da so poučeni - res še tako „španska vas", tako revno, neresno in primitivno? Ali pa to sprašujejo zato, ker se jim nostalgično cedijo sline po štiristomilijonskem trgu, na katerega naj bi jim morali odpreti vrata rojaki na oni strani oceana? Nagibam se k prvi možnosti. Za drugo nimam dokazov. Je pa ne izključujem. GB Satanistična majica ALOJZ REBULA Ti, ob zadevi Gulič bi se jaz najraje samo zasmejal. A gre za to našo Slovenijo. Naj se takole predstavlja dvajseterici držav Združene Evrope? Ja, samo zasmejal bi se, ko bi stvar ne kazala na trend, provincialni trend, ki utegne napraviti iz Republike Slovenije kljub njenim štirim univerzam in akademiji nekakšen čudaški Liliput v Združeni Evropi. Vem, kako si predstavljaš predsednika neke verske komisije pri neki vladi v katoliški državi. To naj bi bil uglajen in izobražen gospod diplomatskega obnašanja, s spoštovanjem duhovnega dejavnika v človeku, posebej religije, človek intelektualne finese, razgledan po religiozni problematiki ^ Pa bo s papeškim nuncijem in drugimi diplomati imel opraviti ta Trboveljčan, ateist tipa Franc Leskošek, v konjsko figo povezanih las, oblečen v satanistično majico, mož proletarskega vedenja ^ Si moreš predstavljati na primer Guliča s Teološkim vestnikom v roki? Ali s kakšnim Ursom von Balthasarjem? Kar mene posebej prizadeva, je afront, ki si ga ta koalicija, ki je na volitvah komaj prevagala, upa privoščiti na račun religije, za katero se izjavlja več kot polovica Slovencev. Je to linija tistega NOB, na katerega se idejno naslanja? Partija je imela več političnega čuta kot njeni dediči. Takrat je politični komisar kdaj popeljal partizane pet na kor pri polnočnici, Titu so kdaj prisegli pri gorečih svečah v poljski kapelici, ob prihodu partizanov v Ljubljano so morali zvoniti zvonovi ^ Kmalu potem je prevladala volja, da bi v boju proti veri prekosili Sovje-te, in je dozorel sklep, da je treba vreči verouk iz šol, Teološko fakulteto z univerze in zažgati škofa ^ Vsekakor to ni linija Boruta Pahorja. Po vsem, kar je govoril pred volitvam, ne more biti, če je kaj moža v njem ...To je tribut kapitalu, s katerim je v nenaravni koaliciji. Gulič mu je bil vsiljen. Dovolj je mehak, da se je vdal. Pa toliko politik, da je pohitel krpat razbite lonce v Rim ^ Papež ga ni sprejel, kakor ni sprejel Berlusconi-ja, ko je hotel pri njem pokrpati neke drugačne razbitine. A kaj bi revež mogel reči papežu? Da Gulič ne bo spremenil odnosov med državo in Cerkvijo? Papež bi mu lahko rekel: ,,Zakaj ste potem dali Guliča namesto vzornega dr. Čeparja, ko so vsi člani komisije bili za to, da ostane, vsi, s predstavnikom muslimanov vred?" Kaj naj bi odgovoril Borut Pahor? Morda: „Svetost, z idejami se je lažje bosti kot s kapitalom. Sem namreč v koaliciji s kapitalom." (Po Družini) Podarili delovne zvezke Slovenske založbe so v sodelovanju s škofijsko Karitas Ljubljana letos že peto leto zapored izvedele akcijo, v kateri so družinam s pet ali več otroki podarile delovne zvezke v skupni vrednosti 36.208 +. Leta 2005 so pomoč namenili 34-im družinam, leta 2006 134-im, leta 2007 166-im, leta 2008 209-im, letos pa kar 306-im družinam. V družinah, ki so letos prejele pomoč, je bilo skupaj 1.751 otrok: 930 osnovnošolcev (53 %), 461 dijakov in študentov (26 %) ter 360 predšolskih (21 %). Pomoč so razdelili družinam po vsej Sloveniji. Delovne zvezke je podarilo naslednjih sedem založb: Ataja, Debora, Didakta, i2, Modrijan, Založba Rokus, Klett in Založba Tangram. Akcijo sta podprli tudi podjetji Jampak in založba Družina. Prvo je podarilo kartonsko embalažo, slednja pa je omogočila, da so njihove prostore tri tedne uporabljali za potrebe pomožne knjigarne. Sodelavci škofijske Karitas Ljubljana so ob eni zaposleni osebi in štirih prostovoljcih za opravljeno delo porabili 246 delovnih ur. Karitas Ljubljana je zagotovila tudi sredstva za poštnino, prevoze ter telefonske in druge pisarniške stroške. Medije je o začetku akcije obvestil Tiskovni urad SŠK. Tiskovne konference, ki jo je ob začetku akcije organizirala Slovenska Karitas, sta se udeležila samo predstavnika STA in založbe Družina, ostali so bili prezaposleni z evropskimi volitvami in spremljajočimi aferami. Radio Ognjišče je poslušalce z akcijo seznanil v okviru oddaje Karitas in v polurnem pogovoru v jutranjem programu. Ker se ne more pričakovati, da bo Vlada RS v bližnji prihodnosti šolarjem zagotovila brezplačne delovne zvezke, so se na škofijski Karitas Ljubljana že začeli pripravljati na akcijo, ki bo prihodnje leto ponovno stekla. Višina donacij sodelujočih založb je dosegla zgornjo mejo, zato bodo v prihodnje v posamezni družini morali poleg števila vzdrževanih otrok upoštevati tudi socialno stanje - višino povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. O tem se bodo na osnovi podatkov letošnje akcije pogovorili z donatorji. Izšla biografija Alojza Rebule Pri tržaški založbi Mladika je pravkar izšla knjiga Alojz Rebula - Biografija v slikah / Biografia per im-magini. Zajetno delo je uredila Alice Zen. Dvojezična fotografska biografija na 340 straneh izčrpno pripoveduje o življenju in delu pisatelja, profesorja in misleca, letos petinosemdeset-letnika Alojza Rebule. V prvem delu knjige so zbrana pričevanja 26 Rebulovih prijateljev, znancev in učencev, tako Slovencev kot Italijanov, ki v obliki eseja, osebnega spomina ali refleksije osvetljujejo različne aspekte Rebulovega življenja in njegovega literarnega ustvarjanja. V drugem delu monografije o Rebulovem življenju in delu pripoveduje več kot ^sto črno-belih fotografij: o rojstvu v mali kraški vasici Šempolaj, njegovi družini, otroštvu, šolanju, prijateljevanjih, zakonu s pisateljico Zoro Tavčarjevo, poučevanju na slovenskih šolah v Trstu, potovanjih, knjižnih izdajah, nagradah in priznanjih. Najstarejša fotografija iz leta 1930 je družinski portret, zadnja je bila posneta marca letos, ko je pisatelj prejel častni doktorat Univerze na Primorskem. Knjigo dopolnjuje kronološki pregled življenja in dela Alojza Rebule, biografski pregled piscev prispevkov in ilustrirana bibliografija Rebulovih monografskih del. Ob uredničinem uvodu sta spremno besedo h knjigi napisala kardinal Franc Rode ter književnik in slovenist Miran Košuta. Mnogo nas je, ki pozorno sledimo razvoju argentinske politike. To delamo z ljubeznijo a zaskrbljeno in nemalokrat nas prevzame obup, ko gledamo prihodnost in način, kako se zapravljajo možnosti in kako napredujejo sile, ki jim ni mar javna blaginja temveč le osebni in ozki skupinski interesi. Udar na udar in brez odmora ^ je pela stara partizanska pesem. Gotovo je bivši predsednik Nestor Kirchner ne pozna, a dela natanko po tem besedilu. Človek skoraj ne more verjeti s kakšno lahkoto prodira s svojimi načrti, da bi si zagotovil nadaljnjo neomajno oblast. Videli smo, kako je dosegel, da mu je parlament potrdil zakon o avdiovizua nih medijih. Pretekli teden je na enak način dosegel potrditev zakona o proračunu za prihodnje leto. Bistvo tega proračuna je, da ohranja vse prvine vladne politike: polaga v roke zvezni vladi skoraj absolutno oblast; namenja ogromne vsote za prosto uporabo vladnih organov, krči pa pravice in zlasti sredstva, s katerimi lahko razpolagajo province. S tem imata zakonca Kirchner še naprej v rokah najmočnejše vajeti političnega postrojevanja: denar. Čudno je, da so province v to pristale tako pohlevno; na nek način so si položile okoli vratu vrv, ki jo zvezna vlada lahko zadrgne kadar se ji ljubi, in jih prisili v nadaljnjo poslušnost. ^ kladiva pesem naj doni. Tukaj se seveda ne ustavi ofenziva zakoncev. Vlada ima že pripravljen osnutek o reformi političnega sistema. Kako žalostno: dolga leta je narod zahteval, da naj se spremeni vrsta postavk, povezanih z volitvami. Zlasti bolj prozorno izbiro kandidatov. Sedaj je vlada pripravila te spremembe - po meri bivšega predsednika, ki bo (kot kaže) leta 2011predsedniški kandidat. Dokončno besedilo še ni znano, a se govori, da bodo notranje volitve po vzorcu ameriških primarnih volitev. Tudi naj bi (po ameriškem vzorcu), stranke imele močno besedo (delegate) pri imenovanju predsedniškega kandidata. In zlasti (to najbolj zanima Kirchnerja) na notranjih volitvah poraženi kandidat se potem ne bi smel predstaviti na čelu kake druge liste. Kirchner je očividno odločen, da še naprej koristi strukturo peronizma in se namerava po njej vrniti na predsedniški prestol. Da bo vladni osnutek potrjen ni nobenega dvoma več, če gledamo dosedanje glasovanje v parlamentu. Bistveno vprašanje po tem bo le, ali bo opozicija zmožna nekega skupnega močnega nastopa, ali se bo razblinila v notranjih sporih in s tem prepustila prostor kirch-nerizmu. Kot so pokazale junijske volitve, kljub vsemu pritisku in lažnim kandidaturam, vlada nima dosti več kot tretjino glasov. In ne bi rekli, da vladni ugled raste. Le od opozicije bo torej odvisno, kako se bo razvijala ta zgodba prihodnji dve leti. Hej, brigade, hitite ... No, brigade ravno ne, a ,,piketi" so zadnje čase precej udarni. Tako daleč je prišlo, da je morala združena politična srenja (najprej opozicija, in po nekaj dneh tudi vlada) obsoditi izbruhe nestrpnosti. Zlasti bi navedli dva primera: nadlegovanje ameriške veleposlanice (Vilma Socorro Martinez), ki je izgredniki niso pustili predavati na predvidenem kraju v Mendozi; in pa napad na predsednika radikalne stranke v provinci Jujuy. Veleposlanici se je potem oprostila predsednica Cris-tina Kirchner, češ, da ,,nik-jer ne manjka nestrp-nežev". Zadeva v Jujuyu pa je bolj zanimiva. Skupino piketerov vodi neka Milag-ros Sala, ki mesečno dobi od zvezne vlade 8 milijonov pesov, da jih brez nadzorstva in po mili volji razdeli med ,,svojo četo". Nevarno je, da Sala nadzoruje neke vrste vzporedni provincijski vladi, zvesto po navodilih kirchnerizma in zvezne vlade. Srhljivo pa je, da je takih primerov gotovo nešteto po vsej državi, pa zanje ne vemo. Ta je prišel na dan prav zaradi napada na Moralesa. S strani opozicije so padle kritike na zvezno vlado, češ, da s svojimi nastopi podpira in daje potuho takim izbruhom nasilja. ^ sovragove vrste so goste ^ a razpršene. (Danes lomimo same partizanske. Le zakaj?) Že prej smo omenili, da opozicija združuje dve tretjini argentinskega političnega telesa. Mirno bi se torej lahko zo-perstavila vladi. A bolj se razvija ta zgodba, bolj razbite so opozicijske vrste. Ni dovolj, da se radikali ne zedinijo glede stališča, ki naj bi ga zavzeli do podpredsednika Cobosa. Sedaj se je pojavila nova razpoka na desni strani. Bivši guverner province Buenos Aires in eden vodij upornega peronizma (Felipe Sola) je doslej korakal vzporedno s šefom avtonomne vlade prestolnega mesta (Mauri-cio Macri). Sedaj pa je že izjavil, da bi rad z njim tekmoval za predsedniško kandidaturo v peronizmu. To je pa skrajno nevarno, če bosta po novem volilnem zakonu (ki ga pripravlja vlada) skušala tekmovati s Kirchnerjem v isti stranki. Nujno je, da začne uporni peronizem organizirati lastno strukturo, kar je edina možnost uspešnega nastopa. Tega se dobro zaveda tudi Duhalde, ki že kaže nastope v tej smeri. slovenci v argentini Bariloche se oglašajo ... Pravijo, da kar ni bilo napisano, se z leti pozabi in je tako, kakor bi se nikoli ne zgodilo. Zato vsaj na kratko opišemo, kar se je zadnje mesece dogajalo med Slovenci v Bariločah. 80-LETNICE ČLANOV Zdaj je že postala kar tradicija med nami, da praznujemo 80-letnice naših rojakov. To je že res častitljiva starost. Nima ravno vsak te milosti, da kljub zdravstvenim težavam in sami starosti, še zmeraj prisostvuje društvenim dejavnostim in v kolikor je možno vsak na svoj način sodeluje. V teku zadnjega leta so dopolnili osemdeset let: Dinko Bertoncelj, Herman Bačer, Jožko Simčič, Eli Reven in Tone Kastelic. 16. maja smo se zbrali ob dobri večerji (asadu) ter nazdravili in počastili letošnje slavljence. Praznovanje 80. letnice: na sliki z desne Tone Kastelic, Dinko Bertoncelj in Jožko Simčič. SPOMINSKA PROSLAVA Mesec juniji, mesec žalostnih spominov. V nedeljo 14. junija smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je posebno daroval naš župnik Branko Jan v spomin na vse žrtve vojne, revolucije in komunizma. Po sveti maši smo se zbrali pred spominsko ploščo in ob molitvi položili venec v poklon vsem žrtvam. Nato je spominska akademija nadaljevala v glavni dvorani. Najmlajši učenci osnovne šole Jakoba Aljaža in otroškega vrtca so položili svečke pred križem simboličnega groba. Nato so učenci tečaja ABC po Slovensko recitirali ,,Spomin junakom" in ,,Zasuta usta" (France Balantič). Nadaljevali so učenci 7. razreda šole Jakoba Aljaža z recitacijo „Pomladna pesem 1944" (Ivan Hribovšek) in ,,Samo-govor deklice" (Ivan Hribovšek). Nato so vsi učenci slovenskega srednješolskega tečaja Dr. Vojka Arka ubrano in občutno podali skrbno zbrano in prirejeno besedilo, ki je ga. Zdenka Jan pripravila pod naslovom ,,Narod, ki se ne spominja svoje preteklosti, nima prihodnosti", ki je obenem bilo tudi geslo proslave. Spominsko akademijo je zaključil g. Ciril Mrkež z govorom (ki je bil že objavljen). PRAZNIK DRŽAVNOSTI 25. junija smo praznovali 18. obletnico samostojne države Slovenije na Paseo de las Colectividades skupaj s hrvaško skupnostjo, ki imajo zadnja leta slavje svoje samostojnosti isti dan kot Slovenci. Po dviganju zastav in petju himen obeh držav je Ivan Kočar v zbranih mislih podal opis slovenske zgodovine, pomen sedanje demokracije in samostojne Slovenije ter obrazložil razlog našega obstoja v Bariločah in delovanje društva v tem okviru. Po slovesnosti je bila skupna pogostitev v dvorani Tonček Pangerc, ki jo je organiziral SPD. OBČNI ZBOR Na rednem letnem občnem zboru 27. junija je bilo izvoljenih 5 novih odbornikov in dva namestnika. Predsednik, tajnica, blagajnik, knjižničarji in ravnatelji šol so podali svoje letno poročilo. Na prvi redni seji upravnega odbora je bil sestavljen sledeči Upravni odbor: predsednik, Matjaž Jerman; podpredsednik, Peter Drajzib-ner; tajnica, Klavdija Kambič; namestnica tajnice, Alenka Arnšek; blagajnik, Marjan Grohar; namestnik blagajnika, Ivan Kočar. Odborniki: Blaž Razinger, Marjan Mavrič, Milenka Razinger in Milan Magister ml. Namestnici odbornikov: Marta Malovrh Jerman in Veronika Razinger Grohar. Nadzorni odbor: Ciril Markež, Anica Arnšek Magister; ter namestnik Janez Drajzibner. PRAZNIK NARODNOSTI Prvi konec tedna v mesecu juliju je bila predvidena vsakoletna prireditev ,,Fiesta de las Colectividades argen-tino-europeas", ki je letos že obhajala 30. letnico. Glede na to, da je v tistem času bila visoka nevarnost okužbe s prašičjo gripo, je organizacijski odbor odločil, da se prireditev preložili na mesec avgust, ko naj bi nevarnost okužbe že pojenjala. Tako smo sodelovali pri tej prireditvi od 14. do 16. avgusta s svojo stojnico in plesno skupino. Dela za ta praznik je res veliko, med pripravo stojnice, peko peciv in kuhanje slovenskih domačih jedil, postrežbo v stojnici, razvažanjem vsega materiala, čiščenjem in nastopom plesalcev na odru je sodelovalo čez 85 ljudi. Tako je s skupnimi močmi tudi dobro uspela. GOSTOVANJE OKTETA SUHA Med 25. in 27. avgustom so gostovali v Bariločah Oktet Suha in Trio Lipusch iz Koroške. Po sprejemu na letališču so odšli na izlet proti vzhodu Bariloch, v stepski predel, kjer je bolj suho vreme in možnost ogleda naravnega amfiteatra reke Limay ter Valle Encantado (Začarana dolina) s svojimi značilnimi kameninami. Nato so odšli v hotel na kratek počitek pred srečanjem zvečer z rojaki in nastop Tria Lipusch v gostilni ,,Club de Caza y Pesca". Po izvrstni večerji je prišel na vrsto nastop Tria Lipusch in še nekaj pesmi 'za pukušino' Okteta Suha na predvečer njihovega koncerta. Pri večerji je bil prisoten tudi avstrijski častni konzul Peter Somweber, ki je tudi sam glasbenik zato se je kar pridružil Triu pri nastopu in jih spremljal. Nekateri so se navdušili in kar zaplesali ob tej glasbi. Večer se je zaključil pozno v noč. Naslednji dan sta Oktet in Trio skupaj s spremljevalci odšla na izlet po bariloški okolici (smučišče Catedral, razgledna točka Campanario in 'Circuito chico') pod vodstvom Milenke Razinger, ki je diplomirani turistični vodnik v Narodnem parku Nahuel Huapi. K sreči je Prizor plesa slovenske folklorne skupine na Fiesta de las colectividades argentino-europeas deževje parih tednov malo prenehalo, tako so vsaj za trenutke lahko videli naravne lepote bariloških hribov in jezer. Zvečer ob 21. uri je bil napovedan koncert v dvorani Univerze FASTA. Dvorana se je začela počasi polniti. Vsaj dvestotero občinstvo je neučakano pričakovalo začetek koncerta. Prof. Andrej Jan je pričel s predstavitvijo Okteta Suha in samega koncerta v španskem jeziku, saj več kot pol občinstva je bilo neslovenskega porekla. Prišli so skupaj s Slovenci uživati izvrstno izvedbo raznolikih pesmi ne glede na jezik izvedbe. Med koncertom se je na platnu prikazoval niz slik koroške pokrajine in znamenitosti. Občinstvo je vsako izvedbo pesmi nagradilo z močnim aplavzom. Spored koncerta Okteta Suha je vključeval koroške narodne pesmi v slovenskem in nemškem jeziku, ter tudi italijanske, ruske in hrvaške pesmi in negro spiritual. Med pavzo je nastopil še Trio Lipusch s pevko Alino Logar. V drugem delu koncerta je Oktet Suha kot novost prvič na enem koncertu izvedel argentinsko pesem ,,Dos Palomitas" s priredbo Anke Savelli Gaser. Kot dodatek si je občinstvo z močnim aplavzom izborilo še "N'mav čez izaro" in "Žabe". Na koncu se je predsednik SPD, Matjaž Jerman, še zahvalil za izvrsten nastop in podelil vsem nastopajočim spominček iz Bariloč. V imenu slovenske skupnosti je ga. Milena Arko izročila oktetu šopek rož. Ga. Arko se je po več kot petdeset leti v tistem trenutku ponovno srečala s sinom njene prijateljice iz Sel, kjer je prebivala nekaj let po izselitvi iz Slovenije, kraj, na katerega jo vežejo lepi Folklorna skupina „Maribor" v Montevideo Naša folklorna skupina Maribor, ki deluje v okviru Slovenskega doma v Carapachayu, je potovala v Montevideo, Urugvaj, od 10. do 12. oktobra. Tja smo šli na vabilo prekmurskega društva, ki je obhajal 74-letnico ustanovitve. Zahvaljujemo se Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je potovanje podprlo. Z ladjo smo se pripeljali v soboto opoldan v pristanišče v Montevideo, kjer so nas navdušeno čakal i predsednik društva, g. Juan Carlos Jantol in drugi predstavniki. Po kratkem klepetu smo šli v hotel v centru mesta kjer smo se nastanili. In že isti dan smo si začeli ogledovat zanimivosti: pristanišče in trg, veletrgovine, Punta Carretas, Carrasco, Buceo, itd. Naslednji dan so nas prišli iskat v hotel ter nas peljali v njihov ,,Dom" kjer so nas predstavili pred tamkajšnjo publiko. Najprej smo zapeli obe himni, potem smo pa predstavili plese treh pokrajin, in sicer belokranjske, po-rabske in gorenjske (vsaka s svojo nošo). Med vsakim plesom je zapel nekaj pesmi njihov zbor „Slovenija". Za konec smo jim podari i plaketo v spomin, oni nam pa razne spominčke iz tistih krajev. Za tem smo okusili zelo dobro kosilo, peli smo, plesali in se proti večeru odpravili nazaj v hotel. Naslednji dan smo si se malo ogledali mesto in odpotovali nazaj v Buenos Aires. Radi bi poudarili, da smo bili deležni iskrene gostoljubnosti in prijaznosti iz strani prekmurskih rojakov. Obljubili so nam, da jih bo vsaj nekaj prišlo na našo 15-letnico, v soboto 28. novembra letos, v slovenskem domu v Kara-pačaju. Upamo, da bomo lahko še kdaj šli na obisk in se tako luštno imeli kot sedaj! Marjana Pirc Prekmurci na internetu Slovensko prekmursko društvo v Montevideo je ob svoji 74. obletnici pripravilo novo stičišče, kjer opisuje zgodovino njihovih prednikov in seznani obiskovalce z vsem delom, ki je bilo vloženo za ohranitev ljubezni do slovenske domovine, tam preko oceana. Naslov je www.eslovenia.web.officelive.com. Obiščite ga in spoznali boste njihov trud! mladostni spomini. V imenu Okteta Suha in Tria Lipusch je prevzel besedo Pavel Olip in se zahvalil za sprejem in Oktet Suha v Valle Encantado organiziranost njihovega gostovanja v Bariločah in podelil darila raznim članom odbora SPD in predstavnikom slovenskih šol v Bariločah ter prof. Andreju Janu, ki je prevedel v španščino program in pripravil povezavo koncerta. Po koncertu, skoraj ob polnoči, smo skupaj z oktetom, triom in spremljevalci odšli na večerjo. Naslednje jutro so si gostje ogledali mestno središče in znamenitosti. Po kosilu so jih poslovili na letališču naš predsednik Matjaž Jerman in podpredsednik Peter Drajzibner z obljubo, da se še vrnejo, če bo le možnost. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA Predavanje dr. Nadislave Laharnar Zveza slovenskih mater in žena se je zbrala 8 oktobra na svojem rednem sestanku v Slovenski hiši. Povabljena je bila predavateljica dr. Nadislava Laharnar, da je podala svoja razmišljanja o škofu A. M. Slomšku. Govorila je o Slomšku kot pisatelju, narodnjaku in predvsem duhovniku. Osvetlila je pojem veselja, ki ga prinašajo Slomškove pesmi prežete z veliko ljubeznijo do doma, na kraj kjer bivamo ter tudi nas spominjajo na našo večno domovino (Preljubo veselje; V nebesih sem doma). Opisala je zgodovinsko dobo pred Slomškom, od naseljevanja Slovanov, do „pomladi narodov", ko se je prebudila narodna zavest, čas Prešerna, Čopa, idr. Poudarila je vlogo duhovščine skozi stoletja. Katoliški duhovniki so bili prvi in najvažnejši narodni buditelji, vzgojitelji ter učitelji slovenskega kmečkega ljudstva v lastnem jeziku. Koliko pametnih in resničnih ugotovitev ter lepih spodbudnih in poučnih misli smo slišale! Nato je predsednica zveze ga. Pavlina Dobovškova s prisrčnim voščilom čestitala ge. predavateljici ob njeni 90-letnici. Neverjetno se nam zdi in občudovanja vredno, vse kar je dr. Laharnarjeva doživela in dosegla na svoji pestri življenjski poti. Rojena je bila 6. 10. 1919 v Marktgriffenu, pri Velikovcu v Avstriji. Ljudsko šolo opravila v Slovenj Gradcu. Leta 1938 je maturirala na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1943 je diplomirala iz klasične filologije na Ljubljanski univerzi. Od l. 1944-47 - profesorica na slovenski Gimnaziji in Liceju v Gorici. 29. marca 1948 prispela kot D.P. z ladjo Santa Cruz kot begunka v Argentino. Od leta 1949-1956 je službovala v Formozi. Leta 1956 opravila učiteljišče (Maestra Normal Nacional) na Escuela Normal v Resistencia — Chaco in tudi prejela argentinsko državljanstvo. Preselila se je nato v provinco Catamarca kjer je l. 1960 diplomirala kot profesorica angleščine na Profesorado de Catamarca. Od l. 1962-1980 delovala v Concepcion del Uruguay, poučevala je latinščino, grščino in angleščino na srednji, višji in univerzitetni ravni. Njena ukaželjnost jo je privedla do vpisa na Universi-dad del Salvador v Buenos Airesu, kjer je l. 2000 prejela diplomo Licenciada en Lengua Inglesa. Višek njenega izobraževanja pa je dosegla l. 2007, ko je doktorirala na filozofski fakulteti prav iste univerze Salvador. Njena doktorska disertacija (Tesis) je napisana v angleščini na temo THE EUROPEAN UNION, - UNITY IN DIVERSITY. Sedaj stanuje kot upokojenka v Buenos Airesu. Dr. Nadislavi Laharnar čestitamo in se ji zahvaljujemo za sodelovanje pri Zvezi mater in žena. Vsem bralcem pa ostaja kot zgled vztrajnega dela, požrtvovalne in neuklonljive volje ter samozavestne predanosti poklicu. Prijateljice ZSMZ KOROŠKA Praznik slovenstva" 20. obletnica zasebne dvojezične Mohorjeve ljudske šole je "tudi praznik slovenstva, saj se tudi skozi šolo čutimo kot skupen narod," je v Celovcu poudaril minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Prvo dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, ki je pomembna posrednica kulture, je v 20 letih obiskovalo 330 otrok. Kot je v svojem nagovoru slikovito opisala ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Marica Hartmann, se je 11. septembra 1989 ,,rodil otrok", ki je bil za mnoge nenavaden, saj so mu bile okoliščine nenaklonjene in celo v lastni družini, torej med slovensko manjšino, je vladalo nezaupanje. Toda ,,otrok je bil jeklen, hotel je živeti in preživeti. Danes je tu, neomajen, s ponosom ga lahko gledamo", je še dejala ravnateljica. Nastanek prve dvojezične ljudske šole v glavnem mestu avstrijske Koroške je dejansko bil povezan z izrazitimi težavami. Zakon o manjšinskem šolstvu na avstrijskem Koroškem iz leta 1945 namreč ni zajel Celovca. Oblasti so zavrnile vse prošnje staršev za dvojezično ljudsko šolo, prva štiri šolska leta torej. Naposled se je skupina staršev obrnila na celovško Mohorjevo družbo (MD). Ta se je od podpori Narodnega sveta koroških Slovencev odločila kot cerkvena ustanova odpreti zasebno cerkveno ljudsko šolo. Deželne oblasti so tudi temu ostro nasprotovale in hotele ustanovitev zasebne šole prepovedati. Kot je na današnjem slavju dejal direktor MD Anton Koren, je bilo srečno naključje, da so s prepovedjo zamudile zakoniti rok za en dan. Avstrijsko ministrstvo za šolstvo je zato dovolilo šolski poizkus z dodatnim obveznim predmetom slovenščine na vseh štirih stopnjah, ki velja še danes. V zasebno Mohorjevo ljudsko šolo je bilo v prvem šolskem letu v treh razredih vpisanih 43 otrok, kar je dokazalo potrebo po dvojezični ljudski šoli v Celovcu. To je po Korenovem prepričanju vplivalo tudi na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, ki je po pritožbi skupine staršev ugodilo zahtevi po ustanovitvi javne dvojezične ljudske šole v glavnem mestu avstrijske Koroške. Vrata je odprla dve leti kasneje, leta 1991. Danes je v Celovcu za dvojezični pouk prijavljenih skoraj 200 otrok, od tega jih je v tem šolskem letu 85 obiskuje Mohorjevo ljudsko šolo. V njej poteka pouk menjaje en dan v slovenščini, drug dan v nemščini, kar otrokom zagotavlja neposreden in obvezen stik z jezikom. Otroci, tudi tisti brez predhodnega znanja, Mohorjevo ljudsko šolo zapuščajo z dobrim znanjem slovenščine, je poudaril Koren. Ob tem je prepričan, da ljudska šola že 20 let uresničuje oporoko Antona Martina Slomška, ki je bil leta 1851 med ustanovitelji MD. Mohorjeva ljudska šola pa ni samo učno središče, temveč tudi posrednica kulture. V 20 letih so imeli 168 gostovanj odrskih umetnosti, od tega 74 lutkovnih predstav v slovenskem jeziku ter 53 gledaliških predstav v nemškem, 43 pa v slovenskem jeziku. Poleg tega je imel šolski zbor 302 gostovanji. Na šoli se je učijo 330 otrok, že 13 let pa je partnersko povezana z OŠ Janka Glazarja iz Ruš pri Mariboru. Smole, tretji del Urednik Smoletovega zbranega dela Goran Schmidt je na novinarski konferenci predstavil 2. in 3. knjigo, ki zajema Dramske spise. V 2. knjigi je objavljena Smoletova najbolj znana drama Antigona, ki jo spremlja vrsta zapisov. Antigona je zdaj doživela 9. natis, ki ima pod Schmidtovim uredništvom nekaj novosti. Schmidt je zbrane opomnil, kako da je bila Smoletova Antigona pogosto interpretirana kot literarni odmev na povojne likvidacije domobrancev. Sam se s tem pogledom na dramo, ki jo je Smole napisal leta 1959, ne strinja. Meni, da je Antigona drama o etičnih vprašanjih, sam dramatik pa je o njej dejal, da je ,,Antigona tisto, kar vsak zase ve, da bi moral biti". K besedi se je javil tudi Smoletov sodobnik Janko Kos. Sam je za povojne poboje izvedel leta 1975, ko je bil objavljen intervju z Edvardom Kocbekom. Kos je glede povezave med Smoletovo dramo in povojnimi likvidacijami domobrancev dejal, da mu ,,ta plat ni popolnoma jasna". Smole namreč ni prihajal iz družine, ki bi sodila v politični vrh ter bi posedovala tovrstne podatke. Toda ko je Kos Smoletovo dramo prvič bral leta 1960, ga je obhajal tesnoben občutek, ki ga gre pripisovati namigom o medvojnih nasprotjih. Tretja knjiga Smoletovih zbranih del je posvečena Krstu pri Savici, drami, ki, tako Schmidt, je zaradi velike odmevnosti Antigone vedno stala nekoliko v ozadju. Če sta za Antigono značilna upornost in vitalizem, Krst pri Savici določata obup in resignacija. Toda ta dvojnost za Smoleta ni nenavadna, saj je bil človek hitro menjujočih razpoloženj. druzina in druzba Točnost g. joze razmišlja Praznovanja Danes sem bila z nekom dogovorjena za obisk. Sam se je želel o nečem pogovoriti. Pa sem ga čakala zaman in tudi ni bilo nobenega opravičila. Priznati moram, da se mi podobne stvari zelo redko dogajajo, vsakokrat pa ob tem razmišljam, kako različni smo ljudje glede točnosti. Zdi se mi, da je točnost v življenju zelo pomembna stvar. Biti točen pomeni drugega človeka, s katerim si dogovorjen, vzeti resno. Pogosto ne moreš ničesar storiti, si pa lahko v odnosu do drugega človeka korekten, spoštljiv in to je lahko zelo veliko. Včasih se res zgodi, da ne moreš priti točno, da te kaj zadrži. Dandanes, ko ima skoraj vsak človek s seboj mobilni telefon, to ne bi smelo biti problem. Pokličeš in se opravičiš za zamudo. Opravičilo je veliko vredno. Poznam ljudi, ki ne znajo biti nikoli točni. Nekateri so že od doma navajeni tako. Prav zanima me, ali kdaj o tej svoji navadi, ki res ni ravno lepa, sploh razmišljajo. Res pa je, da se človek celo življenje uči in tudi točnosti se lahko učiš še kot star človek. Le poskusiti in vztrajati je treba. Pa veliko sreče pri tem učenju! Metka Klevišar Spominjajo nas na praznovanja vseh različnih praznikov: osebnih, družinskih, verskih in narodnih. Rečeno je, da ne smemo nobenih pozabiti. Nasprotno! Moramo se jih spominjati, moramo jih slovesno obhajati, ker nas spominjajo na velike in važne reči. Velik pomen ima na primer rojstni dan vsakega izmed nas. Je dokaz, da je Bog ponovno posegel v zgodovino človeštva. Svojo očetovsko ljubezen je razlil na svoje otroke. In samo On ve, kaj bo v prihodnosti vsak izmed nas. Spominjajmo se te dobrote in olepšajmo Njegovo stvarstvo. Velike važnosti in pomena imajo družinski prazniki, poroke, rojstva in smrti. Ne pozabimo nobenega od njih. Če smo daleč od domačih, mislimo nanje, molimo za vse in se jih spominjamo, na primer s pismom. Ne pozabimo na krvne vezi, ki so najmočnejše v naravnem redu. In verska praznovanja, ki nas spominjajo in povezujejo s troedinim Bogom, z Marijo in svetniki, ki nam pomagajo s svojo priprošnjo. Kaj bi bilo z nami, brez spomina nanje, si sploh ne moremo predstavljati. Kdo bi nas navduševal, nas tolažil in bodril. Če so zmogli oni, zakaj ne bi še mi? In še potrebna in koristna narodna praznovanja. Sam Bog hoče, da smo Slovenci, da ljubimo naš narod in našo državo. Veliki so naši predniki, ki so ogromno naredili za narod. Bolj ko se jih spominjamo, bolj je opravljeno delo - hvaležnosti, ki smo jim jo dolžni. Njihov zgled nas spodbuja, da delamo naprej. Najbolj priljubljene že tretje leto je slovenska Reader's Digest izvedla javno raziskavo mnenja o zaupanja vrednih blagovnih znamkah. Nagrade je podelila na slavju, ki je tokrat bil v Grand Hotelu Union. Nagrado TRUSTED BRAND so letos podelili tretjič. Reader's Digest raziskavo po vsej Evropi izvaja že devet let, v Sloveniji pa so jo tokrat izvedli tretjič, so sporočili iz Založbe Mladinske knjige. Vprašalnik ostaja vsa leta enak, saj tako omogoča primerjave, kako se spreminja zaupanje potrošnikov do določenih blagovnih znamk. Raziskava omogoča tudi medkulturne primerjave, saj je 20 skupin izdelkov skupnih vseh sodelujočim državam, preostale pa so izbrane lokalno. Trusted Brand je sicer ena največjih evropskih raziskav o odnosu potrošnikov do izdelkov in storitev za široko potrošnjo, ki poteka že v 15 državah. V Sloveniji jo je izvedel inštitut za raziskavo medijev Mediana, in sicer na vzorcu 9 5 1 potrošnikov. Ključni namen raziskave je odkriti, katerim blagovnim znamkam evropski potrošniki najbolj zaupajo in kako ocenjujejo znamke po posameznih kategorijah izdelkov. Pri ocenjevanju izdelkov in storitev sta najbolj pomembna dva kriterija - kakovost in osebna izkušnja potrošnikov. V Sloveniji so najbolj priljubljene blagovne znamke tako izvajalci raziskave iskali v 39 kategorijah izdelkov. Med avtomobili je zmagala blagovna znamka Renault, med gospodinjskimi stroji Gorenje, med ponudniki mobilne telefonije Mobitel, med ponudniki telekomunikacijskih storitev Telekom Slovenija, med bankami Nova ljubljanska banka in med zavarovalnicami Zavarovalnica Triglav. Med turističnimi agencijami je pri slovenskih potrošnikih najbolj priljubljena znamka Kompas, med nakupovalnimi centri Mercator, med TV postajami Pop TV, med ponudniki internetnih storitev Siol, med protibolečin-skimi tabletami Lekadol, med negovalno kozmetiko Nivea, med pralnimi praški Ariel, med čokoladnimi izdelki in sladkarijami Mi ka, med ustekleničenimi vodami Zala, med znamkami kave Barcaffe in med pivi Laško pivo. Fotografija pa je za nas še posebej zanimiva, saj na njej lahko vidimo (na desni) našega argentinskega rojaka Danija Škraba, ob podelitvi nagrade najpomembnejši TV oddaji 24 ur. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti POD NAPOLEONOVIM ORLOM Ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, ki jo obeležujemo letos, so v Narodnem muzeju Slovenije v prostorih na Metelkovi pripravili razstavo Pod Napoleonovim orlom. Prikazane so vse tri francoske zasedbe, glavni poudarek razstave pa je na predstavitvi Ilirskih provinc -štiriletnega francoskega "medvladja". BREZPOSELNOST BLIZU 10 ODSTOTKOV Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je avgusta znašala 9,4 odstotka, kar je enako kot julija. Število delovno aktivnih prebivalcev se je znižalo za približno 2200 na 853.460. Registriranih je bilo 88.106 brezposelnih oseb. BOJ PROTI REVSČINI 17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini. V Sloveniji je lani pod pragom revščine živelo 12,3 odstotka ljudi, kar je 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 495 evrov na 545 evrov, so sporočili z državnega statističnega urada. PTICA SE JE VRNILA DOMOV Vladno letalo falcon je pristalo na brniškem letališču. Po skoraj dvomesečnem servisu, ki ga je v Baslu opravilo švicarsko podjetje Jet Aviation, se bodo nadaljevala pogajanja s ponudniki za najem letala. Takrat bo ministrstvo za obrambo predstavilo tudi ceno in ostale informacije v zvezi s servisom letala. PASJE ŽIVLJENJE?! Maribor je bogatejši za novo zavetišče za male živali, ki ga je dočakal po več kot 21 letih težav z iskanjem primerne lokacije. Mestna občina je v projekt vložila 1,2 milijona evrov, od tega skoraj 400.000 evrov v obliki zemljišča na Teznem. Koncesija za upravljanje je v rokah Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. po svetu KOSOVSKA-MAKEDONSKA MEJA Po parlamentu v Prištini je sporazum o določitvi kosovsko-makedonske meje ratificiral tudi parlament v Skopju. Gre za sporazum, po katerem bo približno dva tisoč 500 hektarov spornega ozemlja prišlo pod Makedonijo. Območje je namreč po prihodu mednarodne uprave na Kosovo leta 1999 ostalo nedefinirano. Še danes to območje nadzira okoli tisoč ameriških pripadnikov mirovnih sil na Kosovu - Kfor. Sporazum sta državi dosegli po več mesecih pogajanj. EVROPSKA UNIJA Nova pogodba Evropske unije bo po najbolj optimističnih napovedih uveljavljena do konca leta. Med zadnjimi članicami, ki so jo ratificirale, sta bili Poljska in Irska. Poljski predsednik Lech Kaczynski jo je podpisal prejšnjo soboto, irska predsednica Mary McAlee^se pa minuli četrtek. Evropske oči so sedaj uprte v Češko. Tamkajšnje ustavno sodišče znova presoja skladnost Lizbonske pogodbe z ustavo. Kljub tej negotovosti pa se je boj za nove položaje, ki jih prinaša nova pogodba, že začel. Najbolj vroč je stolček predsednika Unije. Kandidatov je vsaj pet. Med njimi nizozemski premier Balkenende, luksemburški premier Juncker in nekdanji španski premier Gonzales. Največ podpore pa ima Tony Blair. Irska ga je podprla uradno, naklonjena sta mu tudi francoski predsednik in nemška kanclerka. Vendar mu niso naklonjeni vsi. Še vedno ni pozabljeno, da je kot britanski premier pri vojni v Iraku podprl Washington in ne Bruslja. Poleg tega je sporno, da Velika Britanija ni ne članica evro območja ne del schengna. GRČIJA Grški parlament je izglasoval zaupnico novi, socialistični vladi premiera Georgeja Papandreuja. Po predčasnih volitvah v začetku meseca je dotlej vladajoča konservativna stranka Nova demokracija doživela hud poraz, zaradi česar je že odstopil predsednik stranke Kostas Karamanlis. Novi premier je napovedal, da bo ena prvih nalog njegove vlade krčenje izdatkov, da bi zmanjšali velik državni primanjkljaj. Ob obljubah kombinacije zmanjšanja stroškov in ukrepov za boj proti krizi, je Papandreu poudaril tudi potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja evropskih partnerjev in mednarodnih trgov do njihove države. VOJNI ZLOČINI Sojenje nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžicu se bo začelo 26. oktobra. Na haaškem sodišču so pred dnevi zavrnili pritožbo, da zoper njega umaknejo vse obtožbe o vojnih zločinih. Prav tako niso ugodili njegovi prošnji o prestavitvi sojenja za deset mesecev, da bi se tako na proces lahko SLOVENCI V ARGENTINI 13. OBČNI ZBOR DRUSTVA SLOVENCEV Bil je v nedeljo 25. oktobra po slov. maši v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Udeležilo se ga je 75 članov, po pooblastilu je pa bilo zastopanih 50 članov. Občni zbor je začel in ga vodil društveni predsednik Lojze Horvat. (...) Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Predsednik Lojze Horvat je omenjal zlasti delo Mladinskega in Socialnega odseka, akcijo za pridobivanje novih članov, ter delo za pridobitev pravne osebnosti za društvo. Povedal je dalje, da je knjiga o Slovencih v španščini v pripravi. Med društvenimi prireditvami je zlasti omenjal spominsko proslavo, ki so jo letos pripravili člani Mladinskega odseka. Člane DS je zatem obvestil, da je društveni odbor v smislu pooblastila spremenil društvena pravila, kolikor je bilo potrebno v zvezi z akcijo za pridobitev pravne osebnosti. Po teh spremembah se med drugim Društvo Slovencev v španščini imenuje Sociedad Eslovenia Unida, t. j. „Društvo Združena Slovenija". (... ) OSEBNE NOVICE Poroki. Poročila sta se Jože Lukančič in gdč. Silva Godec. Mlademu paru sta bila za priči: nevesti njen oče Anton Godec, ženinu pa Jože Rupnik. Pred oltar sta topila tudi Jože Erjavec in gdč. Angela Pust. Za priči sta jima bila Franc Erjavec in Anton Jarc. Mladim parom ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini Adolfa Lebana in njegove žene ge. Jožefe roj. Kin so dobili hčerko Angelo Ireno, družino Jožefa Žirovnika in njegove žene ge. Julke roj. Fajdiga je razveselil sinček Marijan Ciril in v družini Karla Blazinšek in njegove življenjske družice I. roj. Medved je povečal družinsko srečo sinček Egidij Filip. Srečnim družinam naše čestitke. LANUS V družini Stanka Guzelja in njegove žene Albine roj. Jesenovec se je rodil sin. V družini Ludvika Šma ca in njegove žene Slavke roj. Mehle se pa je 24. okt. rodila hčerka. Srečnim staršem čestitamo. Svobodna Slovenija, 29. oktobra 1959 - št. 43 RESUMEN DE ESTA EDICION bolje pripravil. V desetih mesecih bi po svoji oceni pregledal več kot 938 tisoč strani dokumentov tožilstva ter se pogovoril s 161-imi pričami tožilstva in 175-imi pričami obrambe. Kot je znano, je zoper Karadžica vloženih enajst točk obtožnice, med drugim za genocid, vojne zločine in zločine zoper človečnost. Večina se navezuje na poboje leta 1995, ko so v Srebrenici ubili, po nekaterih podatkih, približno 8 tisoč ljudi, večinoma moških. NAPREDEK EU Evropska komisija je predstavila poročila o napredku držav na poti v Unijo. Širitveni proces so v zadnjem letu zaznamovale težave z Lizbonsko pogodbo, kriza in dvostranska vprašanja, največ kritik pa je spet na račun korupcije. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je predstavil poročila o napredku treh kandidatk za članstvo v Uniji (Hrvaške, Tujčije in Makedonije), treh prosilk za status kandidatke (Črne gore, Albanije in Islandije), dveh morebitnih kandidatk (Srbije in Bosne) ter Kosova. To ima še vedno poseben status, saj je samostojnost Kosova priznalo le 22 članic povezave. Kot je dejal Rehn, so iskali ravnovesje med strateško perspektivo širitve in pospeševanjem miru, svobode in demokracije, hkrati pa smo želeli krepiti integracijsko sposobnost EU. LA IDENTIDAD ESLOVENA En unas semanas habra pasado 20 anos de la ca^da del muro de Berl^n que significo la ca^da de algo mucho mas grande que simplemente un l^mite. Con este derrumbe tambien Eslovenia comenzo a redefinir la identidad, que estaba oprimida. Es necesario considerar los valores que le dieron a hombre y a la sociedad eslovena durante siglos la fuerza necesaria para, a pesar de las dificultades, continuar vivo hasta hoy. Los problemas son oportunidades para reflexionar sobre s^ mismo y el entorno que nos rodea, al que pertenecemos. La conciencia y la confianza para construir la identidad, requiere conocer lo que fuimos, somos y lo que queremos ser. (Pag. 1) IGLESIA-ESTADO Se ha realizado el encuentro entre el Gobierno esloveno y representantes de los distintos credos. La relacion se ha visto enturbiada por el nombramiento del nuevo Secretario de Cultos, Aleš Gulič, un profeso ateo y antiguo cr^tico de la Iglesia Catolica. (Pag. 1) IMPRESIONES En anteriores numeros nos hemos referido a la mesa redonda sobre la situacion de la literatura esloveno-argenti-na, en el 24° festival de Vilenica. A partir de las preguntas del publico fue posible saber en que medida es conocida dicha situacion en Eslovenia. En que circunstancias se realizaron las creaciones en lengua eslovena y con que propositos. ^Acaso es tan dif^cil comprender el hecho de que el artista literario, que llego a la Argentina sin conocer el castellano, creaba obras literarias por la necesidad del alma, ya que para el bienestar f^sico deb^a trabajar en algo, para lo que no ten^a formacion? Si pudiesen reflexionar y responder esta cuestion, no preguntar^an por que los literatos eslovenos en la Argentina no se preocuparon en dar a conocer la literatura eslovena entre los lectores argentinos, traduciendolas. La unica manera de editar un libro, era en autoediciones, lo cual era economicamente imposible en aquellos tiempos. Incluso en estos ultimos 20 anos, pese a ofrecimientos con recomendacion, no fue posible la publi-cacion de obras eslovenas en idioma espanol. (Pag. 2) NOTICIAS DE BARILOCHE Dicen los que saben, que si no hay registro escrito de lo hecho, nunca paso. En este numero va una s^ntesis de las actividades de los eslovenos en Bariloche. Una de las costumbres es festejar todos juntos los 80 anos de los socios y en el transcurso del ano los cumpleaneros fueron: Dinko Bertoncelj, Herman Bačer, Jožko Simčič, Eli Reven in Tone Kastelic. En junio recordaron a las v^ctimas del regimen comunista; el t^tulo que unio las diversas recordaciones fue "La nacion que no recuerda su pasado, no tiene futuro". El 25 de junio celebraron la independencia de Eslovenia en el paseo de las colectividades, junto con la colectividad croata. En agosto dijeron presente en la Fiesta de las colectividades argentino-europeas; tuvieron su puesto y bailaron - participaron mas de 85 personas. La ultima semana de agosto los visitaron los grupos Oktet Suha y Trio Lipusch de Koroška. (Pag. 3) FOLKLORE FOR EXPORT Gracias a la Oficina para los eslovenos por el mundo, el grupo folklorico Maribor (del centro esloveno de Carapac-hay) se presento en Uruguay del 10 al 12 de octubre. La invitacion provino desde la Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo que celebro los 74 anos, desde su fundacion. Su actual presidente, Juan Carlos Jantol y otros integrantes del centro los recibieron en el puerto de Montevideo. Con motivo del aniversario, el grupo Maribor preparo bailes de tres diferentes regiones de Eslovenia, cada uno con su correspondiente traje t^pico. (Pag. 3) INTERNET La Primera Sociedad Eslovena Transmurana preparo una sorpresa especial por su aniversario numero 74. Plasmaron on-line la historia de sus padres y abuelos. La direccion es: www.eslovenia.web.officelive.com. De diseno atractivo reu-ne todas las actividades que se realizaron y se continuan llevando a cabo con orgullo hacia la Madre Patria. El texto esta en idioma espanol. jFelicitaciones! (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Klavdija Kambič, Marjana Pirc in Terezka Prijatelj Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O