Poštnin« pavSalfrana. V Ljubljani, sreda 14. januv "-»a 1920, Nt pismene naročbe bret poiiljtte denarja se as moremo ozirati. Ve'ja v Ljubljani in po pošti: leto leto ... K 120--f#l leta .... 60--tetrt leta .... 30-za mesec . . . „ 10 - Novl naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračnnajo po porabljenem proštom In sicer 1 mm visok ter 55 mm liiok prostor za enkrat I K, za večkrat popnst Za inozemstvo celo leto . . . K ! pol leta. . . . „ četrt leta ... n za mesec . . . „ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -■ štev. 8. Teleion štev. 44. ........ Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. -■ ... Direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. LDU Beograd, 13. Presbiro ministrstva zunanjih del javlja uradno: Italijanski ministrski predsednik Nitti je po svojem povratku v Pariz povabil našega ministra za zunanje zadeve dr. Trumbiča na sestanek. Na tem sestanku naj bi se poizkusilo, ali obstoja možnost, da se Italija in Jugoslavija neposredno sporazumeta o vseh spornih vprašanjih. Za primer. da bi italijanski ministrski predsednik na tem sestanku z ministrom dr. Trumbičeni ponudil podlago, na kateri bi se porazgovori mogli začeti in eventualno uspešno dokončati, je kraljevska vlada, po možnosti vedno ustrezajoč željam svojih zaveznikov in tudi s svoje strani že-Icč. da se čimprei sklene trajen mir e njeriimi sosedi, poslala kr. delegaciji v Pariz navodila, naj začne po-razgovore, priporočila pa ji je. naj ostane v trajnih stikih z našimi zavezniki. M Italijanski ministrski predsednik Nitti se je nato dne 9. t. m. sestal z ministrom zunanjih stvar! dr. Trum-bičem. Pri tej priliki je podal svoje predloge o rešitvi jadranskega vprašanja, minister dr. Trumbič pa je predložil svoje protipredloge. Poraz-govori se nadaljujejo. Vrhovni svet je v soboto, dne 10. t. m. povabil kr. delegacijo k razpravi o jadranskem vprašanju. Te seje vrhovnega sveta so se udeležili zavezniški ministrski predsedniki Clemenceau, Llovd George in Nitti z osalimi člani zavezniških delegacij. Zastopnik Zedinjenih držav tej seji ni prisostvoval, ker njegova vlada ni ratificirala mirovne pogodbe. Kot zastopniki Jugoslavije so se seje udeležili delegati Pasič, dr. Trumbič, dr. Zolger in Radovič. Na povabilo predsednika vrhovnega sveta Clemenceauja je minister dr. Trumbič obrazložil stališče svoje vlade. Na prihodnji seji se bo razprava nadaljevala. Wilsonova črta spreieta — Reka kot vmesna država odpade. (Izvirno poročilo ..Jugoslavije11.) Beograd, 13. jan. Po dosedaj do-®ih vesteh iz Pariza sc mora smatrati kot gotovo, da bodo pristali Italijani na znano W’lsonovo črto kot inejo med Italijo in Jugoslavijo. Usoda Reke še ni odločena, vendar je skoraj izključeno, da bi obveljala ital. zahteva, da postane Reka samostojna vmesna država med Jugoslavijo in Italijo. Skoraj gotovo pripade Reka Jugoslavifl in gre samo za vprašanje, kakšna nad bo njena avtonomija. Sestava ustavnega odbora. (Izvirno poročilo ..Jugoslavije".) Beograd, 13. jan. Predsednik nadurnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je obiskal danes predsednika vlade LJ. Davldoviča, da sestavita listo članov ustavnega odbora. 14 članov odpošlje v odbor vladna Večina, 14 pa opozicija narodnega predstavništva. Razun tega, bo poklicanih v ustavni odbor večje število državnopravnih veščakov, med drugimi dr. Smodlaka. dr. Vošnjak, dr. Pitamic, dr. Polič itd. Ustavni odsek bo začel z delom v najkrajšem času. Ministrski svet definitivno odobril zamenjavo al pari. (Izvirno poročilo ..Jugoslavije".) Beograd, 13. jan. Uradno se sporoča, da je ministrski svet končno-veljavno sprejel predlog ministra dr. Kramerja o rešitvi valutnega vpra-lanja. Dosedanja a. o. krona se za- menja z novo Jugoslovansko krono narodne banke, ki jo izda banka ob garanciji vsega državnega premoženja. S tem je ugodeno v prvi vrsti zahtevam pokrajinskih vlad v Ljubljani in Zagrebu. Krona se dviga. Dunaj. 13. (izvirno poročilo a Jugoslavije«.) Na dunajski borzi se opaža stalno naraščanje jugoslovanske krone in jugoslovanske devize. Dočim se je prošll teden plačevalo za 100 Jugoslovanskih kron le do 170 avstrijskih kron, je dosegla včeraj naša deviza 210 do 220 K za 100 jugoslovanskih kron. —Sesaas—fcM—aim iwi-iTTiflfr^fl#aai~ir Tramj«—,« VLAD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. Knjige so bile zložene, papirji in zvezki pospravljeni. Na stolu tik pc-steliniaka sta ležala poetova praznična črna suknja ir. telovnik; ostalega odela in črevljev ni bilo nikjer. :nst’",ktor le stonil bliže k spečemu ‘ter zapazil obuto nogo, ki le gledala -ftpod odele. »Svinja!« Je vzkliknil, »oblečen spi.,. Gotovo se ga je nalezel 1 Rožmarin, pijanec in nečistnik, mari bil spet na blatnih stezah?« Ali pijanec in nečistnik se ni ganil, niti ko ga je stresal Rovan za ramena. »Aha, potuhnil se je ... Ne boš. Sinko; pokoncu, ali pa te vzdignem Izgrda!« To rekši je strgal odejo 2 njega. Poet je ležal nepremično, obut in v hlačah, v sveži srajci z novim ovratnikom in manšetami; njegov obraz Je bil čudno bled, ustnice skrivljene v brezumnem smehljaju. Rovana je zbodla nejasna slutnja, Sklonil se ie MADŽARSKO VPRAŠANJE PRED MIROVNO KONFERENCO. LDU Lvon. 13. V torek zjutraj bo vrhovni svet v svoji seji naibrže določil dan, ko se bo izročila madžarska mirovna pogodba budimceštan-ski delegaciji. Verletno le. da se to ne bo zgodilo pred koncem tega tedna, ker ie treba urediti še nekoliko malenkostnih vprašani. IZROČITEV NEVSKIH MILITARISTIČNIH ZLOČINCEV. LDU Lyon, 12. Zavezniki bodo najkasneje v 14 dneh predložili nemški vladi listo onih krivcev, ki so se pregrešili proti mednarodnem pravu za vojne in ki se morajo izročiti antanti. Ni pa še znano, kdaj se bo predložila pristojnemu mestu zahteva po izročitvi Viljema 11. Vendar se ima, kakor iavlja »Journal des De-bats«, to zgoditi v najkrajšem času. Glede vsebine tozadevne note. ki se bo vročila nizozemski vladi, obstoji med zavezniškimi ministrskimi predsedniki popolno soglasje. Ker not* potrebuje camo še konečne redakci-*e, se bo predložila nizozemski vladi naibrže prve dni prihodnjega tedna Iz pariške kovačnice. Ministrski predsednik Nitti se je razgovarjal z Lloyd-Georgejem o re-Š^ihn vprašanju. Ob tej priliki je izjavil Loyd-George, da se on trdno drži londonskega pakta in da nasprotne vesti o tem niso resnične. »Wilson je sicer na konferenci branil težo proti tajnim dogovorom in pogodbam — je dejal Lloyd-George — kaj takega bi pač moglo obveljati za bodočnost, nikakor pa se ne morejo anulirati dosedanje, četudi tajne, pogodbe«. Sapienti sat! Lige narodov ni in je menda ne bo. Zato bomo šli stara pota. Tajni dogovori se bodo sklepali naprej. S kom? Naj premislijo voditelji 1 Denikin in Kolčak sta tepena. Boljševiki marširajo proti jugu — a na jugu je Carigrad, Istambul — moslemski Rim. Anglija ne bi imela ničesar proti temu, da se izženejo Turki iz Evrope, g. Clemenceau pa oprezno grize v to jabolko, Fran-ciia se boji ukreniti kaj bistvenega proti Kalifu, preveč ima svojih podanikov, ki se klanjajo Alahu. V Parizu se zato sklepajo kompromisi. hybridni in neizvedljivi kot vse, kar pride iz pariške kovačnice. Posvetna turška vlada naj bi se, po enem predlogu, preselila v Malo Azijo v Bniso, duhovna oblast naj bi pa šc naprej ostala v Carigradu — posvetni in duhovni vladar pa Je sultan obenem — Kalif naj bi stal torej kot nekak Ouliver nad liliputanskimi mesti z eno nogo v Aziji z drugo v Evropi. Tega, kar razume Pariz, pa ne marajo razumeti Osmani, proti Parizu iščejo zveze z boljševiki in proglašajo sveto vojno. Panislamistični pokret, ki ga ni mogla proti antanti kljub vsem poskusom udejstviti Nemčija, si bodo nakopali na glavo mogoče pariški modrijani sami. Čudna so pota... * Najnovejši recept. Italija naj bi dobila mesto Reke zavezniški mandat v Carigradu. Nehote se človek spomni Menelika in Tripolisa, če se Italija ne, ter »zmagovito« zaplove v Dardanele, more biti nam Jugoslovanom le dobrodošlo. Cim yeč nas bo, bolje bo! S—r. V zadnji uri. Odločitev o Jadranskem vprašanju se bliža, — pri nas pa jo pričakuje vse od najnižjega do najvišjega s tako apatijo, kakor bi šlo za kako Afriško kolonijo in za biti ali ne biti slovenskega in jugoslovanskega naroda ter cele države. Če pa pride celo novica, da bo mejna črta med Italijo in Jugoslavijo takozvana Wil-snnova črta — je veselje na naših obrazih! Ali se zavedamo, kaj pomeni Učka gora — Nanos za nas In za državo? Ta meja izroča na milost in nemilost Italije vse naše zapadne kraje — to bo italijanski pašalik, kjer se bo skušala Izživeti italijanska brutalnost, kakor dela že sedaj. In mi bomo hladnokrvno gledali, kako bo umiral in ginil del našega naroda onkraj te meje... Ta narod je že toliko pretrpel tekom okupacije, prenaša tc trpljenje z idealizmom, ker upa, da je to samo zadnja preizkušnja pred odrešenjem. Nikdar pa ne bo priznal odločitve mirevne konference, ki bi hotela oddati te kraje definitivno pod Italijo. Z bolestjo in obupom pa bi sprejel novico, da se je narod v svobodni Jugoslaviji sam spozabil tako daleč — da ga ie prodal v direktnih pogajanjih z 'talijo! Kako s®, mora kvalificirati tako po-postopauje. Ali pa se zavedamo mogoče, kaj pomeni la črta, ki jo Je porabila Italija pri prvi priliki, da zasede premogovnike v Trbovljah, ki jih hoče imeti na vsak način. V teku štiriindvajsetih ur po začetku sovražnosti bo imela Italija v rokah glavno mesto Kranjske, Ljubljano, vso Uub-ljansko kotlino in Savsko dolino, od prvega trenotka sovražnosti bodo ležali naši kraji pod najtežjim italijanskim ognjem l Takrat ne bo gledala naša javnost antipatično kot danes — ali takrat bo prepozno! Sedal še v zadnji uri se mora dvigniti naša vlada, naši poslanci, in naša delegacija na mirovni konferenci vsa naša javnost, vse naše časopisje ter zavrniti najodločnejše vsako rešitev Jadranskega vprašanla. ki izroča Italiji našo Goriško, našo Istro in naš Trst. Zahtevamo brez pridržkov, da odloča o svoji usodi ljudstvo samo na zasedenem ozemlju in izjavi potom ljudskega glasovanja, kam hoče pripadati. Samo to rešitev spredk memol Trst. Ko je prišla Italija v dilemo, ali naj prepusti Trst svoji usodi, ali pa naj ga vzdržuje na škodo drugih ita-lijansikh luk, se je odločila za prva možnost in prodaja danes Trst na licitaciji. S tem upa, da bo postal Trst to, kar je bil pred vojno, namreč glavna luka držav, ki so tvorile nekdaj avstro-ogrsko monarhijo. Ni tu umestno, da bi se spuščali v razpravljanje, ali ni priznala s tem Italija implicite, da Trst spada k njej, ker mora pred njo poginiti, in da spada še mani k Italiji ozemlje, ki leži vzhodno od Trsta — tu bi bila hvalevredna naoga toliko poveličevan« zveze narodov — poglejmo za trenutek samo dejstva. Kakor hitro s« proglasi Trst takorekoč kot svobodno mesto, je brezdvomno, da ba naval v Trstu iz vseh delov nekdanje, monarhije velik, kakor je to navada v takih mestih. Tu pa mi ne smerna držati križem rok. Gledati moramo, da ne utone naš tržaški živelj v valov ju tujstva. Vsaka postojanka, ki smo jo imeli pred vojno, se mora ne samo vzdržati, ampak moramo itf brez obotavljanja na to, da bo nal vpliv dominiral nad vsemi drugimi, To ni danes nič nemogočega, če pomislimo. da smo tvorili do konca vojne kot poldrugmilijonski narod vi Trstu znatno manjšino, da pa smo danes država, ki se prišteva medi. srednje. Zato mora biti naša parola ne izseljevanje Iz Trsta, ampak naseljevanje, in sicer naseljevanje ie vseh delov države. Dolžnost našiti trgovcev je, da dopisujejo s Trston* samo v slovenskem ali srbohrvat-skem jeziku, da odklanjajo vsaka internacijonalnost v tem oziru, ki se bo skušala vtihotapiti samo v našd škodo. Brez ozira na to, kako bo odločila končno mirovna konferenca a Trstu In o vsem našem znpadu, se moramo zaenkrat firipraviti na naj-huijše in gledati na vso zapadma vprašanje tako kot so gledali Poljaki na svoje vprašanje v Prusiji, to je vse naše zapadno vprašanje zlasti Trst se mora smatrati kot kolonl-začni problem. To je zaenkrat naša najmočnejša opora. Seveda nas ne sme pri tem ostrašitl trenoten neuspeh. Tudi Poljaki so se morali boriti stoletja — a dosegli so vendaf! svoj cilj, P. P Pevskim društvom ln pevcem toolo priporočamo v nakup »MALO PESMARICO«, ki prinaša lepe moške zbore In četverospeve. Dobiva se v Zvezni knjigarni. Izvod stane 1 krono. čezenj ter zapazil v Rožmarinovih rokah, ki se je zdela, da jih tišči na prsi, mali samokres, katerega si je bil kupil nesrečnež pred tedni v pod-črtanje svojih ljubavnih bolečin. »Ne. takšne komedije!« Kri je zavrela v njem. »Da te le sram ni, šleva! Kal misliš, da bom Jokal s teboj?« Pograbil ga je za lase in stresel z vso silo: saj vendar ni znorel, da bi se zares ugonabljal! Toda telo se je velo zvrnilo vznak, in študent je moral verjeti, ko je videl na srajci in rjuhi krvavo liso. Roka je bila še topla, toda žila ni utripala več; drobna, osmojena ranica na levi strani je segala do srca. »Joj!« je zavpil Rovan v hipni grozi ter se prestrašil odmeva svoje lastne besede od tihih sten. »Mrtev Je!« Popadlo ga je, da bi zbežal in sklical ljudi, ali vmes se je bliskoma zasvetila misel, da utegne biti poetovo deianje v zvezi s čim drugim. .. Treba je bilo ravnati previdno, ne glede na to, da bi osramotil ves domači kraj, če bi ga videli v strahu 1 »Saj sem dejal, da bedak ne stori poštenega konca!« se Je ojunačil s trdim naporom. »Poglejmo najprej, ali je pustil testament.« Noge in roke so mu odrekale pokorščino: iskal je, ne dvomeč, kaj najde. Uganka, zakaj ni dočakal profesorjeve hčere, se je bližala razrešitvi! Na Rožmarinovi nočni omarici je ležal majhen zavitek, pismo in kos zmečkanega in zamazanega papirja, kakor bi ga bil nalašč izbral. Inštruktor ga ie podržal k luči ter čital: »Policiji! Dal sem življenju slovo. ker sem ga naveličan; sicer pa to nikogar nič ne briga. Rad bi bil Iztrebil tudi svoie spoštovane uči-tebe, toda revolver ima samo pet lukenj, profesoriev pa ie več. Doli z gimnazijo, živela anarhija! Nenadoma preminuli Slavko Rožmarin, žrtev humanistične izobrazbe.« »Nu«, si je dejal Rovan z bledim nasmeškom, »to vsal ni brez korajže, humoria In obzirnosti, ki je glavna reč. Poglejmo dal Ie. Oh, nebo bi dal za cigareto! Vig, tu so Rožmarinove, prave turške, skoraj polna škatla. Kapitalist!« Obširno si je nažgal, kakor da ne bi mogel dovolj odriniti razodetja; nato je spravil škatlo v svoj lastni žep In segel s tresočimi rokami pc mrtvečevo zadnjo pošto. »Gospa Otillja Rožmarinova, veleposestnica v Krivem Gabru ... Sirota, pač niti ne sluti, kal se je zgodilo! Pismo je frankirano; dobro, oddam ga jutri. In to Je zame: gospod Drefko Rovan, moj inštruktor in prijatelj; obširna reč, bi dejal. Ali mi io nemara kai zapustil?« Neodločno je tehtal zavitek v roki, odpiral ga ln spet prestal. »Ne upam si? Očividno si ne upam: pijan sem, vrti se mi v glavi... Tak tukaj bo zapisano — hudiča, kai le tam?« Plani! je k oknu ter prisluhnil. Od onkraj dvorišča se je razlegalo nerazočno hrumente in deklamiranje Petra Pohlina: okno Vidine sobe je bilo zaprto, toda za stekli je gorela luč. Tn študentu se Je zdelo, kakor bi slišal izmed profesorjevih krikov glasan, obupen ženski jok. Nato Je mahoma utihnilo oboje. v^Vedel sem!« se je zdrzaiil Ro- van. »In tudi on le moral vedeti, ša gotoveje od mene; zato se je ubil..« Tak kaj mi je storiti? Ne, nič branja, nič zamude! Sledovi morajo izginiti ... živ krst naj ne sluti, zakaj se je zgodilo..« Sram ga je bilo, da bi kdo zapletal Vido v Rožmarinov siaino-untor; kakor tat je stlačil pismo v, žep, stisnil zavitek pod pazduho* utrnil luč ter planil iz sobe, da bi neopažen zapustil hišo. Uštel se Je. Rožmarinova gospodinja, postavna ženska, je štala na pragu kuhinjskih vrat ter opravljala s svojo enako priletno in klepetavo prijateljico ceremonijo »zadnjih pat besedi.« »Tako ml*da!« — »In tako lepo dekletce!« sta vzklikali ravnokar, sočutno majaje z glavami. »Nikoli se ni nič slišalo o nji.« — »Saj pravim, nesreča ne praznuje.« — »Hudoba hodi okoli kakor rjoveč lev...« —i »ln išče, koga bi požrl, da, da, recite kar hočete!« — »Oh, vi. gospod Rovan?« je viknila gospodinja, ne da bi se začudila inštruktorju, ki je večkrat prihajal ob pozni uri, Rešitev valutnega vprašanja. Sedanja krona se zs menja al pari z novim bankovcem! Država garantira za kr« uo z vtem imetjem. Krona podprta z ziaiom, srebrom in vsem pr« h oženj« m srtske „Nar< dre banke“. — Stari srbski dinar ostane v promeiu. Relacija med krono in dinarjem prepuščena bodočemu parlamentu. Zlata podlaga dinara dotlej ukinjena. (Iz včerajšnje posebue izdaje »Jugoslavije".) Jugoslavija. ZGODOVINSKA MINISTRSKA SEJA. Beograd. 12. 1 'anašnja ministrska sela ie zgodovinskega pomena. Razpravljalo in rešilo se je valutno vprašanje. Začela le ob lu zjutrai. ob L. uri se ie prekinila. popoldne se ie nadaljevala tei končala pozno v noč. Ze v Uuuoi danskem posvetovanju se ie pokazalo, da si je res ministrski svet na jasnem da se mora valutno vprašanje rešiti edi-no-!e na podlagi, da se zamenia krona /a krono, torej ai pari. Dopoldne in zvečer so se določevale posamezne glavne točke te izvedbe. Ministrski svet se it po jako temeljitem in stvarnem razpravljanju zedinil v vseh glavnih točkah in iutri b,. sledila stilizacija sklepa ministrskega sveta. Beograd. 12. Kakor smo l/vedeli. )e bil predložen današniemu ministrskemu svetu prvotni načrt za ureditev valutnega vprašanja, ki ie iz beograjskih noviti dobro znan Proti temu načrtu je zastopal minittei dr. Albert Kramer drugi predlog, k! zahteva zamenjavo krone al pari. Kakor se trdi je bil nastop nunistra dr. Ki amer ja v tej historični seji ministrskega sveta tuko prepričevalen in njegovi razlogi tako močni, da so prepričali ves ministrski svet. tudi one člane ministrskega sveta ki so bili v početku posvetovanja drugačnega tnnenja glede rešitve valutnega vprašati ja. Beograd. 12. Današnja seja ministrskega sveta se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Davidoviča Kakor vedno je tudi tokrat vodil razpravljanje o valutnem vprašattiu-s svojo priznano spretnostjo in njegovemu moortmu vodstvu le mnogo pripisovati. da se Je našlo rešen je. ki je naj-povoljnejše za ta težki problem. Pa-vidovič se ie izkazal kot moža, ki zastopa samo državne interese, in sicer interese cele države. Izkazalo se le. da nožna jako dobro gospodarske prilike naših krajev, ki so bili nekdaj pod Avstrijo In Jih zastopa * isto objektivnostjo, kakor interese Srbile. Pokazal se le kot pravega Jugoslovana in demokrata, TUDI PRIZNALICE SE IZMEN JA-.10 ZA NOVE JUGOSLOVANSKE KRONE! Beograd. 12. l/.meniava matkira-nili Kron se bo izvršila v najkrajšem času. Klišeii. s katerimi se bode na obeh straneh opremilo nove dinarske novčanice z označbi; v kronski ve'ia\ i so že m'orju o-ni. Deu. s n* bo vršilo v več tiskarnah. Izmenjale se bodo poleg bankovcev tudi pri-z na lice al pari. to ie onih wo:ečasno odtegnjenih 20'* bo poravnanih v novih jugoslovanskih kronah. UNIČENI NAČRTI. Beograd, 12. V beograjskih radikalnih krogih vlada vehka poparjen ost radi zaključka današnje ministrske seje. Radikalni voditelji. posebno Stojan Protič in Momčilo Ninčič. so pričakovali, da pride nri reševanlu valutnega vprašanja do nes«:glasanja v vrstah Demokratske zajednice. V tem smislu so že tudi oni in njihovi klerikalni zavezniki širili razne vesti in gospod Ninčič ie že pravil svoiim orijate;jem. kako bo on reševal kronsko vprašanje s tem, da bo krono uničil. Imel je pripravljen že tozadevni načrt. SKLEP. Beograd. 12. Ministrski svet le v seji. ki je trajala ves dan. dopoldne ta popoldne, do pozno v noč. in ki le veilala izključno le valutnemu vprašanju. končno sklenil sledeče: Reorganizirana »Narodna banka« naj stare (avstrijske) krone potegne jz prometa s tem. da lih zanicuja za -m v o kronsko novčanlco. Ker takšnih novčanic še ni natisnjenih, nai se za sedaj uporabi v to svrho novonatisnleni državni dinar, ki se mora s posebnim natisom na obeh straneh označiti kot krona, in si cer, ker teh novčanic še ui dovoli natisnjenih, naj bi se na vsako takšno dinarsko novčanlco natisnil štiri kratni iznos v kronah. — V garancijo novih bankovcev bo dala država »Narodni banki« državne bone. Na ta način prevzame država Jamstvo tudi za izmenjane nove krone. ,Ta državna garancija bo podprta zlasti s tem. da se zastavi en del državnih šum, kojih Čisti dohodek bo deloma služi! v sukcesivno kritje novčanic »Narodne banke«. Sedanje kritje, ki ga »Narodna banka« š c i m a. b o s 1 u ž 11 o tudi kotkritjezanove kronske novčanice. Razmerje med novo krono in njeno zlato podlago ostane za sedai še nerešeno. Reši naj ga še le parlament, ki bo določil tudi zlato podlago za dinar in končno definitivno razmerle med krono in dinarjem. Sedanja zlata podlaga starega dinarja se dotlej ukine. Za začasno razmerje med krono in dinarjem se do te odločitve obdrži dosedanji uradni kurz 4:1. Na kroijskem teritoriju urža-ya plačuje in sprejema p la čila za svoje terjatve le v kronah. Mali kronski bankovci po 1, 2 in 10 K ostanejo začasno v pro-jmetu in se čiinpreje aadomeste z, fto-yimi bankovci. v Ljubljana, 13. Jan. 1920. Cele mesece že živuno v težavah radi valutnega vprašanja. Draginja ima v veliki meri izvor v neurejenosti nase valute. Imeli smo denar, ki ga sami nismo cen tli. Kamor se nam ie kaj izbo u-at. ua ie iz sosednih ucžei privrelo novih kam noter in vse je bno pokvarjeno! Ko smo blago prodajali v inozemstvo, smo se lastnega denarja bali in sramovali, saj nisi vedel, ali ni bil ravnokar sveze natisnjen od kupca in po naše žigosan. To smo vsi čutili, da se v valutnem vprašanju mora uekaj odločilnega zgoditi. Komaj so biti koteki naicpljeni na krone, že so prišn glasovi, da se koleni ponarejajo in lepijo na tuje krone. Vaiutno vprašanje je v naši državi radi tega tako težavno, ker imamo dve vaiuu, lu jih je treba v sklad spravni. L a dinarjem je stal megov ugled, za ubogo krono pa prav čisto nič, kakor vera in volja ljudstva, da temu denarju prizna neko veljavo. Ze mesece sem si belijo naši državniki glavo, kako bi valuto izenačili. Bivši minister financ Motu-čilo Ninčič, radikalec, je prišel v Ljubljano in poročal, da je veliko pristašev relacije 1 :10. t. j. za 10 krou bi dah 1 dinar, on pa da bi dal nekaj več. Oovoril ie o razmerju 1:4. 1:5. Bivši ministrski predsednik Stojan Protič jo kroni dajal venavo 5 stotink. Demokratska vlada je takoj po svojem nastopu valutno vprašanje energično načela. Biljegovala je krono, da jo vsaj za nekaj časa odcepi od tuje krone. Takoj je krona skočila in danes dobiš za 100 naših kron na Dunaju-220 kron! Zdaj ie nastalo težko vprašanje: ali takoi izenačiti ln izmenjati stari dinar in krono za nov denar — »U samo krono izmenjati za nov papir In prepustiti Uonečao razmerje kasnejši odločitvi v parlamentu. Oba vsak je imel prijateljev m sovražnikov. Finančni minister VoJa Veljko-vič je predložil načrt, po kojein bi se novi diuar na eni strani opremil z navedbo štirikratnega iznosa t. j. na desetdinarskem bankovcu bi Imeli na en strani napis: »štirideset kron«. Nap ram temu načrtu so takoj nastali resni pomisleki. Reklo se je, da na enem in istem novcu dvoje lic ne more imeti za posledico nič drugega, kakor da se definitivno označi. da je krona vredna lA dinarja! Cene bi povsod poskočile, ker bi se pravzaprav tudi pri nas s tem uvedel dinar. Nobena policija ne bi bila močna dovolj, da prepreči, da bi se cene podvojile, potrojile in nazadnje počet vorile. . Borbo proti temu načrtu Je vodil minister za trgovino in industrijo to & j»JhklUD brez trpkih opazk. Vsaj se je vedelo, da so tudi nasprotni argumenti močni in razumni in pošteno mišljeni. Včeraj ie v ministrskem svetu padla glavna odločitev. Ministrstvo je stvar rešiio oziraje se na gospodarske potrebe vse države in skušam na. ti kompromis, ki obema strankama omogoči, da se zadovoljita. Cas za konečno ugotovitev relacije med našo krono in dinarjem še ui dozmJ. to je prva misel, ki jo je m.uisiistvo »sprejelo. Zato je odgodilo določitev relacije in jo prepušča parlamentu, lo odgovarja demokratičnemu stališču vlade. Ako pa se hoče kroni pustiti prosto pot, da se razvije, treba jo z dinarjem na enako stopnjo posia-v t vi. Zato je vlada sklenila, da se ukine zlata podlaga srbskemu dinarju. Zlato podlago bodoči novi skopni naši novčanici boue skitnii šele parlament. Cim je vlada sklenila, da relacije ne določi in da* celo ukine dinarju zlato podlago, je priznaia enakopravnost naši kroni! In to ni tnala stvar. Zaničevana krona je danes prevzeta od države. Država zanjo garantira z vsem premoženjem. Se več! Prevzela io Je tudi Narodna banka, ki ji da vso svojo zlato, srebrno in valutno podlago Kot temeljno jamstvo. Prej brez domovine, bo odslej jugoslovanska krona doma pri Narodni banki pod eno streho z dinarjem: dinar ji prinaša poleg strehe svojo podlago v zlatu, država svoje jamstvo zlasti s Suni am J. Zdaj je skrb vlade samo, da čini hitreje izmenia krono za nov papir, ki se ne da ponarediti. Pri tem Ji je prišeJ naproti Veijkovicev načrt. Dobri dve milijardi novih dinarjev ležita pripravljeni. Te se lahko nemudoma vporabi za izmenjavo. Ce bi na tak dinar natisnili enak znesek v kronah, bi ne inogli izmenjati več nego 2 milijardi kron, imamo pa jih 7 milijard. Nevarnost, da vsak dan privre čez granico par novih miljo-nov, raste od dne do dne: čim boljši je kurz krone, bolj se ponarejanje izplača. Zato treoa hitro postopati Agrarna reforma na Hrvatskem in v Vojvodini. LDU Beograd, 12. Tekom preteklega leta se je na Hrvatskan, v Slavoniji. Sremu. Bački in Baranji razdelilo okoli 1(10.000 oralov veleposestniškega zemljišča med ljudstvo. Ostalo je še toliko zemljišča na razpolago, da se bo moglo razdeljevati po potrebi tudi letos. V ministrstvu za agrarno reformo je že izgotovljena naredba o izvolitvi agrarnih odborov. Te volitve sc bodo vršile takoj po občinskih volitvah. Vse podeželsko prebivalstvo novoosvo-botenih krajev bo razdeljeno na pet kategorij: na veleposestnike, na one, ki dajejo svoja zemljišča v najem, na one. ki svoia zemljišča obdelujejo sami. na male kmete in na one. ki sploh nimajo zemljišča. Agrarni odbori se bodo volili po občinah, in sicer tako, da bo od 20 prebivalcev vsake od navedenih kategorij izvoljen eden za člana agrarnega odbora. Mesto izseljevanja priseljevanje! LDU Beograd, 12. Ministrstvo za agrarno reformo je tekom preteklega !eta naselilo okoli 2000 rodbin iz Cmegore, Hercegovine in Like v Stari Srbiji in Macedoniji. Z ozemlja ki ga je v vojni osvojla Rumuniia, je r rišlo v Beograd odposlanstvo Malo-rusov, ki prosi dovoljenja za naselitev v našem kraljestvu. Malortisl, katerih je okoli 130 rodbin, bi se naselili v okolici Veleša. Pravtako ie prišle v Beograd, kakoi se je poročale, tudi odposlanstvo lužiških Srbov. To odposlanstvo namerava prepotovati vse pokrajine naše države in poiskati primeren kraj. kjer bi ‘■e naselilo veliko število lužiških Srbov. ki so dosedaj živeli v Nemčiji. Ako bi našli v naši državi primerna zemljišča, so pripravljeni, da se naselijo na svoie lastne stroške. Ujetniki iz Itaiije. LDU Split. 12. Včeraj ie dospelo semkaj iz Italije preko Šibenika 200 jugoslovanskih' vojnih ujetnikov. Po izkrcanju so v sklenjenih vrstah korakali po mestu in prepevali trar' e koračnice. Meščanstvo iih ie nu\ u-šeno pozdravljalo. Mnogo izmed mih se nahaja v zelo bednem stanju, tako Ja so zbujali splošno sočutje. Razna poročila. PREPRFČENO NOVO NEMŠKO HEROSTRATSTVO. LDU Kil. 13. (CTU.) Posadka petih nemških križark, ki se morato Izročiti ententi. ie hotela razstreliti te ladje, častniki pa so preprečili to nakano. NEMIRI V HAMBURGU. LDU Hamburg. 12. Množica le danes navalila na mestni dotn ga onienila in vrgla važne listine na ce- sto. Oplenila le tudi trgovine. Nemiri so se razš'rili tudi na sosednje krije Zvečer ie bil mir zopet vzr>''Stavljen. Silni viharji v Nemčiji. LDU Monakovo. 12. Vihar, ki divja že dva dni. je zlasti na telefonskih in brzojavnih progah napravil veliko škodo. Telefonska zveza z Berlinom. Hamburgom in Frankfurtom je prekinjena. Zveza z Dunajem je mogoča le preko Solnograda, Iz avstrijske republike. Na pripravljeni dinarski papir se na obeh straneh krepko in vidno natisne štirikratni iznos v kronah. Tako lahko vse krone spravimo iz sveta, lako imarno 40kronski, 80 kronski, 4UUkronski, 4UUUkronskI bankovec. Ker pa treba drobiža, ostanejo ta hip 1-, 2- in 10-kronski bankovci v prometu, dokler se ne narisnejo novi mali bankovci za njih izmenjavo. Nidvoma.dadobi-tno iz praktičnih razlogov kmalu zopet tudi 10 0- in lOOO-kronske bankovce, nakar se debeli komadi potegnejo iz prometa. Krona je s tem priznaua. Zdaj bomo vedeli, čemu delamo, četnu izvažamo. Vedeli bomo, da se ne mučimo za ponarejevalce. Vemo, da lastno premoženje rešujemo, če delamo za krono. Vemo, da draginjo pobijamo, če krono podpiramo. Zaupanje v denar in v zavode bo znova rastio. Naša država bo na ugledu v inozemstvu pridobila in nič se ne bojimo, da se bomo v parlamentu v par mesecih zlahka dogovorili radi konečne izmenjave starega dinarja. Jako važna je določba, da se v kronskem teritorju državi plača in država plačuje vse le v kronah. S tem je izpodrivanje med valutama omejeno prav znatno. Enakopravnost krone je s tem znova priznana z dalekosežnimi posledicami. Ljudstvo bo novi obrat v valutnem vprašanju z veseljem pozdravilo. Kdor ve. kake težave so v tej stverl in kako nevarne bi znale bili posledice, bode z zadovoljstvom vzel na znanje novi položaj in vedel hvalo demokratski vladi, ki je uva-ževala želje naroda. «Hvalo pa bo prav posebno vedel srbskim bratom, ki so temu ljudstvu na ljubo za svoj sprejeli njegov denar in mu dali enako mesto v skupni hiši. T a p o litika bo stoteri sad obro Nemško avstrijski denarni zavodi pošiljajo svojim vlagateljem, ki so postali državljani novih držav, nastalih na teritoriju nekdanje habsburške monarhiie, v podpis izjate, s katerimi se ti vlagatelji zavezujejo, da ne bodo zahtevali izplačila v nikakem drugem denarju kot pa v netnško-avstrijsklh kronah. Zlasti v našo plebiscitno cono na Koroškem hodijo ti pozivi — pred nami je n. pr. formular za tako izjavo, ki ga razpošilja »KSrntner Bank«. Seveda je nemala skrb avstrijskih bank, ako se bodo otresle bremena, ki jim ga nalaga člen 271 sen-žermanske mirovne pogodbe. — Po tem členu se morajo namreč izplačati dolgovi državljanom, kf so se Avstrije rešili, po kurzu, ki ga je Imela krona na ženevski borzi tekom poslednjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1918 ln ta kurz je seveda neprimerno višji od današnjega kurza nemško-avstrijske krone. Takrat se je dobilo za 100 avstrijskih kron še nad 40 švicarskih frankov, danes samo 2 (reci dva) in nekaj santimov. Med tem ko se jugoslovanski denar krepi in bo z ureditvijo valute skoči! visoko nad nemško krono s* bliža avstriiski papir zelo nevarno absolutni ničli. V plebiscitni coni je to še izredne važnosti za prebivalce: če ostanejo v .Jugoslaviji, jim bodo morali avstriiski upniki izplačati dolgove po Zenovskem kurzu krone od 1. novembra 1918. v slučaju, da bi pa pripadli avstrijski republiki, (kar si bodo pa Korošci temeljito premislili) pa v slabem skorc nič vrednem avstrijskem papirju. — Ker se banke teva bo'ijo. hodijo s takimi pozivi zlasti v koroškem glasovalnem pasu. da bi se vsai tega rešili, predno se konča glasovanje. Ka?ti čim bo pas A končno veljavno jugoslovanski 1 treba šteti denar po visokem kurzu, ki ea določa mirovna pogodba. Tako posl uša nemška Avstrija, da bi v poslednfem hipu vsai še nekal peze odložila pri srečneiših sosedih, a da so ii pri tem sredstvu postranskega pomena, pričajo omenjeni pozivi. T. U. od 3. t. m. le v tei zvezi objavil pod naslovom *L’ombra del castello dl S. Oiusto« (Senca gradu sv. Justa) to-le pismo, ki ga je oreiel o razmerah. v katerih žive interniranci in vojni uietniki na eradu pri sv. Justu, in ki mora dati br.ez ovinkov pristojnim oblastim povod za odločne ta-kolšnie ukrepe. »Zaradi enega primera leearia so letniki na Gradu nri sv. Justu kontmnacirani. Dobro; toda zakaj se ne upošteva, da ie žara It tega onemogočeno onim nesrečnežem. da bi si omili telo in oprali obleko? In potem, kakšna kontuma-cPa je neki to. če vojaki, ki jih stražijo. svobodno hodiio v mesto in se vračajo. Tako le ooiee nevarnosti ?e grajanega neprestanega streijania. ki nai bi menda ostrašilo ietnike. ki pa nasprotno vznemtria mesto, še nevarnost za mesto, da se zanese r.a-leziiiva bolezen. V ostalem pa bi b'f čas. da se neha s temi internacijami Med vojnimi uietniki 1ih le več. ki so bili več mesecev doma in so se zopet lotili svojih poštenih in prospešnili opravkov. Potem so iih zopet depor-tirali iz » opreznostnih razlogov«« in zanrli ter iih smatraio za volne ujetnike samo zato. ker so bili nekal časa vojaki. Generalni civilni komisar, da se govori po pravici, ima najboljše namene, da bi poslal domov te nesrečnike, toda zaradi običajne neskladnosti uradnega poslovanja ja treba onega »nulla osta« dotičnih civilnih komisariiatov. da se izpuste uietniki. Treba ie onega smešnega uradnega postopka »gorindol«. PO katerem o vprašanju, ali nai se ujetnik' izpusti ali ne. odloča orožnik, ki le podal Informaclle za to. da so ca zanrli. Kai pomaga naiboljša volte, najboliše ekscelence v Trstu, če io gospod karabiner v Pulju, na Volo-sketn ali bogsicavedi kie presojevalec položaia. Ukaz generalnega komisarja bi moral zadostovati! In do« tein, kaka nevarnost nai bl pretila uredbam ln meiatn. če bl bili tlI ne* srečneži vendar enkrat že Izpuščeni v svobodo?« JUGOSLOVANSKI INTERNIRANCI V TRSTU. Neki petek okolo 5. ure zjutraj Je bilo vse pokoncu okoli sv. .lusta zaradi streiianja straž na gradu, ker so baje poizkušali pobegniti ubogi Interniranci, ki čepe tam gori že mesece in mesece v zaporih, ne da bi vedeli zakai. ne oni sami. ne tisti, ki so jih internirali. To streljanie se se- dai ponavlja vsako noč. ker italijanske straže v svojem pogumu strelja-, A . , . Jo kar »preventivno« v noč. Vsled odarske komisiie za stvar»f, demobilizacijo pri predsedstvu dt'žo>inp vlade v l.iubliani. — fierentstvo v Mostah poživlja vse občinstvo, da se v naikraišoin času zglasi v tuk. občinskem uradu radi važne spopolnitve občinske matice in sicer po sledečem redu: V Sredo, četrtek in petek iz Vodmata in Zelene iame. V soboto in nedelio Moste in Selo. v pondeliek in torek pa vasi Šmartno Hrastje in Obrije. S seboj je prinesti po možnosti policijsko zelasnico ter rojstne in domovinske dokumente. — Izguba vojaških dokumentov. Ker se >e v zadnjem času pojavilo več slučajev, da odpuščeni vojaki iz-gubliaio svoje vojaške dokumente (odpustnice itd J s katerimi se no-tern .drugi okoriščajo ?e komandant IV. amtiiske oblasti odredil, da se v bodoče taki slučaji — izguba dokumentov - strogo kaznuje. . ~~ Dražba lova. Dne 16. januarja 10. uri dopoldne bo pri okrajnem glavarstvu v Litiii dražba lova občine Trebelievo. Divjačine le veliko, zato se interesenti k tej dražbi vabijo. *’ — Objava. Vsled novega uradnega kurza zn 100 dinarjev = 4ti0 kron, ki se jc določil z navedbo finančnega ministrstva z dne 1. prosinca 1920 št. 148.315, se bodo od 15. prosinca 1920 dalie proda tali tudi tobačni izdelki po lem kurzu namesto po dosedanjem kurzu 1 dinar jc i K 50 viti. Ljubljana. Zakaj ni v Ljubljani slano- , Ljubljani ni dobiti stanovanj tu mebliranih sob samo radi luksu-l tfjjzne udobnosti posameznih veriž-tnskih, dobičkarskih ljudskih piiavlj ter drugih brezsrčnih oseb. ki imajo Prednost zato, ker lahko enkrat, dvakrat ali še večkrat preplačajo stanovanja, česar si ubožec, ki se mora pustiti krvavo izrabiti od kapitalističnih sesalcev ljudske kfvi, ne more privoščiti. Skrajni Čas je, da poseže energična roka vmes brez milosti in partjpna. Kaj pa je treba Par osebam vse ugoditi, množico pa Pustiti revoiiirati! Ne verjamemo, peje to pametna politika. Pristojne oblasti bi morale tudi gledati, da se vse takšne osebe, kakor tudi one pijavke, ki navijajo stanovanjem cene, nrav občutno kaznujejo. Treba bi bilo tudi, da začne časopisje neusmiljeno gonjo proti krivcem stanovanjske bede. Ako ta opomin ne. bo aiič zalegel, bomo začeli prinašati Imena dotičnih krivcev in ne bomo prizanesli ne Petru ne Pavlu. — Zoper verižnike. Državni urad zoper verižništvo je že začel delovati in strogo zaslišuje vse vc-rižništva sumljive osebe. T\ zasli-Šanlu je bilo povabljenih že znatno Število oseb, trgovcev, gostilničarjev itd. Kakor čuienio, namerava državni urad v kratkem objaviti Imena kaznovanih verižnlkov, baje 'tudi v »Uradnem listu«, kot se je to zgodilo v Zagrebu. = Ljubljanska počasnost. Kdor le živel kedaj v Gradcu ali na Dunaju, pa prišel sedaj v Ljubljano, se *nora čudni počasnosti in neokret- K?rmat.atiriev ln nat3karic v nc-cSfSSf Mka?nfih biavamah ln gostilnah. Ne bom imenoval dotičnik. lokalov opommjal bi samo lastnike, c^a skrbiio za točno postrežbo Cc nimajo zmožnega osobja. si ga pa naj poiščejo. Zdi se ml, da imafo po-Jiekod usiužbene na pol idljote. = Z magistrata. Zaradi priprav fca občinske volitve bo rnestmi popisovalni urad od 14. do 31. prosinca 1920 za stranke zaprt. Izvzeti so sa-jno res nuini In neodložljivi slučaji. = Razglas. Pri komandi mesta (Ljubljana naj se lavijo osebno ali pa £ Ismeno z natančnim naslovom gg. apt. Pavel J. Stritar, bivšega slov. plan. polka, nadpor. v rez. Josip Hudovernik mlajši, kant. II. ki. Ivan Ogorelec in vet. praporščak Filip Pahor, praporščak Ivo 1. Potokar, topniškega polka. = Nesreča pri delu ljuhljanične struge. Ko je šel včeraj 44 letni delavec v 1 jublianici. Tomič Anton po neki provizorni brvi. mu je spodrsnilo. da je pade! na spodaj ležeči tir, pri čemur se je poškodoval po glavi in levi roki. Na lice mesta došli zdravnik je odredil, da so ga prepe-lajii z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Dr. Milan Šubic ie otvoril svojo odvetniško pisarno v l.iubliani. = Izgubila se ie listnica z_ma!j svoto denarja in z drugimi »iokonien-ti iz Gosposke ulice skozi Zvezdo v Šelenburgovo ulico. DruštV‘ na in uradna ol.vestiia. Redni občni zbor »Slov. zdr. društva v Ljubljani« se vrši 29: januarja t. I. ob ib. uri v magistrami dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev novega odbora in preglednikov računov. 3. Volitev v pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro. 4. Poročilo častnega soda. 5. Slučajnosti. Vabi se vse zdravnike nečlane radi važnih zadev, ki se tičejo zdravniškega stanu. Odbor »Slov. zdr. društva v Ljubljani«. Redni občni zbor društva zobozdravnikov za Slovenilo in Istro se vrši dne 29. januarja 1920 ob 2. uri po(M)ldne v magistrami dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora in revizorjev. 3. Slučajnosti. Društvo državnih uslužbencev ima danes ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu zelo važno sejo. Polnoštevilno! 1 Redni občni zbor pokojninskega zaklada za zdrnvn'ške vdove in s’-' rote SHS se vrši dne 29. januarja ob polu 16. uri v magistralni dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo upravnega odbora. ? Vidicev upravnega odbora. 3. Volitev dve’* * ZOfjev. 4. Občni zbor »Sokola II.« se vrši dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici IV. mestne šole na Prvtlah. Primorski Sokolski krožek ima svojo odborovo seto dne l(>. t tn. ob 8. ur! zvečer v kavami Zvezda. Sestre hi bratie odborniki, udeležite sc polnoštevilno. Starosta. Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Sioveniin v Ljubljani priredi v soboto dne 24. januarja t. L veliko plesno veselico, h kateri se vsi prijatelji in odborniki društva vabifo. Godba Dravske divizije. Vstopnina za osebo 6 kron. Ljubljanski mesarij so sklenili na sestanku dne 3. t. tn., da se priredi shod vseh mesarjev Iz Slovenije Na tem shodu hočejo mesarji vsem merodajnim faktorjem pojasniti nji-ltov položaj. Zato vabijo vse tovariše iz slovenskih pokrajin na shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. januarja t. I. ob pol 10. uri dop. v veliki dvorani »Mestnega doma«. — TURIST1KA IN ŠPORT, Planinski ples, ki se bo vrši! dne 1. februarja t. 1. bo splošno dostopen in se posebna vabila, kakor je bilo to navada v predvojnih časih, ne bodo razpošiljala. — Člane SPD opozarjamo, da bodo dobivali za Planinski ples posebne vstopnice 2 znižanimi cenami. Le te članske vstopnice bodo naprodaj samo v tr^ govinl g. I. Korenčana na Starem' trgu in sicer od dne 25. t. m. dalje: — Narodne dame, ki so se tudi letos kot običajno z veliko vnemo lotile predpriprav, da čim siiaineie uspe letošnja prireditev toli priljubljene goriomenjene planinske narodne veselice, imajo dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer svoio drugo tozadevno sejo in sicer v veliki dvorani na magistratu. — Tajništvo SPD, Dijašivo. Dijaški transport na Dunal odide 16. t. m. ob 4. uri 15 min. zjutraj in ne kakor le bilo pomotoma javljeno popoldan, ker drugače ni zVeze v Nemški Avstriji. Udeležnikl naj bodo dve uri pred odhodom na kolodvoru. Tovariše filozofe poživljamo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se Vrf‘ m sredo 14. t. m. v hotelu Tivoli II. nadstr. ob pol 3. uri. Gre za podpore. V interesu vsakega tovariša je, da se udeleži sestanka. Naše oblasti, ki Izdavalo potne liste ter izvoznice In naši kontrolni uradi na meji se prosijo, da zahtevajo od vsakega dijaka, da se legitimira * pravilno yisokošolsko legiti- macijo, ker se je ponovno pripetilo, da so nedijaki ali pa dijaki, ki so že zdavnaj dovršili študije, se izda vali kot dijaki in tako zlorabili za verižništvo ugodnosti, ki se sicer nudijo dijaštvu. Tovarišem udeležencem dijaških transportov. Naše oblasti nam nudijo različne ugodnosti pri potovanju v visokošolska mesta v tujini. Cesto se pa zgodi, da se razni dijaki — ali nedijaki-verižniki utihotapiio v organizirane dij transporte in dobroto naših oblasti zlorabijo za svoj zločinski posel. Če ne bomo sairij energične iztrebili take elemente iz svoje srede, ne morejo imeti naše oblasti zaupanja do nas in nam bodo začele delati težkoče pri nabavi potnih listov, izvoznic in pri mejnih kontrolnih uradih Naša akadertiična čast in na lastna korist zahtevata, da vsakdo takoi javi oblastim, ko opazi kakega sumljivega udeleženca v trnsportu. Gospodarstvo. Kje je usnje $ LDU. poroča: Uradno se je izrekla zapora kož, usnja in čevljov. ne pa zaplemba. Zapora je imela namen, ugotoviti vse zaloge tega blaga in jih popisali, ker so državni ergani sumili, da se blago neupravičeno prodaja, kopiči ali pa zanj zahtevalo previsoke cene, ga je dala vlada pod strogo zaporo in odredila eventualno tudi prepeljavo blaga v skladišča, določena za to, dokler se po političnih oblastih ne ugotovi, ali je ta sum upravičen, ali ne. Kakor hitro ugo-tove politične oblasti, pive, oziroma druge stopnje, da je sum upravičen, izrečejo obsodbo z zapadotn blaga v korist države, v nasprotnem primeru pa bo blago zopet prosto, da ga sme lastnik prodati po uradno določenih cenah. Govoriti o velikanskih množinah zaplenjenega blaga in zahtevati njega razdelitev, je vsekakor neumestno in pretirano. Kar se tiče r^kvizicij, se omenja, da se zlasti ve-čtm organizacijam nakazujejo primerne količine usnja nri usnjarjih, ki imajo blago na razpolago, pa ga nočejo prodati po uradno določenih cenah. Nakup usnja v Ljubljani pri tigovcih te zato precej mežKučen. ker je dala politična oblast prve instance več trgovin zapreti zaradi suma navijanja cen: vendar se po »Obuvalnici« nakazuje tudi v teh trgovinah usnje potrebnim slojem, seveda po uradno določenih cenah. Občinstvo se opozarja, da vselej, kadar bi trgovci in usnjarji, ki prodajalo svoj* izdelke na drobno, odklanjali prodalo usnja, akotudi ga Imajo v zalogi, naznani to politični oblasti CMestrdm magistratom, okrajnim glavarstvom) takisto pa tudi vsako tihotapsko izvažanje surovih kož iz Slovenije. — Z razdeljevanjem usnja in usnienih Izdelkov je poverjena »Oblivalnica« deželne vlade za Slovenijo na Turjaškem trgu št. 3, II. nadstr. v Ljubljani. Beguncem! Mnogi begunci bi sc radi povrnili v domovino in bi bili že zdavno na svojem domu. če bi bili imeli v rokah listine, ki jih oblasti zahtevajo od njih. da nemoteno odpeljejo svoje stvari in potujejo v zasedeno ozemlje. Kdor se želi vrniti v domovino, naj se zglasi pri županstvu v čegar okolišu sedaj biva. Županstvo nai mu izda potrdilo, da ie pripeljal pohištvo in živino v begunstvo, da je živež pridelal na zemlji, ki jo je imel v najemu ali zaslužil z delom. V potrdilu mora biti navedeno število družinskih članov, količina in vrsta živil in živine. Županstvo naj pošlje okrajnemu glavarstvu: 1. navedeno potrdilo. 2. imenik družinskih Članov, 3. potrdilo glede stanovanja. Italijanski delegat zahteva od beguncev potrdilo, da imajo v domovini pripravljeno stanovanje. To potrdilo izda županstvo v zasedenem ozemlju. Kdor ne bi imel takega potrdila, mora imeti kak drug dokaz, n- pr- Pismo, ki ga Je prejel od domačih Iz zasedenega ozemlja, iz katerega je razvidno, da Ima pripravljeno stanovanjc v svojem kraju. Okrajno glavarstvo napravi: 1. propustnico za celo družino (slik ni treba). 2. priporočilo za pre sto vožnjo. in pošlje oboje s potrdilom županstva glede živine in živil in stanovanja »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljano«, ki preskrbi potrebne izvoznice in vrne vr'e listine županstvu, da iih vroči zpiasilcctn, kateri si naročijo železniški voz na bližnji postali. Vse listine so koleka proste In jih begunci dobijo brezplačno. BORZNA POROČILA. LDU Dunaj, 12. Borza. Deviza Zagreb 210—220, Praga 299—309, jugoslov. krone 180—200. LDU Cur.h. 12. Borza. Deviza r.a Dunaj 2.70, Berlin 11.50, Praga 8.70, krone 3.00. -L Molzni tečaji. Kmetijsko poverjeništvo namerava letos po deželi prir er! i t i neke> enotedenskih potovalnih molznih tečajev. Namen teh tečajev je opozoriti živinorejce na veliki pomen pravilne in čiste molže za mlečnost lctav. Poučevalo se bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za osutbo m*ečne živine. Teča.ii so brezplačni : udeležence zberejo krajevni faktorji, ki morajo tudi preskrbeti za primeren prostor, kje se bodo predavanja vršila. Kot udeleženci tečaja pridejo v poštev dekleta, dekle in gospodinje 'er mlajši fantje. Živinorejske zadruge. kmetijske podružnice in občine, ki želiio v svojem področiu takšnega poučneea tečaia. nai vložijo prošme za prireditev laNtega na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubbani. V prošnji ie navesti, koliko udeležencev se ie priglasilo in da ie za primeren prostor za predavanje preskrbljeno. 4- Mlinajem. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nianišo množino svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase najkasneje do 24. t. m. 4- Urad za pospeševanje obrti sprejema stranke samo od pol 9. do 12. ure dopoldne. 4- Železo za ključavničarje, kovače In kovinarje. Gospodarska komisi ia za stvarno demobilizacijo je sklenila s kranjsko industrijsko družbo ra Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozariamo obrtnike. da takoj priglase svojo potrebo ter dimenzije natančno navedejo. Priporočamo, da več obrtnikov skupaj 'naroči celo vagonsko pošiljafev :n sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 50(1 kg. Na manjša naročila se ne bomo mogli ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okraju na-roče skupno potrebo železa. 4- Tvrdkam, ki se zanimajo za nakup cestnih vlakov brez tirov, ki bi dobro služili podjetnikom rudnikom in podietiem za stavbeni mate-riial. le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljuhliani na vpo- gled tozadevni prospekt s cenikom tvrdke »Autorba« v Olomucu. 4- X. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled skiepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke povišuje se delniška glavnica na 3().l)0l).00l> K z izdajo 25000 hovih delnic, od katerih imajo dosedanji delničarji pravico prevzeti skupnih 20000 novih delnic na podlagi vsak h 5 starih 2 novi delnici po tečaju 7t»G K m ostalih 5000 novih delnic se bode dodelilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razven optiramb še večje število delnic in novim subskri-bentoin » o tečaju 9op K lelguet. Z ozirom tia visoki tečaj, ki sedaj polira na borzi, je emisijski tečaj od %Q kron zelo ugoden in ket poteče rok subskribeije dne 31. t. m. se opozarja gg. interesente, da svoje prijave pravočasno vpošlj' a Ljubi auski kreditni banki v Ljubljani odnosno njenim podružnicam v Mariboru, Celju. Splitu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Borovljah glasom današnjega inseiata. -i- Novi vlaki na bosanskih železnicah. Saratevsko železniško ravnateljstvo naznanja: Počenši z 8. t tn. se vedeio v rednem prometu nastopni vlaki: Na progi Sarajevo-Slavou-ski Prod vlaki štev. 2. 3. 6 ln 7. Na progi Doboj-Tuzla vlaka šetv. 512 m 513. Isti dan se vzpostavi promet na progi Saralevo-Siavonski Brod z vlakom štev. 1. in 4 ■f Trgovski odnošajl med Jugo-lavijo in Italijo. »Temps« prinaša razgovor svojega sotrudnika z nekim Jugoslovanom, ki je došel v Rim v službeni misiji. List pravi, da je dotična oseba iz ia vila. da bi se lahko razvili trgovski odnošajl med Jugoslavijo in Italijo z najmanjšimi stroški in t nalvečiimi koristmi. Jugoslavija bi mogla dajati Italiji v zameno za niene produkte živino, premog. drva in žito. 4- Določila za uvoz blaga ln za Izvoz ghlaga ir novih pokrajin, pri-klorfljehih k Italiji izdana do 30. novembra 1919. so Interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubiianl na vpogled. 4- Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljuhliani bo vsvoji seji po 15. 1. 1920 oddajala tračnice, barake, železniške vozičke za poljski tir in milarne. Že vložene prošn'e naj se vlože pravočasno 2 navedbo ponudnih cen. Pokrajinske vesti. Vlada, kal delaš! Kakor je zna- 1 no, je vlada pred nekaj časom v | Črnomlju odstavila prejšnjega glavarja S., kateri, kakor se je govorilo, ni dovolj ostro nastopal proti bolj-ševikom (?), ki so v črnomeljskem okraju postajali precej predrzni. Sedaj pa je vlada imenovala okrajnim glavarjem v Črnomlju proslulega avstrijskega birokrata, nemčurja. ki bi bil vsakega Slovenca najraje utopil v ž+fci vode, nekega S-G. Ta gospod nima nikdar časa govoriti s kmeti, on raic jezdi okrog. V urad prihaja samo. kadar se mu zljubi in še tedaj ne uraduje. Mnenja smo, da bj sc ljudem, ki so bili v Avstriji tako zagrizeni nemškutarji, ne smelo pnde-lievatl v Jugoslaviji tako važnih mest. Po mnenju ljudstva ne zaslužijo sploh nobenega mesta v Jugoslaviji. če pa že vlada misli, da mora take ljudi rediti, naj lih vsaj postavi na mesto, kjer ne bodo igrali vodilne vloge. Prejšnji glavar proti boljše-vikom ni dovolj ostro nostopal. sedanji jih pa vžgala! Vlada odpri oči in ne vzemai dobre vere v državi še onim. ki so jo dosedal ohranili I ^ »Planinski ples v Borovllah«. Novoustanovljena podružnica Slov. plan. društva za Rož v BorovlIaH priredi dne 1. februarja 1920 ob polu 20. uri planinski ples. Obleka: narodna. planinska ali promenadna. Vojaška godba In petje. Vsi prijatelji slovenskega Korotana so prisrčno vabljeni. — Roparski napad v Zagorici pri Litiji. V nedelio dop. prišel nek neznanec v hiše Ane Pivc v Zagorici, ter zahteval od nje denarja. Ker tnu ženica, kot uboca hišarica ni mogla postreči z denarjem, io le udaril 7. opeko tako močno no glavi, da se le opeka na glavi razbila. V tem ko sc le ženska zgrudila na tla. pričel io le daviti za vrat. ob enem pa 7 drqgo roko tolkel z opeko po nlenl glavi. Nazadnje, ko z.verini še ni bilo dosti io ie udaril z na tleh ležečo sekačo za tilnik s tako silo. da se ie rev:ca popolnoma onesvestila. Koliko in kal ie na to neznanec rekviriraJ. se ne da dognati, ker ie bila žena sama v bajti. kalti nfen mož se nahala v vohtem uietrilštvu in soloh o niem ni nobenega glasu. Prvo pomoč le ženi podelil litijski zdravnik, ki le tudi ndiC-dil. da se lo je prepeljalo v ljubljansko bolnico. Drobiž. v* V Rusiji le rešitev. V časopisu »Narodni Listy« piše dr. Kramar proti zbliževanju Cehoslovaške z Avstrijo. Kramaf pravi da le močna in velika Rusija daje jamstvo proti nemški osveti. Zato je potrebno, da se Čehoslovaška približa Rusiji. * Ruski list v Parizu. V Parizu le ravnokar začel izhajati nov ruski list v francoskem jeziku »Pour la Russie«. List urejujejo Mlnor, Zenzi-nov in Stalinsky. Njegovo geslo je: Ne Denjikin — ne Ljenin! * Pomanjkanje In draginja v Petrogradu. Po poročilu »Krasmaje Oa-zete« Je začelo v Petrogradu z.elo pomanjkovati kuriva. Za kakšne tri tedne bodo morali zapreti vse tvor-nlce in zavode. Omejiti bodo morali tudi električno razsvetljavo Io elek- I trični promet. Podobno kot na Dunaju, seka že tudi petrograjsko prebivalstvo les v gozdovih petrograf-ske okolice. Šporedno s pomanjka-niem kuriva rastp tudi draginja živil. Tako n. pr. prodajajo v Petrogradu; funt kruha po 300 rubljev, funt masla po 1700 rubljev, funt sira po 1300 / rubljev. * Znnfmiva zabava. "V Londonu Je priredil eden največjih klubov; umetnikov ples za svoje sluge itt služkinje. In sicer tako, da so jim z vsem stregli njihovi gospodarji. Celoi vozili so jih sami v avtomobilih do' ' plesne dvorane. Zanimivo je tudi to, da so sluge in služkinje lzklučile »tango« in »jazz« kot nemoralne plese. J Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Lfubljani Preda se: Salonsko suknjo za srednjega gospoda, prtdvojno blago, podlo'ena s težko avilo, malo nošena, prodam za 800 K. Naslov v upravništvn lista. Ogleda se od 11—12 ure dop. 52 Ki ngerit, a*bt st in tesnilne ma-terijalo ima v zalogi Otlon Koutny, Ljubljana. Kolodvorska ulica. 53 Proda 6e dobro ohranjen godbeni avtomat firme Popper, cena 6.500 K. Istotam 15 hi štajerskega sadnega mošta po K 4 50 1 oboje frnnko kraj prodaje. Ponudbe pod .Automat in Mošt* na anonč. eksp. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.__________________ 49 Orodje in tehnične potrebščine. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ni. 37. 16 Ognja In vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvmka Franc Schell, L jugoslovanska izdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. Ktspi s©: Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje ponajviijl ceni (t anko Ljubljana; Josip Peteline, Ljubljana.______________________ 1589 Čebelni vosek, suhe satme in odpadke aveČ kupuje po najvišji dnevni Ceni Fr. Kopač, svečur v Ljubljani Gosposvetska cesta 9o, (Spodnja Šiška). Nemško-slovenski Slovar „ VV.ilT-Janežičev* so kupi nad ceno. Ponudbe pod ,F. G. 146* na .Ammčuo ekspedicijo* Al. Matelič, Ljubljana, Kon-gresni trg 3. 55 Kupi se vinski kumen (Cremortar) Adria Gosposka ulica 16. 58 Službe: I8če se za privatno podučevanje 12 letne deklice inštruktor, da lahko napravi koncem leta izpit za VI. ra^r. nižje šole. Nastop takoj. Vpraša se IUrunus-Parfumerija*. Mestni trg 11, jubljana. 47 Razno: Sobo ▼ središču mesta išče mirna stranka. Ponudbe na upravo lista. 54 Izgubila se je dne IZ jan. t L od 18. do pol 19 ure črna boa na glavni cesti od Zg. Šiške do Kolizeja. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v brivnici Kastelic v Kolo dvorski ulici. 57 Plačam vsako ceno za mesečno sobo brez postrežbe. Ponudbe pod „R. M.* na „Anoučno ekspedicijo* Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 59 Mož, ki ni zmrznil, ker ie spal trt dni na prostem, išče meblirano sobo. Soliden, miren, privatni uradnik. Ponudbe na upravo „Jugoslavije*. Večja trgovina z mešanim blagom v kakem prometnem kraju se vzame v najem ali se pa pod ugodnimi pogoji eventuelno z posestvom kupi v lasL Ponudbe pod .Večja trgovina 1920* na Upravo tega lista. 81 Zcnifn© pcriudfee. Ženitna ponudba. Želim sp seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok od 28—35 let z večjim premoženjem v svrho ženitve. Posestnice in gostilničarke na prometnem kraju ne predaleč cd kolodvora kjer bi bilo pripravno za trgovino imajo prednost Star sem 42 let samski in trgovec ter si želim svojo že vpeljano trgovino povečati. Želim mirni značaj, simpatijo in nekaj izobrazbe. Samo resne ponudbe s sliko, katera se gotovo vrne je vposlati pod šif-o .v slogi je moč* 77 na uprav-ništvo ^Jugoslavije* v Ptuju. " 5G lil m & « B ”2 črnilo, rdečilo, barva za — “ 8tampilje(rudeča in modra). ©* ^ SllriŽi veph H „Sn?iži“ (za čistenje vseh Š S vrst kovin) razpošilja po o< .§ najnižjih cenah. ‘c Proizvod kemičnih tvarin S O. Čer tal ič, Ljubljana, p* 45 Izjava. Podpisana prekličem s tem dru_ del stavka v mojem pismu z dne 30. dec. 1919, naslovljeno na g. Jak. Le-derja, ki se glasi: „I’a<'un, ki se glasi j na K 90*25 sploh ni bil izdan od sekcije, ker je bil zidar tam plačan, Vi ste si pa pustili lepo od mene plečati še enkrat*, ker sem se prepričala, da | mu je bilo odtegnlcno v letu 1919 od njegovih prejemkov za različna d-la in materiial K 231 52 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 49 Marica Klenovšek, Zidani most. 36 boljšo moč, ki je vešča slovenske in nemške stenografije in je hitra strojepiska se sprejme v služho. Kje pove uprava ^Jugoslavije14. BMP Staro, obrabljene, tudi razbite gramofonske plošče "m kupuje ali zamenja do konca svečana Edina zaloga gramofonov In gramofon. plc£č za Slovenijo A. RAS8ERGER LJUBLJANA, Sodna utica It. S. Popravila gramofonov in avtomatov izvrše se strokovno in ceno v lastni mehanični delavnici oziroma pri velikih avtomatih na licu n esta. 82 Tovsirna Jos. Reich Bn?1vsakovrstn° * * .............blago. 1 Poljanski nasip Stev. 4. na: šiite Kemično čisti obleke. nlirn 3 Hava domače perilo (po- UillS J. * 1 mS Šlje pon je na dom), - MB■IHIII ■■■ aMBBBOB—— iB——a———a—— Podružnica v Mariboru Svi flolika vratnike, zape- Gosposka u ica štev. 38. - J/- 8tnice‘»srajce; Sprejme se spreten, a&mostoje Radium vsebujoča vinovica (francosko žganje) je 9EE&vafor‘ tiiial Jr.Hti Silil zmožen slovenskega, nemškega po možnosti tudi italijanskega dopso-vanja. Vslop takoj, plača po dogovoru. I Ponudbe pod edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti »Veletrpovira z lesom 1915“ trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana. na upravništvo Jugoslavije. 47 . ... hiše s S sobami in pivnico, dobro zidana in s škriljo krita, poleg spada parcela gozda in vrta. Interesenti naj se javijo v Novem mestu, Kastelčeva ul. št. 116. Proda se radi starosti. 22 naznanja, da Je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 13. Razglas. prvovrstno črno kremo za čevlje nudi po tvorniških cenah tvrdka HROVAT & KOMP., LJUBLJANA, Vego v a utica 20 (Poleg realke.) Občinski lov, krajevne občine Loče oh Baškem jezeru, se odda na javni dražbi v najem, za dobo pet let, to je za čas od 25. jan. ltLO do vštetega dne 24. jan. 1925. jj \ j Javna dražba bo dne 25. jan. 1920 ob 10 uri v šolskih *•* prostorih v Loč; h ob Baškem jezeru na Koroškem. Izklicna cena ie 5000 kron. 46 j Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo: F. ŠiBENIK, Ljubljana, Gcspcska ulica 16. DošEo prvovrstno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter vsakovrstnega manufakturnega blaga, srajc, samo-veznic, športnih čepic, nogavic itd. itd. itd. m Namenilo. : Otvoril sem trgovino z usnjem in čevlii Pred igriščem št. 1. Moški čevlji 240 K, ženski 220—240 K. Domač izdelek. Z odličnim spoštovanjem « Avgust Škof. m dooiu se mm iMIi mm Pi va kran ska razpošiljala Schwab & Bizjak Ljubljana, Dvorni trg 3. Pod »Narodno kavarno". !! Lastni modni atelje ! I Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000*—. Rezerva nad K 10,000.000.—. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Tret, Zader, Zagreb. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Sprejemavloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovan ju. Rentni davek plača iz svojega. Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. }i »-KOM 41 ME Priporočajo se sledeče domače tvrdke: PsggSIfgggSI Anončni zavod: Drago Bescljak, Cankarjevo nabrežje s. G. Besednik in drugovJ, Prešernova ulica 5 Induatr ortop protez, bandaž in kirur-gičnuga orodja Meh. delavnica Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Mizarstvo Franc Škafar, Rimska cesta 16. Perko Matija, Zg. Šiška, Celovška cesta iai. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Elektrotehnik Makso Sartory, Žabjek 3. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Gostilne Marica Sartory, gostilna «Beo-grad», Žabjek 3. Modna trgovina T. Eger, Sv. Petra cesta a. Špedicija Uher J. 8t A. Šelenburgova ul. 4. Brivnice Francbeti Zdenko, Dunajska c. ao. Marija Kirinlč, Sp. Šiška, Celovška ce&ta 63. Optik Jurman Karl, Šelenburgova ulica. Fr. P. Zajec, Stari trg 9. Kavarna Josip Ivančič, «Zvezda», Kongresni trg. Slikarstvo, pleslcarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16. Stare P. Franc, Florjanska ulica. Dežniki, solnčniki L. Mikuž, Mestni trg 15. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Pisalni stroji Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Špecialna trgovina z jnveli in ztatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. Drogerija J. C. Kotar, Wolfov* ulica. . Pisarniške opreme Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Krojači Potočnik Feliks, Šelenburgova ulica 6. Milan Ccnkar, Sv. Petra c. 33. Milan Mahkota, Zg. Šiška, Celovška cesta 79. Štampilje Čeme, Dvomi trg x. Drva, žagani in stavbeni les Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. Parfumerija, kosmetika Uranus, Mestni trg 11. Trgovina e Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Štupica, Sodna ulica. s vsemi pisarniškimi potrebščinami Jos. Omersa, Dunajska c. 6/1. Puškar F. K. Kaiser, Šelenburgova ulica. Elektrotehništvo Zavod za teh, in elektrotehniko Dunajska cesta aa. Lastne tovarne, Glince 16. Janko Pogačar, Mestni trg 25. Modni salon damskih klobukov Marija GStzl, Židovska ul. 7 in 8. Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3. Urar Fr. P. Zajec, Stari trg 9. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4. s papirjem Uranus, Mestni trg n. z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec, Stari trg 9. ■ pohištvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. prva Specialna, aa rokavice in pai fume O. Bračko, Dunajska cesta xa. Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6. a pisalnimi stroji The Rex & Co., Šelenburgova ulica štev. 6. modno blago in klobuki ca moške Ivan Kunovar, Stari trg 10. a šivalnimi stroji Josip Peteline, Sv. Petre nasip 7. 1 čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. manufakturna Schvvab & Bizjak, Dvorni trg. 4 a špecerijskim in kolonijainim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. xo. s vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Šelenburgova ulica 1. s želesntno In poljedelskimi stroji Zal ta & Žilič, Gospodsvetska c. 10. z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna uiica. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. s kolesi In šivalnimi stroji Ig. Vok, Sodna ulica 7. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevi nabrežje štev. x. s špecerijskim in mešanim blagom Janko Bernik, Spodnja Šiška, Ce* lovska cesta štev. 7g.