PAPIRN ICE VEVČE LJUBLJANA, 25. MAREC 1979 ŠT. 3 — LETO XIX Kaj povedo poslovni rezultati 1978 Vsakomesečni proizvodni in drugi pokazatelji dajo že med letom slutiti, kakšen bo približen rezultat gospodarjenja ob koncu leta. Se preden je bil zaključni račun za leto 1978 napravljen so člani kolektiva na zborih delavcev ob sodelovanju strokovnih delavcev o tem že veliko razpravljali. Analize in kritične pripombe so pokazale, da gre vsem za dober uspeh in zedinjevali so se tudi za tako delitev, ki naj bi prinesla korist v prvi vrsti delovni organizaciji in njenemu napredku. Težave, ki so se med letom zdele nepremagljive, so se s Pametnimi ukrepi le ublažile ali Pa celo popolnoma prešle. V naslednjem bi bralcem radi Približali nekatera važnejša poglavja iz poslovnega poročila za loto 1978. Rezultati naj bodo na-Potki, kako v naslednjem letu rooramo delati in kaj moramo stoji in izmet. Pri V. PS je bilo opaziti povečanje delovne brzine nasproti letu 1977 za 18 %, kar je nedvomno bistveno vplivalo na porast proizvodnje. Kljub temu pa tu še ni prišlo do doseganja plana in manjka še 6%. Smatrajo, da je proizvodna rezerva še vedno v zmanjšanju zastojev. Poraba surovin za celotno proizvodnjo se je sukala znotraj plana, opaziti pa je delne vrednostne razlike pri posameznih vrstah, kjer pa je v glavnem vzrok v višjih cenah tako_ pri domačih, kakor tudi pri tujih dobaviteljih. Prodaja — domači trg 2e v začetku leta 1978 je prišlo do povečanega povpraševanja po našem papirju na domačem trgu. K sreči je bilo večina potreb možno pokrivati, k čemur je pri- Ob stroju za rezanje malih formatov opustiti in popraviti, da bo življenje in delovanje delovne organizacije brez bolečin, ki hromijo to veliko telo, katerega en del le vsakdo izmed nas. Nova organiziranost delovne organizacije, ki je lansko leto zaživela v obliki petih TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb (DSSS), je prav gotovo prinesla v Poslovanje dokaj sprememb in todi težav, ki pa so bile in so Se nujne ob prehodu in razdelitvi na TOZD. Proizvodnja V letu 1978 je bila dosežena Proizvodnja papirja v višini "2.066 ton, kar je za 18,5% več k°t leto poprej in tudi plan je bil Presežen za 0,7 "/o. Proizvedeno je bilo 1,721.621 ta-Petnih rolic in 123.725 zavitkov ePila za tapete. „ Energija beleži 42.828 MWh in 03.37g ton pare. V primerjavi je 0 za 0,5 oz. 0,4 "/o več kot v letu Za 33% se je povečala tudi rt 2 l »aCiia nasproti letu 1977 in 5 >1 °/o v primerjavi s planon ljub temu, da so se surovir n v Pomožni materiali precej p< ecali, so se cene papirjev tak a domači kakor tuji trg kom; Pazno zvišale. Zmanjšale pa £ Se zaloge za 17,5 °/o. , Ne bi mogli trditi, da se ; atorakoli proizvodnja TO Z , anj potrudila kot druga, da 1 o* dosežen boljši delovni uspe: topnja izkoriščenosti strojev ; Porasla, zmanjšali so se tudi z; pomogla forsirana proizvodnja zlasti na V. PS. Bilo je tudi težko primerjati situacijo na domačem trgu s krizno situacijo na svetovnem tržišču, kjer je ponudba presegala povpraševanje. Čeprav je bilo možno evidentirati povečanje proizvodnje za skoraj 10.000 ton so se kljub temu zaloge zmanjšale ob koncu leta 1978 za približno 700 ton. Kot kažejo podatki, je v zadnjih desetih letih v glavnem naraščala prodaja premazanih papirjev od 1.351 ton leta 1968 na 23.141 ton v lanskem letu. Letna proizvodnja klasičnih papirjev v zadnjih desetih letih pa se suče med 20 in 30.000 tonami letno. Pri strukturi proizvodnje so imeli največji delež ofsetni papirji (41 %) in premazani papirji (4.1,8 %), medtem ko so bili ostali papirji udeleženi z 1—5 %. Papirja za izdelavo tapet je bilo napravljenega 2650 ton, od tega je lastni obrat porabil 1523 ton. Od celotne količine premazanih papirjev je bilo prodanega v Sloveniji 48,2 "Vo, v Hrvatski 14,6 °/o, v Srbiji 17,4.%, manj pa v ostalih republikah. V izvoz ga je šlo 16%. Povečan izvoz je šel na račun prodaje v Sloveniji. Največji potrošniki so bili grosisti, zatem grafična industrija, drugo pa so pokupili ostali potrošniki. Reklamacije Čeprav se reklamacije iz leta v leto nižajo, smo vendar v letu 1978 prejeli 81 evidentiranih reklamacij. Nekako polovica pa- pirja iz reklamacij je premazanega, druga plovica pa klasičnega. Približno 60% napak je zagrešila proizvodnja, 40% pa dodelava papirja. Glavne napake so v neenakomernosti barve, v dodelavi pa nastajajo slabo izdelana lepljena mesta, neenakomeren nanos in sijaj pa sta tudi odsev površne proizvodnje. Tudi rezanje, štetje, gladkost in gramska teža niso bili vedno na višku. Pri vseh teh napakah so lahko vzroki objektivni, dostikrat pa je prisoten osebni moment ko se pojavlja malomarnost, površnost ali pa tudi neznanje. Vsekakor nastajajo tu občutne škode, tako na vrednosti izdelanega papirja kot na ugledu in zanesljivosti. Posledice tega se pojavljajo šele kasneje. Prodaja tapet V preteklem letu je prodaja tapet delno stagnirala. Stara kolekcija 77/78 je bila edina na razpolago, medtem ko je proizvodni oddelek že pripravljal novo. Zaradi tega del naročil ni bilo možno realizirati. Kljub temu je prodaja 1,663.896 rolic predstavljala le 2,1 % manj kot je predvideval plan, vrednostno pa 2,8 odstotka manj. Zanimivo in obetajoče pa je ob novi kolekciji VETA 79/80, ki jo je tržišče sprejelo zelo dobro, o čemer smo pi- Obiskal nas je Tov. Vinko Hafner — predsednik slovenskih sindikatov je s svojimi sodelavci obiskal 2,1. februarja Papirnico Vevče in se pogovarjal s predsedniki vseh osnovnih organizacij zveze sindikata in konference OOZS, s predstavnikom osnovnih organizacij ZK, s predstavnikom komisije za samoupravljanje pri konferenci OOZS in direktorjem DO. Zanimala ga je samoupravna organiziranost naše DO, naše stanje, na-daljni razvoj, mnenja in stališča, pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, ki so bila objavljena v Sindikalnem poročevalcu št. 2. Pogovarjal se je o stopnji rentabilnosti DO. o izkoristku V. PS, o osebnih dohodkih in nagrajevanju po delu, svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS, programih nadaljnjega razvoja, težavah po popolnem zagonu novega stroja in predvsem o ekonomskem položaju delovne organizacije v povezavi z zaključnim računom in obveščanju delavcev v zvezi s to akcijo. Najbolj ga je zanimalo, v kolikšni meri smo uresničili načelo »koliko je delavec tudi gospodar«. Tov. Hafner se je udeležil tudi seje konference OOZS. Povedati moramo, da prav z aktivnostjo osnovnih organizacij ZS v zvezi z akcijo o zaključnem računu ni bil zadovoljen. Tudi to, da izvršilni odbori OOZS še niso obravnavali »Stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela« ga seveda ni razveselilo, saj je to dokument, na katerem bodo grajeni še drugi samoupravni sporazumi in dogo- sali že v prejšnji številki Našega dela. O rantabilnosti obrata priča lanska realizacija v višini preko 7 milijard starih dinarjev. Izvoz V letu 1978 lahko beležimo vrednostno rekorden izvoz. Troje artiklov smo izvažali: papir, tapete in ročno izdelan papir v vrednosti skoraj 6,5 milijona dolarjev, s čimer smo dosegli plan s 101,68%. vori. 15. aprila naj bi ta dokument bil sprejet na republiškem svetu ZS, upoštevajoč seveda pripombe OOZS. Ob upoštevanju rezultatov — finančnih in materialnih — bomo morali ta načela prevesti v prakso — v naše stališče. To je dolgoročen dokument, tudi precej zahteven, vendar kaže nove kvalitete; za tolmačenje tega je potrebno strokovno znanje, zato naj OOZS aktivirajo v svojih skupinah strokovne delavce in z njimi stališča predlskuti-rajo. Teh stališč se bomo morali naučiti in jih potem znati prenašati v vse samoupravne sporazume in samoupravne akte. Razprava je tekla tudi o fizični delovni sili, o sodelavcih iz sosednjih republik in v zvezi s tem o težavah pri koriščenju dopustov in pa bolniških staležev ter Področno je bilo prodano v dežele OECD 31,91 % ročno izdelanega papirja, v dežele v razvoju 61,81%, v dežele SEVA 6,02 odstotka in v razvite prekomorske dežele 0,22 % ročno izdelanega papirja (akvarel-platno). Ostali papir smo izvozili v 34 držav, med katerimi sta bila naj večja kupca Zahodna Nemčija in Iran (18,81 % in 32,04 %). Večina izvoženih tapet je kupila Madžarska, nekaj Egipt in Zahodna Nemčija. Za ročno izdelan papir pa se je (Nadaljevanje na 2. str.) izkoriščanje le-teh v prid podaljšanja dopusta. Predsednik Vinko Hafner nas je opozoril, naj skušamo delavce iz sosednjih republik bolj pritegniti v naše delovno okolje in jim vzbuditi interes do uspešnejšega dela v naši tovarni. Tov. Hafnerje poudaril, da je razgovor v tako veliki delovni organizaciji, kot je naša, zanj zelo koristen. Pri nas je bil že nekajkrat, tako da se je z ekonomijo in novo investicijo že spoznal in poudaril je, da se bomo gotovo še srečali v tovarni. Delovnim ljudem naše organizacije združenega dela je zaželel veliko delovnih in gospodarskih uspehov, organizaciji sindikata pa več plodnega dela. Predsednik konference OOZS: Jože Zajšek Predsednik ZSS tovariš Vinko Hafner med sindikalnimi delavci Papirnice Vevče Gladenje papirja na II. gladilnem stroju (na sliki gladilec tov. Kastelic) predsednik republiškega sveta ZSS Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1979 Indeks doseganja plana 1 1979 Februar M 7 Plan 1979 H 1979 0 mesečno _ 7 S © © Klasični papirji ton 2.080 2.708 2.920 71,2 92,7 Premazani papirji ton 2.930 2.620 2.453 119,4 106,8 Papir skupaj: 5.010 5.328 5.373 93,2 99,2 Lesovina 185 255 333 55,6 76,6 Tapete rolic 132.260 123.392 150.000 88,2 82,S. El. energija MWh 3.155 3.329 3.480 30,7 95,7 IZKORIŠCENJE zmogljivosti papirnih strojev Februar 1979 0 I.—II. 1979 0 1. 1978 II. PS 93,3 89,4 86,9 III. PS 92,8 89,0 88,1 IV. PS 95,5 91,9 91,6 Skupaj: 93.,9 89,8 88,9 V. PS 83,6 82,4 80,4 Izmet II.—IV. PS % 12,9 13,5 13,7 Izmet na PRS 14,9 19,1 294 Izmet na V. PS 17,0 18,3 27,6 Plana proizvodnje papirja zaradi majhnega števila obratnih dni v mesecu februarju nismo dosegli. Kljub temu pa so proizvodni rezultati gledano skupno z mesecem januarjem zelo ugodni, saj smo le malenkost pod planirano količino, kljub majhnemu razpoložljivemu času v teh dveh mesecih. K temu je sigurno največ pripomoglo znižanje izmeta na V. PS, ki je glede na 1. 1878 nižji kar za tretjino. Tudi struktura proizvodnega programa je bila zelo ugodna, saj smo proizvajali precej več premazanih papirjev kot smo planirali — le-ti pa so zaenkrat donosnejši. Zaradi pomanjkanja brusnega lesa plana proizvodnje lesovine nismo dosegli. Tudi proizvodnja tapet še ni dosegla planirane ravni, prodajna sezona pa se je z otvoritvijo nove kolekcije že začela in dosegla v februarju rekord. Dopolnilni tečaj Dovod novega energetskega vira —■ zemeljskega plina v tovarno, instalacije in priključitev na tovarno so zahtevali dokajšnjo mero strokovnega znanja in tehniške pripravljenosti. Pri še tako skrbnem delu in izpopolnjenih napravah pa le še obstaja nevarnost, ki ima lahko za posledico vsakovrstne nesreče pri delu s plinom. Ker je le človek odločilni faktor v procesu proizvodnje, je treba v prvi vrsti poskrbeti zanj. Za to skrbi vsaka delovna organizacija, posebej pa služba za vajrstvo pri delu in seveda vsak posameznik, ki je pri procesu neposredno udeležen. Nadzor nad vsem pripada tudi republiškemu inšpektoratu za delo, ki s svojimi eksperti od časa do časa ali po potrebi nadzoruje delo z napravami, kontrolira in svetuje. Preden je toplarna začela obratovati s plinom, je bilo osebje s tehničnega in drugih zornih kotov poučeno o vsem. Treba pa se je bilo ozreti tudi na varnost ljudi in na ukrepe v slučaju nesreče. Zato je bil v dneh od 21. 2. do 26. 2. 1975 prirejen (seminar iz varstva pri delu ob obratovanju z zemeljskim plinom. Seminar je priporočil tudi republiški inšpektor za delo ing. Černčec, ki je na posebnem sestanku s predstavniki toplarne in drugimi strokovnimi delavci dobrohotno opomnil na še nekatere pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo človeka in predpisi zakona o varstvu. Seminarja so se udeležili vsi delavci toplarne, zadnjega dela pa tudi nekateri gasilci. Obratni zdravnik, specialist medicine dela dr. Boris Moškon je na strokoven način, vendar zelo poljudno povedal zanimive stvari o prvi pomoči pri poškodbah zaradi zemeljskega plina. V drugem delu predavanja pa se je osredotočil na prvo pomoč in reševanje ponesrečenih iz nevarnih področij. Snov pod naslovom »Varstvo pri delu in zemeljski plin« in zakonske določbe je obdelal varnostnik tov. J. Vidic, medtem ko je praktično prikazal in preizkusil dihalne aparature za reševanje ljudi pri požarih in nesrečah tov. Pavle Boh — strokovnjak za požarno varnost. Vsi udeleženci seminarja so z zanimanjem sodelovali, kar se je končno tudi pokazalo pri opravljenih testih dober teden po opravljenem seminarju. S. R. Na seminarju delavci toplarne in gasilci spoznavajo namen in delovanje dihalnih aparatov Kaj povedo poslovni rezultati 1978 (Nadaljevanje s 1. str.) skoraj izključno zanimala Japonska. Celotni izvoz je bil realiziran s konvertibilnim načinom plačevanja. Nabava Oskrba s surovinami je potekala skoraj normalno. Nekaj težav je bilo pri lesu. Uvozili smo 5.796 ton celuloze manj kot v letu 1977, čeprav je bila potrošnja za preko 4.000 ton večja. Zaloge so zmerne. Poleg uvoza nam je naj- Družbeni standard Na področju družbenega standarda tj. skrbi za ljudi, zaposlene v delovni organizaciji Papirnice Vevče, je bilo v preteklem letu precej storjenega. Trdijo pa, da še vedno premalo, da bi bili z opravljenimi nalogami zadovoljni. Skrbelo se je za redno prehrano delavcev med delom, za organizacijo letovanja, za samske domove in rekreacijske objekte, za izvajanje potrošnje sklada skupne porabe in še posebej za stanovanjsko vprašanje. Komisija je že razpravljala o na- T is % JE j \ 11 / umi : j Ob stroju za preganje premaznih papirjev več celuloze (33%) dobavljala tovarna »Djuro Salaj« — Krško, več od polovice manj pa Sremska Mitroviča. Uvoz Pri uvozu ostaja še vedno osnovno načelo, po katerem se osnovne pravice uvoza dosegajo na podlagi lastnega izvoza. Zaradi neurejenih uvoznih razmer nabave nihajo, tako da je potrebno zadnje mesece v letu uvoz vedno povečati. S tem nam zaloge občutno vežejo denarna sredstva, bremenijo skladišča in povzročajo motnje pri raztovarjanju (stoj-nine). Redno obratovanje in planirana proizvodnja sta odvisni od uvoza celuloze, premaznih sredstev, kaolina in zlasti strojne vprege, tj. sit, klobučevin itd. kupu nekaj stanovanj v bodočem fužinskem naselju. Med uspešne akcije je šteti gradnjo vrstnih hiš v stanovanjski zadrugi. Rezultat teh prizadevanj je 150 vrstnih hiš, anketa pa je pokazala, da je za tako gradnjo še 30 interesentov. Zaposlovanje in fluktuaeija Število zaposlenih se je v preteklem letu povečalo za 5 % tj. iz 1205 na 1262. Največji porast je bil v TOZD Grafični papir, ne zaostajajo pa mnogo v DSSS in TOZD Blagovni promet. Vzrok temu je povečan promet s surovinami in tudi priprava kadrov za razne obračune po TOZD. V tem letu sta bila sprejeta 202 delavca, v istem obdobju pa je podjetje zapustilo 145 delavcev. Vendar je beležiti zmanjšanje Razpis Na podlagi plana izobraževanja in srednjeročnih kadrovskih potreb razpisujemo za šolsko leto 1979/80 naslednje Štipendije in učna m 1. Višja ekonomsko-komercialna šola 2. Ekonomska srednja šola 3. Administrativna šola — 4-(letna 4. Poklicna papirniška šola 5. Administrativna šola — 2-letna 6. Strojni ključavničar 7. Strugar 8. Obratni elektrikar 9. Zidar Pogoji: a) Uspešno dovršena osemletka ali višji letnik razpisane šole b) Za poklic ustrezno zdravstveno stanje c) Pod točko 4, 6, 7, 8, 9 pridejo v poštev samo moški prosilci. Prednost imajo učenci z boljšim uspehom. Komisija za kadrovska vprašanja in izobraževanje 1 štipendija 7 štipendij 2 štipendiji 15 štipendij 2 štipendiji 2 mesti 1 mesto 2 mesti 1 mesto fluktuacije, ki je znašalo 9,8%. Glavni vzroki prenehanja delovnega razmerja so bili v odhodu v JLA, v samoupravni prekinitvi in disciplinskih ukrepih, veliko odhodov iz delovne organizacije pa bazira v pomanjkanju stanovanj. Izobraževanje Za strokovno in drugo izobraževanje je bilo v letu 1978 porabljeno 205 miljonov starih dinarjev. Sem spadajo štipendije, nagrade vajencem in praktikantom. Ob delu se je izobraževalo 34 članov kolektiva (pogodbeno). Imeli smo 30 štipendistov in 22 učencev v gospodarstvu. V raznih akcijah funkcionalnega izo-. braževanja so se udeležili 40/ člani kolektiva, na tečajih za nanovo sprejete pa 66. Precejšnjo vlogo v izobraževanju je imela tudi strokovna knjižnica. Finančni rezultati Že leta 1976 so delovno organizacijo pestili neugodni rezultati. V poslovnem skladu ni ostalo ničesar, sklad skupne porabe pa je bil 'minimalen. Nerentabilno poslovanje še vedno nove investicije je povzročilo izgubo v celi delovni organizaciji. Ob sistematskem odpravljanju napak se je stanje izboljševalo, razne spremembe so dale pozitivne rezultate. Periodični obračun ob koncu leta 1978 kaže, da smo se dvignili iz področja ogrožene rentabilnosti. Glavni činitelji, ki so pripomogli k izboljšanju stanja so: proizvodnja papirja, ki je v enem letu porastla 18,5%, celotni prihodek je porastel za 36,8%, produktivnost pa za skoraj 50 %. Po delitvi doseženega prihodka, ki ga izkazuje zaključni račun 1978, je za združevanje okrnjen poslovni sklad, zaradi nelikvidnosti, čisti dohodek pa je v primerjavi z letom poprej nara-stel na 167 %>. Predloženi ukrepi Iz analize in razprav izhajajo naslednje ugotovitve ter predlogi za delo v 1979. letu, da bi ustvarili boljši finančni rezultat: — povečati proizvodnjo, posebno na V. PS kakor tudi v TOZD Tehnični papir, kar predvidevajo plani za leto 1979; — organizirati sistematsko varčevanje in boljše ravnanje z materialom, proizvodnimi sredstvi po vseh TOZD in oddelkili; — znižati zastoje strojev, bolje organizirati vzdrževanje naprav, znižati izmet in dvigniti kvaliteto; — v vseh oddelkih povečati red in snago, isto tako na dvoriščih in skladiščili, kjer se z malomarnim odnosom uničujejo velike vrednosti; — bolje izkoriščati delovni čas v vseh obratih, delavnicah in pisarnah ter povečati disciplino in odnos do dela; — kadrovati po stvarnih delovnih sposobnostih ter uvajati nove oblike nagrajevanja po delu; — zniževati nadurno delo ter pospešiti izobraževanje ob delu, posebno za nove delavce; — glede na doseženi finančni rezultat bo potrebno obravnavati na ustreznih organih, strokovnih službah in komisijah: a) prioritetni program skupne porabe; b) najnujnejši plan malih investicij ; c) korekcijo plana investicijskega vzdrževanja za leto 1979; d) sanacijski program dolgoročnih obveznosti v tem letu s pomočjo prehodnih kreditov oziroma podaljšanjem odplačilne dobe anuitet. V program akcij je treba vnesti še druge predloge, ki so bili že dani na zborih delavcev, na delavskih svetih in na drugih sestankih. Naša lastna ustvarjalnost naj pride bolj do izraza V drugem mandatnem obdobju nost pri republiškem svetu Zveze °bliko deta in sicer sestajanje po Za 2. sejo tega odbora predlagano, nizaciji. 12. marca so se zbrali delegati raziskovalne inventivne dejavnosti večjih slovenskih krajev, ki so zastopali ljubljansko, novomeško, obalno, celjsko, mariborsko, Pomursko, zasavsko in gorenjsko Področje. Član odbora je tudi Predsednik društva izumiteljev Slovenije tov. Jože Jan. Iz naše tovarne so se seje udeležili predstavniki konference OOZS, sedanji predsednik komisije za inovacije pri delavskem svetu DO Zapušek Dane, Žibert Jože — Predsednik komisije v prejšnji mandatni dobi, ing. Grad Andrej, ki je bil tudi predsednik te komisije v naši delovni organizaciji in je stalni sodelavec komisije, ing. Kogej Dušan — predsednik društva inovatorjev na Vevčah ter Avbelj Ivo kot tajnik komisije. Sejo je vodil predsednik tov. Ivkovič Vukadin iz raziskovalnega inštituta. Odboru smo na kratko predstavili našo delovno organizacijo oziroma bolj delo komisije za inventivno dejavnost pri DS. naše organizacije združenega dela. kled drugim smo omenili, da je v tovarni že dolgo časa dokaj dobro zastopana inventivna dejavnost, saj je po statističnem pregledu bilo 4 ”/o delavcev udeležencev v inovacijah, le v letu 1977 jih je bilo 1,3 o/o; vzrok temu je bila nova investicija, ki je vse zelo angažirala. Predlogi v tovarni so dvojne narave, in sicer takšni 2 idejno vsebino in pa predelave. Predelave, ki se nanašajo na Predloge, morajo izvršiti domači vzdrževalci, ki pa so zelo zasedeni in prioriteto imajo seveda nujna tekoča vzdrževalna dela na strojih. Zato pride morda do nekaterih časovnih odlogov prede-lav, vendar pa se sčasoma le vsi realizirajo. Na žalost se nerodnost v našem gospodarstvu odraža tubi v inovacijski dejavnosti. Bile so tudi težave okoli izplačevanja nagrad, vendar so vse bile izplačane po pravilniku, ki je bil takrat v veljavi. Da bi se del težav avtorjev odpravil, je bilo na Vevčah ustanovljeno tudi Društvo inovatorjev, na katero pa se je obrnilo le malo avtorjev. Res pa is, da so bili naši največji predlogi dokaj kmalu realizirani, odlašalo se je glavnem z manjšimi predlogi. Povedano je bilo tudi, da so bili v začetku inventivne dejavnosti pri nas zelo težki pogoji dela. Po dejavnost se je gradilo postopno, na današnji stopnji pa jo ie seveda treba bolj razvijati. V Papirnici kot eni naj starejših tovarn so navade zakoreninjene m vsaka noviteta je v veliki meri ogrožena, zato je bilo treba iskati ustrezne metode za odpravitev le-teh. Z našo dejavnostjo smo se afirmirali v občinskem merilu. Prav ta seja republiškega odbora Pa nam je dala veliko napotkov Za še plodnejše delo in popravek napak, ki se pač pri vsakem delu pojavijo. V Sloveniji več kot °/o delovnih organizacij nima ‘zdelanih svojih pravilnikov o inovacijah. Mi ga sicer imamo, Vendar bomo prav v kratkem morali izdelati še dopolnila k tem Pravilnikom po TOZD in DSSS, Im bolj prilagoditi zakonom in Pn družbenemu dogovoru o ino-Vacijah. Mnenje vseh članov republiškega odbora in predvsem udi predsednika društva izumi-djev Slovenije tov. Jana je, da s° nagrac}e) ki jih izplačujemo, Prenizke, saj ne dosegajo niti mi-mmuma, ki ga za to priporoča smdikat. Vsekakor bo treba stimulacije, ki se izplačujejo iz čilega dohodka, povečati, pojačiti Pa je tudi potrebno moralno pod-Poro avtorjem s strani družbenopolitičnih organizacij. Tudi nevo- si je odbor za inventivno dejav-sindikatov Slovenije izbral novo delovnih kolektivih. Tako je bilo naj bi bila v naši delovni orga- ščljlvost sodelavcev pri kakršnikoli novi »pogruntaciji« ima za posledico to, da se inovatorstvo ne razvija v večji meri, pa čeprav vemo, da so v glavnem nevoščljivi tisti, ki nikoli ničesar dodatnega ne naredijo. Kljub temu pa je bilo v naši delovni organizaciji narejenih veliko inovacij, ki niti niso bile prijavljene niti ne — Konec februarja smo na zborih delavcev živahno razpravljali o zaključnem računu in ga potrjevali. Obravnavali smo finančni rezultat in poslovanje nasploh, doseženi prihodek in njegovo delitev, dohodek in obveznosti, podrobneje smo se pomenili o odplačilih kreditov in pa predvsem o ukrepih ter predlogih za delo v letošnjem letu, da bomo ustvarili boljši finančni rezultat. — Zaradi nenehnega naraščanja cen osnovnih živil in stalnih podražitev tudi ostalih storitev in uslug, skratka zaradi povišanja življenjskih stroškov smo v tem letu povišali regres za malico med delovnim časom. Seveda pa je bilo nujno potrebno glede na naraščanje cen povišati tudi ceno toplih malic v naši restavraciji v povprečju za 2 oziroma 3 dinarje. Ker vemo, da moramo tudi doma v svoji kuhinji iz meseca v mesec dati nekaj več, smo to podražitev razumeli. — V februarju je našo delovno organizacijo obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Vinko Hafner. — Zveza komunistov Jugoslavije in njeni organi so sprejeli sklep o gradnji politične šole Josip Broz Tito v Kumrovcu. V drugih republikah je akcija zbiranja sredstev v ta namen že v polnem razmahu in povsod dosegajo lepe rezultate, čeprav poteka na prostovoljni osnovi. Tudi v naši delovni organizaciji smo k tej akciji pristopili. — Po osnovnih organizacijah sindikata, konferenci OOZS in na zborih delavcev smo razpravljali o spremembah in dopolnitvah v samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela »Slovenija papir«, o statutu SOZD ter o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih delovnih organizacij in delovno skupnostjo skupnih služb SOZD Slovenija papir. Delegat iz naše DO, ki je v delavskem svetu SOZD, je nekatere nejasnosti na zborih pojasnil. Vsekakor pa drži, da je SOZD takšen, kakršnega naredijo članice. nagrajene, pač pa le evidentirane. Vsekakor bomo morali v ino-vatorski dejavnosti dati veliko večji pomen tudi delavcem z višjo izobrazbo in vodilnim, saj ne smemo najsposobnejših ljudi izločevati iz te aktivnosti in jim dopovedovati, da vse to spada v njihove naloge in dela. Inovacije bo potrebno začeti tudi programirati. Če bi se še več delavcev vključevalo v inventivno dejavnost, bi bila praktična vrednost predlogov ogromna in prihranek zelo velik, veliko bi si — V zvezi z zakonom o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice morajo biti ustanovljena splošna združenja in medobčinske gospodarske zbornice. Za skupščino Medobčinske gospodarske zbornice smo morali evidentirati delegata iz naše delovne organizacije; na zborih delavcev je bil potrjen za to Vilfan Vid. Zbornice in splošna združenja so predvsem mesto dogovarjanja in sporazumevanja združenega dela na področju gospodarstva ter reševanja ključnih vprašanj njegovega razvoja in pogojev, v katerih dela. — Glede na to, da smo sprejeli samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v Ljubljanski banki — Gospodarski banki Ljubljana, smo na zborih delavcev predlagali in sprejeli povečali čisti dohodek. Seveda pa bi za urejanje vsega tega nujno rabili strokovno službo, ki ne bi bila nobena povečava birokracije, saj bi se gibala v sferi čistega dohodka. Na ta del dohodka, ki se prikazuje od inovacij, je delovna organizacija oproščena vseh de-jatev. Med stimulativne dejavnike za inovatorstvo bi lahko poleg tega, da je treba tabelo za izplačilo nagrad povišati, lahko vnesli tudi druge, kot so npr. prednostna lista za stanovanja, študij ob delu, strokovne ekskurzije itd. V naše pravilnike bi morali vnesti tudi določilo, kako na čim bolj enostaven način uporabiti znanje od drugod, izven tovarne. Tudi tisti, ki pomagajo inovacijo realizirati, so lahko pri njej delno udeleženi. Predvsem bi se morali vsi zavedati, da je inovatorstvo družbena akcija, ki bi se morala ši-riti in nikakor ne nazadovati. V vsaki delovni organizaciji bi morala inventivna dejavnost zavzemati posebno mesto im postati del proizvodnih procesov. Na osnovi družbenega dogovora o inovacijah v SR Sloveniji se pospešuje ta družbena akcija preko samoupravnih sporazumov o organiziranju inovacijske dejavnosti po občinah in regijah. Z razvijanjem znanja in delovnih sposobnosti delavcev ne bo zagotovljeno samo povečanje produktivnosti in dvig dohodkov, pač pa tudi prihranek delovnega časa, materiala in energije, povečana varnost pri delu, doseženo zmanjševanje one- delegata za zbor skupščine Ljubljanske gospodarske banke in sicer je to Potočnik Niko. — Na zborih delavcev smo potrjevali delegate za delavske svete TOZD in DSSS, delegate za odbore delavske kontrole TOZD in DSSS, kandidate za delavski svet delovne organizacije in kandidate za odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije. Polovici članov DS TOZD, DSSS in DO namreč poteče mandat. Osnovne nosilke kandidacijskega postopka so bile OOZS, ki so skupaj z OOZK evidentirale kandidate in pripravile predloge kandidatnih list, ki so jih potem zbori delavcev potrjevali. — Potrdili smo tudi vlogo tovarne celuloze in papirja D j uro Salaj iz Krškega, v kateri so zaprosili za posojilo, ki ga potrebujejo za kritje izgube. Na našo snaževanja okolja in krepitev samoupravne oblike gospodarjenja. Zveza društev izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav je podala tudi predlog mer za širše odpiranje inovacijskih procesov v združenem delu. V njem so zajete predvsem tiste občutljive točke, ki po izkušnjah najbolj ovirajo širše odpiranje delovne organizacije množični inventivni dejavnosti in izumiteljstvu in sicer: 1. Stimuliranje delovnih organizacij pri ustvarjanju in obravnavanju tistega dela dohodka, ki je rezultat inventivno-inovacij-ske dejavnosti in uporabe domačih inovacij. 2. Povečati udeležbo vodstvenih in vodilnih delavcev pri formiranju in uvajanju inovacij v proizvodnjo. 3. Urediti ekonomski tretman inovacij. 4,. Pospešiti prenos obstoječega tehnološkega znanja v proizvodnjo. Čudovito bi bilo, če bi se vsi zavedali, kako drago in z devizami kupujemo in uvažamo tujo pamet, našo pamet pa izvažamo zastonj. Svojega znanja ne bi smeli oddajati v tuje delovne organizacije. Najvažnejša naloga nas vseh je, da to preprečimo in svoje znanje koristno uporabimo doma. Ne bi nam smelo nikdar biti žal izplačati za to še tako velike nagrade, saj je le-ta majhen delček tistega dobička, ki ga bo-, mo od tega vsi imeli v raznih oblikah. V. B. delovno organizacijo je odpadel delež v Višini 6 milijonov din. Papirnica Vevče, Radeče, Sladki vrh in Količevo ismo sovlagatelji v novo celulozno tovarno v tem, da po zakonu o združenem delu sodelujemo v rezultatih in rizikih v ustreznem razmerju z vlaganjem in je ta vloga opravičena. To posojilo gre iz našega rezervnega sklada in upamo, da bo glede na to uslugo Krško dobavljalo več celuloze kot doslej. — Razpravljali in sprejemali smo tudi predlog koriščenja sklada skupne porabe in predlog razdelitve stanovanjskega sklada. — Potrdili smo tudi predlog finančne službe, da se denarna sredstva sklada skupne porabe koristijo na žiro računu, zato da so v obtoku in se po potrebi vračajo skladu skupne porabe. V. B. Preden so snažilke odšle na proslavo dneva žena, so odložile svoj čistilni pribor Delegati raziskovalne in inventivne dejavnosti so imeli svojo 2. sejo na Vevčah Novo v samoupravljanju Stran 4 »NAŠE DELO« POROČILO INVESTICIJSKE SLUŽBE Investicije lani in letos Samoupravno planiranje S sklepi delavskih svetov posameznih TOZD in DSSS smo v začetku leta 1978 sklenili nameniti malim investicijam tekom leta razpoložljiva minimalna sredstva, ki naj bi zadostovala za nemoteno nabavo najnujnejših osnovnih sredstev oz. rezervnih delov, ki spadajo pod osnovna sredstva. Obenem s planom malih investicij so delavski sveti potrdili tudi nadaljevanje del na nekaterih tekočih investicijah kot so bile: plinovod, zaklonišče, skladiščenje in priprava kaolina, izvedba kanalizacije, obnovitev transportnega parka in nekatere drobne male investicije. Sredstva za ta dela so bila pridobljena del- — razpuščanje in skladiščenje kaolina (rok upošteva dokončno izgradnjo, ne upošteva pa montažo transportnih naprav, za katere je dobavni rok tudi 14 mesecev) — zaklonišče 2 X 200 oseb — kanalizacija in ureditev vhoda (pri stari kotlarni) — plinovod — obnovitev transportnega parka (viličarji, ročni vozički. ..) — nujna drobna oprema in popravila — talna proga (V. PS) — pulper (V. PS) — računalnik AUDIT — ADKA čistilna naprava — stroj za zavijanje rolic tapet — ostala drobna oprema (črpalke, kombi, elektromotorji) — asfaltna ploščad južno od vo-dočistilne naprave in V. PS — prizidek V. PS — nadstrešek za premazom Zelo pogumne načrte investicij bomo uresničevali v letošnjem letu sami oziroma s pomočjo Ljubljanske banke. Vse ostale investicije (razen nekaterih drobnih) pa bodo morale počakati na »boljše čase«. Ob tem pa je treba poudariti, da so v naslednjem srednjeročnem planu v načrtu nekatere nujne investicije, ki jih v tem srednjeročnem planu nismo izvršili (nov parni kotel, HE Fužine, rekonstrukcija IV. PS, prizidek no iz domačih virov, ostalo pa iz kredita banke oziroma dobaviteljev ter iz naslova garancije Ljubljanske banke na lastna sredstva. Kredite oz. garancijo smo pridobili konec lanskega leta in smo jih začeli tudi že polno izkoriščati. Vse navedene investicije spadajo v okvir sanacijskega programa in del teh kot nujna dopolnitev in dokončna usposobitev V. papirnega stroja. Oglejmo si nekaj naj zanimivejših podatkov o posameznih investicijah. V prvi koloni so navedeni podatki o potrebnih finančnih sredstvih, v drugi pa rok dokončanja izgradnje oz. rok dobave. 8.020.000.— junij 79 7.086.000,— maj 79 1.600.000.— sept. 79 6.000.000,— gotovo 3.500.000,— zadnja dobava po pog. bo v III. kvartalu 400.000,— II. kvartal 800.000,— II. kvartal 1.800.000,— dobavljeno 1.200.000,— gotovo 700.000,— dobavljeno 1.500.000,— delno dobavljeno 7.500.000,— (ocena projektanta) del ploščadi naj bi bil gotov poleti 7.000.000.— (ocena projektanta) poleti 79 3.600.000.— marec 79 tapete — II. faza izgradnje, skladišče rezervnih delov ob IV. PS in laboratorij .. .). O tem in še nekaterih investicijah pa se bodo ob pripravah srednjeročnega plana odločale planske komisije po TOZD oz. delavci neposredno na zborih. Trenutno pa smo v pripravljanju smernic oz. idejnih osnutkov. Investicijska služba Jalovec 1. Osnovna družbenoekonomska vsebina planiranja in piana Osnova našega sistema druž-' benega planiranja je osnovana na pravici in dolžnosti delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij in skupnosti. Svoje delo in odločilno vlogo v postavljanju družbenoekonomske razvojne, socialne in druge politike, načrtujejo po enotnem sistemu družbenega planiranja. V pogojih našega socialističnega samoupravljanja delovni ljudje zagotavljajo: — uskladitev odnosov v druž beni reprodukciji, posebno odnose pri pridobivanju dohodka, razporejanju dohodka in zagotavljanju razvoja materialne osnove dela ter zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb — samostojno sprejemanje planov v temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih in sprejemanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov s katerimi ugotavljajo osnovne cilje in interese o družbeni reprodukciji, določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti in določajo postopke za uresničevanje teh planov. Izhajajoč iz teh ciljev in nalog družbenega planiranja mora le-ta zagotoviti pravico do dela na družbenih sredstvih, pravice in obveznosti delavcev, da razpolagajo z novoustvarjenim dohodkom na vseh nivojih združevanja dela in družbe v celoti. V opredeljevanju take vsebine mora družbeni plan zagotoviti naslednje: — delovni ljudje na vseh nivojih in oblikah združevanja dela in sredstev zavestno, samostojno in odgovorno razpolagajo z dohodkom, ki ga ustvarjajo, — doseganje čim boljših rezultatov produktivnosti dela in s tem večjega dohodka temeljnih organizacij združenega dela, izhajajoč iz dolgoročnih skupnih interesov, — pospeševati povezovanje in združevanje dela in sredstev v pridobivanju dohodka in delitve dohodka na podlagi prispevka k doseženim rezultatom, — plansko razdeljevanje skupnega dohodka po kriterijih določenih v samoupravnih sporazumih in dogovorih. Taka opredelitev potrjuje, da plan ni več samo instrument za uravnavanje materialnih tokov v družbeni reprodukciji, ampak dobiva značaj instrumenta uravnavanje družbenoekonomskih odnosov. Da bi se ta njegova vloga zagotovila v popolnosti, planiranje v temeljni organizaciji ne sme biti neodvisno od planiranja v drugih organizacijah, s katerimi je v procesu proizvodnje povezana. Plani temeljnih in drugih organizacij, ki so v interesni povezavi, morajo biti usklajeni oziroma morajo imeti obliko skupnega plana. Osnova takega plana, v pogojih medsebojne tehnično-tehnološke in ekonomske povezanosti, je samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Akt, s katerim se v pogojih planiranja uravnava medsebojna povezanost, je samoupravni sporazum o temeljih plana, ki predstavlja predhodno fazo in pogoj za izdelavo lastnega plana temeljne organizacije združenega dela. 2. Osnove urejanja družbenoekonomskih odnosov a) Samoupravni sporazum o temeljih planov Osnovna funkcija samoupravnega sporazuma o temeljih planov je urejanje medsebojnih interesov v združevanju in ustvarjanju dohodka in drugih skupnih interesov in potreb. Je predhodnik planov TOZD, DO in skupnosti. Samoupravni sporazum o temeljih planov se sklepa v pogojih medsebojne povezanosti in odvisnosti v pridobivanju in delitvi dohodka, kot osnovne kategorije planiranja, tako v pogledu pogojev za njegovo pridobivanje, kot v pogledu razporejanja dohodka na osebno porabo, skupno porabo, širjenje materialne osnove dela in na rezerve. Zakon o snovah sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ni v popolnosti opredelil vsebine sporazuma, ampak je samo določil, da se z njim urejajo medsebojni odnosi, pravice, obveznosti in odgovornosti za doseganje skupnih interesov in ciljev. S tem je dana široka osnova subjektom sporazumevanja, da samostojno, v skladu s svojo specifiko, določijo skupne cilje in interese za določeno obdobje in uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti. Torej je samoupravni sporazum o temeljih planov v bistvu samo odraz volje in soglasnost o načinu urejanja osnovnih vprašanj družbenoekonomskih odnosov v TOZD in druigh organizacijah združenega dela. — na možnostih in pogojih preskrbe s surovinami in energijo, na možnostih in pogojih plasmana proizvodov, na možnostih in pogojih preskrbe s finančnimi sredstvi, na doseženi stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov, kot odločilnem faktorju razvoja materialne osnove združenega dela. Na osnovi realno ugotovljenih materialnih in družbenih možnosti TOZD, DO in druge organizacije s samoupravnim sporazumom o temeljih planov določajo skupne cilje, ki jih bodo dosegli v določenem obdobju. Skupni cilji so predvsem: — povečanje produktivnosti, — povečanje zaposlenosti, — povečanje dohodka, — povečanje osebnega dohodka, — povečanje skladov, razvoj socialističnih družbenoekonomskih odnosov, razvoj družbene samozaščite. Samoupravni sporazum o temeljih plana torej vsebuje tiste elemente, ki so odločilni za doseganje družbenoekonomske funkcije plana v določenem razdobju in so bistvenega pomena za delavce v TOZD in njihove skupne interese v širših oblikah združenega dela in sredstev. b) Plan Plan TOZD, DO in drugih organizacij in skupnosti omogoča delavcem v TOZD, da imajo v svojih rokah kontrolo nad procesom celotne družbene dejavnosti in, da vršijo nadzor nad procesi združevanja dela in dohodka na vseh nivojih. Naloge plana TOZD, DO in drugih organizacij ni samo postavljanje planskih nalog in ciljev, ampak tudi: — kontrola nad celotno družbeno dejavnostjo oziroma nad pogoji, sredstvi in rezultati dela TOZD in skupnega družbenega dela, — usklajevanje materialnih odnosov v razvoju gospodarstva in družbe v smislu ustvarjanja najugodnejših pogojev za razvoj materialne proizvodnje in za stalno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev, — usmerjanje in usklajevanje medsebojnih ekonomskih, socialnih in drugih interesov delovnih ljudi oziroma razvoj samoupravnih socialističnih odnosov nasploh, — nadvladanje stihijskega delovanja tržišča, Gradnja novih, prepotrebnih skladišč na južni strani tovarne (marec 1979) Odnosi, ki se urejajo s samoupravnim sporazumom o temelju plana se nanašajo v glavnem na: — ugotavljanje skupnih ciljev in nalog za razvoj TOZD, — ugotavljane osnovnih smeri in dinamike razvoja TOZD, DO in drugih organizacij združenega dela, — usklajevanje medsebojnih odnosov TOZD v pridobivanju in delitvi dohodka, — ugotavljanje skupnega obsega investicijskih vlaganj, — združevanje sredstev za realizacijo investicijskih in razvojnih programov, — dvig produktivnosti dela zaradi doseganja čim boljših rezultatov TOZD, — medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti pri uresničevanju plana. Skupni cilji in naloge TOZD so osnovani na realnih materialnih in družbenih pogojih in možnostih, predvsem pa: — na razpoložljivih proizvodnih kapacitetah, — na razpoložljivem kadrovskem potencialu, — vzpostavljanje takih odnosov v katerih delovni ljudje razpolagajo in upravljajo z dohodkom. Izhajajoč iz take opredelitve in vsebine plana so družbenoekonomski odnosi, ki se urejajo s samoupravnim planom predvsem naslednji: — pridobivanje in delitev skupaj ustvarjenega dohodka, — cilji razvojne in investicijske politike, združevanje dela in dohodka v smislu uresničevanja razvojne politike, — skupne obveze TOZD zaradi zagotavljanja socialne varnosti delavcev, kot tudi način odpravljanja motenj v poslovanju TOZD, — kriteriji za razporejanje čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, — odgovornosti TOZD za sprejete obveznosti v doseganju skupnih ciljev in nalog. Plan TOZD, DO in drugih organizacij združenega dela je najvažnejši akt, s katerim delavci v TOZD, DO in drugih samoupravnih organizacijah zagotavljajo razvoj svoje organizacije in razvijajo samoupravne, socialistične, družbenoekonomske odnose. (Nadaljevanje na 5. str.) Samoupravno planiranje (Nadaljevanje s 4. str.) 3. Novi pogled na vsebino planiranja Tradicionalni koncept organiziranja gospodarskega podjetja, zasnovan na hierarhični delitvi dela, je veljal v praksi zelo dolgo. Zato je globoko urezan v zavest sodobnega poslovnega človeka in večine strokovnjakov, ki se bavi-jo z organizacijo in ekonomiko združenega dela. Če govorimo iskreno, je sektorska delitev dela in hierarhična zasnova organov še vedno zelo dobro vidna v večini organizacij združenega dela, čeprav tega v organizacijsko Pravnih aktih nikjer ne zasledimo. Odkod to nasprotje med našimi hotenji in dosežki? Nasprotovanja sicer obstajajo, vendar jih ne moremo smatrati kot bistveni vzrok. Največji razlog je v tem, da se starega načina organizacije ne da enostavno zavreči, ampak ga je treba postopoma zamenjati s tvornejšim in bolj humanim načinom. To pa je proces, ki teče v praksi in zahteva ne samo menjave organizacijskih razmerij, ampak tudi spremembo v vsakem od nas. Sodobni dosežki znanosti in tehnike in pravne osnove našega samoupravnega sistema nas silijo, ha sektorsko delitev1 dela in hierarhično postavljanje organov čimprej zamenjamo z načinom, bolj humanim in uspešnejšim. Ta sistem se lahko definira kot sistematsko združevanje dela in samoupravno formiranje organov. Teoretično je to že urejeno, treba si je še v praksi ta sistem izboriti. Glede na to, da je planiranje osnovno orodje upravljanja, moramo gledati na njegovo bistvo z vidika dejstva, da je neposredne samoupravljanje sistem, ki je učinkovitejši od starega sistema. S tem ciljem preglejmo nekaj dejstev. Organizacija združenega dela, pa naj bo še tako razvejana, mora delovati kot enoten, dinamičen sistem. V nasprotnem primeru sc ne more vzpostaviti ravnotežje med interesi in cilji posameznih delov. Dinamičen sistem se lahko upravlja samo s sredstvi, ki so v stanju, da spremljajo spremembo in da delujejo v skladu z dinamiko procesa razvoja in delovanjem organov sistema. Organizacije združenega dela delujejo v spremenljivih, ne pa v kaotičnih pogojih. Zato je ne-obhodno, da se v organizacijah združenega dela v celini in v vsakem od njenih delov, po načelu samoorganiziranja vzpostavijo pravila in merila zakonomernega obnašanja. Uspešno je samo tako upravljanje takega sistema, ki je osnovano na pričakovanem in na dejanskem obnašanju, tako samega sistema, kot zunanjih vplivov, ki to obnašanje pogojujejo. Zaradi spremenljivih pogojev se mora pri upravljanju vzpostaviti dinamična kontrola in regulacija, ki mora pravočasno preprečiti gibanje v nezaželeni smeri. Z drugimi besedami povedano, organi upravljanja (v samoupravljanju so to vsi delavci) morajo biti vedno seznanjeni z odstopanji pričakovanega od dejanskega in v primeru negativnih odstopanj morajo takoj podvzeti ustrezne korake. Neposredno samoupravljanje se lahko ustvari samo, če obstajajo pogoji, da vsi udeleženci v kolektivni aktivnosti (v kateri sodelujejo kot izvrŠilci in upravljale!) predlagajo in izvršujejo veliko število najboljših odločitev. Če ta dejstva pazljivo pregledamo, ugotovimo, da je samoupravljanju treba prilagoditi sistem dinamičnega planiranja in dinamične planske kontrole z regulacijo vseh procesov, s katerimi se upravlja in da je neizogibno disciplino, zasnovano na avtorita- tivnih odnosih zamenjati z disciplino, ki je zasnovana na organizaciji in na zadovoljevanju osebnih interesov. Vse navedeno se lahko doseže le z naslednjimi ukrepi: — sporazumno sprejemanje odločitev o ciljih v takih specifičnih merilih, ki omogočajo primerjavo predvidevanega z dejansko doseženim, — sporazumno ocenjevanje razlik in neposredno izvajanje odgovarjajočih odločitev, ki so izraz skupne volje in skupnih odločitev, — planski dokumenti se sprejemajo z neposrednim sodelovanjem vsakega delavca v združenem delu. Iz planskih dokumentov mora biti jasno razvidno: kdo, kaj, kdaj, koliko, s čim, s kom, pod kakšnimi pogoji mora narediti in kaj bo za to dobil. Po izteku določenega časa se mora ugotavljati, kaj je od koga narejeno^ oziroma kaj je treba narediti, da se zamišljeno ustvari. V primeru, da na odstopanja vplivajo faktorji, na katere nimamo vpliva, je treba plan revidirati. Vsebina planskih dokumentov je brezpogojno obvezna za vse v tem smislu, da se lahko menja (na enak način kot so bili dokumenti sprejeti), ne sme pa se ignorirati. Kot vidimo je novo bistvo planiranja v tem, da je postalo dinamično orodje neposrednega samoupravljanja. Vse kar ni uravnano z organizacij sko-pravnimi in tehno-ekonomskimi akti na trajni osnovi, se ureja s planskimi dokumenti na dinamični osnovi. Od' tega, v kakšni meri bo plan izpolnil to nalogo, je odvisno, ali bo popolnoma odpadla potreba, da se življenje uravnava z ukazi na avtoritativni osnovi. Dipl. ing. A. Miltelj Zg dolgoletno delo hvala! Z mesecem marcem 1979 so odšle v pokoj tri, delovni organizaciji zveste delavke, ki so z dolgoletnim marljivim delom spremljale proizvodno in več kot zadovoljivo opravljale svoje delovne naloge. Za vse tri lahko trdimo, da jim je bil vedno pri srcu napredek delovne organizacije, red v njej, zlasti pa odnosi med seboj in do strokovnega vodstva. Menda v vseh dolgih letih niti Pri eni ni bilo opaziti kakršnega-Jtoli odklanjanja dela, četudi je »Ho mnogo najenostavnejših opravil ali pa relativno zahtevnih. IVANKA FERJAN je prišla v delovno organizacijo 5. 7. 1948. Začela je z razvažanjem papirja v oddelku ročne dodelave, nato 1® nekaj let prebirala in štela, Ivanka Ferjan nazadnje pa je opravljala delovne naloge vzorčarke. Čeprav je bilo delo včasih tudi precej utrudljivo, na kar sta vplivala tudi zdravje in leta, je vendar našla za vsakogar prijazno besedo in iskren nasmeh. FRANČIŠKA MOŠKRIČ je ‘z delom na Vevčah začela 26. 1. 1949. V začetku je skrbela za red v oddelku brusilnice in skrbela tudi za prijetno delovno okolje. Nad 13 let pa je delala pri iz-žemalnem stroju kot lsnemalka lesovine. Vedra in uslužna kot je bila, je vedno našla razumevanje med delavci. Besede »ne« pri delu ni poznala. MARIJA DIMNIK je z dvaindvajsetim letom svoje delo ponu- Francka Moškrič dila Papirnici Vevče, ki jo je rada vzela v svoje okrilje. Ustanovila si je družino in si v Polju uredila lastni dom. V tovarno je prišla 3. 12. 1945. Zase primerno delo je našla v ročni dodelavi papirja kot prebiralka, od leta 1966 pa kot prebiralka — števka. Ničesar ni, kar ne bi hvalilo njenega dela in odnosov med sodelavkami. Ko zapuščajo svoja delovna mesta, velja za vse tri velika hvala za ves doprinos, ki so ga s svojim zvestim in marljivim delom prispevale k nemotenemu procesu proizvodnje. V naslednjem času, ko bodo uživale zaslužen pokoj, jim želimo veliko zdravja in zadovoljstva, zlasti pa osebne sreče. S. R. Marija Dimnik Na podlagi sklepa predsedstva Sveta zveze sindikatov Jugoslavije z dne 19. januarja 1979. leta razpisuje odbor za inovacije predsedstva sveta ZSJ NAGRADNI NATEČAJ za najuspešnejše rešitve s področij izboljšanja delovnih razmer delavcev Nagrade bodo dodelili na dan samoupravljalcev, 27. junija 1979. leta. Nagrade so v obliki diplome in denarne, in sicer: — dve prvi nagradi po 30.000 din —• dve drugi nagradi po 20.000 din — dve tretji nagradi po 10.000din Pravico udeležbe v razpisu imajo avtorji, ki bodo pri predlaganih rešitvah upoštevali naslednje kriterije: — humanizačija dela, — izboljšanje ali olajšanje delovnih razmer delavcev, — zmanjšanje ali odpravljanje možnosti poškodb pri delu, — omejitev težkih posledic poškodb pri delu, —< odpravljanje ali bistveno zmanjšanje trajnih poškodb posameznih organov delavcev (profesionalne bolezni) zaradi neprimernih delovnih razmer, — odpravljanje vzrokov obolevanja, ki so posledica neprimernega delovnega okolja, — zmanjšanje potreb za beneficiranje posameznih delovnih mest, ki so zaradi neprimernih delovnih razmer težka in zdravju škodljiva, — izboljšanje delovne sposobnosti delavcev, — izboljšanje varnosti delavcev pri delu, — zmanjšanje invalidnosti delavcev, — povečanje produktivnosti dela in dohodka. Prijavljeni predlogi se morajo zagotavljati za izboljšanje delovnih razmer delavcev in morajo biti sestavljeni iz: a) prijava in opis predloga s potrebno dokumentacijo, b) dokaz oziroma obrazložitev učinkov predloga na zdravje delavcev in izboljšanje delovnih razmer, c) obrazložitev in dokaz ekonomskih ter drugih učinkov, d) sklep delavskega sveta TOZD ali zbora delavcev o sprejetju inovacije ali predloga, e) priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, f) naslov avtorja. Pri izbiri bodo imeli prednost predlogi, ki jih že uporabljajo v praksi. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. maja 1979. leta. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije — odbor za inovadije, Beograd, Trg Marxa in Engelsa 5. Podrobnejša pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na telefon: (011) 330-481 (interna 313). Društvo ljudske tehnike uresničuje programske naloge Program dela društva ljudske tehnike je že v letu 1978 predvideval organizacijo izobraževanja s področja avtomatike, pnevmatske regulacije ter tehnologije premazovanja papirja, vendar smo to nalogo lahko uresničili šele v začetku tekočega leta. Morali smo zasilno urediti učilnice ter nabaviti najnujnejše učne pripomočke, brez katerih bi bila predavalnica neučinkovita. Obiskovalci tečaja so že takoj na začetku opozorili, da bi tovrstna predavanja morali organizirati že pred zagonom V. papirnega stroja, ker bi se tako izognili težavam, ki so ob zagonu stroja nastajale zaradi nepoznavanja pnevmatske regulacije in ostalih avtomatskih sistemov. Res_.se take napake, kot je bila storjena ob zagonu V. PS v naši delovni organizaciji ne smejo več ponoviti. Kljub temu da na novem stroju deluje veliko avtomatskih naprav, človek vseeno predstavlja glavni faktor uspešnosti obratovanja stroja in spremljajočih naprav, pa mora delavec poznati tehniko nastavljanja regulacijskih krogov ter razumeti pojave, ki se kot motnje pojavljajo v regulacijskih sistemih. No, prav te- ga znanja delavcem, ki so zaganjali nov papirni stroj, ki je za nas pomenil stoodstotni skok v tehnologiji proizvodnje papirja, nismo zagotovili. To je bila napaka, ki ima velik delež v vzrokih težkega gospodarskega stanja, v katerem je naša delovna organizacija. Na predavanjih je bilo med razpravo podanih precej koristnih predlogov, kako naj bi se nekateri regulacijski sistemi vključili tudi na II., III. in predvsem IV. papirnem stroju. V glavnem je bila vsa diskusija na predavanjih zanimiva in vsebinska, kar vse daje še večjo pobudo za nadaljevanje tovrstnega oziroma še izboljšanega načina izobraževanja. Znano je, da k učinkovitosti sprejemanja učne snovi prispevajo velik delež ustrezno opremljeni pripomočki. Zato bomo morali do jeseni tega leta, ko se bodo predavanja nadaljevala, za vse to poskrbeti. Pričakujemo tudi, da bomo pri izpolnjevanj v teh pomembnih nalog deležni večje pomoči kot je bilo to v zadnjem primeru. Žibert J. Konferenco gasilcev je odprl njihov predsednik Rudi Smrekar Predsednik občinske skupščine tov. Marjan Moškrič podeljuje odlikovanja Industrijsko gasilsko društvo je prejelo državno odlikovanje Industrijsko gasilsko društvo Papirnice Vevče je imelo 1. marca 1979 delovno konferenco, katere so se udeležili skoraj vsi člani. Konferenco so s svojim obiskom počastili tudi zastopniki republiške in občinske gasilske zveze. Najbolj svečana je bila podelitev državnega odlikovanja, ki ga je predsednik republike tova- riš Tito priznal društvu za njegovo stoletnico. Priznanje — tred zasluge za narod s srebrnim vencem — je podelil predsednik občinske skupščine Ljubljana Mo-ste-Polje, tovariš Marjan Moškrič. Ob podelitvi je nagovoril prisotne, zlasti pa je pohvalil gasilce za njihovo požrtvovalno delo na področju požarnega varstva, za dobro organizirano delo v društvu in za sodelovanje z ostalimi društvi in gasilskimi organizacijami. Poudaril je potrebo in pomen prostovoljstva v gasilskih vrstah, ki bdijo nad ljudsko imo-vino in sodelujejo pri obrambi domovine v vsakem času. Odlikovanje iz rok predsednika občinske skupščine je prejel predsednik društva, tovariš Rudi Smrekar. Zastopniki gasilskih zvez so s krajšimi nagovori društvu čestitali ob tem slovesnem trenutku in mu zaželeli še veliko uspehov pri nadaljnjem delu, poglabljanju idej humanosti lin medsebojne pomoči in širjenju ter pomlajevanju gasilskih vrst. Po podelitvi priznanja je tajnik društva tov. Janko Vidic prebral poročilo o delu društva, prebrana pa so bila tudi ostala poročila, iz katerih je videti delo društva tako na področju preventive, kot ob sodelovanju z ostalimi tovrstnimi organizacijami. Na koncu je bilo formiranih nekaj smotrnih sklepov, ki jih bo društvo skušalo pri nadaljnjem delu tudi uresničiti. S. R. Gasilci in gostje med konferenco Osmi razredi osnovnih šol na obisku v tovarni Leonu Kurentu in Marti Ramoveš čestitamo Tovariš Leon Kurent je ze 12 let v Papirnici Vevče. Kot strojni ključavničar se je zaposlil prvič 17. 7. 1967. Svoj osnovni pok- Leon Kurent lic je opravljal do leta 1972, nato pa je prevzel delovne naloge avtomehanika v transportnem oddelku in je med tem časom op- Stanovanja -v noši delovni Rezultati stanovanjske ankete so pokazali, da tudi v naši delovni organizaciji primanjkuje stanovanj in da ni mogoče sproti reševati vseh stanovanjskih problemov. Z zaposlovanjem delavcev, ki so prišli iz drugih republik, je nerešenih stanovanjskih problemov vedno več. Če uspešno rešujemo prosilce individualnih gradenj in adaptacij pa to še daleč ne velja za dodeljevanje stanovanjske pravice delavcem za stanovanja v družbeni lasti. V letu 1979 smo v planu stanovanjskega sklada predvideli nakup ca. 10 stanovanjskih enot družbene lastnine v soseski Fužine, vendar do nakupa teh sta- ravil tudi izpit za voznika čarja in vzdrževalca. Sedaj je dispečer za transport. Umsko in telesno razgibanemu delavcu se je zdelo še to premalo. Ugotovil je, da bi bil sposoben napraviti tudi tehniško šolo za strojno stroko, kar mu je s študijem ob delu tudi uspelo. Delovna organizacija mu je pri tem pomagala z raznimi ugodnostmi, ki jih določa pravilnik o izobraževanju. 17. prejšnji mesec je postal strojni tehnik. Tovarišica Ramoveš je končala srednjo ekonomsko šolo ob delu. Pri Delavski univerzi »Univer-zum« v Ljubljani. Čeprav je med študijem opravljala dokaj naporno delo kuharice v obratu družbene prehrane, je uspela šolo dokončati pred rokom, ki ga je določala pogodba o plačilu stroškov za dopolnilno strokovno izobraževanje. Ob minimalnih ugodnostih, ki jih je dajala delovna organizacija, je porabila skoraj ves svoj prosti čas in izpolnila obveznosti do sebe in delovne organizacije. Skladno s pridobljeno strokovno izobrazbo — šolo je končala že pred dobrega pol leta — opravlja sedaj delovne naloge referenta za odpremo. Čeprav z delno zamudo obema k uspehu iskreno čestitamo. S. R. problem tudi organizaciji novanj še ni prišlo, ker še ni bilo razpisov. Seveda pa naši delavci tudi sami iščejo uspešne oblike reševanja svojih stanovanjskih problemov. Tako namensko varčujejo bodisi pri stanovanjsko komunalni banki oziroma delovni organizaciji, se odločajo za nakup stanovanj v etažni lasti. Kar je še posebej razveseljivo delavci gradijo ali adaptirajo dosedanje stanovanjske prostore, predvsem pa se močno zanimajo za gradnjo v zadrugi. Prav na področju organizirane gradnje v zadrugi vidimo hitrejšo rešitev perečih stanovanjskih problemov delavcev, zaposlenih v TOZD naše delovne organizacij e. R. J. V osmem razredu osnovne šole nastopi prva prelomnica v človeškem življenju. Takrat se mladina odloča, kakšen poklic si bo izbrala. Prve priprave občega znanja se končujejo. Dana je podlaga za nadaljnje izobraževanje. V naših okoliških šolah se velika večina odloči za študij na gimnazijah in tehniških šolah različnih strok, le manjši del pa krene na pot poklicnega izobraževanja. Da bi mladino seznanili tudi z delom poklicnega papirničarja, je kadrovska služba delovne organizacije dne 26. 2. 1979 povabila vse osme razrede v tovarno na ogled proizvodnje in informacije o papirništvu. Povabilu se je od- zvalo okoli 200 doraščajoče mladine. Razkazali so jim velike stroje za proizvodnjo papirja, sam proces proizvodnje in dodelave. Seveda je bil glavni poudarek na predstavitvi delovnih mest v papirniškem poklicu. Zvedeli so za pogoje šolanja v triletni poklicni papirniški šoli s teoretičnim poukom v učilnicah in praktičnim ob strojih. Povedano pa jim je bilo tudi vse o drugih poklicih, ki spremljajo vsako organizacijo združenega dela, z večjim poudarkom na tehniških poklicih. Večina se je za poklic že odločila, nekateri pa med izbiro še kolebajo. V prihodnjem šolskem letu bo delovna organizacija sku- Na morju ni stiske, pač pa ob njem šala vpisati v poklicno šolo in štipendirati vsaj 15 dijakov za bodoči kader papirničarjev. Ker šola traja samo tri leta in v svojem učnem programu nima tujega jezika, bo morala biti vsaj za nekatere vabljiva. Edina pomanjkljivost je v tem, da delovna organizacija sprejema samo moške kandidate zaradi kasnejšega izmenskega dela, ki pa ima tudi svoje dobre strani. Po končani šoli je sprejem na delo zagotovljen ob razmeroma dobrih osebnih dohodkih. Med šolanjem pa je prav tako zagotovljena osnovna štipendija z dodatnim gibljivim delom, ki je vezan na uspeh. Učenci so bili z obiskom zelo zadovoljni, posebno še, ko so jih ob odhodu pogostili z manjšim prigrizkom, obdarili z značko tovarne in prospektom o poklicu papirničarja. S. R. Čeprav nas do dopustniških dni loči kar precej delovnih dni, smo vpis letovanja za sezono 1979 že opravili. Način in potek vpisa je bil prirejen glede na novo organiziranost tako, da so bila prosta mesta za letovanje tako za počitniški dom Pineta kot prikolice rezervirana za delavce posameznih TOZD v sorazmerju s številom zaposlenih ter upoštevanjem dogovorov delavcev posameznih TOZD. S samim vpisom nismo imeli težav, vendar vseh želja ni bilo mogoče zadovoljiti. Še posebej je bilo veliko popraševanja po letovanju v prikolicah. Tudi letos bomo delavci skupaj s svojimi družinami ali prijatelji letovali tako v počitniškem domu Pineta kakor tudi prikolicah. Prikolice bodo na željo večine dopustnikov nameščene enako kot v letu 1978, to je Loparju, Rabcu in Medulinu. Cene za letovanje bodo sicer nekoliko višje kot v letu 1978, saj so se življenjski stroški povečali za preko 20 %. O cenah oskrbnega dne in ceni najemnine prikolice bo razpravljala komisija za družbeni standard na eni izmed prihodnjih sej. Seveda pa napovedana podražitev ne bo veljala v celoti za dobro kapljico in brezalkoholne pijače, zato ni bojazni, da bi na dopustu trpeli žejo. Za goste in njihovo prijetno počutje bodo v počitniškem domu poskrbeli naši znanci iz leta 1978 z izjemo servirk, ki bodo po dosedanjih dogovorih pristne Vev-čanke. Upamo, da bomo z uslugami osebja prav vsi zadovoljni. Želimo si le, da bi bilo letošnje poletje dolgo in vroče. Vsem, ki bi želeli letovati v počitniškem domu Pineta, pa z vpisom niste imeli sreče, služba družbenega standarda svetuje, da se ponovno oglasite in tako skupaj poiščemo najboljšo časovno rešitev letovanja. Še posebej vabimo na letovanje naše nekdanje sodelavce, sedaj že upokojene tovarišice in tovariše. R. J. Naročajte knjige Prešernove družbe! Skupina osmošolcev z OŠ Polje pred ogledom proizvodnje Šport in rekreacija v Papirnici Vevče Problematika - akcije - rezultati Se vedno nas spremljajo podob-ni problemi, kakor prejšnja leta. Vse premalo zaposlenih se ukvarja z rekreacijo. Vzrokov je več, °d ne dovolj dobre organiziranosti, pomanjkanja finančnih sredstev in verjetno do glavnega, nezanimanja za rekreacijo. Tako je nPr. komisija za šport in rekre-acijo že v oktobru 78 rezervirala tri telovadnice za rekreacijo zaposlenih v našem kolektivu in kakor je bil v začetku obisk dober, tako je sedaj slab. Izgovor, da nisem vedel, ne drži, prav tako tudi ne, da vadba ni organizirana. Tudi na drugih rekreativ-nih področjih ni dosti bolje, iz-yzemšl rekreativno drsanje, smučanje, smučarski tek, namizni tenis in tekmovalno kegljanje. Za drsanje na novem umetnem drsališču v Zalogu je samo v zadnjih treh mesecih proste vstopnice koristilo 173 rekreativcev Smučarji so imeli več treningov Pa tudi zanimanje za to zvrst je vedno večje, vendar je na žalost foto klub vevCe »Fotografija meseca« Pričujoča fotografija je ena od treh iz kolekcije Dušana Gerlice, ki je bila sprejeta na letošnjo razstavo v Slovenjem Gradcu. Izvirnost motiva, pogumno v Protiluči ujeta svežina izjemnega trenutka, s kontrasti in kompozi-c!jo ustvarjena napetost in dramatičnost, so prinesli kolekciji visoko priznanje: srebrno plaketo na letošnji republiški mladinski razstavi. Avtorju iskrene čestitke! rekreacija na snegu med naj dražjimi. Redno vadijo tudi igralci namiznega tenisa, le premalo jih je, čeprav imajo odlične pogoje. Med naj vestnej Šimi so prav gotovo kegljači, saj vadijo skozi vse leto, toda v urah, rezerviranih za rekreacijo, ni o le-teh ne duha ne sluha itd. Da bi omasoviii oziroma oživeli interes za rekreacijo v Papirnici Vevče, je komisija za šport in rekreacijo pripravila obsežno trim-sko akcijo z naslovom »Postanite član kluba, šport in rekreacija za vsakogar«. Akcija bo predvidoma trajala pol leta, zajemala pa bo naslednje rekreativne panoge: planinski izlet v neznano, trimsko kolesarjenje in plavanje, premagovanje trim steze, pohod na Janče in pohod po poteh partizanske Ljubljane. Vsakdo, ki se bo prijavil, bo dobil izkaznico, v katero mu bomo vpisali udeležbo na posameznih akcijah, ki ne bodo težke in jih bo zmogel vsak. Nagrada za udeležence bo boljše počutje in zdravje in seveda zlata, srebrna in bronasta trim značka. Zlato bo prejel tisti, ki se bo udeležil vseh akcij, za udeležbo na vsaj dveh tretjinah akcij srebrno in za polovico bronasto. Akcij bo 9, vsaka pa bo pravočasno napovedana na lepaku in v informativnem biltenu. K sodelovanju so vabljeni tudi družinski člani zaposlenih v naši DO. Prijavite se lahko pri referentu za rekreacijo, lahko pa tudi na 1. akciji. Smučarji Papirnice Vevče so se 24. 2., udeležili prvenstva občine Moste-Polje v veleslalomu in smučarskem teku, ki je bilo na Zatrniku. Med 320 udeleženci so se naši uvrstili takole: Veleslalom moški do 25 let; Vrščaj Boris 26, Potočnik Rafko 27, moški do 35 let; Švare Miloš 17, Trtnik Janez 41, Goršič Marko 53, Vilfan Vid 56, moški do 45 let; Be-govič Ivo 41, ženske do 25 let; Klešnik Nada 9. Smučarji tekači pa so se uvrstili takole: moški do 30 let; Dečman Boris 5, Košir Franci 10, Cvetko Edvard 13, moški nad 40 let; Smrekar Miro 3. Na našem naj večjem smučarskem maratonu »Trnovski maraton«, je sodelovalo sedem naših tekačev. Med 3000 tekmovalci in rekreativci so se na 22 km dolgi progi uvrstili na naslednja mesta: Božja Tine 147, Cvetko Edvard 653, Zapušek Andrej 686, Hribar Peter 728, Smrekar Miro 751, Košir Franci 818, na progi dolgi 13 km pa je Dečman Bojan zasedel 57. mesto. Čestitamo! Na zadnjem treningu pred odhodom na zimske športne igre papirničarjev Slovenije je bilo na Veliki planini interno tekmovanje v veleslalomu. Na dokaj težavni progi so najboljše čase dosegli, pri ženskah, Klešnik Nada, Babnik Milena in Ivkovič Vesna, pri moških pa Trtnik Janez, Švare Miloš in Vrščaj Boris. Veliko dobrih rezultatov so že dosegli kegljači Papirnice Vevče. Med drugim so še vedno pr/aki SR Slovenije med papirničarji. Vsi ti rezultati so sad večletnega dela te ekipe. V sezoni 78 so tekmovali še v mali ligi, letos pa so na kvalifikacijah za vstop v II. Ljubljansko ligo med 27 ekipami zasedli 7. mesto in tako prešli v višji razred. Tekmovali so v dveh delih in podrli: prvič 4901 kegelj, drugič pa 4849. Uvrstitev v I. ligo jim letos še ni uspelo, saj se spopadajo z vrsto objektivnih problemov, tako npr. od neustreznega termina za trening, pomanjkanja finančnih sredstev do izmenskega dela. Cilj v tej sezoni jim je obstanek v II. ligi, ponovitev lanskega uspeha na športnih igrah slovenskih papirničarjev in dobra uvrstitev na jugoslovanskih igrah. Za dosežene uspehe velja predvsem pohvaliti naslednje igralce: Gol j ar Borisa, Nad Dordeja, Markelj Tineta, Švare Miloša, Garba j s Ivana in Izgoršek Milana. Srečo Andric Rešitev slikovne križanke Vodoravno: kokotek, VETA, opasalo, Opel, koneta-bel, Ig, osmi marec, ena, dan žena, O AS, Irian, hostesa, Telemahos, kri, Avsenak, Amerikanec, italiia-nist, Makedonija, cer, rit, tj, Vi, Ik, Rzav, pasažir, aloa B. S., to, fonetika, mesnina, sel, Talj, Oton, rt, Nil, ura, Irke, Roma. Pravilno so rešili in bili izžrebani naslednji ugankarji: 50.— din Pirc Danica, 50,— din Kogej Cirila, 50.— din Slatenšek Zora, 100.— din Oman Anica, 200.— din Kokalj Bogo. Brez prizme (Foto: Marko Beličič) Veriga (Foto: Tone Kolenc) E: - v --v v.-;; ... rnmmmmm ti-*1*-v1 ■ ifefgiil Nemir (Foto: Dušan Gerlica) Nagradna križanka »mreža« Pričujoča uganka je pravzaprav posebna zvrst križanke. Besede, ki jih zahtevajo opisi, vpisujte v mrežo vodoravno in navpično, pri tem pa upoštevajte tole navodilo: — za vodoravno vpisane besede dajemo opise v pravilnem vrstnem redu, tako da prvi pojem vnesete v mrežo levo zgoraj, zadnjega pa desno spodaj, — opisi za navpično vpisane besede so med seboj pomešani in morate sami ugotoviti, kam boste vnesli posamezen pojem. Zaradi tega je nekaj črk že postavljenih na pravo mesto in naj vam služijo kot pomoč pri reševanju. Vodoravno: večji kraj pri Zidanem mostu z dobro znano papirnico — ime sodelavke RTV Ljubljana Podgornikove — glavno mesto LR Poljske — gospodinjski strojček za mletje, drobljenje ipd., mešalnik — preganjalec, sovražnik, nasprotnik — trdno telesno ogrodje, skelet — enooki velikan v grški mitologiji — črnogorski vladika in pesnik (Pe-tar Petrovič - Gorski venec) — tovarna ali prodajalna papirnih izdelkov — kraj med Medvodami in Šentvidom — razširjeni del požiralnika, tudi oteklina na vratu zaradi povečane ščitnice — gojenec šole za podčastnike ali častnike — mesto v Bosni ob stari karavanski poti iz Splita, med NOB so bili tam hudi boji — največji italijanski pesnik — obrat za predelavo izdelkov papirne industrije — kraj ob naši severni meji s tovarno lepenke — bolezen zaradi napak v prehrani, diareja — obrat za pridobivanje oglja — proizvod rudnika Črna pri Kamniku — ime napovedovalke RTV Ljubljana Dolenčeve — mesto v italijanski Benečiji z več papirnicami — nitka iz celuloze, lesovine ali tekstila, sestavni del papirja — matematična količina, določena z velikostjo in smerjo. Navpično: otočje blizu Pulja, kjer ima naš predsednik Tito svojo rezidenco — steklasta, s kovinskim oksidom obarvana snov za prevleko kovinskih izdelkov, lošč, posteklina — nabiralec okusnih gozdnih sadežev, borovnic in podobno — hazardna igra s kartami za dva ali več igralcev — dokazilo osumljenca, da ob določenem času ni bil na kraju dejanja — živalsko truplo, mrhovina — junak Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem« — naš največji polotok — klada za sekanje drv —• del roke med ramo in zapestjem — prenašanje zvokov z elektromagnetnimi valovi, sobni ali avtomobilski sprejemnik teh zvokov — sovjetski politik in partijski teoretik (Andrej), tudi pristaniško mesto ob Azovskem morju — pismen ali usten izraz poslednje volje, testament — kraj pri Ljubljani z veliko papirnico — jemanje ali dajanje na račun, predjem, na-plačilo — telesni zdravnik cesarja Marka Avrelija — kraj blizu Velenja, po katerem se imenuje tamkajšnja dolina — priimek zdaj že upokojenega dolgoletnega ■ K ■ B ■ B ■ A ■ B a Bj E ■ ■ ■ ■ A B ■ J ■ B ■ B a H nrniri3rBZ |.g g | ■ Ht. ■___i_ T delovodje in šefa proizvodnje v Papirnici Količevo (Janez iz Krtine) — mesto ob zalivu Ofoten-fjord na severu Norveške, leta 1940 prizorišče hudih bojev — izgon, pregnanstvo — večje naselje ob Savi s tovarno celuloze in ro-to papirja — stara celina, po velikosti šesti kontinent — športna disciplina z več tekmovalci ene ekipe, v atletiki s predajanjem palice — majčken tok za puščice, majhen etui — količinsko najpomembnejši izdelek Papirnice Količevo. I. S. Križanko »Mreža« pošljite na uredništvo do 12. aprila 1979. Izžrebali bomo enake nagrade. mmmmmm Najmlajše maškare iz VVZ Vevče so se prišle pokazat pred tovarno . If mmm Na pustni torek je prodaja tapet ubrala posebno pot KADROVSKA SLUŽBA POROČA . POROČILO ZA FEBRUAR 1979 PRIŠLI: Pajk Martin — pomoč, pripr. pigmenta Škulj Ivan — obratni laborant Radič Milovan — pospravljalec izmeta Vurušič Ivan — pomočnik v toplarni — iz JLA RODILI SO SE: Zajkeskovič Dragoslavu hči Adri-jana Križaj Marjanu sin Damijan Pugelj Ignacu sin Gorazd Surdulovič Rumeni in Iliju hči Lidija Sertollaj Zenelu sin Iljir Stefanovič Milošu sin Marko Spet bo pomlad prišla, rože bo sklicala Zibert Alojz — paznik pap. stroja Dremelj Marinka — prebiralka --števka Vodopivc Nenad — paznik pap. stroja Matejevič Obren — pospravljalec izmeta ODŠLI: Markovič Žarko — pospravljalec izmeta Peterca Matjaž — pom. vodje tiskarskega stroja Torič Hasib — razkladalec surovin Silahič Mirko — pom. delavec v kov. delavnici Gajdurovič Adam — razkladalec surovin Lacmanovič Radoslav — vnašalec Boj ko Vlasta — samostojni referent v izvozu Mučič Milivoje — čistilec lesa Ožbolt Duro — pom. zavijača papirja Miročanovič Bogoje — pospravljalec izmeta Kar Zlato — pomožni delavec v kov. delavnici Ambrož Franc — vodja strugarjev Brčič Dragoljub — pripravljalec pap. mase Radič Milovan — pospravljalec izmeta ČESTITAMO! POROČILI SO SE: Peterca Marija s Stropnik Cvetkom Jager Marija s Kocjančič Tomažom ČESTITAMO! —nnSE DELO— Glasilo delovnih kolektivov združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.