PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O'
o
o
I
3
H
TJ
CD
72
m
c
G
r*
C
O
?_
m
1
I
fe
i
c_
Hi
n:
Z
H
g
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 145 (12.177)
Trst, sobota, 6. julija IS w
______________________________ Ps*
Med včerajšnjim obiskom v miramarskem centru za teoretske
-sì
I
O'
o
—X
o
o
ro
o
o
Generalni sekretar OZN De Cuellar opozoril na velike probleme v državah tretjega sveta
■i
SAND O It TENCE
TRST — V razvitih državah skoraj ne moremo več shajati brez kompjuter jev, ki monopolizirajo celo industrijo igrač, dobra polovica človeštva pa se še bori proti lakoti in proti boleznim, ki jih na Zahodu ozdraviš z navadnim penicilinom. Polovica človeštva iz dneva v dan bolj
tlači drugo polovico, ji odjeda življenjski prostor, tako da razkol med razvitimi in nerazvitimi postaja prepad, brezno, ki bo pripeljalo človeško skupnosti, do nepredvidljivih posledic.
To ni odlomek iz proglasa kake fan-tomatske sekte, ki straši ljudi z bližnjim koncem sveta, ampak smisel govora, ki ga je imel včeraj zjutraj na uradni otvoritvi konference o gospodarski in znanstveni kooperaciji
med deželami tretjega sveta in med razvitimi in nerazvitimi generalni sekretar OZN Perez De Cuellar. Najvišjim predstavnikom vseh najpomembnejših svetovnih znanstvenih ustanov in zbranim znanstvenikom (med udeleženci ni bilo nobenega predstavnika italijanske vlade) je voditelj najbolj prestižne mednarodne organizacije zelo iskreno prikazal položaj v svetu in stisko človeštva, ki po eni strani upravičeno tekmuje z bodočnostjo, po drugi strani pa ne utegne preživljati več kot ene milijarde in pol ljudi. De Cuellarov govor je izzvenel kot rezka obtožnica pohtikom in kot ostra kritika logiki sile in nadvlade, kot optimistična vera v u-niverzalno in v kozmopolitsko vlogo znanosti, »čeprav mnogi, tudi sloviti znanstveniki, se v zgodovini niso znali in še danes se ne znajo izogibati čaru novega orožja.«
Za nerazvite države pomeni znanost morda najpomembnejšo karto v boju za emancipacijo, za katero morajo prispevati vsi, posebno pa znanstveniki in raziskovalci iz vseh držav. De Cuellar je postavil na prvo mesto boj proti lakoti in proti boleznim, ki so sad podhranjen ja in slabih bivanjskih razmer, proti tegobam,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pismo Enotne slovenske delegacije generalnemu tajniku OZN De Cuellarju
Spoštovani gospod Javier Perez De Cuellar,
Generalni tajnik Organizacije združenih narodov
TRST
Slovenska manjšina v Italiji, ki biva v krajih, ki jih danes obiskujete, Vas preko Enotne slovenske delegacije, ki predstavlja vse komponente naše skupnosti, prisrčno pozdravlja.
Pozdravljamo Vas kot generalnega tajnika svetovne organizacije, ki je najpomembnejši dejavnik svetovnega miru ter sodelovanja med narodi in ki izhaja iz temeljnega spoštovanja človekovih pravic, tako na individualni kot na kolektivni ravni.
Slovenci v Italiji smo ta načela osvojili in z zaupanjem gledamo v bodočnost v naših krajih v želji, da bi se v najvišji meri uresničilo sožitje med narodi in narodnostnimi skupnostmi ob medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti. Na teh temeljih smo kot pripadniki manjšine gradili svoj odnos do večinskega dela prebivalstva in v tem smislu tudi pričakujemo, da se bo razvijal odnos do nas.
Želeli smo Vas opozoriti na naše razmere v prepričanju, da ste naravni glasnik teh načel, ki jih v okviru Vaših pristojnosti zastopate in uveljavljate. Želimo Vam uspešno delo in prijetno počutje v tej deželi.
Trst, 5. julija 1985
Za Enotno slovensko delegacijo:
Igor Tuta, Rafko Dolhar, Marij Maver, Viljem Čemo, Miloš Budin, Boris Race
Nepričakovana Nattova napoved
KPI se pripravlja na predčasni kongres
Med obiskom Milke Planinc v SZ
Gospodarska vprašanja v središču razgovorov
RIM — Vest so povsem nepričakovano objavili včeraj, z uradnim sporočilom s sedeža KPI: 17. kongres itahjanskih komunistov bo že marca 1986, torej leto pred statutarnimi rokom. Predlog prihaja od samega tajnika Alessandra Natte, ki je dejal, da se je že posvetoval s člani tajništva in da ga bo sprožil v četrtek na seji vsedržavnega vodstva KPI. Vzroki za to so predvsem politični: »Mednarodne in notranje zadeve, se nadaljuje Nattova izjava, kažejo take novosti, da terjajo poglobitve in kongresnih odločitev, ki ne morejo biti omejene na jesenske deželne skupščine partije.«
Stranka je torej sklicana v nujnosti. Ne gre zgolj torej za vprašanje vodstvenih skupin, ker je jasno, da v tako kratkem času ne more biti drugače, kot da bo potrjeno Nat-tovo vodstvo. Toda notranje vzdušje v KPI je tako nemirno in dezorienti-rano, da terja resno notranje soočanje, kot je bil že sklenil zadnji cen-
tralni komite.
Kot je razumeti, je prišla zahteva po predčasnem sklicanju kongresa od najmočnejših federacij, po dolgem potovanju po državi, ki sta ga opravila vplivna voditelja Tortorella in Pecchioli. Želja po bistrenju mnenj o osnovnih vprašanjih, ne le o političnih zavezništvih, ampak tudi o strategiji, je vsesplošna. Mnogo je konkretnih perečih problemov, prvi med vsemi zaton »rdečih uprav«, saj so težave celo za ugodno rešitev v Bologni, tradicionalni trdnjavi levice, kjer socialisti izsiljujejo KPI z zahtevo po svojem županu.
Šlo bo torej za zelo zanimiv kom gres, ne zgolj za formalnost. Govori se že, da bi potrjenemu tajniku Natti dodelili Ochetta kot namestnika, ni pa izključeno, če se bo namreč razrešil odgovornosti na marčnem kongresu sindikata CGIL, da bi mogel postati Luciano Lama glavni protagonist komunistične kongresne razprave.	R. G.
MOSKVA — Predsednica ZIS Milka Planinc in člani jugoslovanske vladne delegacije so včeraj odpotovali iz Moskve v Tambov, mesto, ki je približno 400 kilometrov južno od sovjetske prestolnice. Tam si je Milka Planinc ogledala mesto Razkazo-vo, kjer so jugoslovanska podjetja gradila sodobno tovarno za predelavo usnja in vanjo vgradila jugoslovansko sodobno tehnologijo. Sinoči pa je Milka Planinc odpotovala v glavno mesto sovjetske republike Estonije, Talin, kjer bo ostala na dvodnevnem obisku.
Včeraj se je Milka Planinc v Moskvi pogovarjala z jugoslovanskimi gospodarstveniki, ki delajo v SZ. Podrobno jih je seznanila s pogovori z najvišjimi sovjetskimi voditelji in o-pozorila na nujnost nadaljnjega angažiranja jugoslovanskih gospodarstvenikov pri jugoslovansko - sovjetskem gospodarskem sodelovanju. Kot
je ocenila, imajo ti odnosi stabilno perspektivo. Dodala je, da je že zdaj dosežena visoka raven gospodarskega sodelovanja in menjave, da pa sta s sovjetskim premierom Nikolajem Tihonovom izrazila željo po povečanju obsega gospodarskega sodelovanja, še zlasti po boljši vsebini in višji kakovosti.
Član ZIS Jernej Jan pa se je včeraj srečal z nekaterimi vodilnimi sovjetskimi gospodarskimi funkcionarji. Proučili so program prihodnjega angažiranja različnih teles za dvostransko gospodarsko sodelovanje, kot je na primer medvladni odbor za gospodarsko sodelovanje ter različne delovne skupine in organi za načrtovanje. Pričakovati je, da bodo do septembra ti organi dokončali delo in da bodo jeseni podpisali nov petletni sporazum o ekonomskem in znanstvenotehničnem sodelovanju. (dd)
OPEČ odložila konferenco
DUNAJ — Ministri za nafto trinajstih držav članic OPEČ se niso včeraj v dunajskem hotelu Intercon-tinental domenili niti o dnevnem redu izredne konference držav proizvajalk nafte, tako da se bodo posvetovanja nadaljevala še danes in se bo morda konferenca začela šele jutri. OPEČ se nahaja na razpotju, ko mora reševati eno svojih najhujših kriz. Pred sabo ima le dve poti, ali drastično omeji proizvodnjo in s tem ohrani ceno nafte, ali pa sprosti črpanje in se s tem sprijazni na občuten padec ccn.
Mnenja o ukrepih so deljena, za ohranitev sedanje cene nafte so predvsem tiste države, ki niso do sedaj spoštovale odrejenih količin. V prvi vrsti je to Nigerija, ki skuša prav s povečano proizvodnjo reševati svoj težak gospodarski položaj. Bremena nižje proizvodnje za ohranitev sedanjih cen, naj bi torej nosili drugi. Saudska Arabija pa ni več pripravljena nositi vseh bremen. Še več, skupaj s Kuvajtom in z Združenimi arabskimi emirati baje načrtuje drastično zvišanje proizvodnje, s tem seveda tudi padec cen, ki naj bi prizadel ostale neposlušne članice OPEČ
Nasprotovanja prostemu oblikovanju cen bencina
RIM — Napoved ministra za industrijo Altissima, da bi lahko v kratkem liberalizirali ceno bencina, je sprožila protislovne ocene, v glavnem pa prevladujejo negativne. Za liberalizacijo so seveda naftni industrijci, proti pa tako sindikati kot združenja potrošnikov.
Če industrijci z zadovoljstvom ugotavljajo, da se bo Italija približala drugim evropskim državam, kjer se cene oblikujejo prosto na tržišču, pa so nasprotniki liberalizacije drugačnega mnenja. Slednji ugotavljajo, da bi lahko že sedaj družbe po lastni presoji znižale ceno bencina z liberalizacijo pa je nevarnost, da bi jo zvišale.
Delegacija PSI iz F-JK obiskala SZDL Hrvaške
NA 3. STRANI
Blagovestnika z vzhoda sinoči na Repentabru
^ TRST -— V sugestivnem okolju cerkve na Tabru se je včeraj pričelo praznovanje 1100 letnice smrti sv. Metoda. V spomin na misijonsko delo med slovanskimi narodi Metoda in Cirila je apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu omogočilo predstavo »Blagovestnika z vzhoda«, ki jo je za priložnost napisal Ivan Artač.
Na naravni sceni smo lahko torej gledali igro o pomenu in delu bratov iz Soluna, ki sta ponesla med moravske in druge Slovane Kristusov nauk v jeziku, ki so ga ljudje razumeli, če so Slovani odklanjali nasilno pokristjanjevanje in tuje duhovnike, ki so govorili v tuji in ljudstvu neznani govorici, sta prav Ciril in Metod uveljavila načelo, da mora Cerkev govoriti ljudem v jeziku, ki ga le-ti razumejo. To je seveda sprožilo vrsto reakcij in hude bavarske in druge pritiske. Sam Metod je preživel zaradi svojega dela nekaj let v ječi. Artačeva igra je torej črpala iz zgodovinske osnove, amaterski igralci, pevci in plesalci so pod režijo Adrijana Rustje uprizorili pomembne zgodovinske dogodke z dokajšnjo mero zavzetosti. Naj še zapišemo, da bodo igro ponovili danes ob 20.30 prav tako na dvorišču cerkve na Tabru. Tretja ponovitev pa bo jutri. -
Agencija Novosti o srečanju Gorbačov - Reagan
MOSKVA — Program »globoke notranje preobrazbe« Sovjetske družbe zahteva »trajen mir« in odpira pot »obojestranskemu koristnemu sodelovanju« med SZ in ZDA. To je včeraj zapisala v komentarju novembrskega vrha Gorbačov - Reagan sovjetska tiskovna agencija Novosti. Po njenem mnenju bosta morala državnika obeh supersil svetu dokazati, da stremita k miroljubnemu sodelovanju in ne h konfrontaciji. Seveda Novosti navajajo vse dosedanje mirovne pobude Sovjetske zveze in ob tem ugotavljajo washingtonsko zapiranje. Če bi torej Washington »zavzel bolj konstruktivno stališče«, bi se odprla vrata za sporazum.
Na velikem leniškeni turnirju v Wimhledonu
Kevin Curren prvi finalist
Končala se je ilalijnnsku nogometna borza
Causio in Barbadillo v Vidmu
NA 10. STRANI
Pred pomembnim obiskom iz Poljske
Gen. Woicech Jaruzelski
v Beogradu
BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič je sporočil, da bo na povabilo predsedstva CK ZKJ in predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji od 8. do 10. julija prvi sekretar poljske združene delavske partije in predsednik ministrskega sveta LR Poljske general armade Woicech Jaruzelski.
Njegov obisk in pogovori s predsednikom predsedstva CK ZKJ Vido jem Žarkovičem in predsednico ZIS Milko Planinc bodo priložnost za izmenjavo informacij o vprašanjih notranjega razvoja obeh držav, najpomembnejših mednarodnih temah, de: javnosti obeh držav, ZKJ in PZDP na mednarodnem prizorišču ter za
in Ljubljani
natančnejšo določitev okvirov in področja skupnih interesov in sodelovanja v razvoju dvostranskih odnosov.
Med obiskom bodo podpisali protokol pogovorov o temeljnih smereh gospodarskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja med SFRJ in LR Poljsko od leta 1986 do leta 1990.
Jaruzelskega bo sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič. Ob koncu obiska v Jugoslaviji se bo poljski voditelj mudil v Sloveniji, kjer se bo pogovarjal z vodstvom republike Slovenije.
Željko Jeglič je še izrazil prepričanje, da bo ta obisk spodbudil vsestranski razvoj prijateljskih odnosov med obema državama in narodoma. (dd)
Predsednik predsedstva SFRJ prispel na obisk v Angolo
LUANDA — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je na čelu jugoslovanske delegacije včeraj dopotoval na tridnevni uradni in prijateljski obisk v LR Angolo. Na letališču v Luandi ga je prisrčno pozdravil angolski voditelj in predsednik stranke dela MPLA Jose Eduardo Dos Santos z najvišjimi političnimi osebnostmi te prijateljske afriške neuvrščene države. Od letališča do uradne rezidence je člane jugoslovanske delegacije prisrčno pozdravljalo več deset tisoč prebivalcev Luande, ki so vzklikali gesla o jugoslovansko - angolskem prijateljstvu.
Predsednik predsedstva SFRJ je položil venec na mavzolej prvega angolskega predsednika dr. Agostinha Neta in se vpisal v žalno knjigo, (dd)
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI	Piše Pavel Stranj
Nemirna »streha sveta«
Nepal je ena izmed desetih najrevnejših dežel na svetu; tri četrtine prebivalstva je nepisnienega, poprečni letni dohodek na prebivalca je približno 200.000 lir, poprečna življenjska doba je 43 let in dežela ne uspe prehraniti svojega prebivalstva, ki je kar na gosto naseljeno. Na ozemlju, ki meri malo več kot pol Jugoslavije živi 15 milijonov prebivalcev, a dober del ozemlja je nerodoviten, kajti Nepal je pravokotnik, 700 krat 200 kilometrov, na južnem pobočju najvišjega gorstva na svetu.
Revščina izhaja, razen iz negostoljubnega okolja, iz gospodarske nerazvitosti, saj se večina prebivalstva ukvarja s kmetijstvom za lastno prehrano.
Današnji Nepal je nastal pred dvesto leti, ko je narod Gurkhov osvojil deželo in zavladal nad starejšimi, mongolskimi naseljenci. Jezik novih vladarjev (»nepali«) je dal tudi ime deželi. Anglija je leta 1816 podredila bojevite Gurkhe, vključila njihove čete v svoj vojaški aparat in v zameno dovolila, da je njih dinastija Rana kraljevala nad deželo. Gurkha so to priznanje večkratno poplačali, med drugim so pomagali zatreti indijski upor sepoyev leta 1857, med prvo svetomu) vojno pa so dali Angliji na razpolago kar 40 divizij. Zato ni čudno, če je Nepal dobil neodvisnost že leta 1923, preostala Indija pa šele 1947.
Indijska neodvisnost in vzporedna mrva Kitajska država (1949) sta povzročili velike spremembe tudi v Nepalu: stoletni absolutizem dinastije Rana se je zrušil, nastopil je nov kralj in po vzgledu sosedov uvedel leta 1959 ustavo, ki je predvidevala volitve in parlamentarni sistem na strankarski osnovi.
Volitve so razodele zelo velik vpliv stranke nepalskega kongresa, ki je sorodna indijski istoimenski stranki in tudi nepalske komunistične stranke. Kralj je smatral ta vpliv za prenevarnega; leto dni kasneje je ukinil ustavo in leta 1962 uvedel novo, ki je bila bistveno drugačna. Uvajala je sistem »panchapat«, kjer je ljudstvo volilo le predstavnike v krajevne uprave, v državni zbor pa ne. Stranke so bile izključene iz volitev in izvršno oblast je dobil trdno v svoje roke sam kralj, ki je imenoval predsednika vlade in ministre.
Ta sistem se je obnesel do leta 1979, ko so množične- manifestacije zahtevale demokratičnejši sistem.
Kralj je ponudil referendum, na katerem naj bi ljudstvo izbralo ali strankarski sistem ali nekoliko »ublažen« panchayat. Referendum je bil 2. maja 1980 in obveljal je stari sistem z 2.400.000 glasovi proti 2.000.000. Kralj je aktivno pripomogel k temu rezultatu z vrsto posegov: z amnestijo in s tem, da je 90 od 140 članov državnega sveta volilo ljudstvo, a še vedno v okviru nestrankarskega sistema. Volitve so bile maja 1981 in večina strankarskih voditeljev je pozvala volivce k bojkotu.
Po nekaj letih kaže, da je tudi ta sistem zaškri-pml. Stranka nepalskega kongresa je maja sprožila kampxmjo »državljanske neubogljivosti« in 20. junija je v raznih mestih eksplodiralo več bomb, ki so povzročile osem smrtnih žrtev. Bomba je počila tudi ob kraljevi palači. Nepalski kongres je izjavil, da nima zveze z atentati, a nekaj tisočem političnih zapornikov so se pridružili novi.
Ne glede na dilemo uvedbe ali prepovedi strank mora Nepal čimprej prerasti srednjeveške družbene odnose. Primer Afganistana opozarja, da »države tampon« (na meji med vplivnimi območji) nimajo zagotovljene varnosti le z zapnranjem vase in z »zmrzovanjem« preživelih vladarskih metod.
• De Cuellar
NADALJEVANJE S L STRANI
ki jih povprečni človek na Zahodu sploh ne dojema in ki so že zdavnaj izginile celo iz njegove »forme mentis«. Znanost lahko igra pri tem veliko vlogo, zlasti za tehnološki razvoj kmetijstva, ki je ponekod (npr. v državah Sahela) na ravni srednjega, če že ne starega veka.
Generalni sekretar OZN je skupno z ravnateljem miramarskega centra za teoretsko fiziko Abdusom Salamom, edini med govorniki omenil tudi katastrofalne učinke oboroževalne tekme, zelo pomembno pa se nam zdi tudi dejstvo, da je med nevarnostmi, ki pretijo človeštvu, postavil v o-spredje onesnaževanje naravnega o-kolja. šlo je za pogumno ugotovitev glasnika tako prestižne ustanove kot je Organizacija združenih narodov, ki je lahko marsikateremu našemu politiku za zgled.
Obisk Pereza De Cuellar ja v mira-marskem raziskovalnem inštitutu pomeni nedvomno veliko priznanje za Trst, za njegove ambicije in za potrditev njegove vloge mednarodnega središča znanosti in tehnologije. Tudi včeraj zjutraj, ko smo vstopili v center ob obalni cesti, pa smo imeli vtis, da smo sredi idilične oaze v puščavi protislovij tega problemat-skega mesta, ki ne zna ali noče zaživeti (čeprav ima za to vse pogoje) kot neobremenjeno stičišče znanosti, ljudi in kultur, ki se tukaj pretakajo.
Ker je vojska spoznala, da imajo zarotniki le osebne razloge
V Gvineji spodletel poskus državnega udara proti odsotnemu predsedniku Lansani Conte ju
Pobegli polkovnik Diara Traore (Telefoto AP)
CONAKRY (Gvineja) — Zaradi lojalnosti vojske je predsinočnjim v Gvineji spodletel poskus državnega udara. Zarotnike so polovili razen glavnega pobudnika, polkovnika Diara Traoreja, ki je né begu. Traore je bil minister za šolstvo, še prej predsednik vlade, to funkcijo pa mu je odvzel predsednik Lansana Conte, ker se ni več zanesel na svojega sodelavca v državnem udaru, ko je pred 15 meseci po smrti predsednika Seku Tureja vojska prevzela oblast v Gvineji.
Predsinbčnjim je že vse kazalo, da bo Traore-ju državni udar uspel. Na svoji strani je imel štiri ministre, predsednik Conte pa se je skupaj z zunanjim ministrom Fassinijem Tourejem nahajal v Lomeju (Togo) na vrhu Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. Navsezadnje je v A-friki že. običaj, da državni udari uspejo le ob odsotnosti predsednika republike. Traore pa se je uštel, ker je računal, da bo vojska v najslabšem primeru ostala nevtralna. Gvinejskim častnikom pa je bilo kmalu jasno, da so za državnim udarom izključno osebni razlogi in ne sprememba dosedanje politike vojaške hunte.
Traore je že po radiu napovedal, da je državni udar uspel, ko je v akcijo stopila vojska in brez prelivanja krvi zadušila upor. Kot rečeno so štiri ministre aretirali, polkovnika Traoreja pa vneto iščejo.
Poraz konservativcev
LONDON — V kraju Brecon and Randor v Walesu so bile dodatne volitve, na katerih je kandidat liberalno - socialdemokratske koalicije zabeležil pomemben uspeh in si zagotovil izvolitev v škodo laburističnega kandidata po eni in konservativnega kandidata po drugi strani. Zmaga liberalno - socialdemokratske koalicije je prišla dokaj nepričakovano, saj so konservativci na zadnjih volitvah imeli dokajšnjo prednost.
V Veliki Britaniji posvečajo izidu teh volitev dokajšnjo pozornost, češ da gre za pomemben test, iz katerega izhaja, da so konservativci v hudi krizi in da bj utegnili na prihodnjih političnih volitvah utrpeti pekoč poraz. Po drugi strani pa gre tudi za opozorilo laburistom, ki niso več edina alternativa konservativcem, temveč je odslej treba upoštevati tudi prisotnost sicer majhne, a bojevite koalicije med liberalci in socialdemokrati. Vodja laburistične stranke Neil Kin-nock je vsekakor izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom volitev v Walesu, češ da potrjuje trend, katerega končni rezultat bo laburistična zmaga čez dve leti.
Reaganova administracija se je znašla v škripcih
Dvorezen meč ameriškega maščevanja zaradi ugrabitve potniškega letala
NEW YORK — Ameriška administracija je prepovedala pristajanje letal libanonskih letalskih družb na ameriških letališčih, obenem pa je ameriški podpredsednik Bush med o-biskom v državah Zahodne Evropie začel akcijo za blokado bejrutskega letališča.
Po puročilih ameriškega tiska so vse zahodne države sicer podprle ameriška prizadevanja za boj proti zračnemu terorizmu, vendar pa se doslej še nobena ni pridružila uoa-shingtonskim prizadevanjem za blokado bejrutskega letališča. Predstavniki Arabske lige namreč opozarjajo na možnost, da bi v primeru zapore bejrutskega letališča s strani Združenih držav Amerike in zahodnih držav, arabske države utegnile prepovedati pristajanje letal teh držav na njihovih letališčih. Sklep o blokadi bejrutskega letališča ni sporen samo z mednarodnopravnega stališča ampak bi bil v bistvu že vnaprej obsojen na neusp>eh, saj je bejrutsko letališče v bistvu zaprto že nekaj mesecev, na njem p>a pristajajo samo letala dveh libanonskih letalskih družb. Tukajšnji kritiki teh Reaganovih pmtez tudi opozarjajo, da bodo Združene države Amerike v primeru blokade bejrutskega letališča izgubile v Libanonu še zadnje prrijatelje, ki jih imajo, poleg tega pa bodo propadli tudi vsi sedanji diplomatski na px>ri nekaterih arabskih držav, da bi pripadniki libanonske ekstremistične
muslimanske organizacije hezbolah, izpustili 7 ameriških državljanov, ki so v njihovem ujetništvu.
Reaganova administracija je v škripcih, saj po eni strani del ameriške javnosti zahteva maščevanje za zadnjo ugrabitev (nekateri vplivni konservativci na primer terjajo, naj ameriško letalstvo bombardira Baal-beck, kjer so oporišča pripadnikov hezbolaha in iranski otok Karg, češ da je za nedavno ugrabitvijo Iran), po drugi strani pa bi to pomenilo verjetno smrtno obsodbo 7 ugrablje nih ameriških državljanov v Libanonu in nov val terorističnih akcij. Ameriške oblasti se namreč bojijo, da bi samomorilski odredi ekstremističnih muslimanskih organizacij poskušali uresničiti nedavne grožnje, da bodo v primeru maščevanja začeli uprizarjati bombne atentate in podobne akcije na ameriških tleh. Kljub temu pa je ameriški državni tajnik George Shultz napovedal, da si bodo Združene države Amerike še naprej
prizadevale za prepoved mednarodnega prometa na bejrutskem letališču, obenem pa bodo od libanonske vlade zahtevale izročitev dveh ugrabiteljev, ki sta umorila enega izmed potnikov ameriškega letala TWA. Združene države bodo razpisale tudi nagrado
500.000	dolarjev za ustrezne informacije o omenjenih dveh teroristih, o-ziroma za njuno izročitev. Ameriška vlada bo od libanonskih oblasti terjala njuno izročitev, na osnovi tolmačenja mednarodnega prava, da je bil zločin storjen v bistvu na ameriškem ozemlju, ker je letalo ameriška lastnina.
Ameriški državni tajnik je tudi izjavil, da je ameriški administraciji znana identiteta ugrabiteljev, vendar iz varnostnih razlogov nočejo objaviti njunih imen. Grške oblasti, ki so imele nekaj časa zaprtega tretjega ugrabitelja so sporočile, da gre za 20-letna libanonska šiita z ilegalnima imenoma »Castro« in »Saida«, izraelski viri pa trdijo drugače. Uradni
predstavnik State departementa je izjavil, da ni izključeno, da bodo Združene države sprožile »unilateralno akcijo« zato, da bi ugrabitelje spravile pred ameriško sodišče, vendar pa ni hotel odgovoriti na vprašanje ali to pomeni, da ju bodo poskušali ugrabiti. Besede državnega tajnika Shultza, »da ni mogoče misliti samo na danes ampak tudi na jutri«, pa po mnenju nekaterih komentatorjev pomeni, da se bo poskušala Reaganova administracija na nek način maščevati za zadnjo ugrabitev.
Svojci tako imenovanih 7 pozabljenih ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu pa rotijo Reaganovo administracijo, naj ne začne nobene akcije, dokler njihovi svojci ne bodo izpuščeni. Nekateri člani a-meriškega kongresa pa se zavzemajo, da bi Združene države odpoklicale iz Libanona vse ameriške državljane, ker jim sedanja libanonska vlada ni sposobna zagotoviti ustre-
zne varnosti. Kljub temu da je Reaganova administracija sprožila doslej najmočnejšo akcijo za boj proti letalskemu piratstvu med svojimi zahodnimi zaveznicami, pa nekateri tukajšnji komentatorji opozarjajo na to, da so zahodne države doslej že nekajkrat začele »skupno akcijo proti terorizmu« vendar jo zaradi različnih političnih interesov niso nikoli dosledno izvajale. Težko je pričakovati, da bi Reaganova administracija zaradi tega tvegala poslabšanje odnosov s svojimi zahodnimi zaveznicami. Opozarjajo na primer, da je še celo največja ameriška zaveznica, britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher, »v tem trenutku« zavrnila sodelovanje pri blokadi bejrutskega letališča.
Na sedežu svetovne organizacije pa prevladuje prepričanje, da je edina pot za boj proti tem oblikam terorizma bolj dosledno spoštovanje konvencij, ki jih je svetovna organizacija že sprejela na tem področju. V okviru mednarodne organizacije za civilno letalstvo so namreč sprejeli tri konvencije (tokijsko 1963. leta, haaško 1970 in konvencijo iz Montreala 1971), ki sankcionirajo mednarodne akcije proti ugrabljanju in u-grabiteljem letal. Samo v tem okviru bo mogoče zagotoviti, sodijo na sedežu svetovne organizacije, učinkovit in po mednarodnem pravu dopusten boj proti zračnemu piratstvu.
UROŠ LIPUŠČEK
Na pogovorih o številnih vprašanjih skupnega interesa
Delegacija PSI iz naše dežele na uradnem obisku pri SZDL Hrvaške
TRST — Delegacija PSI iz dežele Furlanije - Julijske krajine je bila na uradnem obisku v Zagrebu pri SZDL Hrvaške. Socialistično delegacijo so sestavljali deželni tajnik Gianfranco Trombetta, član vsedržavnega strankinega vodstva poslanec Francesco De Carli, na čelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Ferruccio Saro, podpredsednik deželnega odbora Piero Zahfagnini in pokrajinski tajnik tržaške federacije Augusto Seghene.
Na sestankih in pogovorih, ki so bili pri predsedstvu SZDL Hrvaške, so se dotaknili številnih vprašanj skupnega interesa in pa specifičnih tem, ki zadevajo sodelovanje med obema deželama. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik Cedomir Paič. Predstavniki deželne PSI so poleg tega obiskali nekatere važne proizvodne stvarnosti iz Zagreba in se z odgovornimi posamezniki podjetij pogovarjali o problemih, k; so vezani na gospodarski razvoj in na okrepitev blagovne izmenjave.
Prišlo je tudi do srečanja s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke, na katerem so se dotaknili vprašanj, ki so povezana z valorizacijo in zaščito prebivalstva italijanskega jezika, ki živi na Hrvaški. Socialisti iz Furlanije - Julijske krajine so ob tej priložnosti ponovno potrdili obvezo, ki so jo sprejeli na vsedržavni ravni, da bi čim prej prišlo do odobritve zakona, kj bi zaščitil slovensko narodnostno skupnost v Italiji, istočasno pa so poudarili potrebo po večjem naporu za obrambo etničnih in kulturnih značilnosti Italijanov na Hrvaškem in ob tem izrazili zaskrbljenost za postopno zmanjšanje bivajočih italijanskega jezika v Sloveniji in Hrvaški, ki obiskujejo šole in kulturne dejavnosti, ki so predvidene za zaščito Italijanov.
Obe delegaciji sta se strinjali glede pozitivnosti in važnosti podobnih srečanj, na katerih si socialisti iz Furlanije - Julijske krajine in predstavniki SZDL Hrvaške periodično izmenjujejo recipročne izkušnje in še utrjujejo prijateljstvo in sodelovanje.
Deželnj tajnik PSI Gianfranco Trombetta je v izjavi postavil v ospredje, »kako že pred časom koristno vzpostavljeni stiki med PSI iz F-JK in SZDL Hrvaške predstavljajo važen prispevek za razvoj odnosov med prebivalci obeh dežel. Te odnose je treba še okrepiti tudi v luči izziva, ki preži nad Evropo in kj predvsem zadeva socialistično ter sindikalno in delavsko gibanje. Učinki politične in gospodarske krize poleg ponovne rasti konservativnih idej in politik s strani desničarskih sil — je pristavil Trombetta — grozijo v prvi vrsti vrednotam in pridobitvam, ki so sestavni del evropskega socializma. Principi solidarnosti, enakopravnosti, pravičnosti, pravice do dela, zaščite najrevnejših slojev poleg obrambe miru in neodvisnosti ter iskanja razvoja predvsem za manj razvita področja v svetu, tvegajo, da bodo preobrnjeni. V tem smislu bo za zaščito teh ciljev odločilnega pomena vloga mednarodnega socialističnega gibanja.«
S svoje strani je načelnik socialistične skupine v deželnem svetu F-JK Ferruccio Saro izjavil, »da samo enotna, dosledna in trajna akcija socialistov lahko zagotovi konsenz delavcev, javnega mnenja in potrebna sredstva za obrambo in razvoj vrednot in ciljev, ki so del mednarodne socialistične tradicije; med te cilje se postavlja cilj gospodarske demokracije, kot neobhodno potrebna doponhtev politične demokracije, pred dramo masovne brezposelnosti in proizvodne preosnove, ki jo je sprožila tako tehnološka revolucija, kot nova mednarodna razdelitev dela.«
»V tem okviru — je zaključil Saro — dobiva tudi obisk sociahstov iz Furlanije - Julijske krajine v Zagrebu točen pomen, ki vodi po poti utrjevanja in krepitve odnosov med deželama, si sestavljata delovno skupnost Alpe Jadran in v kateri socialistična gibanja, s tem da si delijo odgovornost; vladanja, prevzemajo s političnimi predlogi vlogo posebne odgovornosti in sposobnosti.«
Kmalu Sklad glasbenega umetnika Marija Kogoja
KANAL, NOVA GORICA — V začetku septembra se bodo začeli tradicionalni Kogojevi dnevi, v počastitev znanega slovenskega glasbenega u-metnika in ustvarjalca, ki je del svojega otroštva preživel v Kanalu. Prizorišče glasbenih in drugih kulturnih prireditev bodo poleg Kanala še Nova Gorica, Gorica, Trst in letos prvič tudi T/min. Program skupaj pripravljajo Prosvetno društvo »Soča« v Kanalu ter razne organizacije in organi novogoriške občine.
Ob pripravljanju programa Kogojevih dni izvajajo tudi pobudo za ustanovitev posebnega sklada v počastitev slovenskega glasbenika in umetnika. Predlog je dalo kanalsko prosvetno društvo, podprli pa so jo tudi v Novi Gorici na ravni Občinske konference Socialistične zveze. Pričakujejo, da bodo sporazum o ustanovitvi Sklada podpisali v prihodnjih tednih, začel pa bi delovati v septembru. Ustanovitelji bodo Kulturne skupnosti in Občinske organizacije Sociahstične zveze primorskih občin, pri čemer bo vsak ustanovitelj v sklad prispeval najmanj eno polovico mesečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Novogoriška občina v kateri bo Sklad imel sedež pa bo prispevala vsaj dva povprečna mesečna osebna dohodka.	MARJAN DROBEŽ
»Grajski večeri« navdušili Kraševce
ŠTANJEL — »Odziv gledalcev oziroma obiskovalcev je bil izreden, presenetil je celo organizatorje,« nam je dejala Adriana Konjedič, eno od tistih članov kulturnoumetniškega društva »Klasje«, ki s svojo dejavnostjo daje poseben pečat kulturniškemu utripu v tem čudovitem kraju. Sredi minulega meseca so se namreč pričeli »grajski večeri« na dvorišču gradu Štanjel. V nedeljo, 16. junija je na prvem večeru nastopilo osem pevskih zborov s Primorske in zamejstva. Pet dni kasneje sta z enodejankami nastopili KUD »Klasje« in amatersko gledališče »Ruj« iz Sežane, v nedeljo, 23. junija so v Štanjelu nastopili godbe-
niki iz Divače oziroma Kopra, minulo nedeljo pa je bil na grajskem dvorišču še prijeten glasbeni večer z nastopom MPZ »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela, harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Trsta. »Grajske večere« bodo prizadevni organizatorji zaključili konec tedna, ko bo v Štanjelu nastopil MPZ iz KUD »Franc Zgonik«. Dokaz, da so omenjeni večeri zelo priljubljeni je že dejstvo, da je bilo doslej že o-krog 1500 obiskovalcev, pa tudi na zaključni današnji prireditvi, ko bo nastopil omenjeni pevski zbor (včeraj je bila na sporedu predstava »Vdove Rošlinke«) pričakujejo vsaj 400 obiskovalcev. (D. G.)
Med Tržačani ludi Peter Malalan z Opčin
Dragoceno obrtništvo v F-JK
Danes letalski rally za pokal Branka Ivanuša
SEČOVLJE — Na sečoveljskem letališču Portorož je včeraj pristalo 85 letal iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Švice, Italije in Jugoslavije, ki se bodo udeležili letalskega rallyja za 5. pokal Branka Ivanuša. Gre za letalsko prireditev, ki je na sporedu vsako drugo leto in se ga udeležijo le motoma letala. Branko Ivanuš je pred 31 leti preminuli slovenski pilot, organizator letalske dejavnosti, šolanja pilotov in eden od učiteljev jugoslovanskega povojnega letalstva. Danes, v soboto, bodo na programu tekmovanja, ko se bodo piloti spoprijeli z navigacijskimi nalogami, se pomerili v natačnosti pristajanja in časovni točnosti. Razglasitev rezultata pa bo jutri. (B. š.)
Orkester milice drevi v Portorožu
PORTOROŽ — V soboto, 6. julija zvečer, ob 19. uri, bo na terasi restavracije Ljubljana v Portorožu nastopil pihalni orkester milice, v okviru prireditev ob 100-letnici portoroškega turizma. Ni treba posebej poudarjati, da gre za enega vodilnih tovrstnih orkestrov v Jugoslaviji, ki je v dosedanjih 37 letih obstoja imel že več kot 6.500 koncertov, tako da bodo imeli številni portoroški turisti kaj slišati. Na sporedu bodo dela Mendelssohna, Roecka, Gounoda, Hačatur-jana, Klimenta, Pendersa, Privška in Kudra. Dirigiral pa bo Franc Gornik. (B. Š.)
TRST — Pot skozi razna izražanja umetnostnega obrtništva nas je letos ob priliki Tržaškega velesejma privedla do razstave izdelkov zlatarjev naše dežele. Predstavili so se nam v paviljonu ročnih izdelkov, v izložbi z željo, da bi publiki posredovali najnovejše stvaritve tako modernega kakor tradicionalnega izven serijskega zlatarstva, v upanju, da bi na drago cen predmet ne gledali več samo v luči njegove denarne vrednosti, temveč tudi kot na izraz umetnosti. Zlat predmet naj bi ne bil več lep samo zato ker je iz zlata in draguljev, večkrat samo dobra naložba denarja, pač pa predvsem zato ker nam izraža smisel do ustvarjanja, spretnost, veščino in ročnost izdelave — in vse prej kot materialno bogastvo — govori o okusu zlatarja, ki ga ie naredil, lastnika, ki ga hrani ali nosi in tistega, ki ga daruje.
Dragulji vdelani v nakit nam izražajo kulturno stopnjo in ne le blagostanje skupnosti v kateri je nastal; željo po lepem, smisel za darilni predmet, tenkočutnost in spretnost u-ravnovesiti žlahtno kovino z leskom kamna.
V Italiji so najvažnejša središča s priznano tradicijo v izdelavi dragocenega nakita Arezzo, Milan, Valenza Po in Vicenza. Poleg teh pa se je zlatarstvo razvilo tudi drugod. V Furlaniji nahajamo že stoletja razne šole, med katerimi je od nekdaj najbolj cenjena v Čedadu, priznani pa so izdelki iz Humina, Pordenona in Vidma. Tudi Gorica se lahko pohvali z nepretrgano tradicijo v zlatarstvu, medtem ko se je v Trstu nit nekako pretrgala ob koncu prejšnjega stoletja.
Furlanska zlatarska umetnost se je nadaljevala v času in se danes še vedno izraža z novimi izvirnimi interpretacijami starih modelov in načinov izdelave, v obnovljeni raziskavi tra dicionalnih motivov. Najvidnejše sre-
dišče je v sklopu Instituta d’Arte o-rafa v Vidmu, iz katere izhajajo zla tarji, ki z vnemo nadaljujejo tradicijo, kakor Pietro de Martin, katerih dela smo srečali na tržaškem velesejmu. Tradicionalne vendar nove poteze modernejšega okusa vejejo tudi iz izdelkov Boccolina in Copetta z Vidma, kakor tudi nakit Mozzale, isto tako iz Vidma, ki s svojimi originalnimi estetskimi predlogi jasno dokazuje umetnostni navdih svojih izdelkov.
V Trstu pa je zlatarsko obrtništvo ponovno oživelo v zadnjem desetletju na pustih tleh serijskih izdelkov, ne da bi se moglo osloniti na stebre
tradicije, brez možnosti primerjave z že obstoječim. Začelo se je na novo, čeprav gospodarska stvarnost Trsta ni nudila velikih možnosti za razvoj umetnega obrtništva. Prodirnost in odziv tržišča je bil nepredvidljiva neznanka, v kateri si je bilo treba utreti pot. Osamljenost in pomanjkljivost modelov sta otežkočila začetke, toda priznanja, ki so Uh definitivno pridobili izdelki tržaških mojstrov na lanski Mostra Mercato v Vidmu so dokončno zabrisali vsakršni dvom.
Tržaški predstavniki umetnega zlatarstva se izražajo na različne načine. Renato Chicco v. strukturah, ki se nujno ujemajo z materiali, ki jih
uporablja: z dragimi kamni, zlatom, srebrom in s plastičnimi masami, v vedno novem raziskovanju alternativnih snovi, ki bi zlatu in draguljem dajali nov okvir in nove luči. Ekskluzivni modeli nenavadnih estetskih efektov, ki jih Giraldi snuje v svojem laboratoriju temeljijo na geometričnih, reliefnih, svetlikajočih se in hrapavih površinah. Franca Fabian z ljubeznijo iti potrpežljivostjo obnavlja starinski nakit, ki pod njenim o-rodjem dobiva nov blesk in valorizacijo. In končno Peter Malalan z Opčin, ki je po temeljitem specializiranem študiju v Valenzi Po v sebi kristaliziral željo po vrhunsko Ičiear-nem, čistem izdelku, v katerem se žlahtna kovina širi in oži v igri vijug in ravnih ploskev, zato da s svojo čisto linijo maksimalno valorizira kamen, dragulj, ki ga krasi. Vsi ti e-stetski rekviziti, ki že sami po sebi ocenjujejo unikate Petra Malalana, so v zamisli nujno povezani s funkcionalnostjo izdelka, kajti vsak njegov osnutek je namenjen nekomu, zato doseže svoj namen uporabnosti in ne o-stane samo zamisel, ampak izpopolnjen in dokončen eleganten nakit.
Za lep izdelek je treba poznati maksimalno valorizacijo kamna. V ta namen se je Peter Malalan specializiral in usposobil v ocenjevanju draguljev. V njegovih načrtih za bodočnost je namreč tudi laboratorij za analizo in valutacijo draguljev, ki ga žal v naši deželi še nimamo.
Iz vedno čistejših linij in učinkovitejših efektov luči z uporabo posvojenih tehnik, se porajajo vedno novi osnutki in načrti, ki jih Peter Malalan realizira v izdelke. Tako je ob 75. obletnici Hranilnice in Posojilnice na Opčinah nastala plaketa iz zlata in srebra in ves nakit, ki ga je prikazal v pavilijonu obrtništva na letošnjem tržaškem velesejmu, kamor je pristopil zadnji trenutek in kjer se je takoj uvrstil med najvidnejše ustvarjalce. (B. Don)



<0^








J?
0>
vN -.0
(P'
jP .O'
s? ^

V
•S'''
CO
CM
—J
3
O
C
TJ
O
0
Z
1	10
I š
aj £
Z CM
>o ■■
O j-
MISKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
43.
»Pa ga izpij kaj bi se branila, če nama iz srca ponudijo, kar vem, da je. Za božič ju bova pa midva povabila k nam in želel bi, da bi nam ti napravila tak obed, da ga ne bi zlahka pozabili«.
»Če želiš,« je rekla Marta in ga spet pogledala, pri čemer se je Jožef zadržal nadvse resno, »pa bom.«
Vzela je torej lončić v roke, pogledala mamico, nasmehnivši se ji in rekla: »Bojim se, da se bom napila. Dedek niso štedili z žganjem! Kakor bi jih veselilo, če bi me videli pijano.«
»Ne, zakaj bi me kaj takega veselilo, ne glede na to, da ni nič posebnega, če človek popije nekoliko več. Kar se moje stare tiče, jih izpije vedno vsaj tri, če pa je potrebno, ne zavrne niti četrtega. In potem sedi v kotu ko kupček nežnosti in dobrote. Zakaj e-dina dobra stran čaja je ta, seveda poleg tega, da te ogreje, da te namreč napravi strašno nežnega in dobrega. In zato ga imam nadvse rad.« Ko je še pripovedoval in ko je Marta počasi srebala čaj, je od strani opazil, kako se je njena roka dotaknila Ivanove in kako je Ivan prijel za njene prste.
Potrebno je bilo mnogo srčne mirnosti, kolikor
je je imel samo Jožef, da ga ni ganilo, temveč se je ozrl stran in si dejal: In vendar je življenje lepo, najsi ima še toliko slabih in bridkih strani.
Bil je prepričan, da se je spor med Ivanom in Marto že izgladil in da bo ta noč zabrisala še poslednjo sled nesporazuma in da bodo prazniki, ki so pred njimi, nadvse srečni.
Čeprav se je Ivan igral z roko svoje žene, ni pozabil Jožefa, temveč sta dalje nemoteno spletala pogovor o vseh stvareh kakor o razbojniku Petru Koštr-ci tako o svetu in še o mnogem drugem.
Medtem je tudi Koštrca zadremala, kar ni bilo nič čudnega, ko jo je čaj tako pogrel in napravil nekoliko omotično.
Ko je Marta izpila čaj in odložila lončič, je nenadoma rekla:
»Ivan, spat greva«.
Ivan se je zganil, ji stisnil roko ter dejal:
»Si zaspana?«
»Bojim se,« je odvrnila, »da sem popila preveč čaja.« Nasmehnila se mu je in ta nasmeh je bil po dolgem času prvi, s katerim ga je pozdravila.
Jožef ni imel kaj ugovarjati, zlasti ker je bilo pri vsem še toliko drugih stvari. Pač pa je dejal zastran Katice:
»Naj ostane pri nama! Postlala ji bova v kotu in bo tu na toplem spala.«
»Naj pa spi tu,« je dejala Marta, »da je ne bomo budili.« Vstala je, vendar se je nehote naslonila na
Ivana. Tega ji ni mogel nihče zameriti. In Ivan jo je prijel za roko; preden pa sta odšla iz sobe, je dejal:
»Najlepša vam hvala, Jožef, za čaj in za vse. Za božič pa bosta prišla z Ano k nam na obed. Poskrbel bom tudi za kakšno steklenico dobrega vina, ker se mi ga že zelo hoče. Napravili bomo lep praznik«.
‘ »Hvala vam, Jožef,« je rekla tudi Marta in se mu z nekoliko motnimi očmi nasmehnila. »Samo takih čajev drugič ne delajte, ker sicer ne bom prišla k vam, razen če bom sklenila, da sploh ne bom pila.«
»Morda je bilo potrebno,« je dejal Jožef in zdelo se je, da je hotel pomežikniti. Tega pa ni storil, temveč ji je za božič obljubil, da prideta z Ano na obed; ker božič, je dodal, je mnogo lepši, če se praznuje družno, kakor če posedajo ljudje vsak zase.
Potem sta odšla.
Jožef je ostal sredi sobe, poiskal pipo in zahotelo se mu je, da bi premišljal. Medtem se je prebudila Ana in se začudeno ozrla, ker ni bilo več Korenovih pri njima.
»Kaj sta se razjezila?« je vprašala.
»Ne,« je odkimal. Potem je dejal tiho in globoko: »Nasprotno, zdi se mi, da sta se spravla.«
Ana ni bila več zaspana, njene oči so obvisele na Jožefu. »Ali misliš, da bi le moglo biti kaj takega?«
»Različna znamenja so mi tako povedala,« je dejal. »Zdi se mi, da sta oba pripravljena na spravo... in če se ne motim, se bosta ta večer rada imela, kakor se že ljubijo mladi ljudje, kar je docela v redu.«
Včeraj odprli svetovno konferenco o kooperaciji
Trst mednarodno središče znanosti
pismo uredništvu
Trst bo do srede svetovna prestolnica znanosti in gospodarskega sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi državami. V Miramarskem centru za teoretsko fiziko se je namreč včeraj popoldne pričela svetovna konferenca o znanosti kooperaciji »Jug-Jug« in »Sever-Jug«, ki jo prireja Akademija znanosti držav tretjega sveta (ICS U), to se pravi organizacije, ki združuje skoraj sto držav in ki deluje pod direktnim okriljem OZN. Tržaškega zasedanja, ki je prvo tovrstno zborovanje na svetovni ravni, se udeležuje približno dvesto znanstvenikov, dejansko vsa svetovna smetana, poleg seveda najvišjih predstavnikov agencij OZN (kot npr. UNESCO) in drugih mednarodnih znanstvenih teles, kot sta npr, UNIDO in Svetovna agencija za atomsko energijo.
Protagonisti konference so v prvi osebi znanstveniki iz nerazvitih držav iz tretjega in tudi a tako imenovanega četrtega sveta (gre za najbolj revne države na svetu), ki se bodo v teh petih dneh soočali z najbolj sodobnimi aspekti znanstvenega in tehnološkega raziskovanja na področju kmetijstva, biologije, medicine, fizike in matematike, kemije in geofizike. Delali bodo po skupinah, ob koncu konference pa bodo imeli plenarno zasedanje, na katerem bodo podali zaključke opravljenih študij. Med udeleženci konference, za organizacijo katere nosi v prvi osebi zasluge rav-
natelj miramarske ustanove nobelovec Abdus Salam, je tudi veliko mladih znanstvenikov. Mnogi od teh izhajajo iz zelo revnih družin in so tokrat prvič na potovanjih v tujino. To dejstvo še bolj podčrtuje promocijsko vlogo tukajšnjega Centra za fiziko, ki je od svoje ustanovitve gostil na tisoče mladih znanstvenikov, zlasti iz Afrike in iz Azije.
Včerajšnje slavnostne otvoritve zasedanja so se poleg de Cuellarja in
drugih uglednih predstavnikov mednarodnih organizacij udeležile tudi številne krajevne oblasti. Zunanje ministrstvo je zastopal znanstvenik Antonino Zichichi, medtem ko se svečanosti nista udeležila ne minister Andreotti in ne njegov kolega Granelli, ki odgovarja za znanstveno raziskovanje. (st)
Na sliki: generalni tajnik OZN de Cuellar (levo), Abdus Salam in Antonino Zichichi.
Nekaj vprašanj ob »prazniku piva«
21. junija sem v PD prebral članek, k branju katerega me je pritegnil predvsem naslov čez tri stolpce: »Nabrežinska mladina vabi na praznik piva«. Glede na to, da je pred kratkim profesorski zbor neke naše višje srednje šole v tisku opozoril našo javnost, da prihaja med našo mladino do zaskrbljujočega pojava pijančevanja, sem pričakoval, da se bo ob članku iz Nabrežine le oglasil ta ali oni bralec ali pa bo zavzel do tega »praznika« svoje stališče vsaj kronist. Ker vsega tega ni bilo menim, da vsa stvar vendarle ne more iti mimo kar tako, zato želim nasloviti tako na akterje te prireditve, kot na okolje v katerem je do nje prišlo, pa tudi na našo javnost nekaj vprašanj.
Kot izhaja iz članka je prireditev priredil Mladinski odsek KD »Igo Gruden«, svoj »domicil« pa je dobila na igrišču ŠD Sokol in je torej vsekakor potekala ob soglasju obeh naših nabrežinskih organizacij. (Naj ne pozabim obenem omeniti, da sta obe organizaciji članici tudi ZSKD in ZSŠDI).
Vse te naše organizacije (in tudi ostalo javnost) zato vprašujem, če se strinjajo s tem, da je začela (»1. kraški praznik piva« — očitno bi morali priti na vrsto še drugi!) naša
mladina prirejati tekmovanja v pitju alkoholnih pijač (celo ekipno) in »najboljši« prejemajo za svoje »uspehe« nagrade v obliki alkoholnih pijač in drugega? Ali res ni več mogoče v tako veliki vasi, kot je Nabrežina, pridobiti »okrog 40 mladincev... ki so se vneto in mrzlično pripravljali... in tokrat dali prav vse od sebe in se zelo potrudili«, da bi svojo vnemo posvetili kakemu vrednejšemu pa tudi bolj pametnemu cilju, kot je tekmovanje v pitju alkohola? (Pri tem raznih »country band«, »Popeye tekem«, »Country sloga«, »Country specialitet« skupno z western glasbo niti ne omenjam, saj vse to več kot očitno kaže na občutek manjvrednosti ob bolj domačih nazivih in vsebinah ali pa — milo rečeno — na zaskrbljujoče pomanjkanje želje po teh vrednotah).
Sicer bi lahko tem vprašanjem dodal še kakšno. Ali je res umestno, da v razne vaške Sagre z razstavami in pokušnjami vin vključujemo tudi športne tekme, nastope osnovnošolcev in celo otrok iz vrtca? Ali te dejavnosti in ta mladina res sodi tja? Ali je res treba pohvaliti mladino, če ob oživljanju stare navade, ob kresovanju, prodaja tudi alkoholne pijače?
Ali ni nabrežinski primer (in drugi podobni) dokaz naše hude vsebinske praznine in nemoči pri delu z mladimi?
Doklej?
BOJAN PAVLETIČ
Priprave na sagro v Banih
Na gornji sliki vidimo mlade Banovce, ki pripravljajo vse potrebno za današnjo in jutrišnjo Sagro. Sagra se bo odvijala na glavnem vaškem trgu, ki so ga domačini primetrno uredili.
Sagra v Banih zasluži prav gotovo nekaj več pozornosti, saj je sad naporov majhne skupnosti, ki pa je našla predvsem v mladih moč, da se dvigne iz mrtvila. Kot smo že pisali, ni sagra edina dejavnost v Banih, pomeni pa trenutek združevanja in zakaj ne, »merjenja« lastnih sil. Sleherna obuditev določenih dejavnosti v krajih, ki jih je označevalo že dolgoletno delovanje, je dragoceno, Tircdvsem zato, ker so prav takšni kraji, kjer ljudi ne vežejo neki skupni interesi in neko skupno delo, najbolj izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom in imajo v sebi najmanj moči, da se pritiskom uprejo.
Vsekakor Banovci zagotavljajo, da bo šagra nudila obiskovalcem prijetno in domačnostno vzdušje in počutje. Oba dneva bo v večernih urah igral ansambel Furlan, jutri pa bo nastopila tudi proseška godba. Poskrbljeno je seveda za pijačo in jedačo in vse to na prijaznem in senčnem prostoru (upati je seveda v lep>o vreme, saj nam je bilo doslej sonce b,olj skopo odmerjeno).
Trije predsedniki komisij o maturah in o našem šolstvu
Maturantje so se dobro obnesli so pa še nekatere senčne plati
Na večini slovenskih višjih srednjih šol so se v prejšnjih dneh že končali zrelostni izpiti. Maturantje so izvedeli za svoje učne uspehe, najboljši so odšli na tradicionalni maturantski izlet po Jugoslaviji, drugi pa so si p» tolikem študiju in pripravah že tudi privoščili nekaj dni zasluženega oddiha.
Čeprav je letošnja matura zanje že preteklost, smo se o njihovem znanju, o pripravi in uspehu pogovorili s predsedniki treh ocenjevalnih komisij, ki so »prerešetale« kandidate, in sicer s prof. Maksom Šahom, ki je vodil komisijo na klasičnem liceju, prof. Albinom Sirkom (znanstveni licej) in prof. Francem Pisanijem (poklicni zavod za industrijo in obrt).
»Na klasičnem liceju so potekali vsi izpiti v polnem razumevanju in ujemanju med kandidati in komisijo«, je povedal prof. Šah. »Vsi kandidati so bili dobro in nekateri tudi zelo dobro pripravljeni, tako pa je izpit potekal v sproščenem razgovoru. Dobri so bili tudi pismeni izdelki iz slovenščine in prevod iz latinščine. Večina kandidatov se je odločila za prvi naslov o nasilju. Nihče pa se ni lotil četrtega naslova, ki je zahteval kritično poznanje antičnega slovstva in filozofije.«
»Sodeč po veselih in zadovoljnih obrazih na dan objave izidov, je letošnja klasična matura dosegla zavidljiv uspeh, želimo si še več takih uspehov,« je zaključil predsednik komisije na klasičnem liceju prof. šah.
Prav tako ugodna je bila ocena predsednika komisija na znanstvenem liceju prof. Albina Sirka. »Priprava dijakov je bila prav dobra in to pri veliki večini dijakov. Pozna se, da so imeli maturantje drugačen pristop do študija, kar se je odražalo že pri njihovem nastopu pred komisijo.
Znanje slovenščine je bilo dobro, ponekod odlično; ob tem sem imel vtis, da je celotna šola dobra. V primerjavi
s prejšnjimi leti je bila letošnja matura neprimerno boljša; dijaki se zavedajo, da se s pripravo za maturo v bistvu pripravljajo za življenje. Vse kaže, da je šlo obdobje kontestacije mimo, dijaki se sedaj bolje pripravljajo kot pred leti«, je menil prof. Albin Sirk.
Manj optimistična je bila ocena predsednika komisije na poklicnem zavodu prof. Franca Pisanija, ki pa se ni omejil zgolj na uspeh letošnje mature, temveč se je kritično obregnil ob nekatere senčne plati našega šolstva.
»Zrelostni izpiti na poklicnem zavodu so nekakšno poglavje zase med maturami na slovenskih šolah. Veljajo za realnost poklicnega zavoda, ki je po izvoru, namenu in motivacijah dijakov nekolikšno drugačna od realnosti ostalih naših višjih srednjih šol. Dijaki poklicnega za-voda lahko po tretjem letniku, po opravljenih kvalifikacijskih izpitih, poiščejo zaposlitev. Kdor se odloči za nadaljevanje študija v četrtem in petem razredu se verjetno šele takrat zave, da bo po maturi stežka dobil službo. To spoznanje ustvari vzdušje, ki je nekoliko različno od vzdušja na drugih šolah, kjer dijaki že ob vpisu v šolo dobro vedo, kaj jih čaka ob koncu študija,« je uvodoma obrazložil prof. Pisani.
»Na letošnji maturi smo opazili splošno kvalitetno izboljšanje'. Dijaki so bolje pripravljeni, ni pa pravih talentov. Nivo znanja tako ostaja na nekakšni zlati sredini.«
Prof. Pisani je nato poiskal izvor za tako stanje povprečnosti: »Profesorski kader se vse premalo zaveda velikega pomena, ki ga ima šola za našo skupnost. Mnogo profesorjev hodi v šolo v pričakovanju 27. v mesecu. To so pozna pri kvaliteti naše šole. Vsi se moramo zavedati, da je le kvalitetna šola jamstvo za razvoj in obstoj manjšine. Naša manjšina rabi kvalitetne, kvalificirane ljudi. Ti pa bodo lahko zrastli le v kvalitetni šoli, z dobrim, kvalitetnim profesorskim kadrom,« je zaključil prof. Pisani.
Razgovor s predsednikom KRUT Alojzom Briščikom
Za zdravje in čim boljše počutje članov
Ko zaslišimo ime KRUT, je pravzaprav že vsem jasno, da gre za Krožek za rekreacijsko udejstvovanje v Trstu, ki je, od svojega nastanka dalje, razvil bogato dejavnost v korist starejših članov naše skupnosti. V njem so vključeni tako člani Društva slovenskih upokojencev, kot člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, in člani Zveze vojnih invalidov, saj gre za klub, ki skrbi za rekreacijo, torej za vse to, kar starejšemu človeku lahko koristi, kar koristi njegovemu zdravju in dobremu počutju.
Kot vsa naša društva, klubi in organizacije, se tudi KRUT pripravlja na zaslužne počitnice. Zato smo izkoristili priložnost, da skupno s predsednikom Alojzom Briščikom napravimo nekak pregled o dejavnosti krožka v pretekli delovni sezoni.
»Naš krože.k skrbi za različne rekreativne dejavnosti, ker se zaveda, da je tudi to za našo skupnost potrebno, da je treba posvečati skrb tudi starejšim ljudem. Naj na prvem mestu omenim kopanje v hotelu Svoboda v Strunjanu. Tja se vozijo naši člani z avtobusom ves oktober, november in december ter nato še ves marec, april in maj na kopanje v zaprtem bazenu. Kopanje, ki traja eno uro, je enkrat tedensko ter predvideva pol ure fizioterapije, pol ure pa udeleženci svobodno plavajo. Ta naša pobuda je naletela na dober odmev ter hodi na kopanje vsak teden približno 35 naših članov.«
Potem ko nam je povedal, da vodi udeležence kopanja v Strunjanu Nadja Pahor, nam je Briščik naštel še druge dejavnosti KRUT.
»Imamo svoj odsek za keglanje, ki ga vodi Josip Jurca. Šteje kar precej članov, vendar jih je kakih šest, ki redno vadijo v Ankaranu na kegljišču hotela Adria. Tja hodijo kegljaši enkrat tedensko in sicer ob sredah. Bili so že tudi na več srečanjih s kegljaši drugih društev, v zadnjem času v Kopru in Ankaranu.«
Zelo delovne so tudi druge panoge v vašem krožku?
»Imamo kar lepo število balinarjev. 12 od teh redno vadi na raznih igriščih kar tu pri nas. Zadnjo čase so balinarji, ki jih vodi Rudi Jančar, svojo dejavnost kar lepo razvili ter so imeli prav pred dnevi prijateljsko srečanje z balinarji iz škofij, potem so bili le ti na obisku v Trstu, kjer je tudi steklo prijateljsko tekmovanje. Za dan borca, 4. julija, je bilo v Škofijah tdkmovanje za V. memorial »Rudi Krkoč«. Tudi tega so se naši balinarji udeležili skupno z drugimi skupinami obalno-kraškega področja.«
Imeli ste tudi odsek za strelce z zračno puško. O njem letos ni bilo nič slišati.
»Ta odsek vodi Josip Kreševič. Zanimanje za to zvrst rekreacije je bilo med našimi člani kar dovolj veliko; le žal so letos strelišče, kjer so naši strelci lahko vadili v Lipici, zaprli in tako je bilo tudi ta dejavnost začasno prekinjena. Sedaj se nam obeta možnost, da bi lahko začeli v prihodnji sezoni z vajami v Sežani, kjer imajo strelišče v sklopu Doma za upokojence. Pogovarjali smo se, da bi tam začeli tudi s keglanjem, ko bo seveda keglišče urejeno.«
Cveto Prašelj vodi odsek za šah: »No, to je takšna dejavnost, pri kateri se ljubitelj šaha tudi sam znajde, če le hoče nastopiti na kakšnem turnirju. Morda bi morali tudi z naše strani dati kakšno pobudo za kak tak turnir.«
Največ zanimanja kažejo, v zadnjem času člani KRUT za razne izlete. Prvi tak izlet je organiziral krožek že v tem letu in sicer v Žabnice v Kanalski dolini. Izlet je, kljub slabemu vremenu zelo dobro uspel.
»Tu pa imamo še veliko načrtov. To izletniško dejavnost vodi Ema Kerševan. Predvideno imamo že izlet na Nevejsko sedlo 24. julija. Za konec septembra planiramo tridnevni izlet k slapovom Krke, oktobra izlet v Ptuj z ogledom znamenitosti tega starega mesta, za november izlet v Goriška Brda in še imamo v načrtu izlet balinarjev in članov njihovih družin v Ilirsko Bistrico, kjer naj bi bilo balinarsko srečanje, povezano z družabno prireditvijo.«
»Le napišite,« nam je Briščik še dejal, »da nima naš krožek nobene podpore in da si člani vse sami plačujejo. So pa tako dobri in vestni člani, da to radi storijo. Nekaterim ni lahko, ker so pač mnogi naši člani z nizkimi pokojninami, vendar želijo storiti tudi nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. In še to lahko poveste, da pristopajo k našemu krožku vedno novi člani.«
Vsem torej prijetne počitnice, oktobra pa zopet uspešno nadaljnje delo.
N. L.
Prenovljena služba javnih prevozov v dolinski občini
Občina Dolina sporoča, da bo s ponedeljkom 8. julija 1985 stopila v veljavo nova služba javnih prevozov v občini. S tem se bodo tudi delno spremenili urniki. Do 8.45 bodo ostale nespremenjene tako sedanje proge kot tudi urniki. Po tej uri predvideva preureditev prevozov nove zveze med vasmi in novo bolnico na Ka-tinari in na obstoječih progah pri Domju za mestno središče.
Novi umiki so na razpolago v prodajalnah vozovnic ACT in na občinskem sedežu. Novi umiki bodo tudi izpostavljeni na postajah.
Priporočamo uporabnikom javnih prevozov naj pazijo na nove umike, tako da preprečimo morebitne težave in nezadovoljstva.
Praznik lovca pri Domju
Lovska družba Zavije - Trst prireja danes in jutri na športnem igrišču pri Domju 2. praznik lovca. Začetek ob 17. uri. Oba večera bo za prijetno počutje poskrbel ansambel Pomlad.
Tudi Trst je dobil svojo prvo »zeleno listo«
Uveljavitev sožitja med temeljnimi cilji
V hotelu Savoia Excelsior so predsinočnjim uradno predstavili prvo tržaško »zeleno« listo z nazivom »Azione nomviolenta/Lista verde - alternativa«, ki so 'jo v preteklih tednih ustanovili z namenom, da se bo predstavila na prihodnjih upravnih volitvah.
Pobudnik ustanovitve je bilo združenje proti nasilju Associazione d’Azione nonviolenta, v pripravljalnem odboru pa se je zbralo kakih trideset predstavnikov iz vrst ekologistov, pacifistov, najrazličnejših alternativcev in kulturnih delavcev. Lista je v svoj program uvrstile akcije, ki jih bo nemudoma začela izvajati zunaj okvirov institucij, vse do razpisa upravnih volitev. Mednje sodi na primer prizadevanje za mir in proti nasilju, podpora vsem vrstam oporečništva in razoroževanja, pomoč pri uveljavljanju kulturnih, političnih in poklicnih teženj mladih, ekološki posegi na teritoriju, kot so zavračanje izgradnje premogovne termoelektrarne, skrb za recikliranje odpadkov, zaprtje zgodovinskega jedra Trsta za zasebni avtomobilski promet, boj proti onesnaževanju zraka in voda, problematika odnosov med jezikovnimi skupnostmi in zaščita narodnostnih manjšin.
_ Glede zadnje točke so ustanovitelji poudarili, da zaščita narodnostnih manjšin, kot je slovenska v Trstu, ne more mimo sprejetja ustreznih zakonodajnih ukre pov, ki jim bodo zagotovili uporabo materinega jezika in razvoj lastne kulture. Vendar po njihovem mnenju gola zakonska zaščita ne bo imela mnogo smisla, če
je ne bo spremljala resnična pripravljenost za spoznavanje in spoštovanje drugačne kulture in jezikov, ki ne bo pogojena z vzajemnimi sektaštvi in nacionalizmi. Pripadnost različnim narodnostnim in jezikovnim skupnostim na obmejnem območju ne sme biti razlog ali izgovor za trenja med njimi, temveč mora predstavljati naravno priložnost za obogatitev in medsebojno spoznavanje, ki izhajata prav iz jezikovnih in kulturnih »različnosti«. V tem smislu je treba razumeti tudi navzočnost jugoslovanskega državljana v ustanovnem odboru zelene liste. Gre za pripadnika italijanske manjšine v Kopru, ekologista in kulturnega delavca Franca Jurija, ki je sam poudaril, da je njegovo članstvo emblem, ki naj služi kot vsakdanji primer prijateljstva in spontanega sodelovanja med narodi pri problemih skupnega interesa, kot so izgradnja pravičnega in trajnega miru, boj proti ekološkim katastrofam in zaščita ter spoštovanje etničnih manjšin. Dodal je tudi, da sodeluje pri zeleni listi iz povsem osebnih razlogov in neodvisno od kakršnekoli uradne organizacije, s svojim zgledom pa želi povabiti mlade Slovence in Italijane z obeh strani meje.
V ustanovnem odboru zelene liste so poleg Jurija še koordinator Maurizio Bekar, Luciano Benini, Giorgio Millo, Alessandro Capuzzo, Andrea Wehmfennig, Oriana Cardini in Sergio Kozina, predstavitve pa se je udeležil tudi vsedržavni koordinator zelenih list Marco Boato, ki se je o tržaški pobudi izrazil zelo pohvalno.
■v
Na igrišču SI) Sokol v Nabrežini od včeraj dalje
Tradicionalna razstava vin
Devinsko - nabrežinski župan Pavel Fonda je včeraj otvoril 24. občinsko razstavo vin, ki jo občinska uprava letos prireja v sodelovanju z domačimi vinogradniki, Kraško gorsko skupnostjo in številnimi krajevnimi športnimi in kulturnimi društvi. Zaradi neugodne letine je vzorcev be-
Pri Piccolu se sindikalni spor zaostruje tudi v redakciji
Po stavki novinarjev bodo prekrižali roke še tiskarji
Sindikalni spor v tržaškem dnevniku Il Piccolo se je skrajno izostril in je zajel tudi redakcijo. Novinarji so namreč na predsinočnji skupščini sklenili, da bodo stavkali tri dni, tako da bo prihodnja številka Piccola izšla šele v ponedeljek, še isti dan pa se bo pričela stavka tiskarskih delavcev, ki so napovedali, da bodo prekrižali roke pot dni. Tako novinarji kot tiskarji protestirajo, ker
V Nabrežini srečanje nekdanjih zaveznikov
V Nabrežini so se v četrtek zvečer (drugič po voUtvah) skupno sestale delegacije KPI, PSI in Slovenske skupnosti, da preverijo možnost potrditve napredne koalicije, ki je upravljala devinsko - nabrežinsko občino zadnja štiri leta. Bil je to neke vrste predhodni sestanek, ki je bil osredotočen bolj na metode in na dnevne rede bodočih pogovorov kot pa na stvarne vsebine, čeprav pomeni že nekaj, da so se tri stranke vendarle sestale in se domenile, da bodo nadaljevale pogovore v četrtek. Marsikaj je ostalo še nerazčiščenega tako v odnosih med nekdanjimi zavezniki, 1 tudi znotraj občinske sekcije SI, kjer teče še razprava o _ pravnih in političnih perspektivah v občini.
kot
P
u-
je lastništvo enostransko sklenilo, da se ne bo več držalo že sprejetih in veljavnih dogovorov.
Po njih je za tiskarje veljalo, da tiskajo dodatne strani v nadurnem de,-lu. Lastništvo sedaj zahteva, da to opravijo v normalnem delovnem urniku in da za to niso posebej nagrajeni. Redakcija pa se spopada s problemom dodatne delovne pogodbe, ki je niso obnovili že šast let. Piccolo je bil namreč last družbe Rizzoli, le-ta pa je bila pod nadzorovano u-pravo in je bilo spreminjanje pogodb prepovedano. Novinarji trdijo, da mora lastništvo prilagoditi dodatno plačo povišku, doseženo v okviru vsedržavne pogodbe in da je to praksa, ki izhaja še iz časov Alessijeve uprave. Predstavniki lastništva, ki so predvčerajšnjim prišli iz osrednjega sedeža v Bologni, pa so zahtevo zavrnili in dali pod vprašaj dodatno pogodbo sploh.
Reakcije obeh delovnih sektorjev so bile zelo trde. Novinarji govorijo o brutalnem izzivanju in o načrtnem ustvarjanju kaosa, češ da bi imelo lastništvo, z izgovorom, da je Piccolo nemogoče upravljati, da je v krizi in podobno, odprto pot za njegovo kadrovsko preosnovo. Z druge strani opisujejo tiskarji vodstvo Piccola kot arogantno, antisindikalno in neobčutljivo za potrebe krajevnega prebivalstva, zraven pa ga tudi dolžijo, da izvaja nad delavci psihološki terorizem.
Tiskarji nadalje poudarjajo, da so doslej, razen enodnevne stavke, vedno jamčili osnovno informacijo in da je Marcolinov sklep, da ne tiska časopisa, ker so manjkale nekatere strani reklame in radio-televizijska priloga, povsem inštrumentalen in kot tak jasen dokaz, da hoče lastništvo frontalen spopad. »Polovica osemdesetih let daje misliti, da je skupi-
na Monti ostala v predvojnih letih.« pišejo v svojem komunikeju, ki ga je podpisal tudi pokrajinski sindikat tiskarskih delavcev.
Da bi se izognil avtu padel z vespe
Petindvajsetletni delavec Giuhano Lipossi iz Ul. Buozzi 2 je včeraj i-mel smolo. Z vespo je peljal po Ul. Morpurgo, ko se je nenadoma znašel pred avtom A 112, s katerim je voznica Libera Juraga pripeljala z zasebne ceste. Da bi se izognil trčenju, je Lipossi sunkovito obrnil krmilo, pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad vespo in padel na asfalt. V bolnišnici so ugotovili, da bo okreval v mesecu dni, saj se je močno udaril v koleno in si ga bržkone tudi zlomil.
Včeraj popoldne na konzulatu SFRJ v Trstu
Slovenski ravnatelji pri Mirošiču
Gentralni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je včeraj popoldne sprejel ravnatelje slovenskih šol iz Trsta in Gorice. V kratkem pozdravnem nagovoru je Mirošič poudaril veliko vlogo, ki jo imajo slovenske šole v Italiji pri izgradnji osebnosti mladega človeka, pri ohranjanju slovenske narodne zavesti in pri širjenju slovenske besede v državi, kjer Slovenci še vedno niso
ustrezno zaščiteni
lega vina in terana letos manj kot v prejšnjih letih, zanimivo pa je, da je na razstavi prisotna domača kapljica le iz treh vasi devinsko - nabre-žinskei občine in sicer iz Praprota, Nabrežine in Mavhinj.
Kljub, temu da kmetijstvo, oziroma vinogradništvo ne predstavljata najvažnejše gospodarske panoge v občini, ima vinska razstava vseeno svoj pomen; povezana je namreč s tradicijami teh krajev, poleg tega pa se vključuje h komplementarnim turističnim pobudam. Med gosti z onstran meje so včeraj na prireditvenem prostoru ŠD Sokol med drugimi bili prisotni tudi člani delegacij iz pobratenih občin Buje in Ilirska Bistrica.
V Bazovici začetek srečanja za mir
Včeraj se je v Bazovici začelo srečanje za mir med narodi, ki ga prirejajo VZPI-ANPI, Tržaški partizanski pevski zbor in mladinska skupina P. Tomažič. Danes ob 18. uri bo nastopila beograjska mladinska folklorna skupina »Osvoboditelji Beograda«, zvečer pa bo ples z ansamblom Akordi.
Osrednji del srečanja bo jutri ob 18. uri, ko bosta govorila Federico Vincenti, kot predstavnik VZPI-ANPI za F-JK, in Jože Utenkar, delegat zveznega zbora skupščine SFRJ.
Zanimiva pobuda v tržaških restavracijah in gostilnah
Več plave ribe na jedilnikih
Tržaška zveza upravnikov javnih lokalov Associazione esercenti pubblici esercizi FIFE je za letošnje poletje pod pokroviteljstvom. in s sodelovanjem Trgovinske zbornice pripravila gastronomsko razstavo oziroma ponudbo plave ribe pod nazivom »Azzurro a Tavola« (plavo na mizi).
Pobuda se bo začela v ponedeljek, 22. julija, in se bo zaključila 22. septembra, njen namen pa je dvojen: privabiti več gostov v restavracije in gostilne tržaške pokrajine in hkrati ovrednotiti plavo ribo, s katero je Tržaški zaliv še dokaj bogat. Prireditelji nameravajo do svojega cilja na dva načina: po eni strani bodo svojim odjemalcem ponudili jedi na osnovi plave ribe, pripravljene po tipičnih in tradicionalnih receptih, po drugi strani pa želijo s spodbuditvijo ustvarjalnosti in poklicne veščine gostincev dokazati, kako plava riba, često po krivici zapostavljena, omogoča nove, pestre in okusne gastronomske variacije.
V teku dveh mesecev se bodo »razstave« plave ribe zvrstile po posameznih lokalih po dva zaporedna tedna. V tem času bodo lokali ponujali v svojih jedilnikih vsaj tri krožnike različno pripravljene plave ribe in od teh vsaj enega kot predjed in enega za glavno jed. Vrsta jedi se bo v teku dveh tednov lahko izmenjavala, vendar bo morala vedno ustrezati namenu prireditve. V času njenega trajanja pa so organizatorji pripravili še vrsto spremnih prireditev, kot na primer »sinji večeri« v izključnem tonu plave ribe, poklanjanje spominskih krožnikov nežnemu spolu ob posebnih večerih in podobne.
K pobudi lastniki in upravljalni javnih lokalov v tržaški pokrajini še vedno lahko pristopijo, svojo prijavo pa naj sporočijo na sedež orrfhnjenega združenja, Ul. Roma 28, najkasneje do srede, 10. julija.
Požar povsem uničil stanovanje
Predvčerajšnjim popoldne je požar povsem uničil stanovanje v drugem nadstropju poslopja v Ul. S. Giorgio 7, last pokrajinske uprave. V njem stanuje 27-letni Giovanni Tiziani. Plameni so v njegovi odsotnosti izbruhnili v spalnici, od tod pa so se razširih še v druge prostore. Gasilci so imeli pri gašenju veliko težav, ker sta jih ovirala gost dim in dušljiv zrak. Škoda je nastala tudi v spodnjem stanovanju, kamor je pronicala voda, s katero so gasilci zatrli plamene. Tiziani je policiji povedal, da je ob njegovem odhodu bilo v stanovanju vse v redu
Tatovi vdrli v štiri urade
Tatovi so v noči od srede na četrtek obiskali kar štiri urade v središču mesta. V Ulici Filzi 23 so vdrli v urad geometra Silveria Luceva iz Repna in v bližnje prostore inženirja Aurelia Amodea, v Ulici Gaiatti 24
Novi telefonski imenik se ni rodil pod srečno zvezdo
V'
Stiri različna imena za Devinščino
COSSI BESA Nicoletta. 14/c le Girandole ................Ila, 8 -Brisi
ivinana
47 Ruompiccolo
COSSUTTA Nldia, 8
jasoorti^Devinan
ca 1
Discoteca 5 Campo Sacro -----------25 IO 35
iftirui r r-»-»—•	• •• - • -	22 ■73 88
LUNANOVA Cosimo. 33/a Campo Sacro	22 51 65
li !J h
f^TÀJOVSKI'Ricordo. 31 ' Deym^cina^
1 Campo Sacro
■22 73 02
-	22 01 38 22 50 70
-	22 94 46 -22 53 88
-25 10 00
22 73 42 22 52 22 22 91 87 22 94 21
CH?1^5A, CATTOLICA PÀRROCCHIALE -
i3 SfJQmco 2? ?1 66
■ „ Marino, '	___
• BkfSSSxz
PC
PC
PC
PF
PF
PF
Renato.
I^GabrovjZza
ppe VDevion^
-22 73 29 — 22 92 43
-J22!V3V>-
s-lllW
-r"- 22 50 1| 1
::t_22si is
ubile
Vse kaže, da se nov telefonski imenik ni rodil pod srečno zvezdo. Včeraj smo poročali o težavah s strešicami v slovenskih imenih, danes se bomo obregnili ob kra-
jevna imena, oziroma točneje ob krajevno ime enega od kraških zaselkov, Devinščino.
Devinščina je ime manjšega zaselka na severovzhodni strani Proseka, ki pa sploh ni odrezan od vasi: vas se praktično spaja z zaselkom. Poglavitna posebnost zaselka je v tem, da spada upravno pod zgoniško občino, medtem ko je Prosek del tržaške občine).
Potem ko je lani telefonska družba SIP razdelila telefonske abonente po občinah, so dobih abonenti z De-vinščine v telefonskem imeniku svoje mesto seveda v okviru zgoniške občine. Že lani jo je tiskarski škrat pošteno zagodel italijanskemu imenu zaselka v naslovih nekaterih abonentov, letos pa je še toliko bolj zmešal štrene, da iz imenika sploh ni mogoče ugotoviti, katero je pravilno italijansko ime za našo Devinščino.
V letošnjem imeniku ima Devinščina namreč kar štiri različna italijanska imena! Tako na primer stanuje Edi Crevatin v kraju z imenom »Devincina«, Riccardo Majevski v kraju »Devinščina«, Federico Cibic v kraju »Devinicia«, Giuseppe Kukanja pa je doma iz kraja »Devicina«.
Bo že res, da je Devinščina majhen zaselek in morda neznan funkcionarjem, ki so uredili in pregledali letošnji imenik, kljub temu pa se nam zdijo štiri različna imena za geografsko tako majhen kraj vseeno preveč!
pa v avtomobilsko agencijo Gei in notarski urad 38-letne Alessandre Ma-lacrea. V treh uradih niso našli nič takega, ki bi jih zanimalo, pač pa so prišli na svoje z imetjem geometra Luceva. Ker so pred leti njegov dom v 'Repnu že obiskali tatovi, je bil prepričan, da je urad varnejši in je zato hranil v nekem predalu več dragocenih predmetov: šest zlatih verižic, obeske, prstane, broške, zapestnice in drugo. Vse je menjalo lastnika.
Hotela je kozarec vode odkrila pa je tatu
Ko je prejšnjo noč 65-letna Maria Budinis por. Mungherli okrog 4. ure vstala in šla v kuhinjo, da bi popila kozarec vode, še zdaleč ni mislila, da bo naletela na tatu. Zato je kar okamenela, ko je zagledala mladega fanta, ki je šaril po njeni torbici. Prvi se je znašel prav tat, ki je bliskovito skočil skozi okno na vrt, nato pa še umo preplezal štirimetrski ograjni zid in izginil. V Ul. Cappello 7 se je pred domom Mungherlijeve kmalu u-stavil policijski avto. Agentom je ženska podrobno opisala tatu, saj ga je dobro videla. Policistom se je takoj posvetilo, da gre verjetno za njihovega starega znanca, 23-letnega Enrica Dodicha. Šli so na njegov dom v Ul. Madonna del Mare 15: Dodich ni delal težav ih je takoj priznal, da je ukradel 50 tisoč Ur in zlato uro. Ukradeno so agenti vmiU lastnici, Dodicha pa prijaviU sodstvu.
Povišana glavnica družbe Friulia Factor
Na izredni skupščini delničarjev družbe Friulia Factor pod vodstvom predsednika prof. Vladimira Nanuta, so včeraj odobrili predlog upravnega sveta o povišku družbene glavnice od pol na 5 mihjard Ur. V svojem poročilu je predsednik Nanut poudaril, da je družba izdelala program razširitve svoje dejavnosti s postopnim uvajanjem lastnega »faetoringa« ter z izvrševanjem vseh operacij, ki zadevajo upravljanje in odplačUo kreditov ter ponudbe vse bolj popolnih finančnih storitev podjetjem v deželi, s posebnim ozirom na njihovo poslovanje s tujino.
Pozitiven obračun enoletnega dela na srednji šoli »sv. Cirila in Metoda«
Na nižji srednji šoli »SV. CIRILA IN METODA« je bila v tem šolskem Letu posebne pozornosti deležna proslava ob 1100-letnici Metodove smrti. Z njo so hoteli dijaki počastiti spomin svetih bratov, ki sta oznanjala krščanski nauk našim prednikom v domačem jeziku. Ta proslava se je od drugih razlikovala predvsem po izvirnosti, saj so bile na programu pesmi, ki so neznane širši javnosti.
Dijaki so se spomnili tudi našega največjega pesnika in ga počastili s primernim kulturnim programom, ki je obsegal recitacijo pesmi sloven skih ustvarjalcev ter razne glasbene vložke.
Za tržaški radio so dijaki pripravili dve oddaji: eno svetoivanski dijaki, ki so se predstavili z recitalom Kosovelovih pesmi, recitacijami v
svetoivanskem narečju, z vtisi s srečanja s pisateljem Slavkom Pregljem, s šaljivim tekstom o tem, kako se vidijo v razredu ter z mislimi o pripravah in. tekmovanju za Cankarjevo nagrado. Dijaki katinarske šole pa so prikazali dejavnosti med šolskim letom.
Dijaki so se udeležili raznih likovnih natečajev, poleg tega po so tudi po stenah razredov ter na hodniku radi pokazah svoje risarske spretnosti. Svoj tekmovalni duh pa so pokazali tudi na športnih tekmovanjih ter se še posebej izkazali v nogometu. Tekmovalnega značaja pa je bila tudi notranja bralna značka.
Dijaki pa se radi zabavajo, zato so skupaj s starši organizirali tradicionalno pustovanje, kjer so res pokazali vso svojo domiselnost.
Proti koncu šolskega leta so dijaki prvih razredov obiskali Čedad in Staro goro, njihovi starejši prijatelji pa go šli na tridnevni izlet po Umbriji.
Kot pomembno dopolnilo k rednemu izobraževamo - vzgojnem delu je bil organiziran dopolnilni pouk o skrivnostih računalništva. S tem v zvezi je šola nabavila nekaj računalnikov ter usposobila nekatere profesorje, da so kasneje podajali svoje izkušnje dijakom. K sodelovanju pa je povabila tudi gospoda Fakina, strokovnjaka na tem področju, ki je s svojim nazornim predavanjem dijakom še bolj približal to, za njih še skoraj nepoznano dejavnost. Začeto delo se bo v prihodnjem letu brez dvoma nadaljevalo, saj so bili dose-• danji rezultati zelo pozitivni.
V Dolini počastili vaškega patrona
V četrtek so v Dolini počastili vaškega patrona sv. Urha. Tako občinski kot zasebni uradi so bili ves dan zaprti, medtem ko so trgovine v vasi zaprle ob 13. uri. Višek praznovanja pa je bilo zvečer po slovesni maši, ki jo je daroval dolinski župnik Bogateč ob sodelovanju boljunskega in mačkoljanske-ga župnika, ko so se domačim in vaščani bližnjih vasi zbrali na dvorišču Mladinskega krožka, kjer je imel pihalni orkester Breg pod vodstvom kapelnika Perišiča celovečerni koncert. Po koncertu je bilo v dvorani odprtje razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala, ki ima na ogled okrog dvajset zadnjih grafik. Na začetku proslave je predsednik krožka Zorko Jurjevič pozdravil vse prisotne in zaželel veliko razvedrila in veselja.
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera* E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
Danes, ob 20.30 četrta predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
kino
Ariston 21.30 »Cotton club« (USA 1984), režija Francis Coppola, igrajo: Richard Gere, D. Lane, G. Hines, L. McKee. Kandidira za Oskarja 1985.
Eden 15.30 — 22.10 »Amorevole pomo libidinosa«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Fenice 18.00—22.00 »La medusa«. Pre-oovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.00 »Biade Run-ner«. Harrison Ford.
Nazionale 16.00—22.00 »Grano rosso sangue«, za vsakogar.
Dvorana št. 2 16.00—22.00 »Le notti di fuoco delle Svedesi in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Dove stanno i ragazzi« — za vsakogar.
Mignon 16.30 — 22.15 »La donna in fiamme«.
Grattacielo 18.00 — 22.00 »Agente 007 -La spia che mi amava«.
Capito! 16.00—22.00 »Lady Hawke«.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Corda tesa«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Rocky«.
Alcione 17.00 — 22.00 »Victor Victoria«.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo story ’80«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Odbor za proslavo Metodovega leta sporoča, da bo danes, 6. t.m., ob 20.30 na Repentabru slovesen kulturni spored z dramskim prikazom »Blagovestnika z Vzhoda«. (Avtobus z Opčin pelje ob 20. uri).
TPPZ »P. TOMAŽIČ«, VZPI - ANPI, in MLADINSKA SKUPINA P. TOMAŽIČ vabijo na SREČANJE ZA MIR MED NARODI, ki bo v Bazovici 6. in 7. julija 1985. Vabljeni borci, antifašisti in prijatelji.
Sekcija VZPI-ANPI Bazovica, KD Lipa in ŠD Zarja obveščajo, da je odhod avtobusa za izlet na Brione 7. julija ob 7.30 iz Krvavega potoka. Za tiste, ki nimajo prevoznega sredstva je zborno mesto ob 7. uri na trgu v Bazovici.
Starši prizadetih otrok in sklad M. čuk prirejajo poletni center na Opčinah od 19. do 30. avgusta. Cena 30.000 lir. Odprto otrokom od zadnjega leta vrtca do 2. raz. srednje šole. Predvpis opravite čimprej po telefonu ob delavnikih št. 211-691, 212-138, 212-175 med 14. in 15. ure, ali pismeno z navedbo imena, priimka, datuma rojstva, razreda in šole, bivališča in telefona, možnosti prevoza in zaposlenosti staršev na naslov sklad »Mitja Čuk« p.p. 2046 34016 Opčine.
ŠZ Gaja vabi na sagro, ki bo še jutri, 7. julija na športnem igrišču na Padri-čah. Vsak večer ples z ansamblom TAIMS.
Kulturno-gospodarsko zadruga BAN in Mladinski krožek
vabita na
VAŠKO ŠAGRO POD KOSTANJEM
ki bo na trgu pri Banih danes, 6. t.m., in jutri, 7. t.m., s pričetkom ob 16. uri.
Oba večera ples z ansamblom FURLAN.
čestitke
Pred kratkim je praznovala v Križu rojstni dan naša draga mama, nona in pranona ANČKA BOGATEČ. Vse naj boljše ji vošči sin Gigi, ki z ženo Lidijo pošilja koš poljubčkov tudi vnukinji Martini za njen prvi rojstni dan.
è
Danes praznujeta 50 let poroke draga starša in nonota
ANICA in MILKO ŠIRCA
Še mnogo skupnega in zdravega življenja jima želita sinova z družinama.
-4
Danes se poročita
PETER GRGIČ in
ANAMARIJA SMOTLAK Svojemu odborniku in izvoljenki vošči vso srečo
ŠZ Gaja
Danes stopata na novo življenjsko pot
PETER GRGIČ in
ANAMARIJA SMOTLAK Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo pevci, pevke in odbor KD Slovan
menjalnica
5. 7. 1985
Ameriški dolar				•		1.920,—
Kanadski dolar .		•		•	•	1400.—
švicarski frank .		•		•	•	755,—
Danska krona . .		•		•	•	174,—
Norveška krem .					•	218.—
švedska krona . .						218,—
Holandski fiorini .						562,—
Francoski frank .						206,—
Belgijski frank .					•	29.50
Funt šterling . .		•			•	2.520,—
Irski šterling . .		•			•	1.985,—
Nemška marka .		•				634,—
Avstrijski šiling .						90,—
Portugalski eskudo						10—
Japonski jen . .						7,-
španska peze ta .						10—
Avstralski dolar .						1.180—
Grška drahma . .						14—
Debeli dinar . .						6,10
Drobni dinar . .						6,20
iSB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. À.
TRUT - ULICA F. PILZMQ -	61-446
Življenjski jubilej Antona Stegla
Tisti, ki se ob ob prvem maju pelje od Proseka do Križa, ne more mimo velikih rdečih zastav, ki vsako leto krasijo ne samo pročelje ene zadnjih hiš na Božjem polju, ampak tudi bližnja drevesa. Te zastave že skoraj dvajset let redno postavlja Anton Štegel, ki prav v ,teh dneh v krogu svoje družine praznuje 78 let. Slavljenec, ki je po rodu iz Trsta, je bil med vojno borec v prvi Prekomorski brigadi, do upokojitve pa je vzporedno s svojim delavskim poklicem pomagal ženi v trgovini obutev na Opčinah. Štegel, ki prebiva na Božjem polju, je zelo navezan na Križ, kjer ima številne prijatelje.
Ob priliki rojstnega dne, mu sin Boris z družino kliče še na mnoga zdrava leta, obenem pa vošči materi, ki tudi v teh dneh slavi rojstni dan. Voščilom se pridružuje tudi naš dnevnik.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 6. julija DUŠICA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56. — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 9.25.
Jutri, NEDELJA, 7. julija
MANICA
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Caterina Ratzenbeck, Alice Pozzetto, Sandi Pace, Lorenzo Degrassi, Maria Chiara Corallo, Antonio Cucchiaro, Mélanie Riccobon, Giovanni Felluga, Fabio Babich.
UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Cernaz, 78-letni Giulio Vamier, 83-letni Claudio Podgornik, 72-letna Dorotea Desco por. Vodopivec, 73-letni Giordano Tremel, 69-letna Pierina Lo Russo por. Acunzo, 85-letna Marcella Omahen vd. Godina. 80-letna Anna Lenardon vd. Strani, 70-let-ni Federico Pecchiari, 72-letna Luigia Bertocchi por. Angelini. 54-Ietni Livio Rovere, 66-letni Mario Marmili, 91-letna Aurelia Stua vd. Medizza, 26-letni Ezio Tandoi, 85-letna Dalia Fortuni, 73-letni Antonio Donadel, 83-letna Maria Bossi, 83-letna Maria Luisa Spigno vd. Gasparini, 86-letni Elio Cogoi, 62-letna Maria Samec por. Masciarelh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, ' Sesljam Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. San Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Sesljam Bazovica, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta obvešča, da je odhod na Brione v sredo, 10. t.rm, ob 7. uri zjutraj izpred sodnijske palače Foro Ulpiano. Priporočamo točnost.
KRUT prireja dne 24. julija izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea). Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6 (tel. 040/795-136), od 8. julija dalje od 9. do 12. ure.
SPDT prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, dvodnevni avtobusni izlet na Črno prst (1844 m) ob priliki 20. obletnice smrti Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304)
OBČINA DEVIN - NABREŽINA
XXIV. RAZSTAVA KRAJEVNIH VIN
SPORED DANES, 6. julija 1985
ob 9.00 — mednarodni balinarski tumir (nastopa 12 ekip); ob 15.00 — odprtje kioskov;
ob, 18.30 — koncert godbenega društva »Naša Sloga« ib Babičev (Buje) ;
ob 20.30 — ples z ansamblom »GALEBI«; ob 21.30 — nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča.
JUTRI, 7. julija 1985
ob 10.30 — odprtje kioskov;
seja komisije za nagrajevanje vin; ob 18.30 — Koncert godbenega društva »Nabrežina«; ob 19.30 — nastop mladinske folklorne skupine »Oslobodioci Beograda«;
ob 20.30 — nagrajevanje zmagovalcev; ob 21.00 — Tombola
ob 21.30 — ples z ansamblom »GALEBI«; ob 24.00 — zaključek razstave.
Obvestilo
Patronata KZ-INAC
10. t.m. zapade rok za plačilo prvega obroka dodatnega prispevka za pokojnine za kmetovalce. Kmetje so že dobili na dom poštno položnico, ki jo je treba izpolniti. Vabimo prizadete, ki tega niso še storili, da se zglasijo v uradih patronata KZ-INAC, Ulica Cicerone 8/b, da jim o-pravimo to dolžnost.
' Obveščamo kmete, da bodo poštne položnice za plaćanje rednih davkov dobili z zakasnitvijo. Po neuradnih vesteh iz Urada SC AU bosta verjetno prva dva o-broka za letošnje davke združena in bo njuna zapadlost 10. septembra t.l. Zapadlost ostalih dveh obrokov ostane nespremenjena, in sicer 10. november 1985 in 10. januar 1986.
Tiste člane KZ, ki prosijo za družinske doklade za otroke in ki tega letos še niso storili, vabimo, da se zglasijo v uradih Patronata KZ - INAC, da jim uredimo vse potrebno.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Danila Petarosa darujeta Giordano Kuzmič 20 tisoč lir in Marjo Magajna 20.000 lir za Občinsko društvo prostovoljnih gasilcev Breg.
V	spomin na Danila Petarosa daruje družina Orel (Katinara) 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob veselem praznovanju rojstnega dne Vlada Švare darujejo bivši pevci zbora KD I. Cankar 25.000 lir za KD I. Cankar in 25.000 Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Štefana Berdona darujeta Marija in Bruno Kalc 20.000 Ur za Sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Danila Petarosa daruje družina Petaros (Boršt 89) 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Danila Petarosa daruje družina Igorja in Borisa Čuka 50 tisoč lir za ŠD Breg.
V	spomin na drago svakinjo Bredo daruje Ivanka Rauber 50.000 Ur za KD I. Cankar.
V	spomin na drago mamo Bredo Rauber darujeta Jasna in Nataša 100.000 Ur za KD I. Cankar in 100.000 Ur za ŠZ Bor.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 pregledna razstava grafičnega opusa Vladimira Makuca.
V	prostorih Tržaške kreditne banke, v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja najrazUčnejša olja Patrizia Devide.
ŠZ GAJA
Vabi na
ŠAGRO
Danes in jutri na športnem igrišču na PADRIČAH.
Oba večera ples z ansamblom TAIMS.
Nagrajevanje nogometnega turnirja bo jutri zvečer.
mali oglasi
TOV. RINO SODNIK iz Trsta, prosim pokUčite oz. sporočite svoj naslov na tel. v Ljubljani 003861/325311 - Sever.
PRODAM pletilni stroj BROTHER KH 840 po ugodni ceni. Tel. na št. 0481/ 884182 v večernih urah.
PRODAM Volkswagen maggiolino, letnik 1972 v dobrem stnnju in jadrnico 470 s 6 jadri in prikoUco za prevoz. Tel. na št. 040/212119 - zvečer.
PRODAM box primeren za avto/kam-per, 16,3 kv. m cona Valmaura. Tel. 040/211805.
LOJZI in MERI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
MLADIČE pasme Schnauzer giganti s pedigree prodam. Tel. 040/7577441.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPCLNE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenamL
PRODAM AT ARI 2.600 + 5 kaset. Tel. na štev. 0481/41636.
V MAVHINJAH štev. 11 je odprla osmico Norma Gabrovec. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 040/211158.
PRI DOMJU je odprl osmico Severino Uzenič. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127 - šport, 58.000 km, letnik 1980. Tel. 040/ 571574.
PRODAM vhodna vrata hrastova/macesnova, visoka 2,20 m, široka 98 cm. Tel 040/226113
PRODAM jadrnico tipa EAU VIVE po zelo ugodni ceni. Tel. v urah kosila 040/745547.
PRODAM citroen GS pallas, svetlopla-ve barve, 92.000 km, letnik 77, 2.500.000 lir. Tel. 040/228779.
PRODAM steklenice za ustekleničenje belega in črnega vina po 100 lir vsako. Tel 040/228779.
PRODAM motor kavasaki ZH 400, letnik ’81, zelene barve. 7.500 km kot nov samo za 2.200.000 Ur. Tel 040/228779.
PRODAM A-112 elegant, letnik 1978 v dobrem stanju. Tel. 824915 — ob uri kosila	-
PRODAM kamper fiat 242 dizel, letnik 1979, prevoženih 50.000 km. TeL na št. 040/228-390 ali 214-190.
SKLADIŠČE pri Sv. Jakobu dajem v najem ah prodam. Tel. 040/70135.
VZGOJITELJICA z izkušnjo v otroških vrtcih in jashh išče zaposUtev kot varuhinja. Tel. 040/820947.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PRI MIŠKOTOVIH na Opčinah tudi letos odprta osmica. Zagotovljen tudi prigrizek.
IŠČEM v bližnji okoUd Trsta hišo t vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria št. 794-672.
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PET KOJLCHI MICA ADRIATICA
F. MALE
Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
Trst — Ul. Marco Polo Tel. (040) 775-190
LESENI PODI:
□ dobava □ montaža □ popravila □ strganje □ lakiranje
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ITALIJANSKA
IL LAUREATO
»The Graduate« 1968. Diplomant. Režija: Mark Robson. Igrajo: Dustin Hoffman, Anne Bancroft, Katharine Ross. Rai 1, v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30.
Tridesetletni Hoffman igra mladega in neizkušenega Benjamina, ki se vrača domov, z diplomo v žepu, iz u-gledne univerze na Vzhodu. Starši mu zato pripravijo lično zabavo z družinskimi prijatelji, kjer se Benjamin bolj intimno spozna z »gospo Robinsonovo« in se z njo ljubimka, dokler se ne pojavi njena prikupna hči. Nekaj časa niha, neokretno in zaletavo, med šarmom matere in svežino hčerke, potem pa se le odloči za pravo ljubezen. Zelo znana je zaključna sekvenca, ko vdre Hoffman v cerkev in prekine »krivično« poroko in zbeži z izvoljenko.
Ves film spremlja -mehkobna country glasba Paula Simona in Arta Gar-funkla, ki mestoma ustvarja prije-ten ironičen kontrapunkt z lahko komično vsebino filma. Prav zaradi tega je postal ta film cinefilska poslastica, svež in neambiciozen spektakel, ki nam brez velikih parol vrača tisto čustveno in domotožno ozračje, ki zaključuje šestdeseta leta in naznanja revolucionalno leto 68.
NO NUKES
1981. Glasbeni film. Nastopajo: Jackson Browne, Crosby, Stills an Nash, The Doobie Brothers, John Hall, Bonnie Rait, Gill Scott Haron, Carly Simon, James Taylor, Jesse Colin Young in Bruce Springsteen. Rai 3, v ponedeljek, 8. julija, ob
20.30.
Amerikanci, se ve, so zelo radodarni, in tudi solidarni in najbolj prednjačijo pri tem njihovem »angažiranju« umetniki, zlasti glasbeniki. Med tem ko je Jane Fondin »angažma« zoper imperializem in krivice po svetu že nekako splahnel, je kontestatorski duh in pacifizem ameriških »lahkih glasbenikov« še živ. To nam dokazuje ogrometn koncert v njujorškem »Madison Garden Center« proti rabi jedrske energije, kjer so sodelovali predvsem predstavniki melodičnega rocka in countryja Zahodne obale ; posnetek je še toliko bolj zanimiv in aktualen zaradi nastopa Bruceja Springsteena, absolutnega protagonista letošnje poletne glasbene sezone.
Drugi (najnovejši) znak njihove zavzetosti in socialnega čuta je video-glasbena operacija ZDA za Afriko, ki sta si jo izmislila Michael Jackson In Lionel Ritchie v podporo lačnim v Etiopiji in pri kateri so sodelovali še drugi, Stevie Wonder, Bob Dylan... Ah, ti Amerikanci, kdove zakaj se jim ni pridružil, v tej humanitarni (beri komercialno-reklamni ! ) pobudi, tudi ameriški zvezdnik št. 1, Ronald Reagan?
AU HASARD, BALTHAZAR
1966. Režija in scenarij: Robert Bresson. Igrajo: Anne Wiazemsky, Francois Lafarge, J.C. Guilbert, Pierre Klossowski. Rai 3, v ponedeljek, 8. julija, ob 23.15.
IL DIAVOLO PROBABILMENTE...
»Le diable, probablement...« 1978. Hudič, verjetno. Režija in scenarij: Robert Bresson. Igrajo: Antoine Monnier, Tina Irissari, Henri de Maulblanc in drugi neprofesionalni igralci.' Rai 3, v torek, 9. julija, ob 22.10.
Bresson je izreden in zelo svojski avtor. V sebi združuje enkraten izrazni in vsebinski naboj. Zato ga po pravici lahko smatramo za zelo izvirnega raziskovalca filmskega izražanja, ki mu to ni cilj sam sebi, ampak višek in sublimacija močnega etičnega sporočila. Radikalen estetski učinek njegovih filmskih parabol, ki bolj ah manj neposredno priklicujejo duhovno sorodnost Dostojevskega, Ber-nanosa in drugih francoskih etičnih mislecev, se približuje dosežkom Dre-yerja, Rossellinija, Ejzensteina...
Hkrati pa povejmo, da je Bresson žal elitni avtor, ki ni bil nikoh deležen vehke pozornosti s strani širokega občinstva. Pač težko prebavljiv režiser, primeren za fanatike filmskih dvoran »d’essai« in televizijske ponočnjake. Vsekakor svetujemo vsem. ki imajo doma videorekorder, da si filma posnamejo in si ju večkrat ogledajo, da primerno »prebavijo« zahtevno Bressonovo razmišljanje in slikanje.
O Balthasarju pravi ugledni francoski kritik G. Sadoul: »S svojim o-slom, je Bresson pokazal, kako misli in gleda na današnjo družb,o, vedno ista sovraštva, cenena in nezadovoljna sla po oblasti in posesti, v svetu, ki je brez časti in odrešenja... Najzahtevnejši in verjetno najpomembnejši film, vrhunsko in obenem prelomno delo v Bressonovi filmografiji.«
Drugi film pa nam podaja odmaknjeno in hkrati neposredno »kroniko napovedane smrti«, to je samomora, za katerega se odloči mladi protagonist in to kot edini možen, sprejemljiv in nerazumen izziv nesmislu, ki ga obkroža.
SINFONIA D’AUTUNNO
1978. Jesenska simfonija. Režija: Ingmar Bergman. Igrajo: Ingrid Bergman, Liv Ullmann, Lena Ny-mann. Rai 1, v četrtek, 11. julija, ob 20.30.
Tipična Bergmanska zasedba tudi za tole komorno in kre(puskolamo psi-hodramo, ženski trikotnik razgaljenih čustev in sebičnosti, mrkosti in nekomunikativnosti, ljubezni in samoobtoževanj, ki ga poustvarjajo trije močni ženski liki. Charlotte je uveljavljena koncertantka in sprejme vabilo hčere Eve, da se po dolgi odsotnosti ustavi nekaj časa pri njej in sestri Heleni, ki leži onemogla od bolezni. Ta film odhkuje krasna fotografija Svena Nykvista, ki je bil tudi direktor snemanja zadnjega Bergmanovega truda, Fanny in Alexander.
P.S.: tokrat gre pohvaliti srečno roko programerjev RAI, saj smo izbrali ta teden samo filme, ki jih predlaga italijanska javna TV.
Prvi kanal
11.15	Televideo
12.45	Napoved programov za naslednji teden
13.00	Voglia di musica: F. Schubert - Drei Klavierstuecke
13.30	Dnevnik
14.00	L’isola del diavolo - film
15.50	Avventure in fondo al mare -
TV film
16.40	»H meravighoso circo del mare«
17.10	Giovani ribelli - TV film 18.05 Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.25	Zgodovina Itahje: Srednji vek
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - poletni varietejski spored
22.001	Dnevnik
22.10	Posebna oddaja Dnevnik 1
23.00	Herici: Boks
Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo
12.15	Napoved programov za nasled nji teden
12.30	Evropski dnevi
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	I Buddenbrook - 3. nadaljev.
Ljubljana
14.10	Teletekst RTV Ljubljana
14.25	Poročila
14.30	N. Simončič: Čmrlj iz Kolorada, 1. del
14.45	Naš prijatelj Tito, nadalj.
15.00	Miti in legende: Narcis, Sizif in kralj Midas, nanizanka
15.15	Poletavček, 2. oddaja
15.45	TV galerija: Dubrovnik
Ì16.15 Spoznamo neznano:	Roboti
prihajajo
16.55	Človekovi možgani: Strah, 6. del dok. serije
17.45	Palčica, risan film
18.45	Boj za obstanek: Kriv je jazbec, dok. serija
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Lov na Stegnerja, film
21.50	Zrcalo tedna
22.10	Spht ’85 - Festival zabavne glasbe
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Come sposare la compagna di banco - film
11.30	Campo aperto - poljedelska ru-
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Catene - film
15.30	In ginocchio da te - film
17.30	Freebie and thè Bean - TV film
18.30	I confini deh’uomo - dokumen-
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	II Buon Paese - kviz
23.00	Davide e Betsabea - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - 'TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	Thundaar il barbaro - risanke
15.45	Space Ghost and Dino Boy -risanke
16.10	Vicini troppo vicini - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Pericolo in agguato - film
22.40	Tè per due - film
00.30 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	Buongiorno Miss Dove! - film
11.30	Sandford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
Nana supergirl - risanke La famiglia Mezil - risanke
TELEVIZIJA
15.00	Športna sobota Mednarodni turnir v tenisu Avtomobilizem: poskusne vožnje za VN Francije
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	L’asso deha Manica - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	Ero uno sposo di guerra -film. Igrajo: Cary Grant, Ann Sheridan, Marion Marshall
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Le strade di San Francisco -TV film
23.15	II cappello sulle ventitré
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo
17.30	Pisa: Mednarodni miting v a-tletiki
18.25	Napoved programov za naslednji teden
18.40	Sto mest Italije: Terni
19.00	Dnevnik 3
19.25	Filmska kamera in spomini
19.40	Speciale Orecchiocchio
19.55	Geo - dokumentarec
20.30	Carmagnola - TV priredba
22.00	Dnevnik 3
22.25	Confessioni del cavaliere d’industria Fehx Kruli - 5. nadalj.
23.25	Jazz club
Koper
15.00	Dober vojak Švejk - film
16.45	Taksist - TV film
17.45	Smithovi - TV film
18.15	Risanke
18.30	Čudoviti ranč rumene žolne -TV film
19.00	Mogočno morje - dok. oddaja
19.30	TVD Stičišče
19.50	Helzacomic - hum. oddaja
20.25	Alexander, srečni človek film
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Možje RAF - TV film
23.00	Combat - TV film
24.00	Dober vojak Švejk - film
Zagreb
14.45	Kritična točka
17.45	Z narodnim orkestrom RTV Novi Sad
18.15	Poročila 18.20 TV koledar
18.30	Medtem, dok. reportaža
19.30	Dnevnik
20.00	Moj prijatelj Rdeči sokol, film
21.35	Dnevnik
21.55	V soboto zvečer - Split ’85
Goldie Gold - risanke Shazzan - risanke
18.00	Musiča è
19.00	Be Bop a Lula - glasbena oddaja
20.00	Rascal il mio amico orsetto
-	risanke
20.30	I ragazzi del computer - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Športna oddaja 00.30 Deejay Television
TELEPADOVA
11.30	Luisana mia - TV film
12.00	Arrivano le spose - TV film
13.00	šport: Catch
14.00	Šport:	avstralski footbah
>15.00 Luisana mia - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Risanke
18.00	Nove Ostržkove dogodivščine
-	risanka
18.30	R ritorno dell’uomo tigre -risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Si salvi chi può - film
22.30	Rombo TV
TRIVENETA
9.30	Risanke
10.00	A Sud dei Tropici - TV film
10.30	Dr. Kildare - TV film
11.00	Vero amore - film
12.30	Primo mercato
14.35	Laramie - TV film
16.00	Dokumentarec
16.30	A Sud dei Tropici - TV film
17.00	R n stava preprog
20.15	Filmski spored
20.30	Grido di guerra - film
22.30	Primo mercato
TELEFRIULI
14.30	La giungla di cemento - film
16.00	Hanna e Barbera - risanke
16.30	The Fhntstones - risanka
17.00	Penelope - risanka
17.30	The Bold Ones - TV film
18.30	Dokumentarec
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.15	Glasbena oddaja
20.30	Koncert Neila Younga
22.00	Nočne vesti
22.15	Qualcuno ha visto uccidere -film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike:	Tončka
Curk: »Zakladi kraljeviča Veselka« -2. in zadnji del, vmes: Lahka glasba; 10.120 Koncert; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Na počitnice, Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Za ta letni čas (ponovitev) ; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me grize; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovni-ca: Franček Rudolf: »Skriti pred sosedi: hranilno knjižico«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIČ KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pike na i; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...;
17.00	Disco magic; 17.33 V dvoje je lepše; 18.00 Bili so popularni, 18.30 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Week end; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena oddaja z Omello Vanoni; 11.44 Lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.20 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.00 Old blue eyes: Frank Sinatra; 15.00 Sotto il sole sopra la luna; 16.30 Doppiogio-co; 17.30 Dall’alto in basso, dal basso in alto; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Plošče in radovednosti; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Freezer; 20.00 Kantav-torji; 20.20 II Pastone 21.01 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj z...;. 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO Z
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 7.30 Posebna oddaja za turiste; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.50 Tisoč in ena popevka; 9.06 Spaziohbero:	programi pristopanja;
Per noi adulti, due; 10.00 Dnevnik 2 -Poletni program; 11.00 Long Playig Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi;
12.50	Hit Parade; 15.00 Prostor za povest; 15.30 Evropski parlament; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 10.37 Tisoč in ena popevka; 17.02 Matteo Ricci pripoveduje; 17.32 Poletna srečanja; 19.50 Prijetna glasba; 21.00 Ljudska simfonična sezona; 22.40 Prijetna glasba.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.30 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja repubhk in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15,25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - Zunanjepohtič-ni magazin; 18.00 Škatlica z godbo...;
18.30	Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovencem po svetu. Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno - Sapho: Lirika; 23.05 Od tod do polnoči.
OLIMMC <$$
NOVA UPRAVA
VSE ZA VSE ŠPORTE
POLETNE CENE
artikli najboljših proizvajalcev
s POPUSTI od 20 do 60<y<
JC m
1881
fžter Stcrtu n
š
CN?
■a
;3
>
O
ellesse
SUPERGA
^^kmerican
O
ROSSIGNOL
OONMAY
ONCLER
OLIMMC
TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE DOSTAJE
Po mnenju nekaterih pogajalcev
V'
Zupane v Gorici, Krminu in Gradišču naj bi izvolib še v tem mesecu
V lepem Formentinijevem parku
V Števerjanu danes in jutri festival narodnozabavne glasbe
Nekateri znaki kažejo, da se bodo občinski sveti v Gorici, Krminu in Gradišču sestali že takoj po 15. juliju in da bodo ob tej priložnosti izvoljeni župani v teh krajih skupno z odborniki. Drugi politični Opazovalci pa menijo, da je treba biti bolj previdni v teh predvidevanjih in da se bodo stvari zavlekle, morda celo na jesen.
Potem ko so tajniki šestih strank deželne koalicije na pokrajinski ravni sprejeli okvirni sporazum, o katerem smo že pisali, so se zastopniki strank v prej omenjenih krajih večkrat sestali, da bi se porazgovorili tako o programih kot tudi o porazdelitvi mest v odborih. V Gradišču so pravzaprav tak sporazum že sklenili. Župan bo tam po novem demokristjan Travan. V Krminu je v glavnem tudi že vse sklenjeno. Za župana bo spet socialist Nunin, pa čeprav so demokristjani porivali v ospredje njihovega prvaka Ambrosia. Zdi se pa, da bo prevladala tako kontinuite-
Pokrajinski svetovalci »stavkajo«...
Pokrajinske seje v četrtek ni bilo ker ni nanjo prišlo dovolj svetovalcev. Po štiridesetih minutah čakanja je predsednik Cumpeta bil prisiljen povedati, da seja ni sklepčna, zato jo je moral odložiti. Pokrajinski svetovalci naj bi se sestali v četrtek in petek, tokrat ne več popoldne, marveč ob 20. uri.
V zvezi s tem se je včeraj sestal ožji pokrajinski odbor. Izrazili so zaskrbljenost zaradi odsotnosti tolikih svetovalcev. Predsednik je v zvezi s tem poslal precej ostro in zaskrbljeno pismo vsem svetovalcem.
Na Vrhu težave z dobavo vode
S prihodom poletja in vročih dni se porajajo prve težave z dobavo vo de v nekaterih višjih krajih Goriške. Tako smo dobili z Vrha obvestilo, da je voda zmanjkala v noči od četrtka na petek in da se je ta nevšečnost že nekajkrat ponovila. Domačini pravijo, da je razlog te nevšečnosti tre ba iskati v premajhni kapaciteti zbiralnika na Debeli Griži.
Težavam za dobavo vode prav gotovo prispeva tudi nesmotrna uporaba v {»letnih mesecih, predvsem ko gre za zalivanje vrtov in podobno.
• Bivši šef italijanskega generalštaba Umberto Capuzzo, rojen v Gorici in izvoljen pred nekaj leti za goriškega častnega meščana, je ob upokojitvi poslal goriškemu županu Scaranu pismo, v katerem izraža zanimanje do rodnega mesta.
Sedem zelo znanih filmov bomo lahko gledali večer za večerom od 29. julija do 4. avgusta na goriškem gradu, pod platneno štreno, torej na prostem. Gre za izbor uspešnin filmov, oa katerih so dosedaj le ava predvajali v Gorici, ki jih je posebna žirija uvrstila med kandidate za 2. nagrado »Sergio Amidei« za najboljše napisan scenarij.
Kot je znano je bil Sergio Amidei eden najbolj uspešnih piscev scenar-jev v Italiji. V Gorici so serijo njegovih filmov predvajali prvič pred štirimi leti. Pred dvema letoma so sicer predvajali tudi druge filme in takrat so prvič dali nagrado z njegovim imenom najboljšemu scenaristu. To bodo ponovili letos. Amidei je bu iz goriške družine, zaradi tega taka pozornost njegovi umetnosti, oziroma filmski umetnosti nasploh. V žiriji so znana imena filmskih delavcev kot so Age, Bernardini, Cecchi, D’Amico, Cristaldi, igralka Giovanna Halli ter režiserja Mario Monicelli in Ettore Scola.
Prireaiteij je Goriška občina, ki je pred štirimi leti dala pobudo za te filmske predstave. Letos bodo izdali knjigo z nekaterimi še neizvedenimi scenarjì Sergia Amideia.
Kakšne filme pa bomo lahko gledali? V ponedeljek 29. julija »Pizza Connection« Damiana Damiani ja; v torek
ta kot tudi razmerje sil v pokrajinskem merilu.
Najtežje je seveda reševati odnose v Gorici. Da bo župan ponovno Sca-rano ni nobenega dvoma. Da si sam želi izbirati odbornike, vsaj med zastopniki svoje stranke, ni skrivnost. Pa čeprav bo v tej stranki prišlo do drugačnih razmerij sil, saj bo ta ali druga struja hotela poriniti svojega zastopnika v ospredje, to se pravi v odbor. Zaradi tega bo v vrstah demo kristjanskih odbornikov moralo nujno priti do zamenjav. Sicer pa demokristjani zahtevajo v odboru številčno večje zastopstvo, upoštevajoč, svojih 18 svetovalcev.
To pa seveda je v nasprotju z dosedanjim razmerjem sil in tudi s pristopom liberalcev v večinsko koalicijo. čeprav imajo samo enega svetovalca nekateri med njimi zahtevajo odborniško mesto. Drugi pa bi se zadovoljili samo s sodelovanjem v večini. Prav tako niso jasne stvari pri socialistih. Nekateri med njimi zahtevajo dve odbomiški mesti, da bi
Trinajst skupin iz ravno tolikih držav sveta se bo letos od 23. do 26. avgusta udeležilo petnajstega folklornega festivala ter dvajsetega mestnega sprevoda po goriških ulicah, ki ga z uspehom prireja turistično društvo Pro Loco. Vzporedno s to manifestacijo, ki je postala med najpomembnejšimi v Italiji, bodo pripravili 12. mednarodni kongres o ljudskih tradicijah, ki bo tokrat posvečen metodologiji dela in iskanja v ljudskih tradicijah. O podrobnem poteku prireditev konca avgusta so predstavniki Pro Loco seznanili novinarje prejšnji večer na goriškem gradu. Novost letošnje pobude pa je, da bodo prireditev podaljšali za en dan s celovečernim nastopom brazilske skupine »Festival do Brazd«. Druga novost pa je, da poleg brazilske bosta na goriški prireditvi prvič nastopili še finska in filipinska skupina. Poleg teh pa bodo nastopili še folkloristi iz Avstrije, Bolgarske, Danske, Francije, Grčije, Jugoslavije, Romunije, Turčije in Madžarske.
Da bi obdržali kakovostno raven iz prejšnjih let, je podčrtal predsednik Pro Loco Piemonti, so zaprosili zia pomoč razne javne in zasebne ustanove, ki so velikodušno pomagale k realizaciji pobude, ki stane več kot 100 milijonov lir. Čeprav je prireditev med najpomembnejšimi v Italiji, so ugotovili predstavniki organizatorjev, ni še dobila svojega pravega
30.	julija »Oltre le sbarre«, izraelski film Urija Barbascha; v sredo
31.	julija »Noi tre« Pupija Avatija; v četrtek 1. avgusta »Beverly Hills Cop« Martina Bresta; v petek 2. avgusta »Così parlò Bellavista« Luciana De Crescenza; v soboto 3. avgusta »Amadeus« Miloša Formava in v nedeljo 4. avgusta »Le urla del silenzio« Ronalda Joffeja.
To poletno filmsko prireditev, ki bo v prej omenjenih dneh na prostem na goriškem gradu (predstave se bodo pričele ob 21. uri) so včeraj na tiskovni konferenci na goriškem županstvu predstavili župan Scorano, odbornik za kulturo Obizzi in kritik Lorenzo Codelli.
se tudi ovrednotilo razmerje sil v stranki. Drugi pa si spet ne delajo prevelikih utvar v tem smislu. Podo ben položaj je pri socialdemokratih, Id so sicer zmanjšali število svojih svetovalcev. Zaradi tega nekateri bi želeli le eno pomembnejše odborniško mesto namesto dveh dosedanjih, vendar pa so razmerja sil v tej stranki danes takšna, da ni več v njej enotnega vodstva. Tu so seveda še republikanci, ki pa se bodo zadovoljili z enim odborniškim mestom. Nimajo torej problemov, kot jih nima Slovenska skupnost, ki bo brez dvoma ohranila svoje odborniško mesto.
Sestankov in pogovorov tako med vsemi strankami kot tudi med enim in drugim je bilo kar precej. Ponovni sestanek bo v začetku prihodnjega tedna. Na njem bodo prisotni tudi pokrajinski tajniki strank. Želja je seveda, da bi se pogajanja zaključila čimprej. Razen zelenih, ki so že nekajkrat zahtevali hitro sklicanje občinskega sveta, drugi v opoziciji niso doslej tega zahtevali.
mesta v sredstvih javnega obevšča-nja, predvsem tistih državnega značaja. Kar zadeva sporeda pobud, se bo ta pričel v petek, 23. avgusta, ko bodo v pokrajinski sejni dvorani o-tvorili 12. mednarodni kongres o ljudskih tradicijah. Istega dne zvečer pa bo na goriškem gradu prvi del folklornega natečaja.
Mednarodni kongres se bo nadaljeval tudi v soboto, 24. avgusta, isto velja za folklorni natečaj. Srž pobude pa bo v nedeljo, ko bodo po mestnih ulicah pripravili mimohod vseh nastopajočih skupin, katerim se bodo pridružile še nekatere druge. Prireditev pa bodo sklenili zvečer na
Na Goriškem sta se v četrtek pripetili dve prometni nesreči, ki sta povzročili štiri mrtve, pri čemer gre za eno največjih tragedij v letošnjem letu. Prva se je zgodila v četrtek ob 21.55. Voznik! osebnega avtomobila 24-letni David Golja iz Doblarja je tedaj vozil na cesti od Ročinja proti Kanalu. Pri kolemetrskem kamnu 65/900 pri Ajbi je na preglednem odseku ceste prehitel vozilo tuje registracije. Pri tem je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zdrsnil s ceste, zavozil najprej na travno bankino, zapeljal dalje na strmo pobočje reke in zatem padel v Sočo. Pri tem sta voznik in sopotnik 22-let-ni Miloš Bavdaž iz Liga, ki sta sede-
Danes in jutri bo v Števerjanu veselo odmevala slovenska narodnozabavna glasba. SKPD Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta priredita namreč po vrsti že petnajsti zamejski festival narodno - zabavne glasbe. Drevi bo nastopilo 24 ansamblov. Trije so iz zamejstva, kar enaindvajset pa iz Slovenije. Žirija bo seveda izbrala tiste, ki se ji bodo zdeli primerni za finalni nastop, ki bo jutri, v nedeljo v poznih popoldanskih urah. Tu bo nastopilo le petnajst ansamblov. Proti večeru bodo nagradili najboljše in sicer bodo izbirali med najboljšim besedilom, najboljšo popevko, najboljšo izvedbo.
Festival se bo odvijal tako kot že v prejšnjih letih. Na prvi pogled ne bi bilo nič posebnega. Vendar pa je treba podčrtati dejstvo, da imajo letos prijavljenih zares rekordno število ansamblov. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj festival prirejajo že petnajstič. So torej na določenem mejniku, ki je seveda uspešen. Počastili bodo tudi tiste ansamble, ki so več časa zvesti festivalu. Teh pa je že nekaj.
goriškem gradu, kjer bodo nastopile najboljše skupine.
Novost letošnjega folklornega festivala pa je, da bo v ponedeljek zvečer na gradu nastopila folklorna skupina iz Brazilije, ki je znana v vseh krajih sveta.
Kar zadeva nastopajoče skupine, naj povemo, da bodo Jugoslavijo predstavljali godci in plesalci skupine Študent iz Maribora. Predstavniki ljubljanskega inštituta za etnografijo pa bodo sodelovali na mednarodnem kongresu.
Na sliki helsinška folklorna skupina Helsingin Nuorisoseuran Potpouri.
la na sprednjih sedežih splavala iz reke in bila pri tem hujše oziroma lažje poškodovana. V Soči pa so utonili ostali sopotniki: 23-letni Niko Malnič iz Ročinja, 19-letni Simon Kenda iz Doblarja in 31-letni Milan Valentinčič iz Ročinja. Vsi so sedeli ra zadnjih sedežih avtomobila in očitno niso imeli moči ali možnosti, da bi splavali na površino reke in se rešili.
Vzroke za to nesrečo raziskujejo organi Uprave za notranje zadeve in preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča v Novi Gorici.
Druga nesreča se je zgodila v četrtek okoli 23. ure, na Gregorčičevi ulici v Tolminu. 27-letni Zdenko Dobravec iz Zatolmina je tedaj vozil proti Pregljevemu trgu. Na blagem desnem ovinku ga je zaneslo v levo, pri tem je trčil v drevo, ga je odio mil, vozil naprej, se zaletel še v e-no drevo in v podporni betonski zid. Voznika je med vožnjo večkrat odbilo, pri čemer je bil hudo ranjen in je slednjič mrtev obležal na pločniku.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40497.
Marija G. Persolja razstavlja v Šmartnem
Marija Grazia Persolja, umetnica in lastnica goriške umetniške galerije D Torchio, v kateri se skozi vsa leta vršijoi številne razstave tukajšnjih umetnikov kot tudi tistih iz drugih držav, je imela v zadnjem času več uspelih razstav v Rogaški Slatini, v Mariboru in v Ljubljani. Vrsto teh razstav v sosedni državi zaključuje z razstavo, ki jo odprejo danes zvečer, v soboto 6. julija, ob 19. uri, v galeriji slikarske hiše v Šmartnem v Brdih. Razstavo prireja Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske. Odprta bo do 25. julija.
Poletni vozni red vlakov na goriški postaji
Odhodi za Trst: 0,03 G; 0,17 G; 5,35 G; 7,15 R (samo ob praznikih); 7,47 G; 8,25 R; 9,29 R; 10,40 B; 10,46 G;
13.44	R; 14,27 G; 16,03 R; 16,55 G; 18,29 G; 19,02 V; 20,14 G; 21,55 R, 22,19 G.
Odhodi za Videm: 0,04 G; 6,04 G; 6,49 R; 7,16 G, 8,02 R; 11,13 G; 13,00 R; 13,26 R; 14,12 G; 14,39 R; 15,25 G;
17.45	G; 18,15 B (ne vozi 15.8.); 18,28 R (ne vozi ob praznikih); 19,03 G;
20,02	R; 20,53 G (samo ob praznikih); 21,18 B (ne vozi oli praznikih); 21,43 R.
Odhodi za Jugoslavijo: 8,10 G; 16,42 G.
Prihodi iz Trsta: 0,01 G; 6,02 G;*
6.47	R; 7,10 G; 8,00 R; 11,12 G; 13,25 R; 14,10 G; 14,38 R; 15,23 G; 17,42 G; 18,14 B (ne vozi ob praznikih); 18,27 R (ne vozi ob praznikih); 18,58 G;
20.00	R; 20,52 G (ne vozi ob praznikih); 21,17 B (ne vozi ob praznikih); 21,42 R.
Prihodi iz Vidma: 0,02 G (ne vozi ob praznikih) ; 0,16 B (ne vozi ob praznikih); 5,34 G (ne vozi ob praznikih);
6,15	G; 7,14 R (ne vozi ob praznikih);
7.45	G; 8,24 R; 9,28 R; 10,34 G; 10,39 B (ne vozi ob praznikih); 13,42 R;
14,25	G; 16,02 R; 16,54 G; 18,25 G;
19.00	V; 20,13 G; 21,53 R; 22,17 G. Prihodi iz Jugoslavije: 10,00 G;
18.47	G.
B: brzovlak; V: ekspresni; R: direktni; G: krajevni.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom na Veliko Planino pri Kamniku. Kosilo na Planini v hotelu Šimnovec in večerja v Zaplani. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, torek in sredo od 10. do 12. ure ter pri poverjenikih. Društvo obvešča tudi, da je še nekaj razpoložljivih mest za križarjene po Dalmatinskih otokih.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaradi dopusta zaprta od 8. do 27. julija. Od 30. julija dalje pa bo obratovala ob torkih od 10.30 do 12.30 ter ob petkih od 15. do 17. ure.
Taborniki RMV obveščajo, da se bodo goriški člani vrnili z zleta v Mariboru jutri, v nedeljo ob 19.30 na novogoriško železniško postajo.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Le porno staar«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Giochi d'estate«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Ninja maščevalec«; 22.30 »Sexi klinika«. SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Nočna patrola«.
Zapustil nas je naš dragi brat
Franc Špekar
Pogreb bo danes, 6. julija 1985, ob 17. uri v Doljnem Cerovu.
Žalostno vest sporočajo: brata Venceslav z družino in Avgust ter drugo sorodstvo.
Števerjan, 6. julija 1985
ANSAMBEL LOJZETA HLEDETA in SKPD F. B. SEDEJ
priredita danes, v soboto, 6. julija, ob 21. uri, in jutri, v nedeljo, 7. julija, ob 17. uri, v Formentinijevem parku v ŠTEVERJANU
15. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE
SODELUJE 24 ANSAMBLOV IZ SLOVENIJE IN IZ ZAMEJSTVA Pokrovitelja:
briška .	)) Banca Agricola Gorizia
gorska skupnost m 1	Kmečka banka Gorica
V goste pridejo tudi brazilski plesalci
Trinajst skupin na letošnjem festivalu folklore v Gorici
V Gorici od 29. 7. do 4. 8. 1985
Sedem filmskih uspešnic za nagrado »Sergio Amidei«
Dve prometni nesreči v četrtek zvečer
Trije mrtvi v vodah Soče eden pa na cesti v Tolminu
Ob natečaju za ovrednotenje cvetličnih gredic
Goriške gospodinje so s cvetjem okinčale balkone
RUDI PAVŠIČ
Gorica, brez dvoma, spada med tista mesta, kjer so zelene površine še v zadovoljivem razmerju z betonskimi gradnjami. Razlog za to je tudi umirjena gradnja v zadnjem dvajset-letju zaradi stalnega demografskega padca. Sicer Goričani na splošno imajo še vedno odnos do narave in tega sem se prepričal, ko sem se pogovarjal z nekaterimi udeleženkami nate-.ct. naj Lepše uKinčan balkon, oziroma urejen vrt, ki sta ga priredila
K* l %
letos že šestič goriška občinska uprava ob sodelovanju odbora za vrednotenje ljudskih navad iz Podturna.
Na letošnjo manifestacijo se je prijavilo rekordnd število udeleženk, dvainšestdeset. Posebna ocenjevalna komisija je prav te dni na delu, da oceni najlepše okinčan balkon, cvetlično gredico, oziroma zelenjadni vrt. Pobuda, kot so povedali prireditelji, hoče prispevati k širjenju zavesti o nujnosti pravilnega odnosa človeka, predvsem mladega, do narave, ki nas obdaja. V zvezi s tem so pred kratkim pripravili tudi tečaj za vrtnarje
ter fotografsko razstavo za učence in dijake goriških šol.
Milka Jarc iz Podgore se že tretje leto udeležuje te pobude. Povedala mi je, da jo je na natečaj vpisala hčerka Lidija, s katero skrbita, da imajo pri Jarčecih vedno lepo urejene gredice, oziroma balkone. Ko smo jo obiskali, se je ravno poslovila od komisije, ki je prišla na ogled zares lepo okinčane vhodne terase, kjer smo našo sogovornico tudi poslikali v družbi nemškega ovčarja.
»Morali bi priti, ko so cveteli tulipani! To je bila prava paša za oči!« Tako me je sprejela Ivanka Brajnik
iz Štandreža, ko sem jo okoli poldneva nadlegoval za fotografijo in jo spraševal, kako in kaj je z njenim zares bogatim vrtom. Povedala mi je, da je zaljubljena v tulipane in da jih ima na stotine. V isti sapi pa se mi je pritožila nad letošnjo mrzlo zimo, ki je uničila precejšnji del cvetlic, oziroma grmičevja. Kar zadeva natečaja, je tokrat v drugo, da poskuša srečo s komisijo, ki je bila pri njej v začetku tedna.
Že ko sem pozvonil pri Pierini Križnič v Ločniku, mi je bilo jasno, da je tu vrtnarstvo pravi kult. Izredno lem in smiselno urejene gredice.
travnik okoli hiše ter lepo okinčani balkoni so mi to ugotovitev še utrdili. Pogovor z gospo Pierino pa me je prepričal, kolikšno je njeno veselje do urejevanja zelenih površin na domačiji.
Potem ko sva si do natankosti ogledala vse prostore (v dvometrski gredici ima več kot štirideset rastlin) mi je zaupala, da vse to delata skupaj z nevesto Loredano. Čas za sliko s sinom Markom in hišnima varuhoma (beri ovčar in doberman) ter obljuba, da se še srečava, da mi bo nekaj več povedala o vrtnicah, za katere sem postal pravi navdušenec.
Če želiš kaj dobrega pod zob kar zavrti telefon: št. 199!
MARKO WALTRITSCH
V teh poletnih in počitniških dneh, ko ima marsikdo možnost cvreti se na soncu (seveda tam kjer ne dežuje), pohajati, večerjati v tipični re stavraciji, veseliti se ob zvokih najbolj modnega orkestra, popiti kozarček tistega cocktaila, ki je trenutno najbolj v modi, smo mnogi, premnogi doma, na svojem vsakdanjem delovnem mestu. Časnikarji smo med tistimi, ki imamo v tem času največ dela. Ni veliko kulturnih prireditev o katerih bi lahko poročali. Politiki se kar nočejo sporazumeti, da bi se-stavili večine v občinah in izvolili župane. Sindikati pri nas ne proglašajo več stavk tudi zato ker je čedalje več tovarn zaprtih. Vesti je torej manj kot v drugih letnih mesecih, kljub temu pa moraš vsak dan napol niti iste in enake stolpce kot v zimskem času. Ponagajali so nam celo parlamentarci v Rimu, ki so v nekaj pičlih urah izvolili novega predsednika republike in nam tako odvzeli razlog za pisanje mastnih naslovov, ugibanj, komentarjev o tem kdo bo koga na tem polju.
Lepega dne, tam že potem ko je poldne odzvonilo (v Gorici čujemo še vedno tu pa tam zvonjenje) in ko smo v želodcu čutili prve znake lakote (ni namreč v naši navadi, da bi se zjutraj okrepčali z obilno belo kavo, s kruhki, z marmelado, s putrom, z ocvrtimi jajci, kot to delajo naši severni evropski sosedje, Angleži ter Skandinavci) in ko smo brskali po telefonskem imeniku nam je pogled padel na mastno zabeleženo številko 199 in pod njo v manjših t črkah označen napis o kuhinjskih receptih. Naš želodec je še bolj protestiral. Radovednost pa je bila velika.
Pa smo že zavrteli domačo številko. Le delno smo bili razočarani, kajti v goriškem telefonskem distriktu so nam nudili recept, ki ga je nudila
znana furlanska restavracija Da Toni v Gradiscutti di V armo blizu Co-droipa. Nič zato, smo si rekli, da je Gradiscutta prvotno slovensko ime enega krajev v bližini Codroipa, kjer so se v času preseljevanja narodov naselili slovenski kmetje. Bo že kaj našega. Pa smo se ušteli. Niti furlanske jedi nam ni nudil, sicer zelo znana in čislan gostilničar, eden najboljših v Furlaniji, če smemo verjeti osebnim izkušnjam in tudi temu kar nam pravi najboljši poznavalec furlanske kuhinje, naš delovni kolega Isi Benini. Toni nam je ponujal čebulno juho narejeno na francoski način. Jo bomo že poskusili, ko bomo k njemu šli na večerjo, smo si rekli.
Pa smo zavrteli še tržaški telefon. Tokrat je bila na vrsti s svojim receptom gostilna Alle bandierette na nabrežju. Imeli smo srečo, da so nam ponujali nekaj bolj konkretnega od prej omenjene čebulne juhe: »spaghetti quadrati ai calamaretti«. V našem želodcu se je zjasnilo. Čuli smo kako je treba za tri osebe pripravili štiridiset dekagramov kalamarov, toliko in toliko testenin, pa še čebulo in vrsto okusnih začimb.
V tržaškem imeniku pa smo našli tudi rubriko za mednarodno kuhinjo. Prijazen ženski glas nas je poučil kako se pripravi kokoš v kozici na portugalski način. Pa smo se spomnili tistih srečnežev, ki so šli na počitnice v to oddaljeno deželo na skrajnem robu evropske celine.
Ker pa se v Trstu veliko dela (tako vsaj pravijo vsi Tržačani, od prvega do zadnjega) imajo v tem mestu malo časa za pripravljanje kosila. Zaradi tega imajo potrebo po »sprint kuhinji«, kot je napisano v telefonskem imeniku. Tistega dne ko smo vrteli telefon so poslušalcem ponujali samo sladico s smukvicami. Za pripravo pa bi potrebovali kar trideset minut. Seveda bi nam vse to prijalo, vendar pa bi bilo premalo zg naš lačni želodec, pa čeprav bi bili morali jesti v sprint ritmu. Že razu-
memo zakaj Tržačani prihajajo v tako velikem številu na slovensko in furlansko podeželje, da bi se pošteno okrepčali, brez vsakega sprinta.
Lakota je bila vedno hujša, pože-Ijenje po okusno pripravljenem krožniku tudi, radovednost pa še večja. In že smo zavrteli telefon v Benetkah. Pa smo takoj izvedeli, da smo v znani restavraciji ob reki Piavi, v krajih kjer pridelajo okusno vino rabo-so del Piave. Kuhar nam je ponujal »rane in guazzetto«. Potem, ko nam je povedal kako jih je treba pripraviti tudi z dodatkom četrtink rabo-sa, je pripoved zaključil kar v beneškem dialektu: »xe un piato de ciu-ciarse anche i diti de tute e due le man...«. Blažen on.
Mikalo nas je izvedeti s čim se ukvarjajo kuharji v južnih predelih apeninskega polotoka, pa smo se spomnili, da nam je zdravnica zaukazala dieto. In že smo bili spet v Trstu. Tokrat ni bil recept za štiri osebe kot v drugih primerih. Nanašal se je samo na enega nesrečneža. Ponujali pa so ti še kar okusno jed iz jajčevca in paprike. Kar pa je žalostno, ti je tokrat najbrž neprijazni glas napovedovalke pravil koliko »gram-čkov« tega ali onega lahko daš v kozico.
Streznili smo se, zbudili iz prelepih sanj, in si dejali: bomo kar ostali pri dveh cvrtih jajcih. To bo najbolj enostavno. Ne bo se nam treba truditi z deželnimi ali svetovno znanimi recepti ter s tem kar ti ponujajo znani kuharji, ki so že dobili razne nagrade.
razstave
oriškem gradu je odprta razsta-
aiiiua L Li-O i/d j.
idu Kromberk je odprta zelo
Trava brez ovire raste med razvalinami v Ogleju
V teh poletnih mesecih je Oglej še posebej cilj ogledov številnih turistov, ki sem prihajajo na ogled starih rimskih razvalin. Marsikdo od tistih Avstrijcev, Nemcev, Skandinavcev pa tudi Italijanov, ki letujejo v bližnjem Gradežu, si odtrže pol dneva od sončenja na peščeni plaži, da lahko obišče ta kraj. Tu je bilo po Rimu največje rimsko mesto na Apeninskem polotoku. Tu je bila vojaška baza za ekspedicije v vzhodno Evropo. Tu so se ustavili tisti, ki so po kopnem iz Carigrada potovali v Rim. Mesto so barbari, ki so uničili rimsko cesarstvo, skoro do tal porušili. Prebivalci so se takrat umaknili na otoke sredi lagune.
Vseeno pa je marsikatera stavba ostala pokoncu. Ostali so tudi tu pa tam stebri večjih palač. Marsikaj so nanovo uredili in postavili v zadnjem stoletju, odkar se je pospešilo zanimanje za arheologijo. V O-gleju so uredili lep muzej, v katerem je na tisoče eksponatov iz rimske dobe. Oglejski kmetje (v tem majhnem podeželskem kraju Spodnje Furlanije je danes veliko kmetov) še danes najdejo v prekopani zemlji stare rimske kovance, ostanke posod, itd. V njih stare kmečke hiše so vzidani kamni z latinskimi napisi.
Arheologi so poleg muzeja uredili tudi nekatere predele nekdanjega mesta, ki jih lahko vidimo tudi s ceste, ki pelje iz Gorice v Gradež. Za vse to skrbi arheološki muzej v Ogleju. V tem pa imajo premalo o-sebja. Na tem so »bolni« enako kot drugi italijanski državni muzeji. I-'talija je po starih spomenikih in cerkvah najbrž najbolj bogata dežela na svetu. Država pa daje premalo denarja za vzdrževanje tega dragocenega umetniškega bogastva. Zato so tudi muzeje v nekaterih večjih mestih zaprli prav takrat ko se je obetalo največ obiskovalcev, ker niso imeli dovolj osebja, ki bi skrbelo za nadzorstvo v tem muzeju. S tem se že več let ubadajo tudi v
Ogleju. Nimajo n.pr. osebja, oziroma denarja, da bi ga plačali, ki bi lahko očistilo travo, ki že prekriva stare rimske kamne, tam kjer so bili ti urejeni v muzejske svrhe.
Marsikateri obiskovalec se pritožuje tudi, da ni niti v Ogleju, niti v muzejskih prostorih, dovolj smerokazov, ki bi turista obveščali o posebnosti tega ali drugega ostanka.
Zemljepis pa znamo...
V nekem slovenskem tržaškem tedniku smo prebrali daljše poročilo o odprtju sabotinske ceste. Brali smo, med drugim: »... Z italijanske strani so se slovesnosti udeležili tudi novoizvoljeni župan števerjanske občine, po kateri teče del nove ceste, Humar...«. Zaprepadeni smo bili, kaj je moč napisati. Ivan Humar je na slovestnost prišel kot drugi vabljeni župani Goriške, ne pa kot župan občine po kateri naj bi bil speljan del nove ceste. Očitno se pisec tistih vrstic bore malo spozna na zemljevid ožje goriške okolice ter je najbrž Šte-verjan zamenjal s Štmavrom. štma-ver pa je na območju goriške občine. Sabotinska cesta pa reže ozemlje goriške občine, sedanje katastrske občine Štmaver. Potem pa pride do Podsabotina, ki je prav tako pred razmejitvijo leta 1947 spadal pod goričko občino, še prej, do leta 1927, pa pod podgorsko. Nikjer pa ni sabotinska cesta speljana po ozemlju števerjanske občine. Malo več pažnje pri pregledovanju zemljevida najbrž ne bi škodilo.
Uprava dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici obvešča vse, ki želijo prijaviti učence in dijake kot notranje ali zunanje gojence v šolskem letu 1985-86, da to lahko napravijo do 13. julija. Informacije v pisarni Dijaškega doma, tudi po telefonu 83495 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Potrjeni župani v malih občinah na Goriškem
V Škocijanu ob Soči, kjer so tokrat prvič volili s proporčnim sistemom, so komunisti dobili trinajst od dvajset svetovalskih mest. Za župana , -,	ie bil potrjen Arne-
I	deo Cosol°- v od'
' ■ ŠSaSnf'S'S
Modmas, Caldino Rosin in Valentina Tortul, namestnika pa Sergio Cosolo in Valdimiro Trevisan. Komunistični odbor podpirajo tudi sociahsti, medtem ko so demokristjanski svetovalci napovedali, da bodo tudi tokrat ostali v opoziciji.
V Marianu upravljajo že dolgo vrsto let tamkajšnjo občino demokristjani skupno s socialisti in socialdemokrati. V opoziciji so tudi tokrat komunisti. Že v tretje je bil po zadnjih volitvah za župana izvoljen demokristjan Mario Poiana. Za podžupana je bil izvoljen Narciso Me deot, za efektivnega odbornika pa Roberto Giulio. Namestnika sta O svaldo Bregant in Mario Chinese. Komunisti niso glasovali za župana, obljubili pa so, da bodo vodili konstruktivno opozicijo.
Kljub trojni zvezi med socialisti, komunisti, republikanci in socialdemokrati je KD tudi tokrat spet pridobila večino v občini Moš. Za župana je bil potrjen u	Edoardo Zoff, ki
*	s	občino vodi že v
/	tretje. Odbor pa
t /	* je i)ii precej po-
mlajen. Sestavljajo ga samo demokristjani. To so Gianfranco Blason in Renato Feresin kot efektivni odborniki, Salvatore Marino in Ermes Braidot kot namestnika. Do tako čudnih političnih razmerij je v Mošu prišlo zaradi sporov med političnimi voditelji.
V občini Foljan -Redipulja je bil za župana potrjen komunist Flavio Brumat, ki je bil sicer v prejšnji mandatni dobi župan le nekaj mesecev, po smrti prejšnjega župana. V odboru z njim so še Gabriella Cechet in Argo Ge-rin, namestnika pa Giuliano Staf-fuzza in Elio Pasquariello. V tej občini imajo komunisti devet svetovalcev. V opoziciji jih je šest, ki so bili izvoljeni na skupni listi demokristjanov in socialistov. Lista komunistov je večino dobila za malenkostno število glasov.
Zaradi bolezni župana se je v Medeji novo izvoljeni svet sestal kot zadnji med tistimi malih občin na Goriškem. Za župana je bil potrjen Franco Stacul, ki občino vodi že celih petnajst let. Vodi levičarsko koalicijo, v kateri so neodvisni, komunisti, socialisti in socialdemokrati. V opoziciji so demokristjani. S Staculom bodo v odboru še Maria Ivonne Alessio in Nicolino Godeas, kot namestnika pa Renato Mucchiut in Ugo Godeas. V odboru so zastopane vse skupine te koalicije.
Tenis v Wimbledonu: po zmagi nad Connorsom
K. Curren prvi finalist
Po neuspehu Olimpije in Maribora
Slovenija postala
WIMBLEDON — American, južnoafriškega porekla Kevin Curren je prvi finalist velikega mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu. Curren je namreč včeraj v prvi polfinalni tekmi zanesljivo in brez vsakršne težave premagal Američana Jimmyja Connorsa, ki je igral tako slabo, da ga ni bilo prepoznati.
Za drugega finalista pa bo potrebno počakati: včerajšnjega drugega polfinalnega srečanja med Švedom Andersom Jarrydom in Zahodnim Nemcem Borisom Becckerjem niso dokončali. Tekmo so zaradi hudega naliva morali prekiniti pri izidu 6:2, 6:7, 1:1.
Sicer pa so imeli organizatorji težave tudi s prvim včerajšnjim srečanjem, ki se je zaradi dežja začelo s skoraj dvourno zamudo. Nakar sta na igrišče le vstopila Jimmy Connors in Kevin Curren.
Že po uvodnih potezah igre je bilo jasno, da simpatični »Jimbo« tokrat ni razpoložen. Curren ga je stalno presenečal z močnimi servisi, Connors pa je igral kot novinec. Napravil je toliko napak, da je Curren opravil z njim v sami uri in 32’ in končni izid je tako bil 6:2, 6:2, 6:1 za presenetljivega Kevina Currena, ki je v četrtfinalu že poskrbel za pravo senzacijo, ko je celo izločil št. 1 na svetu, Johna McEnroea.
V drugi polfinalni tekmi je Šved Jarryd začel na vso moč in mlademu 17-letnemu Zahodnemu Nemcu prepustil le dve točki. Beccker pa si je v drugem setu opomogel in ga osvojil s »tie break« s 7:6 (7:3). V tretjem setu sta polfinalista lahko igrala le nekaj minut. Pri izidu 1:1 se je vlila ploha in tekmo bodo tako nadaljevali danes.
Včerajšnji izidi
MOŠKI (polfinale): Curren (ZDA)
Connors (ZDA) 6:2, 6:2, 6:1; Jarryd (Šve.) - Beccker (ZRN) 6:2, 6:7, 1:1 prek.
MOŠKI PARI (polfinale): Cash, Fitzgerald (Avstral.) - Fleming, Mc Enroe (ZDA) 7:6, 5:2 prek.; Gunt-hardt (Švi.), Taroczy (Madž.) - Mc Namara, McNamee (Avstral.) 6:7, 6:1, 6:2, 5:4 prek.
ŽENSKI PARI (polfinale): Navratilova, Shriver (ZDA) - Mandlikova (ČSSR), Tumbull (Avstral.) 6:4, 6:2; Kohbe Kilsch (ZRN), Sukova (ČSSR)
Jordan (ZDA), Elizabeth (Avstral.) 7:5, 1:0 prek.
Pokal Interamnia
TERAMO — Včeraj je bilo v Tera-mu odprtje mednarodnega rokometnega turnirja, na katerem nastopa kar 352 ekip iz 44 držav.
Avtomobilizem: poskusne vožnje VN Francije
Senna najhitrejši
Motociklizem : VN Belgije
Američan Spencer v odlični formi
SPA - FRANCORCHAMPS (Belgija) — Ameriški pilot Freddie Spencer na hondi je na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Belgije v motociklizmu potrdil, da je v odlični formi. Dosegel je najboljša časa v kategoriji 250 in 500 ccm. Italijan Gresini na garelliju pa je bil najhitrejši v kategoriji 125 ccm.
DISCIPLINSKI UKREPI
Huda kazen za M. Štruklja
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je dokaj ostro ukrepala proti tržaškemu nogometašu in sedaj članu Pise Marku Štruklju. Le-ta je namreč izključen do 5. septembra letos zaradi znane afere z odbornikom Pise Anconetani jem.
LE CASTELLET (Francija) — Brazilski pilot Ayrton Senna na lotusu-renault je v času novega rekorda na tem cestišču (5,810 'km v 1’32”835) dosegel najboljši čas na včerajšnjih poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Francije v formuli 1. To je že petič, ko brazilski pilot letos doseže najboljši rezultat na poskusnih vožnjah.
Finec Keke Rosberg na williamsu je bjl drugi. Zelo dobro pa sta se odrezala McLamova pilota Alain Prost in Niki Lauda, ki sta osvojila tretje, oziroma četrto mesto. S tem dosežkom sta tudi dokazala, da je verjetno »mclarnove krize« konec in da sta že nared, da prekinita dosedanjo Ferrarijevo premoč. In prav Ferrari jeva pilota sta bila včeraj v dokajšnjih težavah. Michele Alboreto je namreč zabeležil enajsti najboljši čas, Johansson pa je bil celo osemnajsti.
Danes bo na sporedu druga vrsta poskusnih voženj, VN Francije pa bo jutri s pričetkom ob 13.15 (tudi po italijanski TV, 2. spored).
Vrstni red včerajšnjih poskusnih voženj: 1. Senna (Braz.) lotus 1’32” 835 ; 2. Rosberg (Fin.) Williams 1’33” 484; 3. Prost (Fr.) mclaren r33”547; 4. Lauda (Av.) mclaren 1’33”860; 5. Piquet (Braz.) brabham 1’33”981; 6. De Angelis (lotus) 1’34”022; 7. Man-sell (VB) Williams 1’34”191; 8. Berger (Av.) arrows-bmw 1’34’’674 ; 9. Tambay (Fr.) renault 1’34”680; 10. Warwick (VB) 1’34”976; 11. Albpreto (It.) ferrari 1’35”421; 12. Surer (Švi.) brabham 1’35”572; 13. Boutsen (Bel.) arrows-bmw 1’36”051; 14. Patrese (It.) alfa romeo r36”729; 15. Choever (Z DA) alfa romeo 1’36”931; 16. Fabi (It.) toleman 1’37”142; 17. De Cesa-ris (Ugier) 1’37”335; 18. Johansson (Šve.) ferrari 1’37”546.
Včeraj se je končala italijanska nogometna borza
Zadnji dan v znamenju Udineseja
MILAN — Zadnji dan italijanske nogometne borze je gotovo potekal v znamenju videmskega prvoligaša, ki je opravil vrsto najemov, s katerimi je bržkone spremenil dobršen del postave svojega moštva.
Kot prvo naj omenimo, da bo za Udinese kot drugi tujec igral Barba-dillo, ki ga je videmski klub najel od Avellina. Od tega društva pa je Udinese najel še Tagliaferrija. V Videm pa se vrača tudi nekdanji »junak« tolikšnih uspehov videmskega moštva, veteran Franco Causio, ki je tako zapustil Inter. Udinese pa je najel še Stergata (Lazio) in Ba-ronija (Padova). Naj omenimo še, da bo za videmskega prvoligaša v prihodnji sezoni nastopil tudi bivši član Triestine, Slovenec Pavel Gregorič.
Sedaj je tudi povsem jasno, da se je Udinese odrekel Zicu, ki bo igral
Franco Causio bo zopet igral v Vidmu
za Flamengo. Videmski klub je nato odstopil Interju Selvaggija, Cagliariju Montesana in Vareseju Cattanea.
Predsedniku Mazzi tako ni uspel najem »libera« Torina Galbiatija (Lazio), najel pa je Chierica (Roma).
Sicer pa je bil sinočnji najpomembnejši premik najem Milanovega srednjega igralca Battistinija s strani Fiorentine, za katerega je florentinsko moštvo odštelo tri milijarde in pol lir ter odstopilo Milanu še mladega Bortolazzija.
In še nekaj ostalih nakupov. Verona je najela Galbaginija (Cremonese), Avelhno A. Bertonija (Fiorentina), Catanzaro Di Fusca (Napoli) itd.
Glede tujcev naj omenimo, da bo Nizozemec Peters igral za Atalanto.
Triestina pa zadnji dan ni posegla na borzi. Sicer pa novosti ni bilo tudi pričakovati, saj je tržaški drugo-ligaš končal svoje »operacije« že pred dnevi.
V zadnjem trenutku je Triestina odstopila Broglio (30 let) Catanii in najela mladega napadalca Conegliana Diega Zanina (18 let).
nogometna provinca
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Kriza slovenskega nogometa je s slovesom Olimpije in Maribora od druge zvezne lige dosegla vrhunec. Nekoč je imela Slovenija po dva prvoligaša in dva drugoligaša, danes je ostala pri enem drugoligašu — Kopru. Koprčani se bodo prvič v svoji zgodovini preizkusili v drugoligaški konkurenci, vendar pa kljub ambicioznim načrtom ne bodo rešili bistvenega problema slovenskega nogometa, preskromne kakovosti in koncentracije.
še posebej boleče je bilo slovo od Olimpije, ki je bila 20 let prvoligaš. Ljubljančani so sicer startali z ambicijo, da bi se takoj vrnili v prvoligaško konkurenco, toda kaj hitro se je pokazalo, da so taki načrti povsem neuresničljivi. Olimpija že nekaj let ni bila več simbol Ljubljane tako kot nekoč. Politiki in spon-sorji so pred nekaj leti dvignili roke od bežigrajskega kolektiva, ki je kljub le povprečnim rezultatom v Jugoslaviji užival kar velike simpatije. V vodstvu kluba pa je manjkalo enotnosti in tudi sposobnih ljudi, ki bi lahko Olimpijo popeljali po poti športnih uspehov in dobrega poslovanja. Zanimanja za nogomet v Sloveniji seveda ne manjka, saj ga organizirano igra kar 50 tisoč igralcev, toda kakovostni prodor onemogoča skromen organizacijski potencial. Vrhunskih igralcev tudi ne manjka, med tistimi Slovenci, ki igrajo drugod po Jugoslaviji in v tujini, bi lahko sestavili celo nadpoprečno prvoligaško moštvo.
Bržkone pa je nogometu na poti tudi izredno neugodna »psihološka klima«. SloTrenska javnost se namreč najbolj pogosto zgraža ob tem, kar vse se dogaja v jugoslovanskem nogometu, zanjo je to moralno nesprejemljivo. Zadeva je že tako daleč, da nekateri sodijo, da je jugoslovanski nogomet že kar »izvirni greh te družbe«. Seveda pa to ne more biti točno, prej bi veljalo obratno: nogomet je samo izkoristil vse luknje in »črne« možnosti, ki mu jih za špekuli-ranje ponuja družbeni sistem. Za slovensko športno javnost pa je še posebej značilno, da izredno ostro reagira na goljufije in astronomske vsote, ki jih včasih služijo najboljši ali najbolj iznajdljivi nogometaši. Na eni strani gre za moraliziranje, pri čemer pa ljudje pogosto pozabljajo, da se ne goljufa in kalkulira samo v nogometu, na drugi pa celo za povsem zmotne predstave. V Sloveniji namreč doslej še noben nogometaš ni obogatel, še posebej značilno pa je, da noben igralec Olimpije ali Maribora, ki ni igral tudi v tujini, na primer nima hiše. Dogaja se celo nasprotno, zdaj, ko je igralcem Olimpije potekel profesionalni staž, so se nekateri znašli tako rekoč na ulici in na robu eksistenčnega minimuma.
Maloštevilni ljubljanski navijači so spomladi pričakovali, da bosta Brane Oblak in Vili Ameršek s svojima slovitima imenoma spremenila razplet dogodkov. Toda Brane Oblak, legendarni zvezdnik, je v vlogi tehničnega direktorja — to funkcijo je sicer opravljal le ljubiteljsko — povsem
razočaral. Svoje delo je opravljal celo neresno, v drugoligaški konkurenci je bil le statist, od katerega mladi, ambiciozni in sposobni trener Zdenko Verdenik ni imel nobene koristi. Pričakovati je bilo, da se bo Oblak zdramil vsaj zdaj ob odhodu Olimpije v republiško ligo, toda tudi ob tem ni pokazal nikakršnega en-tuziazma ali poskušal napraviti kak dolgoročnejši koncept za prihodnji razmah nogometa v Ljubljani. Zdaj je celo odstopil s svojega položaja, za Bežigradom bo odslej deloval le kot koordinator dela z mladinci (med njimi je tudi njegov sin Robert, ki pa ne obeta, da bi lahko postal tako u-spešen kot oče). Medtem pa bo občasno še naprej igral za nek avstrijski drugoligaški klub, ki ga bo še vedno dobro plačeval. Skratka na Branka Oblaka velja pozabiti, seveda ostaja največje slovensko nogometno ime, toda v vlogi menežerja o njem najbrž ne bomo več slišali.
Olimpijo bo tudi v republiški ligi še naprej vodil trener Verdenik, toda igralski kader se bo spet silno o-krnil. Ostalo bo le 6 ali 7 igralcev zdajšnjega prvega moštva, drugi pa bodo dosedanji mladinci. S takim potencialom ni računati, da bi se Olimpija lahko vrnila v drugo ligo. Mnogi igralci si bodo kruh poiskali v drugih jugoslovanskih klubih, nekateri pa v tujini. Najbolj zanimiva sta v prestopnem roku gotovo mlada reprezentanta Katanec in Komočar, ki bosta skoraj zanesljivo igrala za zagrebški Dinamo. Za nekatere igralce se potegujejo tudi drugoligaš Koper, Janez Voljč pa bo menda zaigral za neki italijanski manj znani klub.
Maribor je imel v drugoligaški konkurenci močno oporo v navijačih. Medtem ko jih je bilo v Ljubljani v poprečju le okrog 1500, se je v Mariboru skoraj na vsaki tekmi zbralo več kot 5 tisoč gledalcev. Mariborski vijoličasti so imeli tudi kar solidno moštvo, toda preskromno vodstvo in premalo denarja, da bi lahko ostali v ligi. Tako kot v Ljubljani bo tudi v Mariboru praktično prišlo do razpada ekipe. Prvi mož ekipe Matjaž Kek se bo podal v Avstrijo k nekemu uglednemu klubu, mnogi drugi pa bodo pristali pri jugoslovanskih drugoligaških ali drugorazrednih avstrijskih moštvih.
Slovenija se je tako v nogometnem pogledu znašla v vlogi nogometne province. Posebej zanimivo pa je to, da se najboljši jugoslovanski klubi vse bolj zanimajo za ključne igralce slovenskih moštev. Tako se ne primer dogaja, da beograjski Partizan iz Slovenije pobira že mladince, dva igralca s koprskega sta pred dnevi že odpotovala v Beograd, tretji pa bi utegnil biti mladi Ljubljančan U-bavič. Ljubitelji nogometa v Sloveniji bodo tako bržkone z zanimanjem še naprej spremljali dogajanja v prvi ligi, tudi zato, ker bodo v najboljših jugoslovanskih moštvih igrali tudi Slovenci. To je najnovejša praksa, doslej je bilo namreč prav obratno: da so slovenski klubi igralce iskali v drugih republikah.
S takim razpletom seveda ne moremo biti zadovoljni, lepo bi bilo, da bi nekoč le združili ves slovenski igralski potencial in z njim posegli v jugoslovanski nogometni vrh.
Na kolesarski dirki po Franciji
Wijnantsu sedma etapa
kratke vesti - kratke vesti
NANCY — Včerajšnjo, sedmo etapo mednarodne kolesarske dirke po Franciji je osvojil Belgijec Ludwig Wij-nants, ki se je sam predstavil na cilju v Nancyju in za pet sekund prehitel skupinico kolesarjev.
Včerajšnja etapa, ki ni bila posebno zanimiva, je potekala ob dokaj slabem vremenu (dež in tudi mraz). Favoriti so tako raje varčevali moči za jutrišnjo dolgo etapo na kronometer, v kateri ima največje izglede za zmago domačin Bernard Hi-nault.
Po včerajšnji etapi ni prišlo na skupni lestvici do večjih sprememb. Irec Sean Kelly je odščipnil nekaj sekund Hinaultu. Še naprej vodi Danec Kirn Andersen.
Vrstni red 7. etape (Reims - Nancy, 217,500 km): 1. Ludwig Wijnants (Bel.), 5.55’07” s poprečno hitrostjo 36,748 km na uro; 2. Herrera (Kol.) 5.55T2”; 3. Winnen (Niz.) 5.55T2”; 4. Gaston (šp.) po 5”; 5. Van Eynde (Bel.) po 8”.
Skupna lestvica: 1. Kirn Andersen (Dan.) 40.05’00”;	2. Vanderaerden
(Bel.) po 40”; 43. Lemond (ZDA)
po 1’05”; 4. Hinault (Fr.) po 1’07”; 5. Kelly (Ir.) po 1’09”; 25. Visentini (It.) po 2’41”.
Ženski »tour«
NANCY — Francozinja Jeannie Longo se je včeraj v peti etapi ženskega »toura« uvrstila na drugo mesto in tako še povečala svojo prednost na skupni lestvici. Včerajšnjo etapo je osvojila Belgijka Josiane Van-huyse, Italijanka Maria Canins pa je bila peta, na skupni lestvici pa je druga. Za vodilno Longovo zaostaja za 32”.
VN San Marina v Misanu
RIM — Italijanska motociklistična zveza je sporočila, da bo letošnja VN San Marina v motociklizmu v Misanu (1. 9.). VN San Marina bi morala biti na sporedu v Imoli.
»Targa Fiorio«
CEFALU’ (Palermo) — Cerrato -Cerri na lancii 037 sta v vodstvu avtomobilskega rallyja »Targa Fiorio«. Na petem mestu sta Lupidi - Zanella na oplu kadet.
Argentinski nogometaši
odhajajo v inozemstvo
BUENOS AIRES — Argentinski nogomet ostaja vse bolj brez svojih najboljših igralcev. Prejšnje dni sta zapustila Argentino reprezentanta Jorge Burruchaga (od Indipendiente-ja je prestopil k Nantesu) in Alberto Marcico (od Ferro Carrila k Toulo-su). Včeraj pa je 30-letni reprezentant Marcelo Trobbiani (Estudiantes) podpisal pogodbo s kolumbijskim klubom Milionari os (Bogota). Kot je znano, j|e argentinski reprezentant Barbas iz Zaragoze prešel k Lecceju. Vse kaže tudi, da bo Pablo Pasculli zapustil Argentino in se preselil v E-vropo.
Odslovili Zicovega brata
RIO DE JANEIRO — Zicov brat E-du Antes Coimbra je ostal »brezposeln«. Zaradi ne preveč dobrih rezultatov in nesoglasij z nogometaši ga je brazilsko društvo Vasco Da Gama enostavno odslovilo.
EP v bezbolu
HAARLEM (Nizozemska) — Danes se bo v nizozemskem kraju Haarlem pričelo evropsko prvenstvo v bez-
bolu, na katerem sta domača reprezentanca in Italija favoritinji za zlato. Današnji spored: Švedska - Nizozemska; Belgija - San Marino; Italija - Španija.
Videmski košarkarji
izgubili sponsorja
VIDEM — Videmski košarkarski prvoligaš v sezoni 1985/86 ne bo nastopal pod imenom Australian.. Videmski klub, ki je letos nazadoval iz A-l v A-2 ligo, si bo moral tako poiskati novega sponsorja.
Danes Leva - Rodriguez
LERICI (La Spezia) — Danes bo v Lericiju boksarski dvoboj za evropski naslov petelinje kategorije med Italijanom Čirom De Levo in izzivalcem Špancem Enriquezom Rodrigue-zom.
Boks zopet terjal
smrtno žrtev
MERRILL VILLE — 26-letni ameriški profesionalni boksar Shaw Tho mas je umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel med dvobojem 29. maja v Mer-rillvillu.
SINOČI V KRIŽU
Izredni OZ ŠD Vesna
Sinoči je bil v Križu izredni občni zbor ŠD Vesna, na katerem so izvolili novi odbor, ki bo vodil društvo v novi sezoni. Novi predsednik je Claudio Sedmak.
O tem izaledinem občnem zboru bomo še poročah.
Jadranje: SP »FD«
GARGANO (Brescia) — Brata Jorg in Eckart Diesch iz ZRN sta osvojila včerajšnjo, drugo regato na svetovnem prvenstvu v razredu »FD«. Zahodna Nemca sta tucjj prevzela vodstvo na skupni lestvici.
Adria's Cup
MISANO ADRIATICO (Forlì) — V organizaciji Yachting Giuba Portoverde bo 12. julija mednarodna regata Adria’s Cup, ki se je bo udeležilo 32 posadk.
Kozakiewicz v ZRN?
BONN — Po pisanju zahodnonem-ških časopisov naj bi se znani poljski atlet Wladislaw Kozakiewicz preselil v ZRN, kjer naj bi tudi zaprosil za zahodnonemško državljanstvo.
Avtomobilski shod v organizaciji čedadske »Red While«
»Raid« v Nediških dolinah
Tudi TPK Sirena na Gardskem in Vrbskem jezeru ter v Chioggii
Andrej in Karlo Ferfolja sta se izkazala
Prejšnji konec tedna je bila v Tor-bolah na Gardskem jezeru mednarodna regata v razredu optimist v štirih preizkušnjah veljavna za »Srebrni optimist«. Regate se je udeležilo 138 jadralcev iz Jugoslavije, Švice, Avstrije, Nemčije in Italije. V Torbolah sta se mednarodne regate udeležila tudi dva kadeta Tržaškega kluba Sirena in sicer Andrej in Karlo Ferfolja. v Nad Gardskim jezerom se ob dolo-čeni uri z juga dviga stalen in hladen vetrič — pravijo mu Ora — ki traja tja do poznega popoldneva. Torej pogoji za jadranje so bili odlični, zato so jadralci lahko speljali vse štiri preizkušnje do konca. Edinole progo tretje preizkušnje so skrajšali. Regato so začeli zelo zgodaj, ob 8. uri zjutraj, ko nad tamkajšnjim področjem v pričakovanju Ore piha izredno rahel veter, ki je mladim jadralcem onemogočil običajen jadralni zagon.
Prvo mesto je osvojil Tomaž Čopi, tekmovalec jadralnega kluba Jadro Koper. Koprčani že tretje leto zaporedoma osvajajo prva mesta na omenjeni mednarodni regati, z letošnjo zmago pa so dokončno osvojili pre-
hodni pokal »Srebrni optimist«, ki bo sedaj krasil police koprskega kluba. Drugo mesto je osvojila Sabrina bandi iz Livorna. Zelo sposobna jadralka se bo letos udeležila svetovnega prvenstva v razredu optimist na Finskem. Tretji je bil Avstrijec Andreas Hochreiner.
Sirenina jadralca sta se ob močni konkurenci zelo dobro izkazala in zasedla na dokončni lestvici: Andrej Ferfolja 14. mesto. V vseh štirih preizkušnjah je dosegel 11., 22., 20. in 9. mesto. Karlo Ferfolja je zasedel 34. mesto na skupni lestvici, v posameznih preizkušnjah pa 21., 32., 39. in 51. mesto. (A. D.)
Pokal Prijateljstva
v Celovcu
Jutri bo v Celovcu ob Vrbskem jezeru drugi niz regat v dveh preizkušnjah, veljaven za pokal Prijateljstva. Pokal Prijateljstva poteka že vrsto let ob sodelovanju treh držav, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Nedeljske regate v Celovcu se bodo udeležili štirje Sirenini jadralci: Andrej Ferfo-
lja, Miran Guštin, Gerta Meucci in Klavdija Coslovich.
Pokal Prvojadro 1985
Jutri pa se bo v Chioggi odvijala druga conska selekcija v dveh preizkušnjah, veljavna za pokal Prvojadro 1985 (Primavela) ah pokal Predsednika italijanske zveze 1985 (Coppa Presidente della FIV 1985). Pokal Prvojadro je Italijanska jadralna zveza letos prvič vključila v svoj koledar regat z željo, da bi med najmlajšimi širila ljubezen do te športne zvrsti in z željo nuditi jadralcem pod 12. letom starosti možnost, da dosežejo spodbudne rezultate, ki bi jih ob močni konkurenci starejših in izkušnejših jadralcev, ki gredo tja do 15. leta starosti, težko osvojili.
Drugega niza regat Prvojadro 1985 v Chioggi se udeležujejo trije Sire-nini jadralci in sicer Karlo Ferfolja ter Marko in Marjana Debeljuh.
Sirenini jadralci v razredih evropa in laser Arjana Bogateč, Peter Sterni, Aleksander Panjek, Maksi Ferfolja in Andrej Gregari pa se danes in jutri v Gradežu udeležujejo pomembne regate v treh preizkušnjah. (A. D.)
Da je avtomobilizem ena izmed najbolj popularnih športnih panog v Nediških dolinah ni nič novega, saj marsikateri mladi občan se s tem športom tudi aktivno ukvarja. Poleg tega pa je veliko takih, ki kot gledalci spremljajo posamezna tekmovanja in to ne glede na kakovostno raven: od krajevnih pa do mednarodnih tekmovanj.
Tako je bilo tudi pred dnevi v Nediških dolinah, ko je bil na sporedu orientacijski avtomobilski shod, ki je nosil naziv »2. raid po Nediških dolinah«. Organizator shoda je bil avtomobilski klub »Red White« iz Čedada.
Tekmovanje je bilo zelo pestro in zahtevno, obenem pa pisano in zanimivo, saj so se morah vsi tekmovalci izkazati ne le v hitrostni vožnji, ampak tudi v ostalih veščinah avtomobilske vožnje.
Odhčno so se v tem tekmovanju odrezali nekateri domači piloti, ki so s tem potrdili, da ta športna panoga v Nediških dohnah razpolaga s kva-litetnimi strokovnjaki.
V že tradicionalnih športnih srečanjih
Kriški Dulnci boljši od Gurncev
Prejšnji teden so se v Križu odvijala že tradicionalna športna srečanja med Gumci in Dulnci. Na programu so bile tekme iz moške košarke ter iz moške in ženske odbojke. V vseh tekmah so Dulnci potrdih svojo premoč, ki je predvsem sad večjega števila igralcev in boljše fizične kondicije nekaterih posameznikov.
V košarki so Dulnci zmagah z rezultatom 67:38, v moški odbojki 3:0 in v ženski odbojki 2:1. Organizacijsko gledano so srečanja le delno u-spela, medtem ko je košarkarsko tekmo močno oviral dež. Napovedano nogometno tekmo, za katero vlada v vasi vehko pričakovanja, pa so iz tehničnih razlogov odložih na september. Pobudo za športna srečanja med Gumci in Dulnci je dala skupina vaških mladincev. (A. Sedmak)
Na malem nogometnem igrišču na Padričah
Turnir 4:4 pred sklepnimi boji
V'
V četrtek v Majcnih pri Storjah
Nastop Krasa ob odprtju balinišč
Na malem nogometnem igrišču na Padričah se nadaljuje nogometni turnir 4:4, ki se ga skupno udeležuje 16 ekip s skoraj osemdesetimi tekmovalci. V četrtek zvečer so že odigrah zadnje tekme kvalifikacijskega dela turnirja, tako da se tekme že počasi iztekajo.
REZULTATI:
Skupina 1: Gaja 2 - Crvena zvezda 8:4; Settore 6 - Lugari 1:5; kvalificirani: Lugari.
Skupina 2: Trebče - Autocar 14:0, Terčon - Gaja 1 6:0. Kvalificirane: Trebče.
Skupina 3: Zarja 2 - Gostilna Pavletič 1:1. Kvalificirana: Zarja 2.
Skupina 4: Gaja 4 - Gigi alla Griglia 2:1. Kvalificirana: Gaja 4.
Polfinalni tekmi sta sledeči: Lugari -Zarja 2 in Trebče - Gaja 4.
A. Kalc
obvestila
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, da je zbirališče tistih, ki odidejo danes na motozbor na Stelvio ob 8.30 v Lonjerju pred društveno gostilno. Odhod je ob 9. uri. Priporočamo točnost!
ODBOJKARSKI KLUB BOR obvešča, da je plačevanje za odbojkarski tečaj v Škofji Loki na društvenem sedežu na stadionu »1. maj« od 16. do 18. ure do 15. t.m.
Z S Š D I
obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto.
‘V četrtek je bilo ob Dnevu borca v Majcnih pri Štorjah vse živo. Tam so namreč odprli novo bahni-šče balinarskega kluba Rovna. Ob tej priložnosti je bil med drugim na sporedu tudi balinarski turnir ob prisotnosti sedmih ekip iz okoliških krajev, še večji pečat pa je omenjena športna prireditev zadobila z udeležbo ekipe iz zamejstva. V Majcnih je namreč v četrtek nastopil tudi Kras iz Zgonika. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, prvi dve uvrščeni iz vsake skupine pa sta napredovali v polfinale.
Izidi so bili naslednji:
SKUPINA A: Senožeče - Rovna 2 11:4; Draga Orlek - Skala 13:2; Skala - Rovna 2	13:4; Draga Orlek -
Senožeče 10:3; Senožeče - Skala 12:7. V polfinale napredujeta Draga Or-
lek in Senožeče.
SKUPINA B: Upokojenci Sežana -Zeleno jezero Dobravlje 11:5; Rovna 1 - Kras 13:7; Zeleno jezero Dobravlje - Kras 7:3; Upokojenci Sežana - Rovna 1 11:5; Rovna 1 - Zeleno jezero Dobravlje 13:1.
V polfinale napredujeta Upokojenci Sežana in Rovna 1 Štorje.
POLFINALE: Rovna 1 - Draga Orlek 10:5; Senožeče - Upokojenci Sežana 9:2.
3. MESTO: Upokojenci Sežana -Draga Orlek 9:8.
1. MESTO:	Senožeče - Rovna 1
13:0.
Pred finalnim srečanjem ob 17. uri je bila na programu krajša svečanost in uradna otvoritev bahnišča. Najprej je spregovoril predsednik Vrajevne skupnosti Štorje Drago
Čeh, za njim je prevzel besedo predsednik balinarskega kluba Rovna Boris Rebec, ki se je zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomo-gh, da je bilo igrišče nared v rekordnem času slabih dveh mesecev.
Predvsem gre tu zahvala, je nadaljeval Rebec, krajevnim skupnostim, številnim okoliškim podjetjem ter predvsem domačim, ki so bili z udarniškim delom najbolj zaslužni, da smo prišli do tega lepega objekta, je zaključil predsednik balinarskega kluba Rovna. Sledil je nastop domače folklorne skupine Marjetice, ki se je predstavila številni publiki z modernimi plesi. Nato je najstarejši domači balinar Ivan Žiberna vrgel balinčka in kroglo ter uradno predal namenu dve balinarski stezi.	Z. S.
Mlajše in starejše - vse po svojih močeh
Na odbojkarski manifestaciji na Trgu Unità v Trstu so hkrati merile moči izkušene igralke (Mebla desno) in najmlajše (Brega levo). Seveda z različnim znanjem, toda vse po svojih močeh, so poživile mestni trg, ki je drugače predvsem cilj
sprehodov starejših občanov
Hvalevredna pobuda pelnajstdnevnika Dom
Slovarček športnih izrazov
Tudi v eni od zadnjih številk pet-najstdnevnika kulturno-verskega lista Dom zabeležimo v posebnem okvirčku na športni strani »Slovensko-itali-janski športni slovar«, v katerem so tokrat nanizani razni odbojkarski izrazi. Poseben slovarčkov okvir je v tem listu izšel že štirinajstkrat, saj je začel izhajati na koncu prejšnjega leta. V glavnem pa je zajemal razne termine iz telesnokultume dejavnosti, nato pa se specifično dotaknil posameznih športnih panog: nogometa, smučanja, odbojke, košarke, lahke a-tletike itd.
Ravno v zvezi s to pobudo smo se povezali z Eziom Gosgnakom, ki je urednik športne strani pri listu Dom. Izjavil nam je naslednje: »Pri uredništvu smo s to pobudo zadovoljni, saj so naši bralci dobro sprejeli »slovarček«. Vsi namreč trdijo, da je to ena izmed tistih pobud v našem be-
neškem širšem krogu, ki je potrebna. S slovarčkom torej mislimo nadaljevati. Za to pobudo, ki jo stalno izvajamo, se zahvaljujem za sodelovanje tudi Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki nam omogoča, da rubrika redno izhaja in se dopolnjuje.«
Poleg problemov v zvezi s slovarčkom, se je Ezio Gosgnach dotaknil tudi vprašanja razvoja športa v beneški stvarnosti. K temu je pripomnil naslednje: »Nogomet je pri -nas v Nediških dohnah prva in vodilna športna panoga. Vse ostale pa polagoma capljajo na njim. Obstajajo pa možnosti, da se razvijejo še druge športne panoge. Tu mislim predvsem na žensko odbojko. V zadnjih letih razpolagamo namreč z vrsto novih športnih objektov : z novo telovadnico v Špetru, Št. Lenartu in Grmeku, kjer bi se morda lahko ta panoga razširila in tudi kvahtetno rastla.« (ik)
Za nastop na pravem stadionu je vladalo izredno zanimanje, ki jo je izražalo dotlej največje število prijavljenih. Nekaj dni pred tekmovanjem pa je začelo deževati in naprave na Kolonji (že itak slabe) so bile povsem neuporabne. Enotedenske odgoditve lastniki niso vzeli v poštev, ker so uradno pozimi stadion zapirali. Ime Bora in športno delovanje slovenske mladine tedaj nista posebno ugodno vplivali na nekatera ušesa.
Atleti in atletinje so se tako ponovno zbrali na »1. maju«. Razočaranje je bilo tako, da so se na startu pojavili le najbolj zagrizeni zbiralci društvenih točk: reci in piši samo člani Škamperla, Cankarja in Tabornikov ob simbolični prisotnosti dveh Barkovljanov. Izvesti je bilo mogoče samo višino, daljino in kroglo. Walter Veljak, ki je kot mladinec nastopal v posebnem dvoboju svoje kategorije, je zmagal med vrstni-
ki, moči pa je meril tudi v absolutni konkurenci in osvojil vsa prva mesta. Tri zmage je v ženski konkurenci dosegla Olga Pavletič. Žal je bilo vse skupaj le gola formalnost.
Orientacijski pohod 5. športnega tedna je bila res epska naloga. Že prej je bila proga od Bazovice preko Jezera, Boršta, Ricmanj in do stadiona precej dolga. Za izvedbo leta 1962 so prireditelji že pri predstavitvi prireditve javili, da bo proga približno dvakrat daljša. Kot po naročilu je v nedeljo, 28. oktobra močno deževalo. Stortalo je 15 ekip, ki so morale o-praviti pot od stadiona preko Bošketa, do Ratinare, v Glinščico, mimo Jezera, do bazoviške mitnice in preko Razklanega hriba do- »1. maja«. Na razpolago je bilo 5 ur časa. Mnogim ekipam ta čas ni zadostoval in nekatere so se po poti izgubile. Pot je bila težka in zapisniki so na cilj prišli zelo zdelani, scefrani, razmočeni in komaj čitljivi. Sodniki so morali delati ves popoldan, da so izluščili vrstni red, ki je trojko Ksenija Niebrandt, Učo Jurkič in Ivan Fischer postavil na prvo mesto. Trojka je tekmovala za Škamperle. Sledili sta dve ekipi tabornikov.
Končne lestvice za razne discipline na športnem tednu dokazujejo, da je prišlo do pravega sejma športnikov. Več posameznikov je tako nastopalo izven svojih naravnih meja ali za društva, ki so odražala določene interese in ne zemljepisno pripadnost.
Glede na kakovost je bil najboljši Škamperle, največ udeležencev pa so imeli pri Cankarju, kljub temu,
da so «odstopili« vso svojo elito Tabornikom. Odbojkarski finale, ki bi moral biti po zemljepisni logiki med Škamperlom in Cankarjem, se je tako bil med običajnimi Svetoivančani in ekipo RMV. Verjetno je bila slednja na sejmu najbolj prepričljiva in je v svoje vrste privabila Sergija in Walterja Veljaka, ki sta običajno nastopala za Cankarja. Iz Barkovelj je pristopil Radojko Starec, z Opčin pa Pavel Morpurgo. Glede na kasnejši razvoj športnih iger, zgleda danes senzacionalen pristop k tabornikom Franka Drasiča, ki je bil nato dolgo vrsto let eden stebrov pri škamperlu.
»Prav leta 1962 sem se s Pončane preselil k Sv. I-vanu. čustveno sem bil nekje na sredi. Vem, da je sestava ekipe tabornikov dvignila precej polemik, ker so posamezne igralce nasprotniki predhodno prištevali k raznim društvom in je pri tabornikih ustvarjena koalicija povzročila preplah.«
»Igrali smo v rumenih majicah.«
Ekipi istih društev sta se pomerili v finalu ženskega turnirja. Tabornice so bile na tem turnirju ljubljenke občinstva. »Največ odobravanja in hrupa so bile deležne brhka dekleta Roda modreva vala...« je nekdo zapisal o tedanji ekipi. V finalu pa tabornice Orel, Regent, Danev, Pipan, Križnič, Sosič, Bandi, Benčič in Starc niso mogle poseči v živo proti predstavnicam Škamperla Mijot, Hmeljak, Zavadlal, Prašelj, Švab in Niebrandt. Dva seta 15:10 in 15:1 sta bila povsem zgovorna.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ^ ZTT	član Italijanske
in tiska F' ^Trst	[HiSÌ] *ve*e časopisnih
‘	'	založnikov FIEG
6. julija 1985
Drama lepih brazilskih ptičev
Ce bi papige govorile
SAO PAULO — Vsako leto pretihotapijo iz Brazilije v Združene države Amerike vsaj 50 tisoč papig. Obseg tega posla ocenjujejo na 30 milijonov dolarjev, okoli 50 milijard lir. Prodaja vedno b,olj cvete, živali pa izumirajo.
Poizvedbe so pokazale, da se cena papig od lovca do kupca neskončno zviša. Posebno je poskočila po izjavi teniške zvezde Čehoslovakinje Martine Navratilove in nekaterih ameriških zvezd, ki so se pohvalili, da brez teh živali ne morejo živeti.
Brazilija je ena izmed 87 podpisnic mednarodne pogodbe o prepovedi trgovanja z izumirajočimi živalmi in rastlinami. Legalno torej nobena žival ne more iz te države, dejansko pa je po svetu vedno več osebnosti, ki se ponašajo z amazonskimi ararasi.
Ptiči v ZDA potujejo po Paragvaju, Boliviji in Argentini, kjer z zdravniškim spričevalom spremenijo izvor in postanejo »legalno« tržno blago. Sleparijo so odkrili, ko je bilo na tržišču več bolivijskih papig, kot jih živi v Boliviji. Pri tdm so ugotovili, da prejmejo lovci za vsako papigo po tisoč lir, posrednik najbližje države 7.000 lir, na severnoameriškem trgu pa se njihova cena povzpne na 6.000 dolarjev, nekaj takšnega kot 10 milijonov lir.
Drama papig se z ilegalno trgovino še ne sklene. Pri prevozu jim zavežejo klune, da se ne oglašajo in oblasti opozorijo nase, stlačijo jih v pnevmatična kolesa in v druga skrivališča in jih zato med prevozom veliko pogine. Pregon te trgovine ni u-spešen. Ko bi papige lahko govorile...
Heroin v diplomatski torbi
BRUSELJ — Med Brusljem in VVashingtonom teče slaba kri, ker se je med atlantskima zaveznikoma primerilo, da so »nenapovedano« aretirali diplomata. Ta »prekršek« je storil ameriški FBI, ki je pod obtožbo trgovanja z mamilom aretiral šefa belgijske administracije v New Delhiju. Našel ga je, ko je v diplomatski torbi iz Indije prinesel mamilo v ZDA.
Belgijski diplomat Ludwig Vaste-navod je dejansko padel v past ameriškega oddelka za preganjanje trgovine z mamili. Agente, ki so se predstavili kot »kupci«, so Belgijca aretirali v newyorskem hotelu. Ameriška policija brez kakršnekoli sentimentalnosti že sedaj pravi, da si bo mož »prislužil« 40 let zapora in pol milijona dolarjev kazni. Ameriški strokovnjaki so tudi povedali, da je bil Belgijec, eden izmed kurirjev v dobro organizirani mednarodni mre-
Spolna enakopravnost v deželi vzhajajočega sonca
TOKIO — Japonski parlament je sprejel zakon o e-nakopravnosti ženske. Sprejel ga je zato, da je podpisal mednarodno konvencijo o enakosti spolov in se zahodnemu svetu predstavil z drugačno podobo.
Da na Japonskem, kljub zakonu, še vedno komandirajo moški, je takoj naslednji dan spoznala namestnica japonskega zunanjega ministra Mayumi Moriyama, ki ni mogla na državniški sprejem v teniški Conutry Club
v Tokiku, kamor po pravilniku ženske nimajo vstopa.
V državi vzhajajočega sonca je ženska do takšne mere podrejena moškemu, da jo njen mož ne predstavlja (v prevodu) z »ženo«, ampak »hišnico«.
Sicer pa si Japonke svobodo pridobivajo s tem, da, predstavljajo že 40 odstotkov celotne delovne sile in so dejansko nosilke tistega, kar smo nekoč imenovali japonski čudež. Svojevrstno maščevanje.
ži sedmih oseb, ki so vse pod ključem.fijski zaupnik.
Aretacija kurirja je sad petmeseč- Takrat pa so namesto denarja »kupne preiskavè in »prišepetavanja« na^ ,-j ci« pokazali revolverje in svoje znač-
relaciji New Delhi - New York. Poslovne stike med Indijo in ameriško mafijo je vodil Indijec 35-letni Rajan Rativan. Njega in še štiri mafijce so v marcu aretirali z dvema kilo-gramama heroina. Ameriški agenti so se vrinili v to mrežo in zaplenili še 8 kg heroina. S tem se niso zadovoljili, ampak so s pomočjo angleške policije prečesali indijske kroge v Londonu. Prišli so do Singa Gulatija, o katerem so izvedeli, da je boter celotne organizacije. S primernim jamstvom so se mu agenti FBI predstavili kot ameriški »kupci«. Ta indijski boter je nasedel in jim v New Yor-ku posredoval dve telefonski številki, kjer se bodo lahko dogovorili za nakup mamila v Indiji.
Poslednje dejanje te igre se je izvršilo med Indijo in New Yorkom. Ameriški agentje so še naprej vztrajali v svoji vlogi »trgovcev« in so po telefonu naročili 11 kg mamila. Predlagali so, naj jim blago dostavijo v znani newyorski hotel, kjer ga bodo prevzeli in plačali. Tako se je 27. maja iz New Delhija odpeljal na pot z diplomatsko torbo uglajen potnik, ki je zaradi diplomatske imunitete brez težav prešel carinsko mejo ZDA In se s taksijem pripeljal v dogovorjeni hotel. Prepričan je bil, da ga bo, kakor druge krati, pričakal ma-
ke, ki jih je belgijski državljan dobro poznal. Namesto kup denarja je »dobil« zapor. Zanj (in za Belgijo) pa se tisti dan šoki niso še končali. Ameriške oblasti so povedale, da ga nimajo na seznamu oseb z diplomatsko imuniteto.
Bil je ves iz sebe, pa tudi celotna belgijska diplomacija, ki je tako v zadnjem letu doživela že drugi udarec. Odkritju, da je eden izmed njenih glavnih ravnateljev delal »za Vzhod«, se je pritaknil še škandal z diplomatsko torbo. Belgija se razburja, kdo se ne bi, zaradi ameriške neučakanosti. Toda Amerikanci samo zmajajo z glavo in odgovor ja jo: mamilo je mamilo, ne glede na to, kdo z njim trguje.
□ BOLOGNA — Ko je (ponovno) poskušal od Parmalat izsiliti pet milijard lir, ga je policija aretirala v telefonski kabini, še preden mu je šla zadeva v klas. Imenuje se Walter Cas-sani in ima 47 let. Pred nekaj tedni je poslal družbi dve steklenički cijankalija, najhujšega strupa, dve pa je pustil na policah supermarketa v Milanu. V njegovem avtu so našli revolver, daljnogled in zemljevide, vse potrebno, kako bi izsiljeval znano jest-vinsko družbo.
Mfarriei Beecher Stotve
s.	Koča strica Toma
V Španiji se uveljavljata domači in uradni jezik
MADRID — V španskem glavnem mestu ni ostala neopažena vest o pritožbi 39 profesorjev srednjih šol v Barceloni, ki so se »uprli zaradi diskriminacije«, katere naj bi bili žrtve na natečajih za dodelitev stolic. V svojih prijavah katalonskim sodnim oblastem so ti profesorji protestirali, ker so bili enostavno izključeni z natečajev 'zaradi neznanja katalonščine.
Po podatkih neke nedavno objavljene ankete nad 40 od sto Kataloncev meni, da obstaja »diskriminacija do ljudi, ki ne znajo govoriti, brati in pisati katalonščine, kakor tudi ni majhno število onih (36 od sto), ki menijo, da obstaja »diskriminacija tudi do tistih, ki niso rojeni v Kataloniji«.
Ti podatki so vsekakor zanimivi, ker opozarjajo na zapletenost uporabe jezikov posameznih narodov, ki žive v Španiji, poleg tega pa kažejo, kako je vse močnejša težnja v posameznih njenih predelih, da se uradni kastiljanski jezik umakne pred krajevnim, pa naj bo to katalonski, baskovski, galicijski in mogoče še kateri.
Španska ustava določa, da je uradni državni jezik kastiljanščina. »Vsi Španci«, je rečeno v nekem njenem členu, »imajo dolžnost, da ga poznajo, in pravico, da ga uporabljajo«. Ostali španski jeziki so tudi uradni, vendar v avtonomnih deželah (»avtonomijah«), v skladu z njihovimi statuti. »Jezikovno bogastvo Španije je dediščina, ki mora biti predmet posebnega spoštovanja in zaščite,« piše nadalje v španski ustavi, v skladu s katero je vsaka avtonomna dežela izdala svoje posebne zakone, ki urejajo to občutljivo problematiko.
V Kataloniji, ki je druga največja dežela v Španiji, živi nad 6 milijonov prebivalcev. Približno 74 odstotkov jih govori ‘katalonščino, po ka-stiljanščini prav gotovo enem najbolj uveljavljenih jezikov na Španskem. Dežela je pred dvema letoma sprejela zakon, ki ureja uporabo obeh jezikov. V njem je rečeno, da sta kastiljanski in katalonski jezik popolnoma enakopravna, da je katalonšči-na »Kataloniji lasten jezik«, vendar da »nihče ne sme biti zapostavljen zaradi jezika, ki se uradno lahko uporablja«. Zakon tudi opozarja na potrebo, da se katalonščino uveljavi v administraciji in sploh v javnosti, kakor seveda tudi v vseh stopnjah izobraževanja. Tako je katalonščino postala obvezna v osnovnih in srednjih šolah, čeprav samo 64 od sto u-čencev in nekaj več profesorjev obvlada la jezik. Vendar njihovo število v zadnjih letih naglo narašča.
Katalonščini soroden jezik govorijo v sosednji Valenciji. Razlikujeta se le po nekaterih fonetičnih in leksikalnih posebnostih. »Idioma valen-ciano«, kot mu uradno pravijo, je
vsekakor obvezen v vseh srednjih šolah, medtem ko na Balearskih otokih, kjer tudi govorijo varianto katalonščine, še vedno prevladuje državni uradni jezik — kastiljanščina.
Stvar zase je baskovski jezik ali »euskera«, ki se povsem razlikuje od vseh ostalih jezikov na Španskem in celo v Evropi in je eden najstarejših. Ohranil se je predvsem na podeželju. Po najnovejših podatkih naj bi ga govoril le vsak četrti Bask, a tudi bas-kovščina doživlja danes svojo renesanso. Tako je bilo v zadnjem dvaj-setletju natisnjenih v baskovskem jeziku več knjig kot v vsem prejšnjem času; vsi časopisi, ki danes izhajajo v tej avtonomni deželi, so v basicov-ščini, kakor tudi krajevna televizija. Seveda je »euskera« obvezna v šolah, počasi pa se uveljavlja tudi v družinah in nasploh v družbi.
V sosednji Navori, kjer je doma varianta baskovskega jezika, beležijo nasproten proces — izumiranje te govorice. Omeniti je treba še Galicijo, ki ima tudi svoj posebni jezik, ki mu pravijo »gallego«. V osnmmih in srednjih šolah mu je dodeljeno e-nako število ur kot kastiljanščini, vendar prihaja pogosto do odpora staršev, ki ga smatrajo za »mrtvega« oziroma v nasprotju z »zgodovinskim razvojem«.
Dosmrtni predsednik sindikata rudarjev
LONDON — Po zmagi britanske vlade, ki je po dolgem sporu z delavci preuredila državno premogovno ustanovo, je predsednik sindikata britanskih delavcev Arthur Scargill včeraj doživel prijetno presenečenje: izvolili so ga za dosmrtnega predsednika. Scargill, ki ima 41 let, bo ostal na vodstvu sindikata do svojega 65. leta, torej do leta 2.003. Sklep so sprejeli z veliko večino glasov na vsedržavnem kongresu rudarjev. Scar-gall, ki ga imajo za skrajno levega sindikalista, je lani vodil borbo 200.000 britanskih rudarjev proti vladi (trajala je eno leto), ker je hotela zapreti 20 nerentabilnih jaškov. Zmagala je vlada, delavci pa so se vrnili na delo praznih rok.
□ VIGEVANO (Pavia) — Umrl je podjetnik 60-Ietni Giovanni Battista Gragnolati, ki so ga prejšnji torek ranili v poskusu ugrabitve. Tisti dan so neznanci z dvema avtomobiloma sledili Gragnalatijevemu avtu. Podjetnik je po radijskem telefonu obvestil delavce, kaj mu pripravljajo. Pred tovarno je v družbi 15 delavcev odšel k zasledovalcem, ki so streljali nanj in ga tako ranili, da je umrl. Oba avta je policija našla v Pavii.