St**. M. 3#. Januari« Letnik XU. Izlitja vuk tuđi ob nedeljah I« praznikih, ob 5 zjutraj. VteddN: UUca Sv ^^SSL^^tJLSilJ^lL - V* dopirf Mf se poWJ«j* uredmftv. ^temt * aa sprejem »jo in rokopisi «a ne vraCal«. kdajrtdi tn odgovor* uredu* fcafaa Godi«. U*«** kofltomii •ul* Sinodi— Tisk ttafcarae .Bdinoatl*. vpisane zadnife < Telefon ureda«*« ia aprava Itav. 11-57. NiroCntni anala: Za cd. .......K M.— Em pol leta ............... • • ca trt ..................... - a« nedeljska t a daj. s cs p* Ida P.saaeaae Številke .Bflmati" ae praUfaJo p» S vtaariav. casiarete SevOkc po It vfMifev. Oglasi se rsftmafo na rallltaetre v Brokostt ene kolone. Cene: Oglasi Ugottav i. obrtnikov.....rum po 10 vin. OsmiUkc. eshvsie, podanice, oglasi deaamik zavodov ..............mm po 20 vi«. Oglasi v teksta nsU d. pd vrst.......K 20— vsaka oadaljaa vnts................. . X— Mali oglsd p. 4 vimarjc besed«. n^nn| ps 40 vlaarje* Mase sprfjsiBS laseratftl oddelek .BdlnosK". Nirobifat ta tcktaoneil« se mKM« .pravi lista. PtaCoJe se izključno li ■pravi .Bdtaoahv — Plača in tog se v Trsta. ta losental odddek sa naks|ata v uild 9r. Fran«*« - - - raću. ft. 841.652 Preiled no]nove|Slli dosotfkov. Ruska bojišča. — Pri Toporovcu oddelki 10. pešpolka nepričakovano napadli rusko predpostojanko, zasuli jarke m ujeli velik del posadke. - Pri V^ mžno Dvinska, in med St oh odom m Styrom manjši spopadi, uspešni za Nemce. Balkansko bojišče. - Vsa ^^nagora zasedena. Razoroževanje bo kmalu Končano. . Italijanska fronta. — Običajni topovski boji in manjše akcije. Zapadno bojišče. — Francoski napadi z ročnimi gnanatami pri Neuwillu krvavo zavrnjeni. Svražen letalski napad na odprto mesto Freiburg. Od 1. oktobra 1915 dalje izgubili Francozi in Angleži Nemci 16 letal. Turška bojišča. — V Iraku nobene iz-premembe. — Na kavkaski fronti v centru topovski boji in spopadi med pred-stražami. Razno. — Demonstracije pred nemškim Konzulatom v Lausannu v Švici in izjava zvtznsga sveta. RuiKo bolite. DUNAJ. 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. januarja 1916, opoldne. Pri Toporovcu na besarabski meji so zjutraj oddelki srednjegališkega pes polka št. 10 nepričakovano napadli nebo rusko predpostojanko, jo osvojili v boju mož proti možu, zasuli ruske jarke in odvedli s seboi velik del posadke v ujetništvo. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer. fml. BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. januarja 1916. Na obeh straneh Visdija (južno Dvinska). kakor tudi med Stohodom in Sty-roin so se vršili manjši boji, v katerih smo nanravili ujetnike in uplenili materijal. Vrhovno armadno vodstvo. Balkansko fcojišće. DUNAJ. 2S. (Kor.) Uradno se obavlja: 28. januarja 1916, opoldne. Naše čete so zasedie sedaj tudi ozemlje O ur inja in tudi tu niso naletele nikjer na odpor. Razoroževanje črnogorske armade se bliža zaključku. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, iniL BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. januaria 1916. Nič novega. Vrhovno arrnadno vodstvo. Interwiew z generalissimoin Žekovom. SOFIJA. 26. (Kor.) »Utroc objavlja in-ter\view z generalissimoin Žekovom. v katerem naglasa ta neizčrpno silo bolgarskega naroda, ki je odločen, da nadaljuje boj do izvojevauja zaželjenega cilja in zasiguranja srečnejše bodočnosti. Z na-silstvi proti malim balkanskim državam, ne oziraje se na njihovo suvereniteto, je ententa škodovala bolj sebi kakor drueim, ker je moralo to Grkom in Rumunom odpreti oči, da so države četverozveze edine, ki spoštujejo suvereniteto pravic drugih držav. Genera!issimus je izjavil končno. da meni, da pride spomladi do velikih odločitev.__ Kralj Nikoiaj — predsedniku Poincareju. PARIZ, 27. (Kor.) Kralj Nikolaj črnogorski se je predsedniku Poincareju brzojavnim potom zahvalil za sijajno zadržanje francoske vlade in ga zagotovil njegove udanosti za stvar zaveznikov, udano-sti, ki je in ostane nespremenljiva. Predsednik Poincare je v odgovoru zagotavljal, da hoče Francija nuditi kraljevi rodbini gostoljubje do trenotka, ko bo zmaga zaveznikov osvobodila z njimi v zvezi se nahajajoče narode. Črnogorske stvari. Dočim naša uradna poročila zatrjujejo točno in jasno, da vlada mir v vsej Crni-gori in tudi v okolici Skadra ter da je že velika večina črnogorskih čet r^zoro-žena, priobčuje ententno časopisje še vedno vesti o odporu črnogorskih čet pod princom Mirkom ter generaloma Martinovičem in Vukotičem. Zanimiv dokaz o nezanesljivosti teh poročil podaja naslednja vest iz Kotora, objavljena po »Siidslavische Korrespondenz«, ki pravi: »Agence Havas« trdi, da stoji na čelu črnogorske armade, ki nadaljuje boj proti Avstriji, general Janko Vukotič. V resnici pa se je general Vukotič s še dvema drugima črnogorskima generaloma sam vdal avstro-ogrskemu poveijništvu v Danilovgradu. I)a sedaj tudi že ententno časopisje polagoma prihaja do spoznanja, da je v Crnigori drugače, kot pa bi si želela ententa, je razvidno iz pariškega »Jour-nala«, ki svari, naj se ne razširja preveč vest o nadaltnem obstoju črnegore^De-janski se nahaja vse kraljestvo v rokali avstro-ogrskih čet. Položaj ^BaHcanu postaja vedno dvomljivejši. Nadalje je razvidno iz pariškega časopisja, da je zaseden je Skadra napravilo na francoskem globok vtisk. Listi pripominjajo, da brezdvomno črnogorska armada ne obstoja več. _ , »Idea Nazionale« je 23. t. m. poročala iz Medove: V tem trenutku zapuščamo Medovo. Zadnji ostanki srbske armade so se rešili proti Draču. Na Angleškem si seveda znajo drugače pomagati preko kočljivega črnogorskega vprašanja. V dolnji zbornici je namreč na vprašanje Londsdalesovo izjavil Robert Cecil, da angleška vlada ne ve. kaj se godi v Crnigori in da so brzojavne zveze s Skadrom pretrgane. Tako se človek najlažje izogne nevšečnun odgovorom na nevšečna vprašanja. O črnogorski kraljevi rodbini v Lyonu je Ie malo vesti. O kralju Nikoli se poroča iz Lyona, da zadnji čas ni sprejemal po-setov. posebno ne časnikarjev, z izgovorom. da je zelo utrujen. Kraljev pobočnik je pristavil, da bo kralj, ker se nahaja na tujih tleh. dajal časopisju le brezpomembne odgovore. Kralj da je sam na nejasnem o svojem položaju. Dokler ne dobi od svojih ministrov iz Rima in Brindisija zanesljivih vesti o postopanju Avstro-Ogrske. da bo dajal samo izogibne odgovore. Ali ni bil tak izogiben odgovor tudi onr, ki ga je včeraj sporočila agencija »Havas«? _ Na grškega kralja naslovljen poziv motnega izvora. PARIZ, 27. (Kor.) »Petit Parisien« ja-vlia iz Soluna dne 26. januarja, da so v prejšnji noči nabili na zidove prošnjo do kralja, naj ne dovoli, da bi sovražniki o-skrunili grško ozemlje. Na prošnji sta bila podpisa: Tvoj narod, tvoja armada. Policija je potrgala lepake. Agencija Havas javlja: Snoči so nabili na zidove prošnjo do kralja, ki so jo priobčili tudi večerni listi in ki je v vojaških krogih izzvala gibanje. Podčastniki v Solunu nastanjenega grškega bataljona ne r»rioisujejo lepaku nikake važnosti in izjavljajo. da je armada prejkoslej vdana kralju. Pogreb grškega ministra Theoiokisa. ATENE, 27. (Kor.) Pogreb ministra Theotokisa je imel značaj narodnega žalovanja. Pogreba, ki se ie vršil na državne stroške, so se udeležili tudi kralj in kraljica, zastopniki zakonodajnih korpora-cij in člani diplomatičnega zbora. Garni-zija je izkazala umrlemu ministru vojaške časti. Artiljerija je izstrelila žalni pozdrav. Večina trgojon je bila zaprta. Zem-ski ostanki ministra so bili odvedeni v Pirej, odkoder bodo na ladji »Hellas« prepeljani na Krf. Tam se bo vršil pokop. i se udeležili vsi ministri, med njimi tudi 1 Barzilai, ki se Je vrnil iz Milana, kjer je imel govor na korist vojnega posojila in ie pozdravil francoske ministre. Predmet posvetovanja je tvoril albanski problem. Nove železniške nesreče v Italiji. LUGANO, 27. (Kor.) V Italiji sta se dogodila dva nova slučaja trčenja vlakov in sicer na progah Tnrin - Milan in Verona-Benetke. Vlada je dovolila železničarjem dalekosežne oprostitve od vojaške službe. z zapolnil bojikb. l avstnj DUNAJ, 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. januarja 1916, opoldne. Izvzemši običajnih topovskih bojev in manjših akcij, je bil včerajšnji dan brez dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. PortiM Caflorne. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 25. januarja. V Val Lagarini so naše čete v noči na 24. t. m. na postojankah pri Moriju odbile sovražen oddelek, ki se je poskušal nepričakovano približati. V Val Sugani je sovražna artiljerija obstreljevala Borgo in Roncegno z granatami; v slednjem kraju je nastal ppžar. Naša artiljerija je obnovila obstrelirvanje kolodvora v Cal-donazzu. V tolminskem oddelku je poizkusil sovražnik p zaščito megle dva napada na naše postojanke pri Sv. Luciji, ki sta bila takoj odbita. Ob srednji Soči živahen sovražen topovski ogenj proti našim postojankam na višinah zapadno Gorice. Na ostali fronti je položaj neiz-premenjen. Neresničnosti v poročilih italijanskega generalnega štaba. DUNAJ, 27. (Kor.) K poročilu italijanskega generalnega štaba od dne 25. januarja pripominja stan vojnih poročevalcev: Kakor je bilo že večkrat ugotovljeno, si prizadeva italijanski generalni štab, da povsem postranske dogodke ovija v oblike velike važnosti, da jih v svojih oficijelnih izjavah tako predstavlja javnosti. Tak slučaj imamo zopet pod naslovom »Odbiti napadi« v tolminskem odseku. Nanašajo se na zelo uspešna rekognosciranja po patrulji desetih mož proti gostilni južno od Ciginja, pri čemer je bilo ujetih 22 mož 133. polka mobilne milice. Patrulja se je povrnila v naše postojanke, ne da bi bila imela kakih izgub. Italijanski ministrski svet LUGANO, 27. (Kor.) Včerajšnjega ministrskega sveta, ki je trajal štiri ure, so BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. januarja 1916. V frontnem oddelku pri Neuvillu so bili napadi Francozov z ročnimi granatami dbiti zanje z velikimi izgubami. Ena naših rup je ostala v sovražni oblasti. Plen z dne 26. t m. se ie zvišal na 4 strojne i>uške in dva metalna stroja. Na mnego-kratno obstreljevanje krajev za našo n onto po Francozih smo odgovorili z obstreljevanjem Refcnsa. Pri višini 285, severovzhodno La Chalade, so zasedle naše čete z bojem eno od sovražnika razstreli en o rupo. O ponočnem zračnem napadu na odprto mesto Frelburg še niso došla končna poročila. V angleški spodnji zbornici so bili glede rezultatov zračnih bojev navedeni podatki, na katere odgovarjamo najbolje s sledečo sestavitvijo naših in sovražnih izgub na letalih: Od naše objave dne 6. oktobra 1915, torej v dobi po l. oktobra 1915, je bilo na zapadni ironti izgubljenih nemških letal: v zračnem boju 7, po strelih s suhega 8, pogrešano 1, skuono 16. Naši zapadni naspr.orr.i-ki so izgubili v tej dobi: v zračnem boju 41, po strelih s suhega 11 in vsled neprostovoljnega izkrcanja za našo fronto 11, skupno 63. Pri tem gre le za število v naše roke padlih sovražnih letal, ki je mo-re;no si opoldne pred nemškim konzulatom v Lausannu, tekom katerih je bila sneta nemška zastava in poškodovan konzulatni grb. Zvezni svet je sklenil, da naroči šefu političnega oddelka, da naj poseti nemškega poslanika in mu izreče obžalovanje radi incidenta. Istočasno je dobil švicarski berlinski poslanik brzojavno ukaz, da izrazi v uradu za vnanje zadeve globoko obžalovanje švicarske vlade. Odrejene so odredbe v svrho uvedbe kazenske nreiskave proti krivcem. Glede konzulatne zastave je bi lo odrejeno, da naj se znova razobesi in varuje z vso potrebno skrbnostjo. LAUSANNE, 28. (Kor.) Včeraj zvečer so se vršile zopet demonstracije. Policija je izvršila nekaj aretacij. Oseba, ki je snela zastavo na konzulatu, je že znana. Avstrijski ministri v Pešti. DUNAJ, 28. (Kor.) Ministrski predsed dnik grof Sturgkh, železniški minister baron Forster, poljedelski minister dr. Zen-ker. finančni minister vit. Leth in trgovinski minister Spitzmiiller so odpotovali danes v Budimpešto. Vprašanje zopetne otvoritve borze. DUNAJ, 28. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Glede vprašanja zopetne otvoritve borze se v mednarodnih, finančnih krogih nadaljujejo konference in posvetovanja. Kakor se govori, se je baje tudi že posrečilo doseči v glavnem sporazum glede elaborata. Vsekakor pa zadeva še ni prispela tako daleč, da bi se zamogla ta predloga izročiti vladi. Z ozirom na razširjene vesti, kakor da bi se merodajni faktorji že odločili za kak sklep, se mora zato tembolj konstatirati, da vladi še niso bili predloženi nobeni predlogi in da rad? tega napram želji finančnih krogov po razširjenju borznega prometa še ni mo-^la zavzeti stališča. Dalmatinska poklonilna deputacija v avdijencl DUNAJ, 28. (Kor.) Dalmatinska poklonilna deputacija je bila danes opoldne v svrho izročitve poklonitvene adrese sprejeta v Schonbrunnu od cesarja v avdi-jenci. _ General Schonaich umrl. DUNAJ, 28. (Kor.) Danes popoldne je general pehote, baron Schonaich, umr! za mrtvoudom. Posl. Kern umrl. DUNAJ, 27. (Kor.) V Modlingu je umrl dne 25. t. m. poslanec Alojzij Kern v 66. letu starosti. Položaj. 28. januarja. Po dolgih bojih in nevarnih periferijah in žilavem valovenju med nasprotnimi si stru jami je angleška vlada slednjič spravila pod streho dete svojih želja, ki naj zopet izpodbudi duhove in oživi svetu vero v neizčrpno moč Velike Britanije _zakon o splošni vojni dolžnosti. Sprejet je bil te dni v angleški spodnji zbornici v tretjem čitanju. O militaričnem efektu, ki ga more Anglija v resnici pričakovati od te reforme, ki je napravila konec stari angleški tradiciji glede sestavljanja nje vojne sile, smo že opetovano govorili v tem listu in dokazali s številkami, da ne bo tolik, da bi mogel izdatno pasti na tehtnico razmerja med vojnimi silami obeh nasproti si stoječih državnih skupin ter odločilno izpremeniti šans do zmage ententi v prilog. Zato menimo, da angleški vladi, ko je forsirala ta zakon, ni bil toliko pred očmi militarični efekt, kolikor politična in moralna manifestacija pred svetom. V tej domnevi nas podkreplja govor, ki ga le imel minister Lloyd George povodom sprejetja zakona o vojni obvez- i nosti v tretjem čitanju v spodnji zbornici. 1 Ta govor je bil prikrojen tako. da je očitno kazal tendenco, ki jo imajo sedaj vsi koraki in vse izjave četverosporazuma, da bi z bobnečimi frazami in baharijami imponirali svetu in ga utrjali v veri, da so sile entente neizčrpne in da je nje končna zmaga absolutno gotova. Lloyd George se ni plašil niti gorostasnega pretiranja, da bo imela Anglija sedaj »največjo in najbolje opremljeno armado sveta«, ki ji omogoči, da »zastavi vso svojo moč«. Nu, te grožnje z »uajvečjo armado na svetu« centralne vlasti gotovo ne jemljejo pretragično, ker jo je treba taksirati tako, kakor mnoge druge kričave napo-vedbe od strani entente, ki se pozneje točno — niso uresničile. Srbija in Crna-gora bi mogle zapeti o tein kaj interesantno pesmico. Vse je preračunjeno v prvi vrsti na teatraličen efekt, ki naj napravi vtis zlasti na nevtralne države, ki še omahujejo in še niso prišle do končne sodbe. Med temi je seveda Grška na prvem mestu. Tu deluje ententa s parno silo, z vsemi sredstvi brez izbire: od laskanja, pa preko grožnje in do faktičnega nasilja brez ozira na obveznosti mednarodnega prava. Kaj drastično opisuje neka carigrajska korespondenca v listu »Frankfurter Zeitung« nezaslišani in neizprosni pritisk na Grško. Tam je rečeno: »Cetverospo-razum nadaljuje s tem, da stavlja Grški najtrše pogoje. Ako ne bo drugače, je pripravljen izročiti tudi grško - ljudstvo popolnemu sestradanju s tem, da mu odreže vsak dovoza. Značilna pa je trditev, da se ruski poslanik v Atenah nekako rezervirano drži napram korakom, ki jih ukrepajo Angleži in Francozi proti Grški. Grškemu ministrskemu predsedniku so izjavili suho in kratko, da eventualnega sklepa grške zbornice za u vedenje obsednega stanja ne bi dopustili. Očividno je torej, da četverosporazum dela na to, da v Grški nastanejo anarhiške razmere, ki bi ententi olajšale delo v boju proti kralju in nje legitimni vladi. Pri vsem tem se dozdeva — da se hočeta poslednje imenovana faktorja osokoliti za odločen upor proti takemu postopanju, ki bi bilo komaj razumljivo, ako Grška ne bi bila suverena, neodvisna in konstitucijonalna država. Ne spoštujejo se ne pravice krone, ne ustave. Vzdržujejo se vesti, da hoče vlada radikalno postopati proti Venizelosu in ga sodno proganjati radi veleizdaje na podlagi obtožbe, da konspirira s tujimi državami proti lastni dinastiji in proti neodvisnosti lastne države. Seveda bi ga morali obsoditi in contummatiam. ker njegovo osebo težko da dobe v svojo oblast. Nahaja se v Solunu pod francosko in angleško zaščito. Ti prijatelji bodo že znali varovati njegovo osebo. Sicer pa menda grški vladi ni toliko do tega, da Venize-Iosa zadene osebno, marveč naj bo njegova obsodba v protest proti postopanju entente. Tako se glase razna poročila, pri čemer pa v Grški nikoli nismo gotovi, da se ne bodo jutri zjutraj zopet drugače glasila. Razoroževanje v Crnigori je menda dovršeno in bo skoro tudi v Skadru. Vršilo se je povsem mirno in ljudstvo se rado pokori odredbam. Si pač misli svojo o »pomoči«, ki jo je dobilo od četverosporazuma. V tem pa širijo glasila entente uprav fantastične vesti o organiziranju nadalj-nega odpora Črnogorcev pod vodstvom generala Vukotiča, ki da je tudi prisilil kralja Nikolo, da se je zopet premislil in raje zbežal v tujino, nego da bi se pogajal. Vukotič — o katerem pa zopet trdijo naše vesti, da se je vdal našim četam v Danilovemgradu — da je že pred padom Lovčena poslal velik del čet v Albanijo, da se združijo z Italijani in ostanki srbske vojske za odpor proti avstrijskim četam. Z Italijani! Zadnje vesti iz Italije ki predstavljajo cel — kaos. Po teh vesteh moraš misliti, da se Italija pripravlja za umaknitev iz Albanije in za odnehanje od vsakega nadaljnega podjetja na Balkanu, hkratu pa moraš misliti, da je ravno nasprotno resnica. V karekteristiko razmer med vlastmi četverosporazuma, oziroma Srbijo služi dejstvo, da Italijani in Francozi dalje očitajo Angliji egoistično gospodarsko politiko na škodo zaveznikov in da je na ta način onemogočena vsaka skupna akcija, in da francoski listi »Eclair«, »Liberte« in »Pariš Mdi« očitno obžalujejo sovraštvo med Italijo in Srbijo, ki je sedaj, kakor se zdi, huje, nego kdaj prej. Nezaupanje radi obali Jadrana da noče ponehati. Čudni zavezniki to. ki se v ničemer ne morejo sporazumeti. Kako naj bi potem skupno in uspešno — delali?!! General Žekov o Izidu vojne. Iz Sofije poročajo, da se je vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Žekov, takole izrazil o nadaljnem poteku in morebitnem izidu svetovne vojne: Priznavam, da bo Italija, če ne sedaj, pa vendar spomladi ali pozneje, ko se pokaže, da nima pričakovati od voina Stran II. »EDINOST* Hi?! ML ▼ Trstu, dne 29. januuja 1916. zadovoljivih uspehov, začela smatrati nadaljevanje vojne za brezkoristno, in to tembolj, ker njeni zavezniki zahtevajo Od Italije več, kot pa more dati. ne da bi mogli dati Italiji kak dobiček. Toda ne samo ti vzroki govore proti nadaljevanju voine s strani Italije. Vzroki so tudi v notranjosti dežele. Vojna ni bila dovolj popularna v Italiji, in če se nezadovoljstvo v narodu ni pokazalo v večji meri, je bil vzrok pač v tem, da so oni, ki so bili proti vojni — in njih število ni majhno — hoteli varovati čast in ugled države in morajo najti modus za sklenitev častnega miru. Na katerem bojišču pride do miru, ni važno, toda narekovali ga boste centralni vlasti na bojišču, podpirani po svojih zaveznikih. Za entento je težko, da bi priznala svojo že nastopivšo nemoč, toda ne preide več kot nekoliko mesecev, da bo morala priznati to, kakor hitro en-tentne vlasti ne bodo imele več nobenega sredstva, da bi varale svoje narode s praznimi upi. Mogoče je, da se bo spomladi bila zadnja odločilna bitka in da ententne vlasti napno tedaj svoje zadnje moči. Kapitulacija Črnegore je strahovit udarec za entento, udarec moralnega in političnega pomena. Dejstvo, da Cniagora odlaga o-rožje, pomenja. da je Crnagora popolnoma izgubila vero v možnost končne zmage ententnih držav. Razočaranje in ogorčenje zaradi izstopa Črnegore jasno izhaja iz ententnega časopisja. Ta kapitulacija mora pokazati enrentnim vlastim. kako brezpredmetno mora postati nadalj-no vztrajanje v Solunu. Tudi za nepoučenega ie jasno, da se dogaja le iz čisto političnih, nc pa militaričnih vzrokov, če Francoska vztraja v nadaljevanju te akcije. Umik francoskih čet iz Soluna bi najbrž imel za posledico, da bi padla francoska vlada in bi stopili na njeno mesto radikalnejši elementi, ki so si, kakor znano, na čistem glede neuspeha vojne za Francosko. Tako general 2ekov. Zanimivo je, če se s temi izvajanji primerjajo izvajanja berolinskega bolgarskega poslanika Rizov ega napram tamošnjemu poročevalcu budimpeštanskega »Az Esta«. Rizov je namreč dejal: Še nikdar si ni noben vladar tako hitro osvojil src kakega naroda, kot nemški cesar srca Boigarjev. Ves narod je navdušen zanj. Vidimo tu dva naroda, ki bivata tako daleč narazen, ki sta se doslej komaj poznala, pa sta se sedaj združila v tako tesnem prijateljstvu. Na Bolgarskem je tudi zelo imponiralo, da ie cesar odlikoval macedonske četaše. Macedonija je Bol ga nem zelo pri srcu. Bali smo se, da ji bo cesar zaradi svojih simpatij napram Grški posvečal manje pozornosti. Z Ogrsko in Avstrijo smo bili že prej v prijateljskem razmerju. Dunajska vlada nas je rada podpirala, posebno nazadnje po balkanski vojni, ko je živahno protestirala proti bukareški pogodbi. Nemčija se je pri tedanjih pogajanjih postavila na stran Grške in ji pridobila kavalsko pristanišče z zaledjem. To nas je tedaj zelo bolelo, toda ta bolest je sedaj prebolena. Pozabili smo to vsled ljubeznivosti in plemenitosti nemškega cesarja. Cetverozaveza je doslej le hotela jemati balkanskim državam, in sedaj nas Nemčija oskrbuje z bogatimi darovi. Prijateljstvo Bolgarske napram centralnima vlastima je sedaj zagotovljeno za vse slučaje. Odnošaji napram Rusiji ne morejo tvoriti več političnega činitelja, niti za rusofile. Ti čutijo napram Rusiji le še moralno hvaležnost. Glede razmer na Grškem je rekel Rizov: Nihče ne more reči, kaj stori Grška. Ne dvomimo pa, da napne ententa vse sile. da prisili Grško v svojo službo. Za to ima najrazličneja sredstva. V rokah ima grški uvoz, da omeči deželo. Na dru-strani pa Venizelosova stranka obde-luie razpoloženje v narodu kolikor Ie mo-sroče. da nripravi vsiaio. Venizelos se nahaja sedaj izven dosega v Solunu. Vsekakor se more videti že danes, da bi bila ententa pripravljena, porušiti temelje države ^UK; doseže svoj namen. Morda bi h " 'udi izkoristiti dejstvo, da bol-gars - čete prodirajo sedaj proti Valoni. ki jo zahteva zase Grška. Bolgarska pa hoče le Italijane pregnati od tam. Rizov je zaključil z besedami: Ni ga Bolgarja, ki bi dvomil o skupni zmagi. Ko bo končana balkanska vojna, poizkusijo spomladi Francozje še ofenzivo na zapadni fronti, in je se ponesreči ta. potem je mir blizu. riniti v službovanje v 48 urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, k» morajo zaradi začasne obo-?efoc+* odriniti v službovale Sele ob po-:i roku, nego velja zanje po fontfh t-iiik, velja za to določeni rdi, ki ga je ifšneti iz črnovojne Izkaznice. Črnovojni zavezanci morajo priti na dan, ki Jim je določen za prihod v službovanje vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s nrometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici ozna-menjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobram-bovsko (deželnih strelcev) dopolnilno o-krajno poveljstvo med tem Časom menjalo svoje stojališče, morejo njemu odka-zani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu o-k rajnem u noveljstvu, oziroma c. kr. de-želnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega čraovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje in volneno perilo se bo dala odškodnina, ki se določi s cenitvijo, ako se pokaže, da so te stvari popolnoma uporabne za rabo v vojni. Dobro je tudi prinesti seboj živila za dan prihoda; za to se bo dala določena odškodnina. Črnovojniška izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — Izvzemši brzo-vlake — in pred nastopom te vožnje jo ie dati kolkovati pri blagajnici za osebe na~postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. V Trstu 24. dne januarja 1916. L OD C. KR. NAMESTNIŠTA. Razne politične vesti. Priprave za zakonodajne akcije in upra-ne reforme. Kakor smo že poročali, je cesar dovolil začasno unorabo namestnika Zgornje Avstrijske, tajnega svetnika Erazma barona Handela v ministrstvu za notranje stvari. Baron Handel, ki je že svojedobno skozi nekaj let vodil zakonodajno sekcijo v ministrstvu za notranje stvari, prevzame vodstvo te sekcije in bo potemtakem sodeloval na pripravah vsled vojnih dogodkov potrebnih zakonodajnih akcij na različnih poljih in iz teh sledečih reformah v državni upravi. Za časa odsotnosti namestnika v Lincu bo vodil posle zgomje-avstrijskega namestništva namestni-štveni podpredsednik dr. Andrej grof Schaffgotsch, ki je po organizacijskih določilih poklican zastopnik namestnika. (Dr. Andrej Schaffgotsch je več let služboval v politični službi na Primorskem, tako tudi v Sežani kot okrajni glavar. Pred par leti je bil namestništveni podpredsednik v Trstu. Od tu je odšel v Line. Je izvrsten političen uradnik in Ijubez-njiv človek. Govori lepo slovensku) L/3 Pozivni razjlns. Avstrijski črnovojni zavezanci rojst\ enih letnikov 1868. in 1869., ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, . so snosobni za čraovojno službo s ~*«žiem, morajo odriniti v službovanje se niso že pritegnili na službo z orcJfeni aH niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas, in mo rajo priti k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. dežel-nobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenieno v njihovi črnovojni izkaznici, 21. dne februarja 1916. f. Tisti izmed zeoraj oznamenjenih roj-stvenih letnikov, ki bodo sooznani za spo-so? i** na dodatnem nrebiraniu po gornjem i k a z.i odhod v službovanje, mera jo od- Domače rotL C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Rok za prostovoljno oddajo posode in eventuelnih drugih domačih predmetov iz bakra, medi, brona in niklja na podlagi minist. naredbe dne 30. novembra 1915 zapade z dnem 31. t. m. Po preteku tega roka nastopi rekvizicija v veljavo. Ker je cena za prostovoljno prodajo višja, kakor pa se bo določila v slučaju rekvizicije, se stranke v lastnem interesu opozarjajo, da predmete iz zgoraj navedenih kovin pred potekom roka iz-roče edini v to pooblaščeni kovinski centrali, Leopold Feiner, Via Cecilia de Rittiiieyer N.o 4. Z gorenjo odredbo določena cena se izplača ob izročitvi predmetov. Istodobno dobi vsakdo potrdilo, iz kojega je razvidna količina in cena in ki služi tudi kot legitimacija resnične izročitve. Dr. Fabrizi m. p. Aut — aut! »Arbeiter Zeitung« vodi ves čas vojne — ne da bi jo cenzura posebno ovirala pri tem — precej oster boj proti strogosti sedanje — cenzure. Tudi »Neue Freie Presse« se je mogla v svojem izdanju od minule srede precej hudo razjariti, ker je cenzura neki nje članek o črnogorskem princu Mirku nekoliko pri-strigla. Nu, pripovedujejo nam, da se izvrše vatel ji cenzure sklicujejo na ostre predpise, ki so jih dobili in po katerih ne smejo d^uŠčati ničesar, kar bi moglo škodovati militaričnim interesom, ali križati poti voditeljev vnanje politike, ali pa v notran;"*~ političnem življenju vzbujati vznemirjenje. — Prva dva momenta puščamo na strani. Glede tretjega pa omenjamo le, da imamo o tem svoje mnenje, ki se precej odmika od onega, ki je imajo tisti kro*T: ki dajejo cenzuri direktive. Ali tudi tu jemljemo vode v usta, da molčimo in se za hip celo prilagojamo stališču, naj se zabranjuje vse, kar bi moglo vznemirjati duhove na tej ali oni strani. Z rame *a roma. Stvar naj bi bila resna, krvavo resna. Ako ne že sama po sebi, pa vsaj po veleresnih časih, ki jih preživljamo. In vendar v resnici ni brez humorja. Češki deželni zbor je razpu-ščen, torej ga ni več! Potemtakem menda tudi poslancev ne more biti več. Vendar so nekdanji nemški poslanci bivšega deželnega zbora, torej tald, ki jih ni, ustanovili zvezo. Ta si je gotovo postavila kako nalogo, torej prevzela — delo. Ali kako so to napravili! Po tisti znani stari navadi: kadar gospodje na kakem posvetovanju ne vedo prav, kaj in kako bi s kakim neprijetnim vprašanjem, si pomagajo s tem, da imenujejo kak — odbor ali odsek. Vale torej delo na drugo ramo. Gori omenjena zveza pa je to proceduro napravila še radikalnejo: Odločila je več ram, ki bodo mogle odkladati delo druga na drugo. Zveza je imenovala »de-lavm odbor« — ta je imenoval iz sebe izvrševalni odbor — ta zopet predstojni-štvo — in to, slednjič načelnika. Če bodo stvari, ki jih bo hotela zveza rešiti, hodile doli in zopet gori po lestvici teh instanc — od zveze pa do načelnika predstojništva izvrševalnega odbora (o-prostite, če se besede malo preveč kupi-čijo!) — potem utegne to reševanje trajati tako dolgo, da bo deželni zbor zopet zboroval in bodo sedeli v njem morda — drugi poslanci! Ne, stvar ni brez humorja! Tudi nekaj v sedanjih težkih časih! Nekaj za slovenske socijalne demokrate. Zopet moremo govoriti o znamenitem pojavu iz češke socijalne demokracije, ki je tem znamenijeji, ker ne prihaja iz tabora tistih socijalnih demokratov, ki jim nemški sodrugi očitajo izdajstvo na strankinih načelih, na nje programu in nje koristih, ker so se iz specifično češko narodnih razlogov — + ~ — emancipirali od dunajskega vodstva, marveč prihaja ta izjava od čeških socijalnih demokratov centralistične struje, torej tistih, ki so ostali zvesti dunajski centrali. Ti so — kakor javlja njihovo glasilo »Delnicky Dennik«, naslovili na namestnika Nižje Avstrijske, barona Regner pL Bleylebena, odprto pismo, ki odločno protestira proti postopanju deželnega Šolskega sveta. Razpis podpor In dot. Do 31. januarja t. 1. je razpisanih nekaj podpor iz ustanove barona Josipa pl. Morpurgo pok. Izaka. Podpore, kojih posamezna ne znaša manj nego K 50, se podele revnim vdo- vam delavskega stanu z deco, pripadajočim v tržaško občino. Prošnje, sestavljene na posebnih formularijh, je vložiti na tukajšnji magistrat. Dotični formularji se dobe v pisarni v oddelku VIII. — Do 10. februarja t. L pa je razpisanih troje dot iz ustanove Scaramangi, in sicer dve po K 400, dočim znaša tretja K 450. Dote se podele revnim dekletom, pristojnim v tržaško občino, ki se mislijo poročiti. Prošnje je do označenega roka vložiti na tukajšnji magistrat. Prošnjam morajo biti priloženi: 1. krstni list prosilke in njenega zaročenca, 2. domovnica prosilke, 3. nravnostno izpričevalo prosilke in zaročenca, 4. zdravniško izpričevalo o zdravi in normalni telesni konstituciji obeh. K podraženju plina. — Prejeli smo: Z odlokom tukajšnjega magistrata z dne 22. oktobra 1915. št. 432/VIII. se je povišala cena za privatno porabo plina za 19 odstotkov. Že s tem povišanjem so bili odjemalci plina zadostno prizadeti. Računi, ki so jih prejele sedaj stranke, pa dokazujejo, da so se poleg omenjenega povišanja cen za plin povišale tudi pristojbine za plinoštevce in najemnina za plinove aparate. Ker je bilo v dotičnem odloku govora samo o povišanju cene za privatno porabo plina, bi nas zelo zanimalo pojasnilo s pristojne strani, na kakšen način so prišli odjemalci plina tudi do zvišanih pristojbin za plinoštevce in do zvišane najemnine za plinove aparate. Cene vina. Iz aprovizacijske komisije smo prejeli: Prodajne cene vina druge partije so sledeče: Cena grosistov za gostilničarje: Belo in črno vino K 1-16. Cena grosistov za domačo porabo K 1-26. Cena grosistov za prodajo v steklenicah K 1*30. Cena krčem K 1*40. Ceni gostilničarjev za domačo porabo K 1*56. Cena gostilničarjev v lastnih prostorih K 160. Cena v hotelih in restavracijah K 180. — V prodajnih prostorih mora biti na vidnem mestu razobešen izkaz cen. Pevska šola Reyer. — Mestni magistrat nam naznanja, da s 1. februarjem v Reyer-jevi Šoli zopet otvori brezplačen letni pevski tečaj za odrasle obojega spola. — Kdor bi se hotel udeležiti omenjenega tečaja, naj se danes, jutri ali pa v ponedeljek od poldne do ene pop. ali pa od 7. do 9. ure zvečer zglasi v ulici Galileo Galilei št. 5, 1. nad. Izplačevanje pokojnin c. kr. državnim penzijonistom (začasne pokojnine, pokojnine, pokojnine državnih uradnikov in slug, prispevki za vzgojo, provizije tobačne tovarne in finančnih straž, milostni prispevki in preskrbnine) izvršuje škofijski ordinarijat v Trstu, ulica Cavana št. 16; in sicer od 8 in pol predpoldne do 12 in pol: 1. februarja 1916: od črke A do črke E in vsi milostni prispevki; 2. februarja 1916: od črke F do črke I; 3. februarja 1916: od črke K do črke M; 4. februarja 1916: od črke N do črke R; 5. februarja 1916: od črke S do črke T; 6. februarja 1916: od črke U do črke Z. Za izplačevanje zgornjih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: pobotnico brez kolka, podpisano cd dotičnega župnega urada in lastnika, oziroma upravitelja hiše, pole«* tega pokojninski dekret, odnosno kak drug dokument, s katerim dokaže pravico do pokojnine. Občinska spravna komisija za nejem-ninske spore nam naznanja, da bo od ponedeljka, 31. t m. dalje uradovala v ulici del Teatro št. 5, I. nad. Zavod sv. Nikolaja je preložil svoj redni občni zbor na 13. februarja t. 1. ter dal na ta način priliko tudi zunanjim udinjam, da se po možnosti udeleže zborovanja. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Od 1. februarja dalje bodo v naj-važneje poštne kraje evropske in azijske Turčije dopuščene tudi brzojavne poštne nakaznice, in sicer pod istimi splošnimi pogoji, kakor navadne poštne nakaznice. Vojno - pomožni urad političnega dru štva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Surovi. — Znani prijatelj tržaške slovenske mladine ter dobrotnik CM šol, g. Artur Lo-kar, c. kr. notar v Ajdovščini, je podaril učenkam CM šole na Acquedottu 30 K, in sicer 20 K za obuvalo in 10 K v svrho nabave materijala za ročno delo. Vrlemu dobrotniku se iskreno zahvaljuje vodstvo CM šole na Acciuedottu. iS NHL! OdLUSi □□ □a □□ e® računajo po 4 rtot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat v«6. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. . nn □□ Rrmmift se mo5ke lu ženske obleke brez raz-BUl vIIJU pare po zmernih cenah. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. — Barv%rnica ulica Salice C (Piazza Barriera veccbia) 4 0 Trsouciln preKnpounIcl. kvarljivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana pošta T. 41 Rritl 10110 jagode kupuje tvrdka Ivan K« h\ DliilJCVt Ung. Brod, Mahren (Moravsko.) .U Kupujem 15, I. nad V zastavne lističe, zlato, pokvarjeno umetno zobovje. Via Maria Tereza nad Vsaki dan od 10—12. <>17 ZDRAVNIK M. Dr. Karal f milil ordinira od 11 -1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ♦ ♦ ♦ ! Umetni zobje T n/ z to brez IeM zlate Krone In o&roSRl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ol Caserma št. 13, H. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ o ♦ t t ♦ ♦ ♦ ♦ O—HP9 OOBIBBPBOS^ • ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak se ie preselil in ordinira seda! v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoMrez bolečine. Plombiranje. UHETNI ZOBJE« - SsHHB CnHKB O — Dr. H0RVATH TRST« Via Carinila 33 SpKijlHlt sa KOŽNI In SPOLNB BOLfcZN j iMKOST In NERVOZNOS1 um BOLUNI v NOOJLH In SKUPIH. Iprajma «d 10 - 1 pop« In 4 • 7 z već« •b nad«U«l> od 10 - 1. . jH IjOSSP STRUCKEi ■ Trst, vogal Via Maria Teresa-S. Cct* ■ Nov prihod volnenega blaga za mi 5 in ženske, zefir, batist in perljiva & . „ I- za jopice. — Svilenina in okraski zadi e jj novosti, velik izbor izgotovljenega pe- I rila in na metre, spodnje srajce mode c | Vezenine in drobnarije, preproge -■i*-vaT.is.' - ' $ DPttibli čopi, Gregorčič in Blažon javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem tužno vest, da je njih predregi soprog, ode in tast, gospod Josip C naduSteli ¥ pokoju dne 20. novembra 1915 v 65 leta svoje starosti v Gorici nigioma umrl in bil istotam dne 24. novembra m. I. pokopan. 8v. maše zaduftniee se bodo brale v Št. Vidu nad Ljubljano in V Ajdovščini. Sv. Vid nmd I*jubljano~Ajdovšeina dne 24. T 1916. ostaJi. 't'^-'irif-^