teto IX.. štev. 122. — Posamezna številka 2 din 2, * £4 racionaiizator, odlikovan * redom dela XL stopnje kletko strojnega jaška. V rekordnem času je nato popravil petkubično se-salko. Prav tako je strokovnjaško popravil separacijo, kar je bilo v prejšnjem času vedno delo specialnih monterjev iz inozemstva. Tako je bil 1. oktobra 1946 drugič razglašen za udarnika. 1. januarja 1947 je fcti tretjič udarnik, ko je obnovil, preuredil in montiral centralno kurjavo na separaciji in s tem zagotovil obratovanje pozimi. Po lastni zamisli je napravil tudi stroj za čiščenje jamskih bencinskih svetilk. Napravil m obnovil je precejšen ael lamskega odvodnega parka z nove vrste spojkami za jamske vozičke. Izgotovil je priročno napravo za samodejno dviganje jamskih vozičkov, ki je montirana na lokomotivi. S tem je prihranil mnogo truda odvoznemu osebju. Popravil je tudi zbiralni trak za kosovec in zagotovil njegovo nemoteno obratovanje. Prav tako je racionaliziral tovorni avto rudnika z odvzemom ene osi in diferenciala z ozirom na rudniško slabo cesto, obenem pa ojačal vse vzmeti. Napravil je dve novi osi z zvezdam; za transportni trak separacije, kar je bilo prej tovarniško delo. Zamislil si je, predlagal in izgotovil novo transmisiisko podložie za rezervni motor separacije 'in zagotovil s tem njeno nemoteno obratovanje v slučaju obnavljanja glavnega pogonskega motorja. Obnovil je in sam izdelal tud; plošče zbiralnega traku na separaciji, kar je napravil po lastni zamisli in brez načrtov. Za svoje delo je bil tako 1. maja lani četrtič proglašen za udarnika. Lani 3. avgusta pa je petič postal udarnik. Vzpostavil je v obrat motor na separaciji ter je tako rudnik lahko nemoteno obratoval. V slučaju morebitnega zastoja ie s tem ogromno prihranil podjetju. Fo lastni zamisli je napravil spet novo separativno stojalo za javno razvsetljavo, ki je okrog 18 metrov visoko. Obnovil in sam sestavil je tud; preje neuporabno motalo na dva bobna. Izdelal je vse manjkajoče dele in strokovnjaško skonstruiral zavorni aparat, prevoz in protiutež za prvo zavomico v jami. Pri svojem delu se je vedno izkazal kot izredno požrtvovalen, delo je vedno končal pred določenim rokom ter s pravilno organizacijo dela vedno prihranil na času in materialu. Zaradi svojega plodovitega dela je lani novembra dobil častno odlikovanje iz bratske češkoslovaške republike, letos pa je dobil od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ odlikovanje reda dela II. stopnje. Najboljši velenjski rudar Ponos velenjskega rudnika je rudar - kopač Dominik Klančnik, ki je že osemkratni udarnik. Od 5. avgusta 1946, ko je postal prvič udarnik, pa do 16. maja 1948, ko je bil že osmič razglašen za udarnika, je stalno presegal normo okrog 35% povprečno. Rudar Klančnik dela kot kopač že nad 30 let in je eden najstarejših kopačev Prvi je bil, ki je vnesel udarniški. tekmovalni duh med kopače, Veienjski rudar-kopač Dominik Klančnik, osemkratni udarnik, odlikovan z redom dela n. stopnje prav tako pa je vnesel tudi nov način dela, ki obstoji v odpravi starih ne-dostatkov. Klančnik je izredno priljubljen med delavstvom, ki mu brezpogojno zaupa, ker vidi v njem poštenjaka in borca za izvedbo plana, ki pomeni za vse lepše življenje. Prav zato ga na občnih zborih sindikalne podružnice rudarjev vedno iznova vo-Lijo za predsednika sindikata. Udarnik Klančnik je z velikim veseljem sprejel vabilo Glavnega odbora ES za mesec dni oddiha v Romuniji. Veličastna pot Titove štafete Heroj dela Jože Emo In tkalka Julka Lipovec sta vzor In ponos V Tovarni splošnih kovinskih konstrukcij Marihor-Tezno dela kot za-kovičaT strokovnjak Ježe Huso — heroj dela in 4-krami udarnik. Povprečno presega normo za 60%. Leta 1946 je delal tudi na pančevskem mostu, kjer je sodelovalo več montažnih skupin iz Jugoslavije in montažna skupina iz Sovjetske zveze Med vsemi se je Huso izkazal kot najboljši zako-vičar, saj je dnevno presegal normo povprečno za 50%. Pri tekmovanju z drugimi delovnimi skupinami je redno zmagoval v količinskem in kakovostnem delu in imel najmanj odpadkov, ali kakor pravijo delavci >iz-vržkov«. Navadno pride pri zakovicah 5% škarta, tov. Huso pa ima le 0.13°/o odpadkov; od 5000 zakovic se mu »škartirajo« le 4, kar je nedvomno izreden delovni učinek. Odlikoval se je pred drugimi delovnimi skupinami tudi s tem, da je naredil kar po 4 norme dnevno. Za uspehe pri pančevskem mostu je dobil naslov heroja dela. Odlikovan je z redom dela II. stopnje. Tov. Julka Lipovec je tkalka v Mariborski predilnici in tkalnici. Že štirikrat si je pridobila nas'ov udarnice, kar živo priča o njeni požrtvovalnosti, delovni zavesti, sposobnosti in vestnosti. Dela na 8 6trcjih ter obvlada 4 revolverce, ki izdelujejo pisano blago, ter 4 gladke stroje, iz katerih teče gladko blago. Pri delu tekmuje in tudi zmaguje, normo dosega 117%, kakovost njenih izdelkov je Jkljub večji količini, brezhibna. Izučila je že lepo število novih de-lavk-novink. Tako je bila v njenem uku Slavica Tenko, ki je postala že Škrat udarnica. Lipovčeva ne pozna izostankov, čeprav mora nositi skrb za svojo petčlansko družino in domačijo. V službo *e vozi iz 8 km oddaljenih Hoč. Če povprašaš Lipovčevo, kako dosega svoje delovne uspehe, bo odgovorila: »Delati morate, vztrajno delati, 8 ur se ne ganem od strojev, prirasli so mi k srcu, vsakega posebej dobro poznam. Če bi mi zdajle rekli, da moram zapustiti tovarno, tega ne bi mogla storiti, čeprav imam družino in gospodinjstvo, ki mi prav gotovo dela skrbi. Tako je pač. komur Proti Beogradu, prestolnici Fede-jpiivne ljudske republike Jugoslavije, se pomikajo štafete iz Bosne in Hercegovine, Črne gore. Hrvatske, Makedonije in Slovenije, nadalje šiafeie jugoslovanske vojne mornarice, letalstva in suhozemne vojske, noseč čestitke in pozdrave narodov Jugoslavije maršalu Titu za njegov 56. rojstni dan Prebivalstvo vsepovsod z navdušenjem sprejema tekače in jim izroča spomenice in zaobljube za svojega ljubljenega voditelja. Štafeti Slovenije in jugoslovanskega vojnega letalstva sta iz Ljubljane nadaljevali pot proti Novemu mestu, kamor so v soboto prispeli še tekači s stranskih prog. Na Glavnem trgu je bil opoldne slavnostni sprejem, ki so se ga poleg velike množice ljudstva udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti in Jugoslovanske armade ter zastopniki množičnih organizacij. Tekače je pozdravil predsednik Mestnega odbora Osvobodilne fronte tov. Zamljen in jim izročil čestitke prebivalstva Novega mesta in novo- meškega okraja za maršala Tita. Ljudstvo ie navdušeno sprejeto resolucijo in viharno pozdravljalo odhod štafet, ki sta ob 12.25 zapustili Novo mesto in nadaljevali pot proti Zagrebu. Dolžina prog, ki so jih tekači pretekli v Sloveniji, znaša nad 2000 km, pri štafeti pa je sodelovalo okoli 8000 fizkulturnikov in mladincev. Hrvatska štafeia je obšla že vsa dalmatinska mesta in otoke ter Liko in je snoči prispela v Zagreb Bosenske in hercegovske štafete se iz vseh smeri bližajo Sarajevu, od koder bo potem glavna štafeta nadaljevala pot proti Beogradu. Tudi črnogorska in makedonska štafeia imata za seboj že velik del svoje poti in se pomikata v smeri proti Beogradu. Štafeta Srbije se ie začela danes. Vse štafete prispejo v torek, na rojstni dan maršala Tita v Beograd na Trg republike, kjer bo svečan sprejem, nato pa bodo izbrani tekači ponesli čestitke maršalu Titu na Dedinje. Borka za znižanje proizvodnih stroškov Je pogoj za Izpolnitev plana Vsem organizacijam Enotnih sindikatov Julka Lipovec, Štirikratna udarnica, odlikovana z redom dela UL stopnje se je priljubilo tovarniško delo, ta se od njega ločiti ne more iti ne vzdrži doma. Posebno veselje pa so nam delovni uspehi in zmage v tekmovanju. Sedaj tkem blago za perilo, pisano in karo za obleke. Naša produkcija rase, moja želja je. da vsak dan več naredimo.« Julka Lipovčeva je odlikovana z redom dela III. stopnje. Glavni odbor sindikatov Slovenije je odločil, da gre s skupino 15 najboljših delavcev na oddih v Romunijo. Ljubljana bo danes radostno sprejela odlikovane delavce, borce za zmago socializma Danes bo glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije izročil odlikovanja Prezidija Ljudske skupščine FLRJ najboljšim udarnikom, novatorjem in racdonalizatorjem lz vseh krajev Slovenije. Spored današnje proslave je naslednji: Ob 10. uri množični sprejem odlikovancev na glavnem kolodvoru. Ob pol 11. uri podelitev odlikovanj 79 odlikovancem v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 22. Ob 16. uri kulturna prireditev na čast odlikovancem v veliki unionski «MOTU«, Vlada FLRJ je te dni izdala odredbo o znižanju planske polne lastne cene v letu 1948. Borba za znižanje proizvodnih stroškov, ki ga je treba uresničiti z boljšo organizacijo dela, z boljšim izkoriščanjem materiala in z drobno racionalizacijo, je sestavni del borbe za izpolnitev petletnega plana in predstavlja eno izmed osnovnih vprašanj, ki ga moramo rešiti v drugem planskem letu. Izpolnitev te naloge ima velikanski pomen za nadaljni razvoj naše države, ker bo ne le dvignila proizvodnost dela, povečala proizvodnjo in oprostila tisoče in tisoče delavcev za druga dela, marveč bo hkrati okrepila tudi gospodarstvo in obrambno moč naše države. Poseben pomen ima ia borba za življenjske pogoje delovnih ljudi, kajti znižanje proizvodnih stroškov je edino sigurno jamstvo za stalno in vedno večje dviganje življenjskega standarda ljudskih množic. Glede na ta veliki pomen mora biti borba za znižanje proizvodnih stroškov ena izmed glavnih nalog Enotnih sindikatov in ena izmed osnovnih paro! socialističnega tekmovanja v vseh delovnih kolektivih. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije pozdravlja sklep vlade FLRJ in poziva vse sindikalne organizacije k borbi za znižanje proizvodnih stroškov in za dviganje proizvodnosti dela s smotrom, zboljšati življenjske pogoje delovnih ljudi in krepiti gospodarsko in obrambno moč naše domovine. V trdnem prepričanju, da je pred-videno znižanje proizvodnih stroškov ne samo realno, marveč minimum, ki ga je treba uresničiti in preseči, poziva centralni odbor Enotnih sindikatov vsa sindikalna vodstva in organizacije. da napravijo naslednje ukrepe: 1. Izvesti vztrajno borbo za maksimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet, za popolno izkoriščanje vseh naših rezerv tako na področju proizvajalnih sredstev kakor tudi surovin. Sindikalne organizacije naj organizirajo čim širšo in čim vztrajnejšo borbo za največje varčevanje s surovinami, električno energijo, gorivom, mazilom, papirjem in drugim materialom, za zmanjšanje izločkov in popolno izkoriščanje odpadkov, da izvedejo borbo za čim boljše čuvanje orodja in naprav. Enotni sindikati morajo postati organizatorji vseljudske borbe za varčevanje, organizatorji borbe proti razsipništvu in proti malomarnemu odnosu do ljudske imovine. 2. Nuditi vso oporo gospodarskim vodstvom s smotrom, da se čim bolje in sodobneje organizira delo. čim racionalneje izkorišča in pravilno razporedi delovna sila, da se uporabijo nove metode dela in racionalneje izkoriščajo stroji S tem se bodo ne le zmanjšal; proizvodni stroški, ampak se bodo prav tako oprostili tisoči delavcev in uslužbencev, ki so potrebni za druga dela v borbi za izpolnitev petletnega plana, 3. Energično si prizadevajo za uvajanje delovnih norm povsod, kjer se norme lahko uvedejo, pa še niso uve. dene, zlasti pa nuditi vso pomoč gospodarskim vodstvom pri postavljanju novih realnih norm, upoštevajoč, da so realne norme temelj in pogoj za dvig življenjskega standarda delovnih množic. 4. Razviti sistematično propagandno vzgojno delo, ki bo zajelo vse naše kolektive s smotrom, da se vsak delovni človek zaveda velikanskega pomena borbe za znižanje proizvodnih stroškov, tako za izpolnitev petletnega plana kakor tudi za izboljšanje živ. ljenjskih pogojev naših delovnih ljudi. 5. Sindikalno organizacije morajo vse storiti, da bodo uprave podjetij z grafikonskimi pokazatelji redno objavljale rezultate borbe za znižanje proizvodnih stroškov in obveščale množice o teh rezultatih ter na ta način še bolj mobilizirale delovne kolektive v borbi za izpolnitev teh nalog. 6. Centralni odbor Enotnih sindikatov poriva centralne uprave, glavne odbore, republiške odbore, krajevne in okrajne sindikalne svete ter krajevne odbore, naj organizirajo sestanke sindikalnih aktivov v industrijskih krajih. Na teh sestankih naj pojasnijo gospodarski iu politični pomen borbe za znižanje proizvodnih stroškov. Vsa sindikalna vodstva morajo jakoj izdelati načrt svojega dela za izpolnitev te naloge, morajo najbolj skrbno spremljati potek borbe za znižanje proizvodnih stroškov in nuditi neposredno pomoč organizacijam na terenu. 7. Pozivamo upravne odbore vseh sindikalnih podružnic naj v sporazumu z upravami podjetij organizirajo sestanke delovnih kolektivov, na kolerik bodo pojasnili pomen teh n.riog, in da na proizvodnih posvetovanjih predlagajo konkretne ukrepe in izdelajo načrt tekmovanja za znižanje proizvodnih stroškov po oddelkih, izmenah, brigadah, delovnih mestih in za posameznike. Borbo za znižanje proizvodnih stroškov je treba postavili v središče pozornosti, delovnj kolektivi pa se morajo tudi vztrajno boriti za nadaljnje zboljšanje kakovosti proizvodov, kar mara biti sestavni de! borke za izpolnitev proizvodnih nalog. 8. Centralni odbor Enotnih sindika- tov poziva vse udarnike, racionaliza-torje in novatorje, da se nsjaktivneje udeleže borbe za znižanje proizvodnih stroškov in da z izpopolnjevanjem delovne organizacije, z raeionaliza-ijo, s prenašanjem svojih izkustev na druge delavce in s širi rivom ~-a •duha v delovnih kolektivih tud; nadalje prednjačijo v borbi • za <- nje proizvodnosti dela. v borbi za izpolnitev petletnega plana. Sindikalna vodstva so dolžna nuditi vso pomoč racionaHzs'orjeni in novatorjem pri njihovem dein za pospeševanje proizvodnje. Centralni odbor Enoinih sindikatov opozarja delovne ljudi naše države, da je leto 1348. odločilno leto v borbi za izpolnitev petletnega plana in da je znižanje proizvodnih stroškov ne samo sestavni del naše petletke, temveč eden izmed neogibnih pogojev za njeno izpolnitev. Zato poziva delavski razred in vse delovne ljudi, da se z vsemi silami zavzamejo za uresničenje plana o znižanju proizvodnih stroškov. Dosedanje zmage delavskega razreda, ljudske inteligence in vseh delovnih ljudi v borbi za izpolnitev prvega leta petletnega piana jasno pričajo, da bomo tudi to veliko in odgovorno nalogu ne le uresničiti, marveč tudi znatno presegli in da bedo delovni ljudje naše države dosegli nove velike zmage v borbi za izpolnitev petletnega plana, za graditev socializma, za nadaljnji razcvet naše države in za boljše življenje vseh delovnih ljudi naše domo. vine. Beograd. 21. maja 1948. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije. Protest vlade FLRJ zaradi aretacij jugoslovanskih državljanov v Egiptu Beograd, 22. maja. O priliki množičnih aretacij, ki so bile v zadnjih dneh izvršene v Lgiplu, so aretirali brez vsakršnega razloga tudi večje število jugoslovanskih državljanov, med njimi ves odbor Jugoslovanskega doma v Aleksandriji in Kairu z vršilcem dolžnosti predsednika na čelu. Zaradi tega je vlada FLRJ poslala egiptski vladi naslednji protest: »Zaradi zapiranja jugoslovanskih državljanov v Egiptu jugoslovanska vlada najodločneje protestira proti tem represivnim ukrepom egiptskih oblasti proti državljanom FLR Jugoslavije in upravi Jugoslovanskega doma, ustanovi, ki je delala v okviru obstoječih zakonov, ter zahteva neodložljivo izpustitev zaprtih na svobodo^ kakor tudi pojasnilo za ta nerazumljiv postopek egiptskih oblasti.* Mišljeaje votilioili krogov Sovjetsko zveze o izjavi ameriškega zanaijega ministra Sovjetska javnost Je mnenja, da je sedanji položaj rezultat napadalnega stališča, Eci so ga zavzele ZDA Moskva, 22. maja. Tass objavlja naslednje mnenje vodilnih krogov v ZSSR o izjavi ameriškega ministra za zunanje zadeve, ki je bila objavljena predvčerajšnjim v tisku: »Cenrav generalisim Stalin ni poslal vladi Združenih držav Amerike nobenega uradnega predlog?, ampak je v svojem pismu z dne 17. maja samo odgovoril na Wallaceovo izčrpno pismo, je ministrstvo za zunanje zadeve ZDA smatralo za potrebno ,dati ob tej priliki posebno izjavo za tisk. Ministrstvo za zunanja zadeve ZDA po eni strani priznava pomen Stalinove izjave o možnosti in neogibni potrebi miroljubne ureditve nerešenih vprašanj v interesu splošnega miru; po drugi strani pravi, da konkretna vprašanja, ki so navedena v Stalinovem odgovoru, ne morejo služiti kot predmet za dvostranska pogajanja, ampak da se morajo ta vprašanja, kakor na pr. vprašanje o nadzorstvu nad atomsko energijo, reševati tudi s sodelovanjem drugih dežel v OZN. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA pravi nadalje, da tudi proučevanje drugih vprašanj v Svetu ministrov za zunanje zadeve ni prineslo ugodnih rezultatov in to zaradi stališča Sovjetske zveze Ta izjava ameriškega ministra za Zunanje zadeve je izzvala presene- čenje s sovjetski javnosti. Ona je namreč v popolnem nasprotja z izjavo vlade ZDA- z dne 4. maja, v kateri ni nobenih ugovorov proti nežnosti dvostranskih pogajanj, ampak se nasprotno smatrajo kot sama po sebi raznmljiva; v nasprotnem primeru vlada ZDA namreč ne bi smatrala z.a možno, da se obrne na vlado ZSSR z izjavo, da naj hi se rešila medsebojna nesoglasja. Kakor je znano, so razen tega pred trem. leti za Rooseveltove vlade predstavniki ZDA, ZSSR in Velike Britanije reševati v popolnem soglasju najtežja mednarodna vprašanja. Pojavlja se vprašanje, zakaj se danes smatra, da se ni mogoče sporazumeti n novih vprašanjih, ki niso tako važna. Ali ne izvira to morda od tod, ker je sedanja vlada ZDA opustila Rooseveltovo politiko ter vodi drugačno politiko. Sovjetska javnost je mnenja, da je sedanji položaj rezultat napadalnega stališča, ki ga je zavzela sedanja vlada ZDA. Wallace pravi, da se ZDA boje »ofenzive miru« New York, 22. maja (Tass). Po poročilih tiska iz San Diega (država Kalifornija) je Wallace na tiskovni konferenci izjavil, da je Trummano-va in Marshallova reakcija na izmenjavo not med veleposlanikoma Smithom in Molotovim zadosten pri- mer, da se današnja dvorezna zunanja politika ZDA boji »ofenzive miru« in da ima namen nadaljevati hladno vojno. Narodi vsega sveta so globoko razočarani zaradi stališča Ždrnženih ameriških držav po preteklem tednu. Wallace ja omenil ugotovitev ministrstva za zunanje zadeve, da ZDA ne morejo pričeti direktnih pogajanj s Sovjetsko zvezo in je izjavil, da listina OZN določa baš direktna pogajanja. Rad bi vedel, gli Marshall pozna člen 33 Ustanovne listine OZN, je končal Wallace. Senator Buttler, republikanec iz Nebraske, je vnesel v zapisnik Kongresa brzojavko slavnega branilca prava Freiserja, v kateri obžaluje, da Washington ni sprejel predloga, naj bi se začela pogajanja in dosegel sporazum med SZ in ZDA. Naša srca so poskočila od veselja pred dvema dnevoma — pravi Frei-šer, ko so jutranji časopisi objavili, da se je Sovjetska zveza pripravljena pogajati o nesoglasju. Ko pa so večerni časopisi objavili, da se Washington ne zanima za ta pogajanja, češ da je zon. minister Molotov napačno razumel Smithovo nismo, smo bili presenečeni. Naša vlada bi morala pozdraviti sleherno priliko, da se sporazume s Sovjetsko zvezo. Atenski trinogi gluhi m vse proteste, M pflhajaf® z vssge sveta Atene, 22. maja (Tanjug). Navzlic številnim protestom in resolucijam iz vseh krajev sveta proti nasilju menarhofašistov, atenska vlada nadaljuje s preganjanjem rodoljubov. Agencija France Presse poroča, da je bila včeraj izvršena v Solunu smrtna kazen nad dvojico patriotov ,ki so ju obtožili, da sta podpirala partizane. Monarhofašistično vojaško -sodišče v Lamiji in Etiotidi je izreklo 6 smrtnih obsodb. Sodišče v Larisi je obsodilo na smrt 3 antifašiste. Pred monarhofašističnim sediščem v Atenah se je začela včeraj razprava proti skupini 109 grških mornarjev in oficirjev, ki so obtoženi, da so kovali »zaroto«. Pri nadaljevanja razprave proti 11-t političnim zapornikom na otoku Makro-nis je zahteval včeraj državni tožilec v Latriumu 12 smrtnih kazni. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da so enote demokratične armade v Tesaliji osvobodile v zadnjih to dneh več manjših mest. — Monarhoiašisti so iz nekaterih mesi panično pobegnili ob prihodu enot demokratične vojske. Sovražnik se je brezuspešno prizadeval, da bi zopet osvojil mesto Sarkizo. Ob tem poskusu je bil uničen 1 sovražni tank. Na istem sektorju so enote demokratične armade 10. maja na- padl8 2 motorizirani koloni ter posadko v Hrisomiliju. Sovražnik je imel velike izgube. Enote demokratične armade na Peloponezu so izvedle med 3. in 6. majem vrsto uspelih akcij ter osvobodile več krajev, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Demokratični vojski se je takoj pridružilo večje število mladincev. \ vzhodni Makedoniji so topniške enote demokratične armade uspešno napadle neko monarhitično oporišče v bližini Seresa in razstrelile železniško kompozicijo na progi Amarion-Husariom v bližini Didimotikona. Današnje uradno poročilo grškega monarhofašističnega general, štaba v Atenah ki ga prinaša United Press, priznava, da so enote demokratične vojske uspešno napadle mesto Ori-hovan in da so se morale čete atenske vlade umakniti. Reuter poroča, da so po uradnem obvestilu atenskega monarhofešistič-nego generalnega štaba enote demokratične armade osvobodile danes mesto Parnmitin v Ejnrn. Atenski vojaški krogi so mnenja, da je ta uspeh demokratične vojske »strateško zelo pomemben«. filma stranka b® nadaljevala 5 M Je asa.p@fi®f!& proti enotnosti delavskega rairtäa *r. c * • :.<« mlatil London. 22. maja (Tanjug). Na včerajšnjem zasedanju britanske laburistične stranke v Scarboroughu so razpravljali o vprašanju podržavljenja britanske industrije jekla. Skupščin; je bila predložena resolucija, kjer se zahteva, nat se še med sedanjim zasedanjem parlamenta izda zakon o podržavljenju industrije železa in jekla brez odškodnine lastnikom. Predlagatelji te resolucije so odločno obsodili politiko kompromisov pod pritiskom zveze industrijcev in konservativcev. Izjavili so da ne bodo odobrili ravnanja vlade, ako bo podlegla grožnjam upravitelja Marshallovega načrta Paula Hoffmana, ki je sporočil, da Velika Britanija ne bo dobila jekla iz ZDA, ako bo podržavila industrijo jekla. A eč govornikov, med njimi tudi predstavniki sindikata delavcev industrije strojev, je zavrnilo trditev trgovinskega ministra Stafforda Cfippsa. da so delavci nesposobni vodit: industrijo. Voditelj zveze delavcev industrije železa in jekla Culligan je govori! o »težavah in zapletljäjih«, ki bi jih utegnilo izzvati podržavljenje industrije jekla in o morebitni brezposelnosti, ki bi lahko nastopila zaradi prenaglega podržavljenja. Poslanec Cooper je opozoril na netočnost te trditve in poudaril, da bi imelo podržavljenje te industrijske panop za posledico povečanje proizvodnje zaradi večje proizvodnosti dela. Skupščina pa je zavrnila resolucijo in sklenila, da naj se industrijo jekla podržavi »takoj, ko bo to mogoče«. Nato je pričela skupščina razpravljati o resoluciji, ki protestira proti napadom prvakov laburistične stranke na Kompartijo Velike Britanije, ki lahko povzročijo škodo delavskemu razredau. Morgan Phillip» je v imenu izvršilnega odbora stranke pozval skupščino, naj zavrne to resolucijo, češ da je v njej vrsta »netočnosti«. Po zavrnitvi omenjene resolucije so spre-ieli sklep, da se bo nadaljevala sedanja politika laburistične stranke, ki je naperjena proti enotnosti delavskega razreda. Italijansko delavstvo odklanja razbijače svojih vrst Rim, 22. maja (Tanjug). Te dni so bile volitve v organizacijah delavcev brzojavne in telefonske službe v Italiji v upravni odbor sindikatov. Po votivnih izidih je glasovalo za komunistične in socialistične liste 7S°/o, za krščansko-demekratsko listo in listo razbijaških katoliških sindikatov samo lSVo, za republikance in saraga-tovce pa samo 4% delavcev. Zasedanje poljskega Sejma Varšava, 21. maja (Tanjug) Danes 6e je pričelo v navzočnosti predsednika vlade Cyrankiewicza in članov vlade 41. redno zasedanje poljskega ustavodajnega Sejma. Na dopoldanski seji je Sejm soglasno sprejel predlog, da se sprejme v državni svet poslanec Jožef Nieczka, predsednik glavnega odbora poljske agrarne stranke, ki je po zadušitvi protiljud-ske dejavnosti izdajalca Mikolajczyka začela sodelovati z blokom demokratičnih strank. Sejm Je nato sprejel vladni zakon o ratifikaciji pogodbe o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Madžarsko in o ratifikaciji pogodbe o kulturnem sodelovanju z Romunijo. Na popoldanski seji je Sejm pričel proučevati osnutke zakonov o zadrugah, ki bodo zagotovili popoln razvoj enotnega .zadružnega gibanja. Na Slovaškem so odkrili veliko vohunsko organizacijo Praga, 22. maja. (Tanjug) Poverjeništvo za notranje zadeve v Bratislavi poroča, da so te dni na Slovaškem odkrili veliko vohunsko organizacijo, ki se je borila proti Ijud-sko-demokratični ureditvi na Češkoslovaškem. Organizacija je vojaško-politično in gospodarsko sabotirala po navodilih tujcev in vodilnih osebnosti bivše demokratske stranke Slovaške. predsednika dr. Letriha, dr. Hod-že, Zibrina. Fraštackega in generala Ambrusa, ki so pobegnili v inozemstvo. Organizacija je skušala ustvariti protikomunistični in protisovjetski blok v državi, denarna sredstva pa je prejemala od nekaterih tujih sil. Še 100.000 Nemcev čaka na izselitev iz Češkoslovaške Praga, 22 maja (Tanjug). Govoreč na tiskovni konferenci, je notranji minister Vaclav Nosek med drugim izjavil da čaka še 100.000 Nemcev iz Češkoslovaške na izselitev v ameriško cono Nemčije. Izseljeni bi morali biti že leta 1947., tori n ameriška okupacijska oblastva jih niso hotela sprejeti. Doslej se je z njihovim dovoljenjem vselilo le 9.000 Nemcev. Minister Nosek je govoril tudi o nujnosti reforme upravnega prava in poudaril, da bo, izvedeno poenotenje upravnega prava, ki je bilo doslej različno na Češkem in Slovaškem. Schumanova vlada bo odpustila 120.000 državnih nameščencev Pariz. 22. maja (Tanjug). Na podlagi »Mayerjevega načrta« je francoska vlada odpustila do danes 25.000 državnih uradnikov, do konca leta pa namerava odpustiti še okrog 120.000 državnih uradnikov, med njimi 70.000 iz podržavljenih podjetij. Najnovejše odpuščanje delavcev in nameščencev je dejansko posledica Marshallovega načrta in sabotaže francoske industrije po tujih uradnih predstavnikih. ANGLIJA SODELUJE V VOJNI PROTI IZRAELU je izjavil ukrajinski delegat Tarasenko na seji Varnostnega sveta New York. 22, maja (Tass). Na dopoldanski seji Varnostnega sveta 20. maja je v zvezi z resolucijo ZDA o položaju v Palestini ukrajiuski delegat Tarašenko odločno pobijal razloge, ki jih je navaja) Cadogan proti tej resoluciji, in obtožil Veliko Britanijo, da neti vojno proti Izraelu. Akcija transjordanskega kralja Abdulaha, ki je 16. maja obvestil Varnostni svet, da so njegove čete stopile v Palestino, je protizakonita in krši mir. Odgovorna za to je britanska vlada. Transjordanske oborožene sile so dejansko čete vseh kraljestev, čeprav po imenu pripadajo Transjordanijl Tina jo angleško poveljstvo in angleške oficirje- angleška državna blagajna pa plačuje stroške za vzdrževanje. Med "Veliko Britanijo in Transjorda-nijo je več pogodb, po katerih so transjordaneke čete pod poveljstvom Anglije. Ce se zavedamo teh dejstev in ko vemo. da Anglija pošilja neprestano vojaško pomoč arabski legiji, potem je dovolj pravnih in stvarnih razlogov. da moramo izjaviti, da Anglija sodeluje v vojni proti državi Izraelu. Ta situacija se mora končati. Predstavnik Francije v Varnostnem svetu je izjavil na dnevni seji, da soglaša z resolucijo ZDA, ker je dovolj neizpodbitnih dokazov o vojnih operacijah v Palestini. Delegati Kanade, Kolumbije in arabskih držav so bili proti resoluciji ZDA. Transjordanska vlada ni hotela odgovoriti na vprašanja, ki jih je Varnostni svet pred kratkim poslal udeležencem spopada v Palestini. Boji se nadaljujejo Tel Aviv, 21. maja. Reuter prenaša poročilo židovske vojske, ki pravi, da se boji v Jeruzalemu nadaljujejo. Na področju severno od Gaze so židovski borci odbili ponovne napade arabske pehote. Zidovska letala so napadla vojaške objekte na področju Gaze in obstreljevala airabske čete, ki so se zbrale pri merriu Safeta, se- verozahodno od Jeruzalema. Med boji v dolini Jordana so bili uničeni trije arabski tanki in 4 oklopna vozila. Poročilo poveljstva sirske vojske pravi, da se na sektorju južno od Ti-, beriusa nadaljujejo operacije čiščenja. Sirsko topništvo je obstreljevalo naselje Mismar Hajarclen Poročilo iraškega ministrstva za obrambo pravi, da so iraške čet« zasedle naselje Almenšia. medtem ko so letala obstreljevala nekatera zidovska naselja. Egiptovsko ministrstvo obrambe je sporočilo, da so egiptskt čete zasedle naselje Ban Hanun. ki leži severno od Gaze. V bližini Čadine so egiptski lovci obstreljevali neko židovsko enoto. bombarderji pa oporišča v okolici Tel Aviva. Stab legije v Jeruzalemu poroča, da so arabski legionarji včeraj prodrli globoko v mesto s severne in vzhodne strani, in da so se židovske sile zbrale v poslopju Davidove sinagoge, kjer bodo nudile zadnji odpor ZDA se hočejo vsidrati v Palestini Moskva, 22. maja. Tass piše v svojem mednarodnem pregledu med drugim: Na II. izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o vprašanju Palestine ameriški delegaciji ni uspelo prodreti s svojim predlogom o vzpostavitvi skrbništva. Dogodki v Palestini pa so 14. maja dobili v zvezi s prenehanjem britanskega mandata nad Palestino izreden značaj. Židi so na slavnostni eeji židovskega nacionalnega sveta v Tel Avivu razglasili židovsko državo Izrael, nato pa sestavili vlado z Ben Gurionom na čelu. Hkrati so Angleži sprožili vojno proti Izraelu, želeč na ta način braniti svoje interese. Tuji komentatorji smatrajo priznanje židovske države po ZDA kot manever, ki ga je izzval nastali položaj. Francoski list »Auro-re« smatra, da so pri tem nedvomno odigrali vlogo nagibi predvolilnega značaja. Nemogoče je namreč zavrniti 2,300.001) glasov Židov v ZDA. So pa še drugi razlogi. ZDA so zaskrbljene zaradi petroleja na Bližnjem vzhodu; razen tega je Palestina na zelo važnem strateškem položaju v vzhodnem delu Sredozemskega morja. ZDA nočejo izgubljati časa in «e žele vsidrati v Palestini. Ko ZDA na eni strani utrjujejo židovsko državo, je popolnoma naravno, da ne pozabljajo tudi svojih lastnih koristi Tudi Velika Britanija je zaskrbljena zaradi svojih - interesov. »Velika Britanija« — pravi upravičeno »Au-rore« — smelo igra rta arabsko karto. Velika Britanija pač sanja o petroleju.« Vojna na Bližnjem vzhodu je izzvala spopad med ameriškimi in in angleškimi interesi Po vojni v Grčiji. Kitajski in Indoneziji so se vojaške operacije razširile sedaj tudi na jugovzhodni del Sredozemskega morja. Sovjetska zveza, k; se — zvesta svoji nespremenljivi politiki miru — strogo drži sklepa OZN o razdelitvi Palestine na dve državi, je uradno priznala državo Izrael in njeno začasno vlado. Sovjetska vlada izraža v svoji izjavi upanje, da bo ustanovite v suverene židovske države pripomogla k utrditvi mira in varnosti v Palestini in na Bližnjem vzhodu. Predstavnik Sovjetske zvez» v Varnostnem svetu Gromiko se vztrajno trudi, da bi bili takoj sprejeti ukrepi, ki naj bi napravili kcnec vojaškemu konfliktu v Palestini, čemur pa nasprotujeta britanska in ameriška delegacija.« Grof Bernadotfe posredovalec OZN v Palestini New York. 21. maja (Tass). Stalni člani Varnostnega sveta, ki so člani generalne komisije OZN. so soglasno odobrili imenovanje švedskega grofa Folk Bernadottea za posredovalca OZN v Palestini Ä¥£trlfslc® sudile© sktsša blatiti partizanske hmz® Od 18. do 20. L ra. je bil pred celovškim ljudskim sodiščem proces, ki je zopet enkrat razgalil prakso sedanje avstrijske justice na splošno in njihov odnos do koroških Slovencev posebej. Ta proces je člen več v verigi razprav in obsodb tako imenovanih ,,ljudskih“ sodišč druge avstrijske republike, katerih namen in cilj kot izvršnih organov reakcionarnih avstrijskih oblastnikov je. da opraščajo in zagovarjajo nacistične zločince in njih pomagače, na drugi strani pa, da skušajo diskutirati in blatiti resnične antifašiste in borce za demokracijo, posebno še koroške Slovence in njihovo narodno osvobodilno borbo. Pred sodiščem sia biia obtožena dva gestapovska agenta, denuncianta in provokatorja Franc Pototschnig in Eleonora Kalischnig. Kot gestapovska agenta sia imela nalogo, da poskušata dobili zvezo z antifašističnim gibanjem, da se ‘vrineta v partizansko narodno osvobodilno gibanje na Slovenskem Koroškem in da potem o vsem obveščata gestapo.- Tako Pototschnig kakor kalischnigova sta nalogo, id sla jo prejela od gestapa, tudi izvrševala. Gestapovski agent Pototschnig je izdal in tako zakrivil smrt 21 partizanov, ter več koroških Slovencev — antifašistov, ki so bili nato poslani v koncentracijska taborišča. poleg tega pa sta s Kalischni-govo izdala tudi avstrijskega antifašista Huberta Kneza, ki ga je gestapo nato usmrtila. čeprav so bili vsi ti zločini obeh gestapovskih agentov z izjavami številnih prič nesporno dokazani, je celovško ..ljudsko“ sedišče ubralo pri razpravi pot, ki je do kraja razgalila odnos avstrijskega sodstva do koroških Slovencev in njihove antifašistične borbe. Zločinov, ki jih je Pototschnig zagrešil nad partizani in ostalimi antifašističnimi borci — Slovenci sploh niso obravnavali, Pototschnig in Kalischnigova sta bila spoznana za kriva le za denunciacijo Avstrijca Kneza in obsojena na smešno kazen‘4 jn pol oziroma i in pol leta. Sodišče ni smatralo za potrebno, da kaznuje gestapovska agenta za njuno krivdo smrti 21 partizanov in za preganjanje nadaljnjih antifašistov — Slovencev. Tak je odnos avstrijskih sodišč, kadar gre za kaznovanje ziočinov, ki so bili izvršeni nad slovenskim narodom na Koroškem. gestapovske agente oproščajo za vse zločine, ki so jih storili nad Slovenci. Namen zadnjega procesa pred celovškim sodiščem pa je bil še v nečem drugem.. Sodišče se je trudilo, da prikaže gestapovskega agente. Po-totschnlga, katerega denunciantsko in provokatorske delo je bilo koroškim partizanom dobro _ znano, kot »navdušenega in poštenega sodelavca partizanov« ter »borca proti nacizmu«. Cilj, ki ga Je celovško »ljudsko« sodišče po ukazu domače imperialistične agenture pri tem imelo, je več kot prozoren. Junaška narodnoosvobodilna borba koroških Slovencev proti nacifašizmu jim je trn v peti. Zavedajo se. da se je slovensko ljudstvo na Koroškem v tej borbi prekalilo v neizprosne borce za svoje pravice, zavedajo se, da goje koroški Slovenci tradicijo svoje narodnoosvobodilne borbe dalje in da v njej črpajo moč svoje sedanje borbe za nacionalne in socialne pravice, ki jih bo pripeljala do cilja, ki so si ga zastavni’. Oblatiti to tradicijo narodnoosvobodilne borbe, diskreditirati najnaprednejše borce za pravice slovenskega naroda na Koroškem — sloven, ske partizane — to je bil namen tega procesa. Zato so hoteli prikazati gestapovskega agenta za »poštenega partizana«. Pri. tem procesu pa so imeli še drag cilj. 2e od 1. 1945 se trudijo avstrijski hlapci mednarodne reakcije, da bi podprli svojo »tezo«, da v Avstr.ji ni bilo možnosti za antifašistično borbo proti nacifašizmu. Na ta način bi hoteli opravičiti svojo kolaboracijo z nacifašizmom in »zadostiti« znani moskovski deklaraciji zaveznikov da lahko Avstrija popravi svojo kr.v do za sodelovanje s hitlerjevsko Nemčijo le takrat, če se vključi v antifašistično borbo narodov proti nacifašizmu. Ker niso mogli Dikogar prepričat: o »objektivnih« nemočnostih oboroženega odpora proti hitlerjevski (Nemčiji, je hotelo uporabiti celovško »ljudsko« sodišče provokatorske »teze«, da so — slovenski partizani krivi, da ni prišlo do oborožene borbe Avstrijcev prot- nacifašizmu. Sodišče je skušalo uporabiti izjave gestapovskih agentov za namerno potvarjanje dejstev, dokazati je hotelo, da so sloven- ski partizani ovirali in celo zatirali oboroženo antifašistično borbo At -.strijcev. Ta ciničen poizkus blatenja L j antifašistične borbe slovenskega na-Po mnenju avstrijskih sodišč zločini Moda na Koroškem je pač višek ne-nad Slovenci niso ztocini in krivce — Isramnosti in lazi — celo za pojme poklicnih imperialističnih falsifikator-jev. »Ljudskega« sodišča pri Tem prav nič ne moti dejstvo, da je biia Koroška, kjer so operirale enote s’.oven-skih partizanov edina pokrajina v sestavu nekdanje Avstrije, kjer so avstrijski posamezniki sodelovali v oboroženi antifašistični borbi in sicer ravno po zaslugi slovenskih partizanov, ki so jih sprejeli v svoje enote in jim omogočili organizirano borbo proti nacifašizmu. Toda celovškega »ljudskega« sodišča ta dejstva ne zanimajo, v svojem slepem šovinističnem sovraštvu proti vsemu, kar je slovenskega in naprednega, zvesto izvršuje povelja svojih imperialističnih gospodarjev — potvarja zgodovinska dejstva, blati protifašistično borbo slovenskega ljudstva ter označuje gestapovske agente kot »zveste borce proti nacizmu«. Celovško »ljudsko« sodišče pa si je dovolilo pri tem procesu »e p-"--ebnost, ki ga zelo dobro označuje: Pri razpravi so nastopili kot svobodne priče trije gestapovci — neposredni mučitelji in ubijalci antifašističnih borcev. In to se imenuje avstrijsko »ljudsko« sodišče! Celovško ljudsko sodišče je s tem procesom znova razgalilo prakso sedanjih avstrijskih oblasti, da jim ni do kaznovanja vojnih zločincev in krvnikov slovenskega naroda na Koroškem. temveč, da je njihov namen, blatiti osvobodilno borno slivenskih partizanov z n? j.gnusnejš’n’ provokacijami in potvarjanji. Brazilsko vrhovno sodišče ni izdale dovoljenja za izročitev 9 norveških vojnih zločincev, k: so pobegnili v Bra* žili j o. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLV2EE Stanja 22. maja: Severna in vzhodna Evropa je v območju barotneirskih rnim-mov, medtem ko se razprostira barotne-trski maksimum od Islanda preko 3ri-tansksga otočja do srednje Evrcpe. Zaradi tega teče proti nam Itladrn zrak. ki je danes dosegel Škotsko in južno Skandinavijo, a jutri zvečer bo dosege! Slovenijo. V Jugoslaviji je dopoldne deževalo le v južni Dalmaciji. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 23. maja Po večini jasno, pozno popoldne ali zvečer nevihte. DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED za prihodnji teden od 24. do 20. tnsia Trajne ali večje padavine je pričakovati 23, «It 30. maja. Z Lepim sc-nčtvn vremenom brez padavin je računati 24. 25. in 28. maja. Dne 26. in 27. maja deloma sončno, sicer krajevne plohe, oziroma nevihte. Mi® 1« avtor Marshallovega načrta? (Nadaljevanje in konec) ?d »idec-logi« Marshallovega na-zavzsma brez dvoma naiugled- sno to, kar 6e je že dolgo kuhalo v nejše mesto Dean Acheson. Izjave A c kesona so tem zanimivejše, ker vemo, kdo je in koga predstavlja. Acheson je solastnik pravniške družbe, ki zastopa monopolistične skupine Morgana, Rockefellerja in Du Ponta. Do folija 1947 je bil pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve, sedaj pa je postal načelnik ameriško-kanadskega skupnega generalnega štaba. Acheson je vedno izražal mne-nla odločujočega finančnega kapitala. Že 30. novembra 1944 je v svojem govora v poslanski zbornici izjavil, da mora bili za ZDA glavna skrb pri sklepanju miru, da si pridobe zadostne trge za ameriško blago in kapitale. Poudarjal je; da mora zunanja politika ZDA zagotovit,- deželi (čitaj: kapitalistom) »ekonomsko varnost«. 8. maja 1947 je govoril Acheson v Clevelandu. Ta njegov govor se često navaja l:ot poslavljanje »ideoloških temeljev« za Marshallov načrt. In res }e tedaj Acheson dejal popolnoma ja- »šludijskah skupinah«,1 k, jih je organiziral ameriški finančni kapital. Takoj ob pričetku govora je Acheson Izrekel najglobljo resnico o Marshallovem načrtu: »Mi smo prisiljeni, da iz osebnega interesa in zaradi humanosti financiramo primanjkljaj v svetovnem proračunu.« Glede Nemčije in .Japonske je Acheson dejal: »četrta stvar, ki jo moramo napraviti v sedanjosti je: izvesti obnovo dveh velikih delavnic Evrope in Azije, Nemčije in Japonske, ker od tega v veliki meri zavisi obnova teh dveh kontinentov < Acheson je jasno opredelil, komu bodo ZDA dale »pomoč«, ko je dejal: »Ker je povpraševanje v svetu večje od naših možnosti ponudbe, zato bomo morali zbrati našo ekonomsko moč v tistih področjih, kjer bo najbolj učinkovita za izgradnjo politične in gospodarske ustaljenosti v svetli, za vzpostavljanje človečanskih svobod, za podpiranje liberalne trgovinske politike.. .< Acheson je prav tako izražal mnenje vrhov finančne- ga kapitala, ko je zahteval poostritev sistema državnega monopolističnega kapitalizma, v ZDA, ki naj bi izvajal ta »program pomoči«. Zato je zahteval za vlado odnosno za zunanje ministrstvo obširna polnomočja glede nadzorstva in plasiranja. »Istočasno je treba podaljšat; kontrolo izvoza, da bi ga lahko usmeril; tja, kamor želimo in da preprečimo nezaželene nakupe inozemstva na naših domačih trgih.« Te besede marsikaj povedo. Predvsem govore o tem, da je Acheson tesno vskladil plan politične in ekonomske ekspanzije. Povedal je, da namerava vladajoča skupina finančnega kapitala, ki je zasedla odločujoča mesta v državnem aparatu, ukazovat» celotnemu ameriškemu gospodarstvu in to komando izkoriščat; v svoje privatno-kapitalistične namene. Takoj za Achesonom so 6e oglasili tudi drugi predstavniki ameriškega finančnega kapitala in vsi v en glas zahtevali, da se Nemčija spremeni v ame-riško-evropsko delavnico. Julija 1947 se je pojavil v poluradni revij; ameriškega zunanjega ministrstva ».Foreign affairs« članek, ki je odkril glavno kuhinjo Marshallovega načrta. Članek nosi naslov »Pojasnitev svojetskega stališča« in je podpisan s skrivnostno šifro »Mr. X.« Toda preteklo je komaj nekaj dni, ko so že vse novinarske agencije poročale, kdo je »Mr. X«. »World News Service« je poročal 26. julija: »Na ve» rodostojnem mestu smo zvedeli, da je George Kennan, glavni svetnik ministrstva za zunanje zadeve, napisal članek, podpisan »Mr. X.« v ponedeljkovi številki tromesečne revije »Foreign affairs« Kdo je George Kennan? Kejinan je šef študijske skupine »Policy planning staff« (Štab za politično načrtovanje) v ameriškem zunanjem ministrstvu. Pred vojno je bil agent ameriške tajne službe in je kot tak špi-joniral okoli Rusije. Druga svetovna vojna ga je zalotila v.Pragi. Takoj potem je bil kot ameriški diplomatski uradnik premeščen v Berlin, kjer je ostal tri leta in šest mesecev. Kaj je v Berlinu med vojsko počenjal, ni mogoče ugotoviti, pač pa lahko jasno domnevamo, če se spomnimo na njegov današnji položaj v novi politiki ameriškega imperializma, nrimr-m—nr-m-ruTiiiii—i——— V zunanjem ministrstvu zavzema danes Kennan izjemen položaj. Njegov »Odbor za pc’itično načrtovanje« ima izkliučno študijske namene in je zato oproščen sleherne administracije. Nekateri ameriški publicisti imenujejo ta odbor »možganski trust«, drugi pa pripominjajo, da bi bilo mnogo pravilneje, dati jim vzdevek" »možgani trustoy«. Naj že bo kakor uoli, dejstvo ie, da je Kennan najne-posrednejši agent ameriškega finančnega kapitala. Čeprav je bil postavljen z nalogo, da »planira« ameriško zunanjo politiko, je izjavil že po štirih mesecih dela, »da 6e v teh dneh svetovni dogodki razvijajo tako hitro, da dolgoročno načrtovanje pomeni razmišljanje za največ šest mesecev vnaprej.« Kennanove intervencije pri delegate 16 držav, ki so se sestali v Parizu,- da bi sestavili predlog za Marshallovo pomoč, so pokazale kakšno nalogo 6o mn dodelili gospodarji Wall Streets. Glavna vsebina Kennanovega članka — ki ga je tako skrivnostno podpisal z »Mr. X.« —. je zahteva, da se odstopi od politike sporazumevanja s Sovjetsko zvezo in pristopi k politiki izčrpavanja Sovjetske zveze in norih demokracij. V ta namen »Mr. X.« predlaga, da naj Združene države izvedejo blokado Sovjetske zveze, ki bo po njegovem mnenju v tem primeru --propadla sama od sebe«. Svoj članek Kennan končuje s patetičnim vzklikom, da vsa poli’ika zavisi od lega. ali bodo znale ZDA »prevzeti moraino in politično vodstvo, kj jim za je ^očitno naložila zgodovina«. Ta zaključek dokazuje, da Kennan nj bii zastonj tri leta v Hitlerjevi jami razbojnikov, da se je marsikaj naučil od Rosenberga in Göbbeisa in da te teorije sedaj pridno prenaša na tla ZDA. Gornji pregled dokazuje, da se »Marshallov načrt« n; pojavil kot deus ex maehina v glavi Georga Marshalla, marveč, da je ta načrt izraz dolgotrajnih priprav in poizkusov, v bistvu za nič drugega kot izraz imperialistične politike Združenih držav na današnji stopnji njenega razvoja. Fri odrejanju te politike ima počasi misleči general kaj malo besede. Pač pa imaio precejšnjo besedo razni Hooverji,Dullesi, Harrimani, ki jim ta politika tudi neposredno oolni žepe. J. S. NEODPUSTLJIV© ZAVLAČEVANJE Z NAČRTI JE V OKRAJU LJUSLJANA-QKOLICA ZAVELO GRADNJO ZADRUŽNIH DOMOV Več gradilišč zadružnih domov v okraju Ljubljana-okolica je še vedno brez načrtov. Nekateri projektanti, ki so se zavezali, da bodo do določenega roka izdelali načrte, dane besede doslej še niso izpolnili ter zavlačujejo izaelavo od tedna do tedna. Krajevni gradbeni odbori, ki so se zanesli na dano besedo, čakajo in razočarani moledujejo. Po teh gradiliščih je delo popolnoma zastalo, vaščanov pa se loteva malodušje, ker vidijo, da se gradnja nikamor ne zgane. _ Za zadružni dom v Medvodah izdeluje načrt arhitekt Bokal, uslužben pri mestnem projektivnem biroju v Ljubljani. Načrt izdeluje' že od začetka marca, teden za tednom obljublja krajevnemu gradbenemu odboru, da bo izdelal načrt in opravil zakoličenje do te in te sobote ozir. do tega in icga ponedeljka. Gradbeni odbor je sklical že pet sestankov, na katerih naj bi ljudje razpravljali na podlagi načrta o načinu dela, zidavi itd. Ker arhitekt Bokal do nobenega sestanka ni izdelal obljubljenega načrta — dasi ga je zagotovo obljubil — ge je vaščanov lotila tolika nejevolja, da upravičeno zahtevajo, naj se tako zavlačevanje razišče in ugotovi resnične vzroke. Okrajna gradbena uprava je izgubila že dosti dragocenega časa z večnim telefonskim povpraševanjem na mestnem projektivnem biroju, kako je z načrtom za Medvode. Zaman so luđi iskali arhi- tekta .na njegovem službenem mestu in na stanovanju. Pred nekaj tedni je predsednik krajevnega ljudskega odbora Medvode slučajno srečal arhitekta Bokala na Kongresnem trgu. Dogovorila sta se, da bo izdelal načrt do 3. maja t. I. Toda kakor druge dni, tako so tudi ta dan na graai-lišču v Medvodah zaman čakali na načrt in zakoličenje. Potem pa je arhitekt Bokal za 17. maja t. I. postavil „zares zadnji" rok. Toda tudi na ta „zadnji rok’’ so ostali v Medvodah praznih rok. Podoben primer je na gradilišču zadružnega doma v Šmartnem pri Litiji Tu je prevzel izdelavo načrta tehnik Žargi in dal besedo, da bo načrt naredil do 15. aprila t. I. V dopisu, ki na je krajevni gradbeni odbor poslal okrajni gradbeni upravi, navajajo med drugim: „Tov. Žargi, tehnik pri okrajnem gradbenem podjetju na Grosupljem, gradilišče Šmartno pri Litiji, nam že skoraj dva meseca obljublja dokončno izdelavo načrta in izdelavo finančnega plana.' Kljub temu, da ga stalno prosimo in opominjamo, ostaja vse samo pri obljubah. Res je sicer, da je z gradnjo nove tovarne precej obremenjen. vendar smo mnenja, da bi bil lahko v tem času naš načrt že dokončno izdelal in bi bilo naše gra-dilišće, lahko za vzor drugim gra-diliščem.. Na gradilišču Šmartno - Gameljne so se vaščani že v začetku leta obr- nili na zidarskega mojstra Kosmača s prošnjo in željo, naj jim naredi načrt za adaptacijo poslopja, ki ga bodo preuredili v zadružni dom. Mojster Kosmač pa menda stvari glede zadružnega doma ni vzel dovolj resno, sicer bi ne zavlačeval tako dolgo. Za zadružni dom navdušeni vaščani se sedaj spogledujejo in malodušno obotavljajo, češ kaj bomo le delali, ko pa še načrta nimamo. Projektanti ki so na sestanku izvršilnega odbora OF Slovenije prevzeli izdelavo načrtov, naj še neizdelane načrte nemudoma tudi naredijo. Društvo inženirjev in tehnikov naj pregleda in ugotovi, kateri projektanti so časino izpolnili sirojo takrat dano besedo in s pravočasno izdelanimi načrti pomagali kmečkemu delovnemu ljudstvu pri gradnji zadružnih domov. Hkrati pa naj tudi opomni vse. tiste, ki obljubljenih načrtov še niso izdelali, nai svojo dolžnost čimprej izpolnijo. Čas namreč naglo beži, na gradiliščih vsak dan prehiteva graditelje, ki so prav tako postavili možačo besedo, da bodo še letos zgradili zadružne domove. V okraju Ljubljana - okolica so kot projektanti zadružnih domov prvi častno izpolnili svojo obljubo inž. Zdenka Rozin, inž. Mira Krajger, inž. Blagajne, inž, Skoberne in tehnik Gradišek iz Jevnice. Vsi ti so s pravočasno izdelavo načrtov v znatni meri pripomogli k lepim uspehom na gradiliščih. šele nacionalizirana podjetfa feed® resnica» sMüa koristim delovnega ljudstva Kakor drugod, tako je tudi v kr- k' f>rrt n j škem okraju sprejelo delovno Ijud--Vo dopolnitev zakona o nacionalizaciji podjetij z velikim zadovoljstvom V dolnjem Posavju je bilo nacionaliziranih pet razmeroma večjih podjetij in obratov, katerih proizvodnja je v našem gospodarstvu in potrošnji važna in potrebna. Doslej so ta podjetja donašala zasebnim lastnikom tolste dobičke, delavstvo :n uslužbenstvo pa na kapitalistični nadirs izkoriščala ter tudi sicer v raznih oblikah zavirala razvoj planskega gospodarstva v naši petletki. Med nacionaliziranimi podjetji v krškem okraju so velika opekarna v : režicah, valjčni nilin v Sevnici, opekarna v Sevnici, mlin v Dobovi in usnjarsko podjetje v Kostanjevici Posebna komisija, ki je te dni preučevala proizvodnjo in delo v posameznih podjetjih, j c ugotovila, da nekatera teh podjetij po krivdi lastnikov in zaradi velikih napak niso dosegla plana proizvodnje, dasi bi ga brez vsakršnih težav z lahkoto ne le dosegla, ampak celo visoko presegla. Tako je n. pr. opekarna v Sevnici izdelala v določenem času le 160.000 kosov opeke, medtem ko znaša njena zmogljivost za isto dobo nad milijon kosov opeke. V dobi, ko nam je opeka za izpolnitev gradbenega plana, za gradnjo Nove Gorice itd. nujno potrebna, je opekarna v Sevnici „sodelovala" v naši petletki tako, da je izdelovala šestkrat manj opeke, ka- kor bi jo lahko. Pri strojih je za posl j evala neodgovorne in nevešče ljudi, ki so zakrivili na obratnih na. pravah večje okvare in škodovali našemu gospodarstvu, ker so zavirali izpolnitev petletnega piana. Podobne razmere so vladale tudi v brežiški opekarni„ ki je prav tako donašala lastnikom lepe dobičke, medtem ko delavstvo včasih ni dobilo nili zalco-nito predpisanih mezd. V krškem okraju je ljudstvo nacionalizacijo toplo pozdravilo kot edino pravilen ukrep ljudske oblasti ko bodo poslej vsa ta podjetja resnično služila koristim delovnega ljudstva in s povečano proizvodnjo pomagala izpolnjevati petletko. Borba proti špekulantskim elemen- .11 spada brez dvoma med važne oaiege organov naše ljudske oblasti ',i našega političnega aktiva, ki nio-: i pomen in nujnost te borbe stalno prikazovati in tolmačiti delovnemu liuđstvu. V tej borbi se organi obla-sli opirajo tudi na pomoč delovnih budi pri odkrivanju in razkrinkavanju "špekulantskih elementov. V livsi Jugoslaviji taka borba proti •ekulaciji ni bila mogoča, ker je takratni družbeni red ščiti! take elemente oziroma jih še podpiral. Z nastankom nove Jugoslavije, države ljudske demokracije, ki z mogočnimi koraki stopa v socializem, pa je ta borba postala zakonita nujnost. Zato ne sme predstavljati nekakšno kampanjo od časa do časa, temveč se mora nadaljevati do končne odstranitve vseli špekulantskih elementov. Prav zaradi tega je treba našim ljudskim množicam sproti prikazovati konkretne primere razkrinkanih ,-pekulantov. da bo ljudstvo spoznalo, kdo so ti ljudje, in da bo poučeno o vseh načinih njihovega protiljud-skega delovanja. Zato navajamo konkreten primer ljubljanskega trgovca Antona Legata. Trgovinska inšpekcija je pri pregledu njegove trgovine ugotovila, da je imel neprijavljene presežke rajri-oniranega blaga, in sicer 1100 kg moke, 27 litrov olja, 40 kg pokvarjenega sadnega soka itd. Ko so njegovo zadevo začeli obravnavati tudi ergani oddelka za notranje zadeve, so prišle na dan še druge špekulacije. V nekaj dneh sta bila odkrita dva bunkerja, kjer so bile skrite velike količine predvojnega blaga, med drugim SCO 'kg navadnega mila in 6 zabojev toaletnega mila, več sto kilo- atega špekulanta gramov sladkorja in riža. kave in medu in marmelade, likerja, žganja, kavnega nadomestka, večje količine vina, več zabojev steklenih servisov in večje količine pralnega praška, gorčice, konzerv itd. Poleg tega so našli nad 5COO praznih steklenic in okrog 10.000 pol papirja. Vrednost tega prikritega blaga se ceni na približno 1 milijon din. Vse to prikrito blago je trgovec Legat odtegoval široki potrošnji ter ga ni hotel nuditi našemu delovnemu človeku, Id se z vsemi silami bori za zgraditev svoje države in za izpolnitev petletnega plana. Z neprijavljenimi presežki racioniranega blaga pa je zaviral distribucijo. špekulantski trgovec Anton Legat je bil tudi med funkcionarji trgovskega združenja v Ljubljani. _ Na vse mogoče načine je izražal svojo lojalnost oblasti ter zagotavljal njenim predstavnikom svojo pomoč pri graditvi socializma Danes je ta ..lojalni“ predstavnik trgovskega združenja na zasluženem mestu v zaporu. Naše de-r lovno ljudstvo upravičeno izraža svoj’ srd nasproti špekulantom Legatovega kova, hkrati pa se zaveda, da so prav taki špekulanti tisti, ki s svojim rušilnim delom izpodkopujejo gospodarski načrt in s svojim parazitskim delovanjem skušajo zavirati napore ljudske oblasti za dvig življenjskega standarda delovnih množic. RAJONSKI ODBOR LMS CENTER — Ljubljana poziva vse bivše brigadirje mladinskih delovnih brigad in nove prijavljence. da se udeležijo zbora brigadirjev rajona Center v iorek 25. t. m. ob 19.30 v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica). ö?r! bezeg — now wir dohodfeow trni bezeg (Sambucus nigra) se poiagoma razcviia v vsej svoji lepoti in nas s svojim prijeir.im vonjem nehote opozarja, ko gremo mimo. Pri tem pa ne pomislimo koliko prired-nega ljudskega premoženja je nakopičenega v njegovih malih cvetih. Ker so cene zdravilnih zelišč ugodne, apeliramo na vse množične organizacije in posameznike, naj takoj začno z nabiranjem te za nas važne zdravilne rastline, ki se odkupuje v neomejenih količinah. Zavedati se moramo, da z nabiranjem zdravilnih rastlin pomagamo uresničevati naš petletni plan ter pomagamo tako pri obnovi naše domovine. Poleg tega priporočamo še nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč: liste pekoče koprive (Llriica dioica), ozkolisinega trpotca (Pianiago lan-ceolata) in šmarnice (Convallaria majalis); korenike navadnega regrata (Taraxacum officinalis) in srčne moči (Poientilla tormcntillal; lubje mladih vej pa nabiramo od navadne krhlike (Rhamnus frangula) in kranjske krhlike ali divjega oreha (Rhamnus fallax); cvete ali pa vso rastlino pri poliski mačehi (Viola tricolor); rastlino dišeče perle (Asperula odo-rata); seme jesenskega podleska (Colchicum automnaie) in pa lipovo cvetje. Vse informacije glede točnega opisa zdravilnih rastlin, nabiranja, sušenja, shranitve, cen in odkupa se dobe pri okrajnih poslovnih zvezah pri zadrugah m pri Državnem gospodarskem podjetju za promet z zdravilnimi zelišči in eteričnimi olji »DROGA* Cigaletova 5/1., tel. Z7-20i DARUJTE ZA RDEČI KRIŽ! Vsi brigadirji »ladinskih delovnih brigad iz rajona Genter se bono zbrali... Z vsakim zamahom rova*©, s vsako lopato porns&amo ustvarjali petletni pi».n la ■ tem blaginjo vsega delovnega ljudstva Počasi pelje z zelenjem, parolami in zastavami okrašen vlak proti ljubljanskemu kolodvoru. Brigado «e vračajo % mladinske proge. Spredaj na lokomotivi stojita dva mladinca v brigadirski obleki in z zagorelimi lici, v sredi pa brhka mladinka z zastavo v roki. Pred. kolodvorom čaka množica ljudi: starši, bratje in »estre, prijatelji, znanci in drugi. Vsi nestrpno pričakujejo prihoda mladih graditeljev. Vlak se med petjem ln vzklikanjem brigadirjev ustavlja. V trenutku poskačejo brigadirji iu brigadirke iz vagonov ter se »vrste v zbor. »Poglej ga, našega Janeza!« polglasno vzklikne »tarejša šena z ruto na glavi in so prerine skozi množico naprej. 8 pogledom je srečala svojega sina in ž« komaj čaka, da ga vsa ponosna objame in pritisne na svoje $ree. Med tam pa že brigada strumno koraka skozi izhod in po ljubljanskih ulicah. Po svoji zadnji paradi se brigadirji razhajajo. »Zdravo! Pa oglasi se kaj pri meni« vzklikne v slovo udarnik Janez, mlad delavec, svojemu iovarišu Saši, ki hodi v 7. razred gimnazije. Spoznala sta se v brigadi. Dijak in mladi delavec. Skupno delo in napori so ju združilj iu postala sta si prava prijatelja. »Pridem! Saj vež, da me zanima tvoje delo. No, na svidenje!« « Zopet sta se srečala na Kongresnem trgu. Pomlad jo. Novo leto je obema prineslo nove naloge, novo delo. Janez se bori v tovarni za dvig produkcije, Saša v šoli za čim boljše znanje. »Zdravo, Janez! Kako se kaj imaš?« — »Hvala, dobro. In ti, Saša?« — »Tudi. V šoli mi gre dobro. Prijavil sem se že v brigado ter sem postal celo komnadir čete, ki šteje za sedaj 38 mladincev. Naša brigada pa ima že 134 prijavljencev. Do konca maja pa moramo in bomo dosegli 200 brigadirjev.« »Veš, Saša, tndi jaz sem se prijavil v brigado. Odhajam 1. junija na gradnjo Novega Beograda. Težko je bilo v začetku. Uprava podjetja mi ni dovolila oditi, ker primanjkuje delovno sile, pa smo se na zadnjem mladinskem sestanku pogovorili in so ee vsi ostali mladinci v oddelku, pa tudi vsi člani sindikata, obvezali, da bodo vršili delo namesto mene. Vidiš, tako! Pa je šlo! 25. maja pa imamo že zbor in bomo verjetno odrinili v prihodnjih dneh.« »Tako je pra^, Janez! Pa »ej mi stari brigadirji ne moremo živeti brez naših mladinskih delovnih brigad. Najlepše je bilo v brigadi, pa red, kar hočeš! — Poglej no, i» so pa mladinci iz VL in VIL gimnazijo, ki so ravnokar končali g poukom. Veš, z njimi namreč tekmujemo v mobilizaciji za delovne brigade. — Nada, Nada!« pokliče Saša mdmo hitečo mladinko, »koliko že imate brigadirjev?« — »145« — »In sedma?« — »Oh, ta jih pa ima že 185.« »Ti so pa res dobro zagrabili,« meni Janez. »Nikar so ne boj, tudi mi jih bomo kmalu dosegli!« pravi Nada ln se ustavi pri obeh tovariših. »Ali vesta, da imamo 25. maja, v torek zbor vseh brigadirjev iz rajona Center? Se ne Tesla? Mi smo ravnokar zvedeli in se že pripravljalo, da so bomo najboljše odrezali na zboru!« »Kaj pa bo na tem zboru?« radovedno vpraša Saša. »Najprej bo zbor vseh brigad na Kongresnem trgu,« vneto razlaga Nada, »nato pa slavnostna konferenca v Mladinski dvorani. Zbor pa ima predvsem namen, da poudari vlogo mladinca, ki se je prijavil za delovno brigado in njegove naloge v zvezi z učenjem. Po drugi strani pa se bodo pokazale vse napake pri dosedanji agitaciji in se bo jasno pokazala pot za pravilno delo v pripravah za mladinske delovne brigade.« »Kakšno pa je stanje po drugih šolah v pogledu prijavljanja?« vpraša Saša- . ... »Kolikor mi je dosedaj znano, jih ima V. gimnazija 143, klasična gimnazija 103, ekonomski iehmkuin 13S, učiteljišče 57, ker bodo vsi ostali odšli v pionirske kolonije in pa I ajeni-ški dom 97, kar je tudi zelo lep rezultat. Mislim pa, da se bodo vse te številke do zbora še precej spremenile. naše brigade pa okrepile z novimi mladinci, ki so pripravljeni se boriti s kubiki za izvršitev petletnega plana.« »Ali pridejo tndi stari brigadirji na zbor?« vpraša Janez, ki je z zanimanjem poslušal Nado. »Seveda. Vsi stari brigadirji iz rajona Center se bodo ravno tako zbrali, poleg na novo prijavljenih.« »No. potem pa pridem tudi jaz in bom že poskrbel, da se bodo zbora udeležili vsi bivši brigadirji iz naše tovarne. Takoj poidem v tovarno, da to sporočim predsedniku r.ašega mladinskega aktiva. Pa na svidenje!« »Zdravo! Na svidenje na zboru v torek!« mu odgovorita Nada in Sala. Mladinke hočejo biti enakopravne ne samo v pravicah, marveč tudi v dolžnostih Del© ssdalu© ztarcstveniSi svetov prei Ist medI „Tednom matere In otroka“ Socialno skrbstveni svet pri ministrstvu za socialno skrbstvo LRS je v duhu sklepa konferenoe vseh republiških ministrov za socialno skrbstvo sestavil in vsem okrajnim socialno zdravstvenim svetom v I2RS razposlal navodila za organizacijo in izvedbo »Tedna matere in otroka«. Socialno zdravstveni sveti morajo posvečati veliko skrb propagandi pred pričetkom tedna ln s tem usmeriti- množično pozornost na vso akcije, prireditve, razstave itd., ki bodo v teku tedna. Na terenu se izmed vseh propagandističnih oblik najbolje obnese neposredna ustmena agitacija. Množični sestanki nudijo aktivistom dovolj prilike za to, da »Teden matere« in vse, kar je z njim v zvezi, čim bolj popularizirajo. Pri razpečavanju značk se aktivisti ne smejo omejevati samo na prodajo po ulicah, ampak morajo izkoristiti priliko za uspešno prodajo v vseh javnih prostorih, trgovinah, obratih, podjetjih, gostilnah, kavarnah, ustanovah, razstavah in prireditvah. V teku »Tedna matere in otroka« si moramo prizadevati, da s posameznimi akcijami poživimo, izboljšamo in izpopolnimo posamezne panoge socialne in zdravstvene zaščite ter vzgoje otrok. Poiskali bomo 6im več novih obiskovalk koloniziranih otrok, poskrbeli bomo za strokovno izobraževanje osnovni Soli odraslih sirot, pobrigali Be bomo za zaščito nezakonskih mater in otrok, ukrenili bomo vse potrebno za organizacijo počitniških kolonij itd. Naša v napredujočo socializacijo usmerjena družbena stvarnost izključuje sleherni pojem dobrodelnosti, s katero vse kapitalistične države licemersko skušajo zakrinkati preveč kričeče pojave socialne bede. Ne dobrodelnost, ampak zavest socialne odgovornosti vseh državljanov je Izražena v našem sodobnem socialnem skrbstvu. Socialno skrbstvo in zdravstvena zaščita je važen činitelj prt Izvrševanju gospodarskega načrta, v borbi za uresničenje petletnega plana. Človek, ki je hkratu nosilec ln cilj gospodarske izgradnje, je osnovna ln najdragocenejša gradbena snov za uresničenje petletke. Preden pa dojenček odraste v zrelega delovnega človeka, ga je treba vzgajati, oskrbovati, brigati se za njegovo zdravje in ga dolgo ln temeljito vzgajati. S tem, da tisočerim sirotam in socialno ogroženim otrokom, ki bi sicer propadli, nudimo eksistenčne možnosti, skrbimo za njihovo zdravje, šolanje in strokovno Izobraževanje, pomagamo dvigati in usposabljati nove kadre, graditelje bodočih petletk. Kakor na vseh drugih, tako tudi na tem področju delo oblastvenih organov ne bi moglo obroditi pravega uspeha, če jih pri tem ne bedo podpirale družbene organizacije zavednega delovneca ljudstva, v tem primeru socialno zdravstveni sveti. »Teden matere iu otroka« ja za socialno zdravstvene svete preizkusni kamen njihove dosedanje delavnosti in uspehov, ocena njihove odgovornosti in vzpodbude za nadaljnje delo. Gani svetov naj torej gledajo, kako se bodo ob tej preizkušnji obnesli. D. L Razgüasifev utlsrjriSj-aw w iržšlki lesni ImiMsifšji Na predlog sindikalne pcdrušr.’cc je Lesno Industrijsko podjetje v TrJi-.u razglasilo 9 najboljših delavcev z obrata žaga ter 7 delavcev z obrata finega pohištva za udarnike. Obenem so t!Ii pohvaljeni mr.cari drugi delavci in nameščenci. S pohvalami In nagradami je dilo vodstvo priznanje najbolj požrtvovalnim tovarišem, ki so s svojim delom dokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse za č'.m prejšnjo uresničenje petletnega plana UREDNIŠTVO »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« razpisuje tri štipendije po 30Ö0 din za študente, ki bi se vpisali jeseni na novinarsko-diplomatsko fakulteto univerze v Beogradu. Maturanti, ki se žele posvetiti novinarskemu poklicu, naj pošljejo svoje prošnje za štipendijo uredništvu »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knaflje\’s ulica št. 5. Po slovanskem svetu S?£iS8*sei8i. *J V stebamratikega gibanja S&¥ptsM Z¥sd Danes stremijo sovjetski delavci za tem, da bj napravili vse podjetje _sta-hunovsko. Ker sodelujejo v sociali-stičnem tekmovanju, niso več zadovoljni samo s iem, da ja v zavedu določeno število stahanovskih brigad ali delavnic. Stahanovsko gibanje je dobilo velikanski razmah. V leningrajski tovarni tkanin napravi vsaka delavka pri statvah en in pol krat več kot to predvideva norma. Vsaka delavka napravi 9.6% več ilcauin kot določa to plan za zadnja leto petletke. Delovni učinek je presegei predvojnega. V drngi staha-novski tovarni in tovarni za predivo ia tkanine v moskovskem okrožju so vsi delavci uresničili norme, ki j’-h določa plan za !c?o 1359. V zadnjib šestih mesecih so sistematično presegli plan. Ta tovarna je zasedla vsak mesec prTo mesto v vsesovjetskem so-ciaiističnein tekmovanjn. Stahanovski kolektiv moskovskega zavoda, ki izdeluje napravo za rudniško delavce, je v teh dneh izpolnil nalogo, ki je bila preračunana na 3 leta. Stahanovsko metodo dela v Sovjet-»ki zvezi cbslruo proučujejo. Nedavno (e bilo za profesorje in študente le- ningrajskega kemično - tehnološkega instituta zanimivo predavanje mladega stahanovea Grigorija Dnbinina iz podjetja »Krasni Viboršec«, ki dnevno izpolnjuje_ tri do štiri proizvajalne norme. Ta je poslušalce seznanil z novimi, uspešnimi meiodami. k j jih je sam odkril. Uprava instituta je ustanovila 10 posebnih skupin iz najboljših delavcev leningrajskih podjetij, profesorjev in študentov. Njih naloga j« študirati in Izvajati siaha» novske metoda pri učenju. 120 letnica Doma tiska v Leningradu Leningrajski dom tisk» slavi 120-letnico svojega obstoja. V tem razdobju se je njegova zmogljivost Izdajanja knjig dvignila od nekaj izvodov r.a več sto tisoč izvodov mesečno. To tovarno knjig so med vojno poškodovali izstrelki granat in tudi do danes še ni popolnoma popravljena. Navzlic temu pa je presegla predvojno raven proizvodnje. V njej tiskajo izbrana dela Karla Marsa in Friedricha Engelsa v 100.090 izvodih. Tu tiskajo tudi četrto izdajo celotnih Leninovih stanu, pesnikovi domovinu Sovjetski znanstveniki so pripravili prTo znanstveno izdajo Navojevih deL Do podrobnosti so se seznanili s pesnikovim življenjem, z njegovimi sodobniki ln njegovim vplivom na književno ust' varjalnost pisateljev vzhodnih dežel. Uspehi socialističnega tekmovanja Prve dni v maju so v številnih Industrijskih panogah objavili uspehe enomesečnega dela, ki pričajo o velikem poletu proizvodnje. Štirimesečni proizvodni plan so znatno presegle industrija premoga, prehranjevalna in tekstilna industrija itd. Za 3.4% je presegla plan elektroindustrija v primeri * Isto dobo lani. Tndi izkop premoga v zapadnih področjih je narasel za 10.3 V«. Proizvodnja cementa so j« povečala za 43 %, okenskega stekla za 42 •/», tekstilna industrija za 30 do 40%, So večjo nspeho so dosegla podjetja ministrstva prehrambene industrije, ki so štirimesečni plan izpolnila s 109 %. Proizvodnja sladkorja se je ▼ primeri ■ lanskim lotom v istom času zvišala **43%, proizvodnja kruha in peeirs ta 49*/% rastlinskih olj ia 01*7«, konzerv za 61%. Velike nspeho jo dosegla tndi republiška industrija, predvsem podjetja lokalne pokrajinske industrije, ki so izdelala blaga široko potrošnjo 73 •/« i voi kot X totem času lonokogo leta. J Stahanovsko de!o milijonov sovjetskih delaveev je omogočilo, da je ca sto. tine tovarn in zavodov znatno preseglo program in da je petmesečni p!an preseglo že nad 250 podjetij Moskve in moskovskega področja. Trgovina nudi vsak dan več blaga Po statističnih podatkih trgovinske organizacije se je v prvem trimesečju letošnjega leta prodaja sladkorja in sladkornih proizvedor v Moskvi potrojila v primeri z istim obdobjem lanskega leta. V istem obdobju se je povečala prodaja masti za 67 %, mesnih izdelkov za 22%, testenin za 4i •/• kruh« za 15 •/•, obutve za 83 %, gotovih oblek za 63 %, tkanin za 68 %, pletenin in galanterijskega blaga pa za več kot 200°/«. V drugem trimesečju tega leta se je zelo povečala prodaja življenjskih potrebščin in blaga široke potrošnje. V tem letu bodo v Moskvi odprl! še 267 novih tr—' ntn regtavracij. Letalske proge Mreža letalskih prog Sovjetske ze bo znašala letos 220.000 km, to se pravi 43.000 km več kot jo büo v na-črta za zadnje leto petletke. Zelo hitro se razvijajo letalske proge na Daljnem vzhodu in v Srednji Aziji ter lokalne letalske proge, ki povezujejo središča sovjetskih ljudskih republik s posameznimi okrožji del in so pripravljajo na jubilejno izdajo del Vlsariona Belinskega. Mesto Akt jabisk — »drugi Baku« V vzhodnih pokrajinah Sovjetske zveze napreduje obnova z naglimi koraki. Po drugi svetovni vojni so zgradili mesto Aktjabrsk, ki ga imenujejo »drugi Baku«. Zgrajene so številne stanovanjske hiše, šole. Dom kulture in druga poslopja. V mnogih mestih uspešno razvijajo nove industrijske panoge. Prebivalstvo novih mest naglo narašča. Mesto Aktjabrsk bo kmalu postalo veliko industrijsko središče. 500 letnica uzbeškega pesnika Slovesnosti ob BOOletniei rojstva velikega uzbeškega pesnika A1 i s e r -ja Navoja so dobile v Sovjetski zvezi vsenarodni značaj. Ta pomembni dan proslavljajo posebno v Uzbeki- IÖelo organizacij Osvobodilne fronte Okrajni plenum OF v Novem mestu Ob precejšnji udeležbi delegatov plenuma, sekretarjev In predsednikov odborov OF, zastopnikov ljudske oblasti fn množičnih organizacij ter v navzočnosti zastopnikov zveznega in republiškega kmetijskega ministrstva je bil v nedeljo 16. t. m. v Novem mestu okrajni plenum OF. Na tem plenumu so se navzoči temeljito pogovorili o vseh gospodarskih In političnih problemih, ki jih ima Fronta na vasi v zvezi z izvajanjem našega gospodarskega plana. Največ pažnje pa so na plenumu posvetlii trenutno najvažnejši akciji, ki je pred množičnimi organizacijami in vsakim posameznikom — to je akciji za zatiranje koloradskega hrošča. Pomočnik republiškega kmetijskega ministra tov. Mastnak Sn zastopnik zveznega kmetijskega ministrstva univ. prof. dr. Brodajevič sta v svojih referatih dovolj jasno prikazala nujnost in doslednost v borbi za uničenje tega škodljivca našega krompirja. Poudarila sta tudi odgovornost, ki jo ima Slovenija v tem oziru napram drugim predelom naše države, kateri še niso okuženi s tem škodljivcem. Doslej je bilo v tem okraju najdenih že 14 hroščev in 10 ležišč z jajčeci, kar je dokaz, da je sedaj najboljši čas za pregled krompirjevih nasadov. V zad' njem času so po vseh KO OF predavanja o tem nevarnem škodljivcu, vendar slaba udeležba na njih dokazuje, da se ljudje še ne zavedajo posledic malomarnosti pri uničevanja koloradskega hrošča kot je to primer v Bell cerkvi, Gradišču, Stranski vasi in drugod. Nasprotno pa se prebivalci v Gotnl vasi in Mirni peči tega zavedajo ter so na množičnem se stanku odločno zahtevali, da vse, ki bi se odtegovali masovnemu pregledu, stro go kaznujejo v smislu že sprejetega sklepa okrajne ljudske skupščine. Na plenumu so navzoči razpravljali tudi o dragih važnih problemih kot je gradnja še 17 po planu predvidenih zadružnih domov, o semenski službi, o vezanih cenah in obveznem odkupu, o utrditvi In razširitvi novo organiziranih kmečkih zadrug, o ustanovitvi študijskih krožkov v sleherni vasi, o kontroli masovnih Organizacij v šolah, o organiziranju novih mladinskih brigad za delo pri gradnji Nove Gorice, novega Beograda in ceste Bratstva la edinstva in še raznih drugih perečih gospodarskih problemih ter so v zvezi s tem sprejeli tudi obveznosti. R. P. Plenum Mestnega ©itea 0F Celfe V torek 18. maja je zasedal plenum mestnega odbora OF v Celju. — Sekretar tov. Rudolf Klarič je poudaril, kak-o 6e sile mednarodne reakcije zaganjajo v nas in kako si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi nas čimbolj moteli pr; našem delu za izgraditev socializma. Opozoril je tudi na delovanje reakcionarne duhovščine, ki po direktivah Vatikana dela v službi zapadnih imperialistov. Za tem je tov. Gcjmir Melik orisal razvoj OF Slovenije in njene velike uspehe. Tolmačil je nove naloge, ki jih je postavil II. kongres pred celotno organizacijo. Najvažnejša naloga aktivistov bo še bolj skrbeti za temeljito politično vzgojo ljudstva. Terenske organizacije morajo postati tista središča, ki bodo vodila naše ljudstvo, ga razgibala pri izvrševanju planskih nalog, mu tolmačila vse notranje in zunanje politične dogodke ter ga združevala v borbi za mir in ga vzbujala k budnosti. V odbore OF je treba vključiti več mladine, ki je že dcsedaj pokazala velike; uspehe v svoji ustvarjalnost«. Naglasil je tudi potrebe tesnejšega sodelovanja med OF in Zvezo borcev, ki se je preveč oddaljila -od svoje osnovne matice. — | Tesnejše sodelovanje bo poživilo tako delo organizacije borcev, kakor tudi OF. Prav tako se je morajo v krajevnih organizacijah OF tesneje povezati član; sindikatov. Velika dolžnost odborov OF bo še bolj pomagati organom ljudske oblasti pri upravi in gospodarstvu. Poživeti bo treba zdravo kritiko, po drugi Stranj pa odpravljati nergaštvo. Tov. Vučko je nato govoril o dosedanjih uspehih, predvsem pa o napakah, ki so ovirale uspešnejši razvoj prostovoljnega dela, zlasti gradnjo zadružnih domov. Diskusija o referatih je bila precej živa in je pokazala pomanjkljivosti pri organizaciji prostovoljnega dela. V bodoče bo treba zainteresirati za prostovoljno delo članstvo vseh mar sovnih organizacij, v Medlogu pa predvsem -kmete, saj ho zadružni dom, ki ga grade, predvsem njiihov. Glede na pripravljenost, ki eo jo izrazili kmetje na Zgornji Hudinji, je plenum sprejel sklep, da se zgradi na Zgornji Hudinji zadružni dom in da se organizira v dneh od. 30. maja do 6. junija >Teden zadružnih domov«, v katerem bodo pospešili gradnjo zadružnih domov in nadoknadili doslej zamujeno. ©DPRBSÄPÄfCE! Skrajna malomarnost Okrajni odbor Rdečega križa v Novem mestu je v februarju 19V7 prejel in razdelil večje število vrtnarskega orodja. Med drugimi je prejelo orodje upraviteljstvo šole v Birčni vasi, katera je bila med vojno požgana, in sicer je bilo orodje namenjeno za 'obdelavo šolskega vrta. Okrajni odbor RK je o lem obvestil upraviteljstvo šole z vabilom, da- orodje dvigne proti potrdilu. Po večkratnih urgencah je upraviteljstvo šole po enem letu poslalo podpisano potrdilo o prejemu orodja, katerega p>a do danes še ni dvignilo in še vedno rjavi v skladišču RK, čeprav bi bilo marsikje nujno^ potrebno . Ne vemo, kako bi šolsko upraviteljstvo v slučaju kontrole šolskega inventarja upravičilo manjko tega orodja, za katerega je že podpisalo potrdilo o prejemu. Isti slučaj je s šolo Globodol, katera tudi še ni dvignila dodeljenega orodja. Okrajni odbor RK bi ime! vso pravico io orodje dodeliti drugim. Rp- Gledališče in ljubljansko dijaštvo V začetim šolskega leta so v ljubljanskih gimnazijah zbirali prijave za operni in dramski abonma. Kljub temu, da je bilo za predstave mnogo zani* manja, se ta stvar ni nikdar realizirala, in tega abonmaja do danes sploh ni-Gimnazije so imele samo nekaj posameznih predstav. Tako je imela kla sirila »TartvJia« in »Prodano nevesto«, druge gimnazije pa po eno predstavo ali pa še te ne. Iz tega sklepamo, da ljubljansko gledališče sploh ne daje dijaških predstav, čeprav bi jih dijaki z veseljem obiskovali. Vidimo pa tuni, da imajo univerja, Srednja tehnična šola in Ekonomski tehnikam, pa tudi združeni srednješolski domovi svoje redne predstave, pa se obenem v pr a* šujemo, zakaj bi jih mi ne bi smeli imeti. Mislimo, da bi se za osem gimnazij v Ljubljani dalo organizirati vsaj en skupen abonma. V tem pogledu je dosti na boljšem mariborska dijaška mladina, ki ima svoje redne predstave v operi in drami. Prav tako bi lahko te uvedlo tudi ljubljansko gledališče. Zainteresirani dijaki želimo, da bi uprava Slovenskega narodnega gleda* lišča še pred koncem šolskega leta — 15. junija, dala dijaštva vsaj nekaj Predstav ob delavnikih popoldne. Proč s takimi ljudmi! Ni čudno, če slišiš na vsakem vogalu hiše pritožbe o hraslniških rudniških magazinih. Stalno se slišijo očitki, da se blago ne razdeljuje pravilno, da vlada protekcijonaštvo. Pri kontroli se je ugotovilo, da so si uslužbenci med seboj razdelili 57 m fine svile, dočim drugi ne dobijo nič. Ni se zgodilo to prvič. Prvi si je vzel blago inšpektor preskrbe tov. Ivan Rahne, in sicer 5 m, nato še poslovodja Ivan Gričar, tudi 5 m. Heda Drnovšek, pomočnica, 10 m, Zofka Borštnar, poslovodkinja, 5.50 m, Silva Kosič 5 m. Hcda Drnovšek ni' prinesla v poslovalnico ne indu-sirijskih točk kakor tudi ne denarja, pač pa je hotela prinesti slabše bla-go za zamenjavo, ki ga je imela doma. Prav tako nista Ivan Gričar in Zofka Borštnar še prinesla industrijskih točk in ne denarja kljub temu, da sta si vzela blago. Poleg tega so imeli še 7 m skritega blaga za svoje prijatelje. Ker ljudje s takim odnosom do skupnosti ne spadajo na taka mesta, upamo, da bodo čimprej izginili tja, kamor spadajo, namreč kot špekulanti in ljudski škodljivci na zatožno klop. Ma FIZüVLTtJlRA PORI B&ksarškc prvmstm Jugoslavije V Beogradu se je pričelo tekmovanje za boksarsko prvenstvo Jugoslavije, na katerem sodeluje 32 tekmovalcev. Prvi rezultati so bil; naslednji: mušja kategorija: Arpasi (Novi Sad) je premagal Štefaneka (Zagreb), An-drejevič (Beograd) pa Jankoviča (Partizan) po točkah. V balnta-m skupim sta Tot (Subotica) in Bulat (Z) po točkah premagala Lekoviča (P) in Petroviča (JA). V peresn; lahki skupini je Šovljanski (P) premagal Djulaja (Subotica), Barbadoro (Reka) pa je dobil dvoboj brez borbe. V lahki skupini je Matič (B) premagal Feketija (Z), Golič (P) pa Iliča (B). V welter kategoriji je Barkovič (Z) po točkah premagal Focmana (NS). V srednji kategoriji je Pavlič (P) po točkah zmagal nad Brenčičem (Pulj). V pcl-težk-i skupini je Lazarevič (B) po točkah premagal Komorskega (Z). V težki skupini je Bogdanovič (B) premagal v tretji rundi Marsija (Reka) s knock autom. Na stadionu >Avala« v Beogradu se je nadaljevalo tekmovanje za posamično prvenstvo FLRJ v boksu. Rezultati prvenstva so tile: welter kategorija: Barkovič (Reka) : Ristič (B) neodločeno, König (F) je s knock autom premagal Poemana (NS); srednja: Habič (Z) je po točkah premagal Brenčiča (Pulj), Džepino (B) je premagal Pavlič (P) s knock autom; pol-iežka: Slanisavljevič (NS) je s knock autom premagal Komorskega (Z), Lazarevič (B) pa Krsmanoviča (F); težka: Mars; (R) je premagal Hladnega (Z) po točkah, Bogdanovič JB) pa K rležo (F). i < 3&SSS1I Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu V Zagrebu se je pričelo posamezno in ekipno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. V ekipnem tekmovanju so bili prvi dan doseženi tile rezultati: moški: Spartak : Crvena zvezda 5:1, Spartak : Sloga 5:1, Mladost ; Crvena zvezda 5:1, Mladost : Kladivar 5:2, Mladost : Sloga 5:2, Klađivar : Crvena zvezda 5:3, Sloga : Kladivar 5:4; ženske; Lokomotiva : Crvena zvezda 3:1, Spartak : Crvena zvezda 3:0. Lokomotiva : Enotnost 3:2; mladinci: Spartak : Železničar 5:3, Mladost : Udarnik 5:0, Mladost : Železničar 5:1, Spartak : Udarnik 5:2, Železničar : Udarnik 5:1. DANAŠNJI ŠPORTNI SPORED Ob?!, brzoturnir v namiznem tenisu, odbojki in nogometu na igrišču na Kodeljevem. Ob 10. ustanovna skupščina Telovadne zveze Slovenije v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica). Ob 13.80. nadaljevanje brzotumirjev na Kodeljevem. Ob 15. Enotnost : Rudar mladina na igrišču ob TjTŠevi cesti. Ob 16. Enotnost : Dinamo (Pančevo) na igrišču ob Tyrievi cesti. Ob 16. Triglav : Partizan ob Večni poti s predtekmo ob 15. Kolesarska dirka v Podutiku preBoiena Po kolesarskem športnem koledarju za 30. maja najavljene spominske kolesarske dirke so zaradi nepredvidenih tehničnih razlogov preložene na nedoločen termin, ki bo pravočasno objartjen. Drobce zanimivosti Partizan : Ponziana 8:1 (7:0). Na Reki sta igrala v četrtek prvenstveno tekmo I. zvezme lige Partizan in Ponziama 8:1 (7:0). Tretja zmaga Hajduka na češkoslovaškem. Na gostovanju splitskega Hajduka Po Češkoslovaškem je bila v petek prijateljska tekma med moštvom Hajduka in enajstorico tekstilne tovarne Nehera. Zmagal je Hajduk z rezultatom 3:2 (1:1). I. študentske igre FLRJ p Zagrebu. V torek 25. maja ob 15 b» na igrišču ob TyrSavl cestu Zbor vseh tekmovalcev in tekmovalk ter vseh funkcionarjev ljubljanske reprezentance. Udeležba Je strogo obvezan. Tekmovalci bedo prejel; zadaja navodila, zadnji obrok dodatne hrane £in crpremo. Ob 16 bo na istem igrišču nogometna tekma reprezentance univerze proti ljubljanski garniziji. Zbor za odhod, v Zagreb bo v sredo ob 7.45 zjutraj na glavnem kolodvoru. Na dragem posvetovanju plavalnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije 22. in 23. maša v Stubžkih Toplicah pri Zagrebu razpravljajo o letošnjem tekmovanju. Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je Jugoslovan Palada premagal De Medizana (Monaco) s 6:3, 8:6 to 6:2. Tekma v košarki med praško »Sparte« in zagrebškim sjedini trpni« se je končala z zmago »Sparte« 57:37 (20:17). Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je prvi dan Paiada premagal De MecHazina v drugem kolu pa Ulriha (Danäia) 6:4, 6:1- 6:3. Mitičev nasprotnik je bil Holandec Baxter, ki je podlegel našemu prvoiku z rezultatom 6:2, 5:2. 6 -J2. SoTijetskl športniki so v prvih lahkoatletskih tekmovanjih pomladne eezone pokazali dobre rezultate. Sovjetski in evropski prvak Heino Dip je vrgel kroglo 16.35 m, kar je eden izmed, najboljših svetovnih rezultatov. Sovjetski prvak Aleksander šehtel ;.o vrgel kladivo 52.59 m. Dženadt Reš iz Leningrada je skočil ISO cm visoko (najboljši skok lanske in sedanje sezone). Vladimir Filin jo v teiku na ICO m dosegel ča3 10,9 sekund. Svetovna prvakinja Ljudmila Anokina Je zagnala kopje 4420 m. Turnir w Budimpešti Rezultati prekinjenih partij iz XII., XIII. in XIV. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Budimpešti: Barcza - Szabo remi, Gligorič - Trifunovič 1:0, Wood - Tartakover 1:0, Tarta-kover - Barcza 0:1, Tomovič - Benko 0:1, Trifunovič - Pachman remi. Benkö - Szily nanovo prekinjeno in izgledom na remi. Stanje po dokončanih prekinjenih partijah: Szabo 11 in pol točke, Gligorič 10, Foltys 9 In pol, Pachman in Tartako-iver 9, Barcza in Trifunovič 8 in pol, Itd. Polfinalni furnirji NOVI SAD V petek je bil v Novem Sadu končan polfinalni šahovski turnir za prvenstvo FLRJ. Rezultati zadnjega kola so naslednji : Avirovič - Marič 1:0, Kulžinskl - Bertok 1:0, Markovič - Andrič remi, Popovič-Timet 1:0, Fuderer - Djaja 0:1, Omladič-Rabar 1:0, Logar - Popovič remi, Klndij-Mikulič 1:0. Za državno prvenstvo so se plasiran Djaja, Kulžinskl, Rabar In Andrič. Naslov mojstrskega kandidata je dobil Žarko Popovič, ki sl je priboril 8 točk. Isti naslov sta sl priborila še Fuderer in Marič. Končno stanje je naslednje: Djaja 11 točk, Kuižinski, Rabar In Andrič 10 In pol, Fuderer in Marič po 8 in pol, Ž. Popovič in Kindij 8, Avirovič 7 in pol, kap. Markovič in Bertok 7, V, Popovič 6, Omladič in Timet 5 in pol ter Mikullč in Logar po 3. OSIJEK Iz prejšnjih koi so se prekinjene partije končale takole: Potasman - Filipčič 1:0, Markovič - Germek 1:0, Levačič - Ro-sandič 1:0. XIV. kolo: Filipčič - Vuksanovič 1:0, Rosandič - Potasman remi, Vukovič - Levačič remi, Škoti - Gruber 0:1, Majstoro-vič-Horvat 1:0, Radonjič - Kalabar 0:1, Germek - Janoševič remi, Kukovec - Simonovič remi. XV. kolo: Horvat - Radonjič 1:0, Vuksanovič - Rosandič remi, Potasman-Vukovič remi, Levačič - Škoti 1:0, Gruber -Germek remi, Janoševič - Markovič 1:0, Milič-Kukovec remi. Prekinjene so partije Simonovič - Majstorovič in Kalabar-Filipčič. V prekinjeni partiji XV, kola je Majstorovič premagal Simonoviča, igra med dr. Kalabarjem in Filipčičem pa je bila znova prekinjena. XVI. kolo: Majstorovič - Milič pre- kinjeno, Radonjič - Simonovič 0:1, Filipčič - Horvat remi, Rosandič - dr. Kalabar 0:1, Vukovič - Vuksanovič 1:0, Škoti - Potasman remi, Germek - Levačič prekinjeno, Janoševič - Gruber remi, Markovič Kukovec 1:0. SARAJEVO XIV. kolo: Šubarič - Udovčič 1:0, Ca- rev - Karaklajič remi, Božič - Kobler remi,Fidler - žagar 1:0, Tagirov - Mlinar remi, Longer - Lešnik 0:1. Prekinjeni sta partiji Kozomara - Nedeljkovič in Radoi-čič - Preinfalk. XV. koto: Preinfalk - Tagirov prekinjena, Lešnik - Radojčič prekinjeno, Karaklajič - Longer 1:0, Nedeljkovič - Carev 1:0, Kobler - Kozomara remi, Udovčič-Božič 1:0, Žagar - šubarič 0:1, Žlvanav-Fldler 1:0, Mlinar je bil prost. KULTOM P5ŠEGLED 1% ?i$m duoafcstse Orkester Slovenske filharmonije je priredil 17. maja zvečer v veliki Unionski dvorani simfonični koncert pod vodstvom gosta-dirigenta Bogomirja Leskovica. Kot solist je sodeloval solo-violist orkestra Slovenske filharmonije Giusto Cappone ter — izven natisnjenega in v naprej določenega sporeda — pianist Vladislav Kendra, profesor na Akademiji za glasbo v Varšavi. Koncert se je pričel z Beethovnovo IV simfonijo. Beethoven jo je ustvari],' ko je končal svojo, herojskega poleta polno, III. simfonijo in ko je ze snoval V. simfonijo, nasičeno s kljubovalnostjo in triumfom. Zato pa se je v IV. simfoniji tem bolj sprostila skladateljeva melodična iznajdljivost, njegovo veselje nad prirodnim muziciranjem, nad petjem godal in vzklikanjem pihal. Zadovoljstvo in mir veje iz vseh delov četrte simfonije, pa bodisi da so ritmično živahno 'razgibani, bodisi da jih obvlada prisrčen melodični tole Le nekatera mesta v četrtem stavku dajo slutiti Beethovnov nazor o smislu človeškega življenja, ki ga njegovi življenjepisu radi opredeljujejo v načelu: „je-TrTemiti ob aktivnem premagovanju ovir.“. , , '’^ndlov koncert za violo m orkester v h-molu spada med mnoga či- slo instrumentalna dela, ki jih je ta veliki mojster baroka pred 250 leti ustvarjal mimogrede in vzporedno s svojim izredno plodovitim opernim in oratorijskim snovanjem. Po Beethovnovi simfoniji se je to, v štirih kontraslirajočih si stavkih napisano, suiti sorodno delo ugodno uveljavilo. Nemalo je k temu doprinesel solist Guisto Cappone. Znal je resni in togi melodijski tok Händlove skladbe, ki je še nikjer ne obsevajo zgodnji žarki romantike, zajeti z agogiko, ki se glasbenim frazam prilega, brez pretiravanja, brez preračunanosti na glasbeno neutemeljene učinke. Iz instrumenta pa je izdatno črpal prirojeni mu topli, sonorni zvok. Večer je zaključila Leskovičeva simfonija v enem stavku (Domovina). V tem delu starejšega datuma, ki je pred leti v Ljubljani doživelo ob neprimerni priliki in na neprimernem mestu svoj krst, kaže skladatelj v pni vrsti svoje izkustvo in smisel za zvočno obvladanje orkestralnega telesa, za instrumentacijo. Delo je napisano v obliki močno raztegnjenega sonatnega stavka, ki se v melodiki večinoma naslanja na srbske folklorne prvine; ta motivika prehaja--iz instrumenta v instrument, iz instrumentalne skupine v skupino in spričo vešče dodelitve zaživi in učin- kuje. Polno je zvočnih kontrastov in dinafničnih vzponov, ki zaradi ponavljanja (popolna repriza) proti koncu kar utrujajo. Večja izbirčnost in samoniklost bi bili v prid skladbi, ki je tehtno zajeta, se mestoma mogočno razživi in kaže vsestransko znanje. Leskovic se zaveda, da je dirigiranje umetnost, ki predpostavlja popolno obvladanje partiture, orkestra in zvoka, ter tudi gibov in telesnih izraznih sredstev, ki naj umetnino iz partiture posredujejo orkestru in preko njega poslušalstvu. K tolmačenju glasbenih del pristopa z bogatejšo in elegantnejšo gesto, kot jo sicer pri nas običajno gledamo. Ta gesta je pri njem premišljena in jasna; opira jo na svojo bogato glasbeno razgledanost in na brezhibni spomin (dirigiral je Beethovnovo simfonijo in svojo Domovino na pamet). Vskladila se je tokrat v tolikšni meri s predvajanimi umetninami, da je našla kontakt z orkestrom in dosegla svoj namen. Zaradi neurejenih razmer v našem koncertnem življenju, ki jih povzroča nesmiselna razvrstitev terminov za gostovanja inozemskih umetnikov širom FLRJ, je poljski pianist prof. VI. Kendra moral opustiti svoj samostojni klavirski večer in je nastopil v okviru ponedeljkovega simfoničnega koncerta z nekaj klavirskimi točkami. Zaigral je Bužičkega prikupno legendo, Kišielewškega virtuozno, toda banalno ^Danse vivfi“, ter izbra- ne Chopinove skladbe (dve mazurki, manj znan valček v as-duru, redko izvajani nokturno v cis-molu in znamenito polonezo v as-duru); dodal je Skrjabinov nokturno za levo roko. VI. Kendro odlikuje izredno poln in silen udar, združen s_ čisto in briljantno igro. Njegova tehnična zmogljivost in prožnost je tolikšna, da se zdi, kot bi ji v dinamičnih stopnjevanjih in hitrosti ne bilo meja. Muzikalno podajanje je prav tako jasno, prozorno in premočrtno ter nagiba k virtuoznosti. Spričo svojih tehničnih odlik in muzikalne izklesanosti smemo VI. Kendro prištevati k največjim svetovnim pianistom. Tem bolj obžalujemo, da nam ni mogel prirediti samostojnega večera ali nastopiti ob spremljavi orkestra. — Ljubljansko glasbeno občinstvo je z dokaj pičlim obiskom pokazalo za ta pomembni koncert premalo zanimanja. P. Š. Nove Knjige in revije Študij rudarstva in metalurgije — naša bodočnost. Mladinska knjiga, 1948. Str. 54. Mato Lovrak: Vlak v metežu. Poslovenil Josip Ribičič, ilustriral Vilko Gliha. Sfladnska knjga, 1948. Str. 117. Fran Milčinski: Jurko je iskal strahu in druge zgodbe. Ilustriral Marij Pregelj. Mladinska knjiga, 1948. Str. 146. »Še pomnite, tovariši?« Spomini slovenske mladine na čas osvobodilne borbe. Uredil Josip Ribičič, opremil ing. arh. Janko Omahen. Mladinska knjiga, 1948. Str. m. Skrbimo za ©ddafo zdravega mleka Da bi bili kmetovalci v čim večji meri deležni ugodnosti vezane trgovine, je bilo tudi mleko uvrščeno med kmetijske proizvode, ki se odkupujejo po vezani ceni. S tem bo slehernemu, tudi majhnemu kmetu omogočeno, da si po ugodnih cenah nabavi najpotrebnejše Industrijske proizvode. Na drugi strani pa hoče oblast s to uredbo zagotoviti večje množine mleka In mlečnih proizvodov za prehrano delovnega ljudstva. Predelava mleka v mlečne proizvode pa je uspešna le tam, kjer je na razpolago mleko v najboljši kakovosti. Zato skrbite, da boste oddajali res le zdravo in polnovredno mleko! Izrecno svarimo pred posnemanjem in zalivanjem mleka. Za nastopajoči poletni čas posebej opozarjamo na sledeče: Glede krme in krmljenja živine: Paša je najboljši in najpri-rodnejši način zelenega krmljenja. Zato skrbite za dobre pašnike! Glejte, da živina na pašnikih ne bo stradala! Ne spuščajte živine na pašo s praznim želodcem in ne na premokre pašnike. Zelena krma. Najboljša zelena krma je mešanica dobrih trav in detelj. Škodljiva pa je vsaka preveč enostranska zelena krma n. pr. mlada detelja. Posebno nevarna je zelena krma (detelja, zelena koruza, grašica), ki je polegla in začela gniti in taka, ki se je na kupu segrela (vnela). Zato pripravite zelene krme vedno le za en dan naprej. Ne puščajte je na kupu ali celo na vozu, ampak jo razmetajte v tanko plast na suhem, hladnem in zračnem prostoru. Prehod od suhe na zeleno krmo izvršite počasi, da živali ne dobe driske. Vedno in v vsakem primeru pa dodajajte zeleni krmi malo sena ali slame. Suha krma. Molznim kravam po-kladajte le najboljše seno: zdravo, primerno vležano in ne prezrelo košeno! Tudi slama mora biti zdrava in nepokvarjena: pred nakladanjem jo zrežite! Krepka krmila. Dobrim kravam-mlekaricam dodajajte vedno po malo krepke krme. Ne uporabljajta plesnivih, zatohlih, žaltavih ali kakor koli pokvarjenih krepkih krmil (žita, zdroba, otrobov, oljnih tropin). Prav tako kot na krmo In krmljenje pazite na snaženje živine in vzdrževanje snage v hlevu. Spravljajte gnoj iz hleva v s a«k dani Skrbite za zadostno zračenje hleva, toda tako, da živina ne bo na p r e p 1 h u I Skrbite, da bo živina imela gorko in suho ležišče, zlasti tam, kjer je v hlevu betonski tlak. Vsaj enkrat na leto hleve temeljito prebelite! Posebno važna je v poletnem času molža in ravnanje z mlekom. Molzejo naj le osebe, ki so v tem izvežbane, dovolj močne in ne bo-lujejo za nobeno prenosljivo boleznijo, niso nosilci bacilov prenosljivih bolezni in nimajo odprtih ran. Glede molže same je pomniti naslednje: a) vimena krav naj so ob molži čista In suha; zato jih je pred vsako molžo očistiti; b) molsti je vedno ob istem dnevnem času; c) pred molžo je treba roke dobro umiti; d) prvi curki mleka se ne smejo pomolsti v molzni žehtar in tudi ne na tla, ampak v posebno posodo; e) molsti je hitro in krepko in izmolsti do zadnje kapljice mleka; f) med molžo se ne sme nastiljatl in krmiti ali snažiti živino. Za molžo uporabljajte posebne žeh-tarje, ki morajo biti vedno v dobrem stanju. Najboljši so iz aluminija, sicer pa iz počinjene pločevine. Prevozni vrči za mleko naj so tako izdelani, da jih je lahko čistiti; najboljši material je aluminij, rje prosto jeklo in končno dobro počinjena železna pločevina. čiščenje molznih žehtarjev, prevoznih vrčev za mleko, cedil i. dr. je treba izvršiti po vsaki uporabi z največjo natančnostjo, in sicer na naslednji način (popolnoma same zase, ne pa n. pr. z drago kuhinjsko posodo): 1. Izplaknjenje z mrzlo vodo, 2. orifcanje v vroči vodi, kateri se je dodalo nekaj sode, 3. izparjenje z vrelo vodo. Nato se posede sum jo na zračnem prostoru poveznjene navzdol; ne sme se jih brisati s krpami! Molzni žehtarji in prevozni vrči za mleko se ne smejo uporabljati v nobeno drugo svrho, tudi za prevažanje mlekarskih odpadkov ne. Med molžo je treba vrče za mleko postavljati zunaj hleva, in sicer v mrzli vodi. Ne mešajte gorkega (jutranjega) mleka z ohlajenim (večernim), ker se lahko oboje skisa. Ohladite vsako mleko posebej in po možnosti ga tudi ločeno oddajte. Poleg proizvajalcev, katerim so predvsem namenjena ta navodila, pa naj tudi vsi, ki zbirajo, prevažajo ali razdeljujejo mleko, z njim vestno ravnajo. Potrošniki pa naj skrbe ziasti za čiste posode, mie-ko pa naj takoj po nakupu skrbno prekuhajo. Iz kmet. ministrstva. Obiskovalcem bolnikov na klinikah Medicinska fakulteta ln klinike v Ljubljani je v letu 1947 omejila obiske bolnikov na sredo in nedeljo. Razmere, katere so se pojavile na klinikah v preteklem letu, pa so pokazale potrebo po še večji omejitvi obiskov. Tako bodo obiski dovoljeni od 1. junija 1948 dalje samo ob nedeljah in državnih praznikih od 12. do 15. Da je nov ukrep glede obiskov utemeljen, podajamo naslednje pojasnilo: Obratovanje na klinikah se je silno povečalo: vzlic večjemu številu bolniških postelj so posamezne klinike prenatrpane, uslužbenstvo prezaposleno. Pomanjkanje zdravnikov in medicinskega kadra nujno zahteva, da se pristopi k gornjemu ukrepu, ker se mora delo popolnoma ustaviti, kolikor časa trajajo obiski. Poleg vsega tega se klinike razlikujejo od prejšnjih boinišnie, ker služijo, klinike kot znanstvene ustanove tudi zdravstvenim kadrom za usposabljanje v njihovi stroki. Pa tudi glede na bolnika samega je potrebno omejiti obiske. Obiskovalci so obkrožali bolnike, jih obsipali z vsemogočimi vprašanji in podobno. Vse to je bolnike utrujalo in brez dvoma tudi vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. Ugotovljeno je, da so imeli bolniki po obiskih zvišano temperaturo in da *so bili utrujeni. Prav tako so obiskovalci prinašali bolnikom razno brano, tudi takšnim, ki so imeli dietično hrano, kar je imelo za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja. Z obiski se je povzročal nemir, hrup in nered na klinikah. Obiskovalci so umazali tla, tako da so bile sobe nehigienične in da so imeii uslužbenci, la so že itak preobremenjeni z delom, še več dela. Mir, čistoča in red v zdravstveni ustanovi so pogoj in osnovna zahteva uspešnega zdravljenja. Ljudska oblast skrbi za zboljšanje kliničnih prostorov, ki v sedanjih razmerah ne ustrezajo popolnoma vsem zdravstvenim pogojem in potrebam, z raznimi novimi gradnjami, . adaptacijami itd. In prav zaradi tega smo Se tudi odločiii omejiti obiske. Prosimo vse prizadete, naj upoštevajo odločitev glede omejitve obiskov na klinikah in se disciplinirano ravnajo po naših določilih, ki so samo v korist in dobro bolnikov. Medicinska fakulteta in klinike Odločba o smuđa j š kmetijskih pridelkov ssa trgih večjih potrošniških središč Na osnovi 1. točke 2, odstavka 4 odredbe o ureditvi prodaje in nakupa kmetijskih pridelkov (Uradni list FLRJ št. 268/34-48) je minister za trgovino in preslabo LRS izdal naslednjo odločbo o prodaja kmetijskih pridelkov na trgih večjih potrošniških središč. 1. Na trgih v Ljubljani. Celju, Mariboru, Jesenicah, Solkanu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici lahko prodajajo žito,_ moko, mesne izdelke (suho meso. slanino in salo) mast, maslo (surovo in kuhano) in jedilno olje poleg kmetov pridelovalcev iz teh in sosednih okrajev tudi kmetje pridelovalci naslednjih okrajev: v Ljubljani: iz vseh okrajev LRS: v Celju: iz okrajev Mozirje, Poljčane in Dravograd; v Mariboru: iz okrajev Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Dravograd in Lendava; na Jesenicah: -iz okrajev Kamnik in Gorica: v Solkanu: iz vseh okr ajev LRS; v Sežani: iz vseh okrajev LRS: v Postojni: iz vseh okrajev LRS; v Ilir. Bistrici: iz vseh okrajev LRS. 2. Za prodajo kmetijskih pridelkov na trgi F naštetih v 1. točki je potrebno potrdilo pristojnega krajevnega ljudskega odbora, s katerim se potrjuje, da je prodajalec kmet - pridelovalec. To potrdilo se mora na zahtevo pokazati tržnim organom. 8. Ta odločba začne veljati takoj. Odkup valne po vezanih cenah Volno odkupujejo kmetijske zadruge po naslednjih, cenah in pogojih: Jezersko - solčavska volna: bela neprana 62 din, prana 77.50 din; črna ali siva neprana 60 din, prana 75 din; volna jagnjet 70 din; volna ostrižena pred glavnim striženjem z watu in trebuha (pods trig) 20 din. Merino vidna: bela neprana 64 din. prana 80 din; črna ali siva neprana 62 din, prana 77.50 din; od jagnjet 72 din. Volna mora bati: 1. strižena v celili runih, 2. normalno čista, 3. prana volna mora biti prana na ovci, 4. normalno su ha. Pod normalno suho volno razumemo tisto volno, ki po krajšem času na skladišču ali na transportu ne izgubi več kakor 2'/* na teži. Taka volna ni hladna, če jo primemo. V primera, da je volna preveč _ vlažna, jo je treba na prepihu posušiti predno jo dokončno obračunamo in pakiramo. Nikdar se pa ne sme volna sušiti na soncu. Pakiranje: Volno je treba shraniti v vrečah, H jih na zahtevo dobavi podjetje »Koteks*. Pri pakiranju je treba ločiti prano volno od neprane, belo od barvaste. Obračunavanje: Pri nakupu vseh vrst volne sme odbiti odkupno policije ozi-ioma zadruga 2% od zneska računa za kalo _ in prevoz. Od teh 2°/.’ ostane zadrugi oziroma okrajni zvezi kmečkih zadrug^ 1.5 ®/o, ostanek 0.5 °/o pa prejme podjetje »Koteks«, ki ga odbije od bruto vrednosti dobavljene volne ter notem od te vsoto prizna zadrugi oz. okrajni zvezi kmečkih zadrug 5 "/»-no maržo (odredba o državnih (vezanih) cenah za kmetijske pridelke, U. list FLRJ št. 32 1348). Vso količino odkupljene volne bodo okrajne zveze kmečkih zadrug oddajala »Koteksu«, podjetju za promet s kožami in tekstilnimi surovinami, ki bo volno odpremljalo po navodilih zvezne planske komisije. Preskrba OPOZORILO Mestna klavnica, Ljubljana opozarja vse upravičence, da bo izdajala meso in ostale mesne izdelke samo proti predložitvi vsakokratne naročilnice za dvig upravičenega koristnika, Naročilnica mora vsebovati točno številko uradnega nakazila in podpis (žig) upravičenca. V naročilnici mora biti navedena številka tekočega računa pri Narodni banki z:;rarii viiorčonja v>- , r. PŠENIČNI ZDROB, JEČMENCEK IN MILO ZA OKRAJ LJUBLJANA - OKOLICA Okrajni LO Lj ubij ana-ckol ica obvešča vse Naproze, poslovalnice Okrajnega magazina ter industrijske magazine, da delijo za mesec maj pšenična zdrob, ječ-mončejc in milo po na&iednj ib obrokih ün. o*dr ?zkrih tipna vi čencem: pšenični zdrob: nakazmea: Do j 0.75 kg; nakaznica OM-1 1 kg; nakaznica OM-2 1 kg. Zdrob se deli na odrezek glave živilske nakaznice za meso fin maščobo za mesec maj. ječmenček: TD-a jamski 2 kg na aprilski bon št. 103, TD-a 2 kg na apr. bon st. 208; TD-b 1 kg na apr. bon št. 308; SD-a 1 kg na apr. bon št- 4CS; TĐ 1 kg na apr. bon 508; SD pol kg na apr. bon. št. 6C8; GD 2 kg na apr. bon št- 1107. Milo za mesec maj se deli proti odvzemu glave živilisko nakaznuce' za kruh in moko za naslednje kategorije: TD-a jamski 200 g; TD a in TD-b 200 g; SD-a, TD. GD 100 g; SD. LĐ. OM-1, OM-2 100 g; Boj toaletno milo 100 g. Z delitvijo začnete takoj. Po končani delitvi nam pa poročajte vse ostale zaloge mila. Pevovodje in predsedniki ljubljanskih pevskih zborov Dokončno jn nadrobna cecodila zs. ro-rito ■po-,—'::;)-; zhccm- v runi Ju boste prejeli v ere*), 26. ma ja c»b 18.30 na I Osi. gimnaziji v Vegov} ulOci. Prinesite s seboj dokončne programe tetonovainib p», smi in miatan&ia poročila po odstavku B, štev. 2. tekmovalnega prairiinflka (>Gradi-rao« Stav. 17). Mestn) Mudsko-prosvetm aie& DNEVNE VESTI KOLEDAR Krelja, 2S, maja: DazideriJ, Željko Ponede’Jec, 24. maja: Mara Torek, 2d. nuja: Rojstaii ć*n „.»tO«:-Uta. SPOMINSKI DNEVI 23. V. 1S44. — 800 Nemoer naprasni ofso- ®W> ca Zahcdnokoročlcj odred. 24. V. 1044. — I. SNGUB Toneta Tomffiča ua!či na oeetl DravogTad.—Slo'enjgradec prt 3L Janžu 2 nemška kamiona. Ra-njemli tn mrtvjh Je telo 63 orožnikov. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost]«. Marijin trg žtev, 5. Zdravila izdaja samo v nuj-ton primerili. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr. Tajni* VTafiEo, Mtkloöt-teva cesta 13,11. do ponedeljka do 8 zjutraj. Celje: clr. Bitenc Maka, Ljubljanska ulica 8. do ponedeljka do 8. cluWaJ. Maribor: dr. Fraa Ivan, Tomšičeva ulica fit. 24, telefon fit, 27-74, do ponedeljka do 8. zjutraj. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Sedel]«, 23. maja, ob 18.30: Kranjec: Pot do zločina. Gostovanja t Celju, — Ob 20.: Kranjec: Pot do dočlna Gostovanje v Celju, Ponedeljek, 24. 'maja, <* 20: Lavrenjev: Za. sredo tistih, ki so na morju. Red četrtek. Torek, 23. maja, c*> 20: Koatk: Vida Grantenn. Red A. Abonente reda četrtek obveščamo, da imajo prihodnji teden predstavo (Lav-renjev; »Za srečo tistih, 3B2 so na morju«) izjemoma v ponedeljek, 24. t. ra. Opera t Ljubljani Nedelje 23. maj», ob 20.: Bizet: Carmen. Izven Torek. 2.5. maja, ob 20: Mlakar: Mala balerin.-. Red Torek. Sreda. 26. maja, ob 20: Beethoven: Pi-dello. Red D. Gostovanje Valerij» Bey-balove. Drama v Maribora Nedelja, 23. mala ob 15: Goldoni: »Krčma-rir.fi Mirandolina«. Gostovanje v Ptuju. Sreda, 23. maja. ob 19: Simonov: »Rusko Vprašanje«. Bđ LMS-1. Oper» v Mariboru Torek, 25. maja, ob 20: Gotovac: »Ero z onega’ sveta«. Gostovanj» Jožeta Go-Utiča, prvaka zagrebško Opere. Izven. »ENTJAKOBSKO GLEDALI* CK MESTNI DOM Nedelja. 23., ob 20..15: Ivan Cankar: »Pohujšanj» v ’ dolini Šentflorjanski«. _ Predprodaja vstopnic v nedeljo pri dnevni blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. ter eno uro pred začetkom, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Nedelja, 23., ob 15. ja ob 20.: Schdllsr: »Kozarstvo in ljubezen«. Gostovanj« na Jesenicah. SINDIKALNO GLEDALIŠČE — JESENICE Nedelja, 23., ob 15. ln ob 2C.: Schiller: K ovarsövo In ljubezen«. Gostovanje Prsšemovega gledališča iz Kranja, SINDIKALNO GLEDALIŠČE — KOČEVJE Nedelja, 23., ob 16: Kata jev: »Milijon težav«. Gcetovnje v Loškem potoku. LJUDSKO GLEDALIŠČE — CELJE Nedelja, 23., ob 16.30 in ob 20.: Miško Kranjec: >P-1 do zločina«. Gostovanje ljubljanske Drame. • OBVEZEN SESTANEK imajo rajonski, terenski in krajevni zdravstveni referenti v terek, 25. maja t. I. v suterenu šolske poliklinike na Aškerčevi cesti St. 2C. Sestanek bo ob 13.30 in jo strogo obvezen. Obisk bolnikov v bolnišnici ra duševne in živčne bolezni Polje pri Ljubljani. Zavoljo prepogostih vsakodnevnih obiskov svojca-' bolnikov v bolnišnici za dužctTTig in 2-V’:ne bolezni Polje pri Izubijani je bilo preveč ovirano delo zdravnikov in drugptra osebja. Zato je uprava bolnišnice sklenila, naj se vrže obiski bolnikov le vsako sredo in nedeljo ter ob drža'i lih praznikih in sicer od 12.30—15. Uprava. 1033-n Slavistično društvo vljudno vnbi v?© člcc-e na redni občni zbor dne 29. maja ob 18. v Slovenskem institutu (Univerzitetna knjižnica). — Odbor 1077-n Društvo upokojencev LRS v Ljubljani ima svoj redni občni zbor i3. junija t. 1. v mladinski dvorani. Frančiškanska ulica. Okrajni odber vojaških vojnih invalidov, "irbovije, vabi vse invalide, vdove in fttaršo padlo.n. borcev na občni zber, ki bo j 23. maa 1L-43, ob 9. dopoldne v dvorani U j...skoga duma v Tr odvijah. 1030-n Direkcija mestnih masazmov — Ljubljana se je preselila iz doseuanVh uradnih pre-storov r.a Go.spixs'-etski c. 13 v Gajevo ul 3 (v bivše prostore meslnega -v:k?^a »HKijeja »Sirojpjsz. lC88-n Centre lao ljudsko kopališče v Ljub (Ilir.; a) odprlo. 1093-n širšj mn-aični sestanek strokovne sekcije zobozdravstvenih delavcev Slovenije bo v sob-to, dn© 23. t. m. ob 20. v predavalnici intern© klinike v Ljubljani. Dsev-nr. red: Politični pregled, primer iz kli-Uiše, izkušnje o fiuoVjzaciji ter komentar o tozadevnih izsledkih v SZ. 1092-n koncerti Drevi cb 20. be v Filharmoniji glasbeni večer, katerega spored je sestavljen po večini iz del na-š-h najmlsjšLh kompo- n.sto'. Poleg tega j.e na sporedu Še Pavčič, Tomc, Gobec, Cvetko in već ruskih avtorjev. Spcrrvl izvajajo slušatelj. Akademije za glasi». Plrnik-ov pionirski zbor Cankar in Študentski zbx>r ljubljanske un v?rze p<~d Radovanom Gobcem. Vstopnice od Pol 8. dalje v veži Filharmonij*. 1034-n Na koncertu slušateljev Zagrebškega dr/, konservatorija jutri ob 20. v F.jhar-moniji 'od'-» izvajane v II delu Sukove 4 skladbe m violino: Josip Klima, pri klavirju. Fr-’dy Do? ek, in Schum an o v Karneval, ka ga izvaja na klaVjTju Juraš Mura j. Vstopnice v Knjigarni muzikali j. Vrhničane opozarjamo na današnji koncert moškega, ženskega in mešanega sb.vra Slovens .e f*-] harmonij e pod vodstvom. Riđe Simonitija. Koncert bo ob p l 7. v Cankarjevem d0mu. 1086-n Kranjčane ju okolico opozarjamo na simfonučni koncert orkestra Slovenske filharmonije pod rodovom Jakova Cip-ci.a. ki bo v ponedeljek ob 20. v Sšnal-kainem domu. Na sporedu: Beethoven, Smetan .a, Dvorak. 1037-n Kinematografi LJUBLJANA UNION: sovjeta filmska pravljic» »čarobno zrno*. obzornik 22. Današnji predstavi ob 18.15 in 20.15. MOSKVA: premiera sovjetskega filma »Marila«, tednik. SLOGA: francoski film »Potepuha v ne-begih«, obzornik. — Predstav» v gornjih kinematograf-L ob 15., 17., 19. In 21. LETNI KINO »Tivoli«: sovjetski film »Sin polka«, tednik. — Predstava ob 20. KODELJEVO: sovjetski film »Aleksander Parhomenko«, tednik. Predstavo ob 16., 13. in 20. SISKA: češki film »Ukradena meja«, tednik. Pred» tar« ob 16., 18- in 20. MARIBOR ESPLANADE: Ceäkj film »Gcel; in sanje«, tednih. GRAJSKI: češki film »Dečtle z Baskidov«. tednih CELJE METROPOL: sovjetski film »Gavro-che«. tednih. DOM: sovjet.gkt film »Maksimova m]a- «IcHf«, tednih. KAMNIK: jugoslovanski dokumentarni film »Po p< tj IV. in V ofenziv*«, tednih KRANJ MESTNI: sovjetski film »Pomlad« todnih. PTUJ: sovjetski kulturni film »Sovjetska Litva«, tednih. OBVESTILO Naročnikom »Slovenskega poročevalca« smo v preteklem tednu priložili položnice za plačalo naročnine za mesec junij. Naročnina mora namreč biti poravnana mesečno v naprej; zato bomo s 1. prih. meseca ustavni pošiljanje Usta vsem tistim naročnikom, ki do konca tega meseca ne poravnajo zaostanita za maj la ne plačajo v naprej naročnine za junij 1943. UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča: DsLlitV SKAJU V časupisili dno 20. maja t. 1. je bilo objavljeno, da dobe potrošniki določenih kategorij moške srajce na bone za dodatno republiško preskrbo. Ker se srajce šele dobavljajo iz skladišč v trgovine, se bo prodaja pričela post oporna v tem tednu. Obveščamo potrošnike, da je srajc dovolj za vse upravičence in je zato vsako čakanje v vrstah odveč. (Iz pisarne MTPj. Sprememba avtobusnih voznih redov NA PROGI BREZICE—NOVO MESTO S 25. majem ae ukinejo vožnje med Brežicami m Krškem Itn preusmerijo Iz Krškega Da Kostanjevico. Avtobus bo obratoval takole: 7J5 odh. Kostanjevica pičh. 18.20 8.00 prih. Krško kolodvor odh. 17.25 8 30 10.10 odh SmarjcSke topt prih. 16.00 14.20 10.45 prih. Novo mesto odh. 13.45 DAPPS NA PROGI OPLOTNICA—POLJČANE Avtobus na progi Oplotnica — Poljčan© obratuje ob delavnikih takole-: 5.50 17.20 cdh Oplotnica pr.li. 17.10 18.42 6.14 17.45 Konjic© 16.32 13.10 7.00--prih. Poljčane odh.-------16.00 DAPPS Obvestilo Rdečega križa Slovenije DELITEV MLEKA IN MASTi MATERAM Rdeči križ Slovenija je prejel od mednarodnega fonda za pomoč otrokom drugo pošiljko mleka jn .masti, ki jo je razdelil deejim in mladinskim domovom in posvetovalnicam. Te ustanove bodo obdarovale dojenčke, predšolsko deco ter noseče in doječe matere. V prvi vrsti bodo upoštevana žene in otroci, ki so bolehni ali so preboleli težjo bolezen, matere z veSiml otroki in vse siroma š-nejse matere. V Ljubljani bo mleko in mast delil Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok. Da so izognemo nepravilnostim, ki so so dogodile pri prvi delitvi, bo delitev izvedena takole: Posamezni rajoni bodo prišli na vrsto po posebnem razporedu, ki ga bodo morale upravičenke točno upoštevati. Objavili ga bodo rajoni. Socialno - zdravstveni odseki rajonskih LO bodo izdali upravičenkam potrdila, -s katerimi se bodo te ob določenih dnevih javila v omenjenem zavodu in prejele pripravljene zavoje. Po .potrdila naj ne hodijo matere na teren ali rajon, ker jih bodo soc.-zdrav. odseki po svojih statistikah sami pripravili in razposlali upravičenkem na dom! Dajalci krvi Prosimo, naj so javijo v zavodu ob 8. dajalci krvi, hi so dali kri pred šestimi ali več tedni in jo žele zopet dati in sicer: v ponedeljek krv. skup. O, v torek, sredo in četrtek krv. skup. O, A. B, AB ter tisti tovariši-ce, ki žele prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Opozarjamo, da se javijo samo zdrave osebe) ne sinejo imeti tudi nobenih Izpuščajev)! Na dan prijave ne zajtrkovati mastne) lahko pa črno kavo, ali čaj, kruh, marmelado). Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo v obe smeri (skupaj do 150 din); na odhodni postaji ne vzeti povratnih vozovnic, ker moramo iste priključiti potnemu računu. . Dajalcu krvi pripadajo posebni_ dodatki (v siadokrju svežem mesu beli moki ali testeninah) in nagrada. Telefon štev. 41-08. Zavod za transfuzijo krvi (klinične bolnice — vhod za Ljubljanico). Radio Ljubljana, Maribor in S5. Primorje SPORED ZA NEDELJO 8.00 Jutranji koncert. 8.30 Napoved časa, poročila, objava dnevnega sporeda in vremenska napoved. 8.45 Poje Klavdija Suljženko in Anatolij Vinogradov. 9.Ö0 Tekmovanje in udarnistvo je postalo nov sistem dela svobodnih delovnih ljudi. 10.00 Poje zbor »Zarja« p. v. Rajka Sikoška (Prenos iz Maribora). 10.30 Pie nos proslave ob podelitvi odlikovanj večkratnim udarnikom LR Slovenije. (Prenos iz Doma sindikatov). 11.30 Lahka orkestralna in vokalna glasba. 12.00 Oddaja ob sedmi obletnici smrti sloven- Pravljica o kalifu Sirku. 13.30 Kar si kilo želi. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne pojo Branka Stergar, spremlja A. Stanko. 15.00 Oddaja za podeželje. 18.30 Igra Mali ansambel Radia Ljubljane. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Stravinski; 1. Capriccio za klavir in orkester 2. Umetni ognji. 19.30 Napoved časa in poročila, 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Pesmi in plesi slovanskih narodov. 20.30 Tedenski politični pregled iz Beograda. 20.45 Popularne sovjetske pesmi. 21.00 Iz oper. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.15 Najnovejša fizkul-tuiia poročila. 22.25 Pisana glasba. SPORED ZA PONEDELJEK 6.00 Veder jutranji spored, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda in jutranja telovadba. 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.10 Virtuozne klavirske skladbe. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Poskočna narodna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 V. d’ Indy: Simfonija za orkester >n klavir. 2. Claude Debussy: Zgubljen: sin. 13.30 Fizkulturni pregled. 13.45 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. A. Dermelja. 14.15 Samospeve poje sopranistka Janja Hanžek, pri klavirju Marjan Lipovšek. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Na pojočo žago Igra Pino Muser, pri klavirju Bojan Adamič. 18.00 Vedre baletne melodije. 18.30 Gospodarsko predavanje. 18.45 Poje zbor »Piat-nicki«. 19.00 P«ad:jski dnevnik. 19.10 Gašpar Kumar: Pihalni trlo. Izvajajo: Slavko Korošec (flauta), J. Brezigar (klarinet) Fr._ Zemva (fagot). 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Šahovska ura. 20.15 Rabaud: Nočna procesija. 20.30 Pojo Fantje na vasi. 21.00 Ob proslavi Albanskega narodnega praznika. 21.20 Lahek večerni spored. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaja Beograd. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (32. lekcija) 22.30 Nočni koncert violista GUista Cappone-a, pri klavirju Pavej ftiyic, Mestni ljudsko prosvetni svet ln sin_ (likalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča bosta priredila v torek, 25. t. m, PLESNI N1ASTOP v letnem kinu Tivoli ob 17.30, Sodelujejo: balet, pevski «bor in orkester SNG. Cisti dobiček Je namenjen gradnji zadružnih domov. Vstopn:na 10— din. — Vstopnico so v predprodaji pri poverjeništvu za kulturo In umetnost, Gosposka 15-11. RAZPIS Nižja industrijska kovinarska šoia, Mariborske livarne v Mariboru bo v času od 15. do 30. Junija ln od 10. do 20. avgusta 1348 vpisala v prvi letnik večje število učencev. Mladeniči, ne starejši od 16 let in ne mlajši od 14 let. ki imajo veselje do orodnega ključavničarstva, strojnega ključavničarstva, strugarstva, livarstva, elektromonterstva In mizarstva (modelno mizarstvo), naj se v navedenem času javijo v upravi te šole v spremstvu starišev ali skrbnika, a seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo in državljansko izkaznico ali kak. drug dokument, ki dokazuje domovinsko pripadnost,- šolska izobrazba 1 ali dve leti gimnazije ali vsaj z dobrim uspehom dovršena višja ljudska šola. Učenci prejemajo štipendijo. Vse stroške šoibnja, ki traja tri leta, krije uprava. Učenci izven Maribora se sprejmejo na stanovanje ln hrano v internatu. RAZPIS jJOnlstrstvo za ljudsko zdravstvo VLK.S razpisuje sprejem v triletno ßo-lo za medicinske sestre v Ljubljani in dvoletno šolo za medicinsko sestre v Mariboru. Pogoji za sprejem so: dovršena nižja srednja šola, starost 15 let za triletno in 16 let za dvoletno šolo. Kandidatinjo naj dostavijo dne 1., 2. in 3. junija 1918 z 10 din koikovane prošnje z rojstnim listom in lastnoročno pisanim življenjepisom v Solo za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg: 18 ; tiste ki želijo biti sprejete v Maribor pa v šolo za medicinske sestre v Maribor, Aškerčeva ul. 6. Iste dneve dobe pri upravi šole vsa potrebna pojasnila. Ob prihodu na sprejemne izpite, ki se bodo vršili od 15. do 30. junija morajo kandidatinje predložiti zadnje šolsko spričevalo. Poimenski-časovni razpored sprejemnih Izpitov bo objavljen v dnevnih časopisih. Pred sprejemnim izpitom bodo vse kandidatinje v šoli zdravni.ško pregledane. Vabila KA RELWI ZBOR Glavne zadruge potrošniških in nabavno-prodajnih zadrug, ki bo v nedeljo, dne 28. maja 1948 ob 9. dopoldne v dvorani kina »Sloge«, v Kolodvomkl ulici. DNEVNI RED: 1. Otvoritev zbora In verifikacija delegatskih mandatov. 2. Volitev predsedetva «bora» 3. Odobritev zapisnika zadnjega zbora. 4. Poročilo upravnega odbora. 6. Bilanca za leto 1947, sklepanje o prebitku, o dotaciji delavskih stanovanj ln ostalih bilančnih postavkah. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Razprava in sklepanje o poročilih. 8. Sklepanje o razrešnlcl upravnemu odboru ln nadzorstvu. 9. Volitev upravnega odbora, nadzorstva In namestnikov ter delegatov za RPZ. 10. Določitev višine zadolžitve zadruge. 11. Predlog za odtujitev zadružne imovine (garaže na Blelwelsovi c.). 12. Predlogi in pritožbe. 13. Slučajnosti. Ako zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri. se vrši uro kasneje nov zbor. ki sklepa veljavno, ne glede na število prisotnih delegatov. Zbora naj se udeleže poleg delegatov vsi upravni odborniki, člani poslovnih odborov in članstvo. Člani upravnega odbora in delegati naj zasedejo prostore v parterju, člani poslovnih odborov ln članstvo pa na balkonu. Prosimo vse zborovalce, da se zaradi preglednosti glasovanja držijo naznačenega reda. Upravni odbor Glavne zadruge potrošniških In nabavno-prodajnih zadrug v'Ljubljani. Vež AVTO MEHANIKOV SAMOSTOJNIH ■prejme AMS3L — „TEHMKUM“ GOSPOSVETSKA 1, dvorišče. MESTNO PODJETJE »PECIVO« Kroni potrebuje za takojšen nastop: 2 slaščičarska pomočnika 2 slaščičarska vajenca (Iz Kranja ali okolice) SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC Polzela pri Celju ■prejme takoj večje število delavk v starosti od 20 do 25 let. Hrana ln stanovanj« preskrbljeno. Zglasite se pismeno ali ustmeno na personalnem oddelku tovarne. POŠTENEGA, SPOSOBNEGA IN VESTNEGA garažnega mojstra-automehamka potrebujemo za garažo v Ljubljani. Plamene ponudbe na oglasni oddelek pod »Garažni mojster«. TOVARNA ETERIČNIH OI*T ETOL, Celje «prejme * 2 URADNIKA (-CI) za statistiko. Ponudbe je poslati na gornji naslov. Otvoritev kopalne sezone V LETNEM KOPALIŠČU NA »MARIBORSKEM OTOKU« bo v torek 25. maja 1948 Letno kopališče na »Mariborskem otoku« nudi delovnemu človeku prijeten oddih, mu krepi zdravje ter osvežuje duha ln telo. IŠČEMO: muar|@, vajene® 1st poisisžsie delavce »POHIŠTVO« - industrijsko podjetje rajona IV, Rožna dol., Predjamska 32 Industrijsko trgovsko podjetje RLO »TRIBUNA«, Karlovška c. 4 sprejme v službo: 1 plesi carskega pomočnika, 1 koviuobnisaškega-galvanlzar. pomočnika, 1 kovinobrusrškega-galvanlzer. vajenca, 1 pleskarskega vajenca, 2 mehanična vajenca, 1 trgovskega vajenca. POZIV Prosimo vse tiste, ki so imeli v popravilu radijske aparate, pisalne Etro-je Itd. pri Radio družbi v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, in Radiovalu, Dalmatinova ulica, da takoj dvignejo svoje, v popravilo prinesene predmete, v bivšem lokalu Radio družbe na Miklošičevi cesti 7. a najkasneje do 27. maja t. 1. Po tem roku ne prevzemamo za gornje predmete nobene odgovornosti. RADIO CENTER, Ljubljana, Cankarjeva 8 POZOR! POZOR! SADIKE paprike, paradižnika, zelja, cvetače, ohrovta itd. prvorazredne v poljubnih količinah lahko kupit« pri RKGS - DIREKCIJA LJUBLJANA prodajalna KONGRESNI TRG 3 Interesenti Javite te člmprej« 1 DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD ravnateljstvo za LR Slovenijo v Ljubljani obvešča vse svoje zavarovance privatnega, zadružnega ln državnega sektorja la okoliša okrajev KrSko ln Trbovlje, da Je o tvoril v Krškem samostojno poslovalnico. Prosimo p. n. zavarovance, da se v vseh zadevah obračajo na naslov nove poslovalnice: KRŠKO, Trška gora 88 (dijaški dom, bivša bolnica). Uprava Lesno industrijskega podjetja ŠKOFJA LOKA potrebuje za svoje obrate določeno število pisarniškega osebja, delavcev in delavk za skladišče ln obrat. Hrana ln stanovanje v podjetju. Interesenti naj se zglasijo prt personalnem referenta Lesno tndustr. podjetja Škofja Loka — Stari dvor (Prt postaji). Vsak, kdor še n! Igral na srečko Drž. razredne loterije naj v 9. kolu poskusi svojo sreüo. Žrebanje I. razreda bo 7, junija 1948, Izžrebanih bo veliko število dobitkov ln PREMIJA V SKUPNI VREDNOSTI 1,371.000,- DINARJEV. Srečke L razreda so že v prodaji ln jih dobite v naših prodajalnah ln pod prodajalcih. — Oglasite se osebno ali pa plSäte n« naslov: Kolektura sreJk za Slovenijo, Ljubljana, Tavžarjeva ulica Štev. S. Cena srečk: cela 200 din. polovična 100 din, četrtlnka 50 din. VODOVODNE CEVI % cole, kupimo ali zamenjamo za drugo blago. MESTNA VRVARNA IN ZlMARNA predilnica žime FUŽINE PRI LJUBLJANI. Informacije u> izvršitev vseh upravnih, gospo-daralciti, trgovskcrobrtnih, kreditnih, računovodskih, bilančnih, kalku meljskih, davčnih in pritožbenih zadev vam najsolldneje oskrbi komercialna pisarna ZAJC LOJZE. Gledališka 7. tel. 46-14 TOVARNA PERILA Murska Sobota potrebuje: 40 IZUČENIH ŠIVILJ, 3 TRGOVSKE P03IOCNEKE in 4 PISARNIŠKE 3IOCL ZAPOSLITEV STALNA. Plača po uredbi. Ekonomija tovarne gumijevih izdelkov ,jSava“ v Hrašah potrebuje za takojšen nastop: 2 kmet. delavca, vajena voženj s konji ln oskrbovanja goveje živine 3 ftsnet. delavke, uporabne za vsa kmečka dela- NASTOP CIMPREJ. P^tpelbsajetno tsk&§: 5 SODARJEV, 3 MLINARJE za mletje kamna, 2 MIZARJA, 1 KLJUČAVNIČARJA In 40 DELAVCEV, od teh 10 delavk Hrana v Industrijski menzi preskrbljena, prav tako tudi skupno samsko stanovanje. Ponudbe na: KEMIČNO TOVARNO — DOMŽALE SPREJMEMO: DELAVCE tss DELAVKE (možna prlučLtev) — ln 1 PISARNIŠKO MOČ (samostojno) V primeru potreba bi se uredilo tudi vprašanje stanovanja za delavce. NACIONALIZIRANO PODJETJE BERNIK IVAN, tovarna rdet - LJUBLJANA, Linhartova cesta št, 8 SPREJMEMO TAKOJ: S bolniških strežnic (lahko začetnice) 2 vratarja (ki bosta obenem telefonista) 1 perico Plača po uredbi, odnosno po dogovoru V Ustmene ponudbe: Upravi bolnice socialnega zavarovanja na Jesenicah Za našo prodajalno potrebujemo takoj: CVETLICARJA(-KO), Izurjenega za prodajo cvetja '-n Izdelavo vencev, SKLADIŠČNIKA, BLAGAJNIČARKO, več PRODAJALK, več DELAVCEV za skladišče sadja ln zelenjave. Javiti »e v Prodajalni dri posestev, Kongresni trg 2. Kupimo VEČ VINSKIH SOĐDV 200—300 i, večji ročni mlin za kavo» kadi za zelje, avtomatično tehtnico do 20 kg, železno blagajno, 2 amer:kanski mizi, pisalni in računski stroj. Pomene ponudbe pod »Menza« na upravo Usta. Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov MARIBOR-TEZNQ liče za takojšen nastop tovariša-ice pa možnosti s srednjo šolo, v pošt «v pridejo tudi upokojenci, zlasti učitelji, za naslednje referate: 1. Strokovna knjižnica. 2. Referat propagande. S. Referat za socialni sektor. Pismene ponudbe ali osebna zglasltev v personalnem oddelku podjetja. UTENSILIA TOVARNA TEKSTIL. POTREBŠČIN LJUBU ANA-RUDJNTK 24, sprejme v službo: 7 strojnih ključavničarjev, 3 orodjarja, 1 kovača, 1 tel ezoetrugarja, 20 delavk In B mizar, vajencev. Zglasiti ■« je v personalnem oddelku do 11. dopoldne. Glavna direkcija industrije gradbenega materiala LRS potvobnje: 2 STROJNIKA za podjetje v Ribnici na Pohorja. Stanovanje in hrana preskrbljena. Nastop službe takoj. T-tereaentl naj se javijo prt gornji Glavni direkciji Industrije grad. materiala LRS. Ljubljana, ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA v Ljubljani sprejme v službo najmanj 20 sprevodnic Reflektantinje naj se javijo osebno v upravi E.C.Ž. v personalnem oddelku na Celovški cesti 164 (remiza) in sicer med 7.S0 in 9. uro dopoldne »aj. pozneje do Sl. maja 1948. Javljamo žalostno veri, da nas Je nagle smrti zapustil v 45. letu starosti naš nadvse ljubljeni mož. brat in stric JOŽE KOLAR čevljarski mojster Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo 23. t. m. ob 18. na okoliškem pokopališču v Celju. Celje. 21. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI + Potrtega srca javljam, daje umrl moj dragi mož ALOJZIJ REBERNIK Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 24. maja ob 16. uri v Celju. Celje, 22. maja 1918. Globoko žalujoča žena MALCI. ln ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da se ja smrtno ponesrečil naš uslužbenec ViliZaksšek UPRAVA ELEKTRARNE VELENJE + Naznanjamo žalostno vest, da *e Je pri izvrševanju službe v Zagrebu smrtno ponesrečil ALFONZ KAVALIŠ šofer Pogreb dobrega ln nepozabnega bo v nedeljo 23 maja ob 17. z Zal, iz kapele sv Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. maja 1948. žalujoča žena, hčerki. In ostali sorodniki ZAHVALA. — Vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit, poklonili cvetje in spremili na zadnji poti. na-šega dobrega RUDITA JEGLIČA iskrena hvala. Posebno hvalo izrekam tov. Kumpu, Rozmanu, dr. Pancetu, dr. Bezku In tov. Podgorniku, ki so mu prvi nudili pomoč. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA. — Ob priliki nenadne smrti np.še preljubljene MIRE se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem* ki so na kakršen koli način orispevall pri pogrebu drage pokojnice. Posebna zahvala naj gre sindikalnemu aktivu učiteljstva Vipavske, Zvezama borcev, godbama, pevskime zboroma iz Mirna in Hrastnika, vsem aktivistom Kemične tovarne v Hrastniku, učiteljstvu iz Mirna in vsem ostalim, ki so spremljali nepozabno na njeni zadnji poti» Miren, 19. maja 1918. Družina BELTRAM-KCL3E ZAHVALA. — Vsem, ki ste našega nepozabnega moža, očeta, sina, brata, svaka in strica VINKA KUNSTLA spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem cvetja, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebej naj bo izrečena zahvala tudi vsem gg. duhovnikom za njihovo spremstvo na zadnji poti predragega pokojnika. Vrhnika, 22. maja 1948 Rodbina KUNSTEL in ostalo sorodstvo ZAHVALA. Ob izgubi našega ljubljenega, nepozabnega ateka, strica in brata IGNACA CAJNKA izrekamo zahvalo vsem, ki šo ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo čast. g. prof. dr. Mešku Josipu za poslovilne besede v domači hiši in ob odprtem grobu, domačima gg. duhovnikoma, pevcem, vsem darovalcem vencev in cvetja, še posebej pa dr. Hrovatu, ki mu je lajšal trpljenje v njegovi bolezni Senik pri Sv. Tomažu, 8. maja 1948. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA. — Iskreno se za 'uvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našeg.a ljubega očeta, starega očeta in brata MAKSA DGMICEUA trgovca Nadalje topla zahvala vsem. ki so pokojnika v take lepem številu »premili na njegovi zadnji poti, posebej še g. župniku, pevcem za ganljivo petje, njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem ter darovalcem cvetja. Rakek, Maribor, Cerknica, Genova, dne 22. maja 1948. Družine DOMICELJ in ŽUMER ZAHVALA. — Vsem. ki So spremili na zadnji poti v prerani grob ljubljeno hčerko VERO KREBL nauieščenko gozdne uprave Izrekamo Iskreno zahvalo. Prav tako se toplo zahvaljujemo za obilno cvetje kakor tudi za neomajni trud primariju Simonlttiju, dr. Koscu. tov. Kavčičevi ln tov. Grabcu, hkrati mladinkam, ki so Jo spremljale ln nosile do odprtega groba ter g. župniku za njegove ganljivo besede. Slovenjgradec. Prevalje. Žalec, Beograd. dne 22. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI SLUŽBE ISCEIO BIVŠI TRGOVEC, star 43 let, z last-nim potniškim avtomobilom, išče zaposlitve. Ponudbe pod Trgovec na oglasni oddelek. 14700-4 SLUŽBO DOBE________________ PERICO na dom za dvakrat na mesec iščem. Guzelj. Pleteršniiova 25, Bežigrad 14.3-25-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, starejše kmetsko dekle, vajeno vseh hišnih dej. sprejme k mali družini hlasar M., Jesenice. Gosposvetska 23, Gorenjsko. 14.580-2 KLETARJA-STROKOVNJAKA išečejo za takojšen nastop Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije, direkcija za Primorsko, Kronberg pri Gorici. Plača po uredbi, odnosno po dogovoru. 14588-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA in brivsko frizersko pomočnico sprejmem takoj ali po dogovoru. Eržen Valter, Radovljica. 14582-2 Hi-S N O POMOČNICO, zdravo, iščem za takoj. Pretnar. Gledališka 4/III. 14.628-2 KLO GORICE, p. Golnik, sprejme s 1. julijem poslovodjo za KLO gostilno v Goričah. Plača po uredbi. Ponudbe poslati na KLO Goriče pošta Golnik. 14333-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno knhanico, 6prejmem k tričlanski družini. Zglasiti se pri Sedej-Strnad, Prešernova 3. 14.645-2 FRIZERSKO POMOČNICO sprejme — Pirc Lenart, Kranj, Klanec številka 69. 14212-2 ZANESLJIVEGA VRATARJA, lahko tudi upokojenca, ekspedhtorja in ekonoma išče s takojšnjim nastopom službe. — Umetniški zavod za litografijo, Ljubljana, Igriška 6. 14.802-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhate, pošteno, iščem. Plača in hrana dobra. Hribar, Gradišče 9. 14800-2 SLUŽBO DOBIJO natakarji, kuharji, točajke in tekači. Direkcija gostinskih podjetij, Dolničarjem ul. 4. 14.812-2 y SLUŽBO SPREJMEMO učenca ali praktikanta za naš aramžerski oddelek. Pogoj: delno znanje risanja in veselje do aranžiranja izložb. Jugoreklam, Tyr-6eva c 11. 14.730-2 HIŠNO POMOČNICO išče zakonski par. bi je preko dneva zaposlen. Vodila naj b! hišno gospedinjstvo. Pogoji ugodni. , Ponudbe poslati ta naslov: Grguric — ; Rijeka, Tršćanska 19 (1801). 14.735-2 I HIŠNO POMOČNICO, ki bi želela voditi j gospodinjstvo, išče zdravniški zakonski i par preko dneva zaposlen. Pogoji ugod- : ul. Ponudbe poslati na naslov: dr. Ra-dceičič. Rijeka — MI rajon, ulica Smokvina Tvrdog br. 5/L (1307). 14.734-2 KROJAŠKI POMOČNIK se sprejme. — Križaj Franc, krojaštvo, Škofja ulica št. 6. 14693-2 j ŠIVILJO, izučeno ali pritičeno, sprej- j memo takoj. Zglasiti se: Invalidsko i podjetje »Cepiča«, Ljubljana, Miklo- \ šičeva cesta 4. 1470o-2 , DOBREGA FANTA h konjem za voz- : njo iščem. Plačam dobro.. Bohinc Filip. Medvode. 14741-- KUHARICO, dobrega vedenja, vestno in zanesljivo, za menzo s 30 ljudmi, j Išče za takoj uprava državnega posestva Ivlarenberg. Ponudbe z naved-bo dosedanje zaposlitve poslati na omenjeni naslov. 14716-2 TEHNICARJA za röntgen, vrtnarja, bolničarje-ke in čistilke sprejmemo takoj. Vojna bolnišnica, Ljubljana-Moste. 14683-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico in frizerko z večletno pomočniško prakso išče Holy Jože, brivec in frizer, Brežice. 14699-2 DEKLO in hlapca za malo kmetijo sprejmem. Sever, Ljubljana, Lončarska steza 10. 14769-2 LIKARICO za moško perilo — takoj sprejmem Mlakar, Selenburgova ulica 4. ' 14764-2 USLUŽBENCA, ki je vajen konj in vožnje po mestu, lahko poročen starejši ali dnevničar — sprejmem po dogovoru. Belčič, Vidovdanska cesta štev 4. 14651-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Prednost imajo z dežele. Brleč, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 28. 146G1-2 ADMINISTRATORSKO moč, vestno in točno, lahko upokojenec, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop s 1. junijem 194S. Pismene ponudbe na študentsko okrevališče. Tupaliče pri Kranju. 14709-2 ZASLUŽEK VAKUEIXJO k enoletnemu otroku — iščem. Naslov v ogrl odd. 14.640-4 TEŽKO DELO, priložnostno sli stalno, sprejmem v Ljubljani. Ponudbe po-‘žJjSite pod »Težko deloc na oglasni oddelek 14.322-4 6IVILJO NA DOM iščem. Ponudbe pod Samostojna na ogl. odd. 1470S-4 OTROKA, dva meseca starega, oddam v dobro oskrbo. Ponudbe pod V dobre roke na oglasni oddelek. 14762-4 PRODAM ZENSKO KOLO prodam. Poizve se pri vratarju tiskarne Slov. por. 14.658-5 ŠIVALNI STROJ, dober, prodam. Tomaž Rems. Perovo »Titan« pri Kamniku. 14.319-5 ZENSKO ZLATO UHO z zapestnico prodam ali zamenjam za dobro žensko kolo- Šušteršič Frančiška, Zg Pirniče 144 14.244-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, naprodaj. Podmilščakova ulica 57a. 14.659-5 DNE 24. T. M. bo v Javnih skladiščih v Ljubljani od S do 12 prodaja lepo ohranjenega pohištva Iz masivnega hrasta z marmorovimi ploščami in dve veliki ogledali, primerno za gostinski obrat. Naprodaj sta tudi dve debeli vrvi. 14710-5 MOTORNO KOLO NSU 200 ocm, novo, in Rudge 350 ocm, prodam. Kožar, Ptro-šica štev. 5, pošta Cerklje pri Brežicah 14.660-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo-del, dobro ohranjen, prodam. Predo-vičeva 22, vrata štev. ž. 14.568-5 SINGER ženski in krojaški šivalni stroj, dobro ohranjena, in zlato zapestno uro. prodam. Poljanski nasip 32. 14.553-5 ŽENSKO KOLO in moške čevlje, zalo dobro ohranjene, naprodaj. Pogledati v lokalu Pred škofijo 2. 14.556-5 MOŠKO KOLO, prav dobro ohranjeno, prodam. Rožna ulica štev 37. 14.542-5 I ZAPRAVLJIVČEK, skoraj nov, prodam. I Pavel Mav, kovač. Jarše 29. p Dom-I Žale. 14.536-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, avtomodel, skoraj nov, šivan, tapeciran, prodam. Kren, Kongresni trg 2/111. 14.540-5 ŠIVALNI STROJ Singer, za domačo rabo ali obrtnika, dobro ohranjen, prodam. Ogled Tacen 75. 14.520-5 ELEKTRIČNI MOTOR 2 k. s., »koraj nerabljen, 2S50/min-. naprodaj. Ponudbe pod »Siemens 10 000« na oglasni oddelek. 14.518-5 ZA ZALIVANJE VRTOV, PRETAKANJE VINA ALI ZA GARAŽE GUMIJASTE CEVI 25 mm, odlične kvalitete, 2 po 13 m naprodaj. Ponudbe pod značko »Continental po 300« na oglasni oddelek. 14.519-5 GROB IN VRT okrasijo begonije, nizke živordeče, preprožne rastline v vseh barvah. Mento, ustrezno zemljo, nudi po nizki ceni T. Janežič, Sv. Jerneja cesta 47a. Ob Gorenjski progi. 14.649-5 MOŠKO KOLO, malo rabljeno, znamke Junior, prodam Cerček, Jenkova ulica 6. 14.618-5 ST V A T .NT STROJ z dolgim čolničkom prodam. Hranilniška štev. 6, pritličje, desno. 14.636-5 DOBRO OHRANJENO hrastovo kredenco za jedilnico v renesančnem slogu z marmornato ploščo ugodno prodam B. A. Zg. Jarše 14. 14.602-5 BLAGAJNO WERTHEIM, Wiese & Com Wien, visoka 170 cm, z dvema resorjema, prav dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd; 14.571-5 ŠPORTNO KOLO ugodno prodam._ Naslov v oglasnem oddelku. 14533-5 KORITO iz cinkaste pločevine na stojalu prodam. Mikeš, Frančiškanska ulica 1. 14577-0 BIRMANSKO OBLEKO, res lepo, novo, za deklico do 12 let, prodam. —— Rožna dolina XII-11. 14639-5 KUHINJSKO OPREMO, novo, neple-skano, prodam. Ogled pri mizarju Svetku, Ljubljana, Karlovška cesta štev 1. 146S2-0 ŽENSKO KOLO »Adler«, odlično, prodam. Travnik, Strossmayerjeva ulica štev, 5. 14685-5 ZOFO in železno posteljo z mrežo prodam. švabičeva ulica 15, pri Potočniku. 14687-5 PREŠITO ODEJO, popolnoma novo, — prodam Ogled v nedeljo od 8 do 12. Vodnikova 172, Ordogiš. 14688-5 MOŠKO KOLO, odlično ohranjeno, z novim plaščem in zračnicami ugodno naprodaj. Vprašati: Puharjeva ulica št. 12-1. 14689-0 AVTO Adler Junior-Cabriolet, brezhibno ohranjen, z 80% gumami, prodam. Jankovič, Kamniška cesta številka 19. 14715-5 BEL PLAŠČ, volnen, predvojno blago, prodam. Tyrseva cesta številka 211. 14712-5 MOŠKO KOLO prodam. Ogled od 8 dalje. Fiskar, Celovška c. 68. 14711-5 BAROČNO JEDILNICO, krasno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca. 14632-5 ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj. Hrenova ulica št. 3-1, — Ogled od 8. do X2 ure. 14668-5 OSEBNO TEHTNICO za obremenitev do 125 kg prodam. Ponudbe pod Tehtnica 125 na ogl. odd. 14669-5 TEHTNICA z utežmi, dobra, naprodaj. Tyrseva cesta 29-1, hodnik, zadnja vrata. 14671-5 OPREMO Za špecerijsko trgovino prodam. Vprašati: škriba, Tržaška cesta št 60, od 16 do 17. 14674-5 POHIŠTVENO BLAGO, 5.80 m, tersa-barve, prodam Bitenc, Vegova ulica št. 6-1. 14676-5 SENO zamenjam za drva ali prodam. Poizve se: Dev. Mar. v Polju številka 29. 14677-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Miklič, Rožna dolina. Cesta VII,2-, 14664-5 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za usnje za moške škornje. Rimska cesta štev. 11, dvorišče, Ljubljana. 14665-5 NEKAJ SENA in otave prodam. Vprašati : Vidmar, Crna vas št. 183, Ljubljana. 14653-5 ZAPESTNO ŽENSKO URO, lepo, precizno, 15 kamnov, in žepno moško »Chronometre«, prodam. Ravnikarjeva 4-1, ravno 14655-5 KOPALNA OBLEKA, angora, petrolejsko zelene hlačke in moderček, siv kostum za deset let staro deklico, vinski servis, 24 kosov, brušen, prodam. Naslov v oglasnem odd. 14656-5 MODEL PAROBRODA, tri metre dolg. precizno ročno delo, v stekleni omari, ugodno naprodaj. Poizvedbe rod Model parobroda na oglasni oddelek Slov. poročevalca. 14666-5 KONJA, kobilo, 7 let staro, pripravna za vsa dela, prodam. Naslov v oglasj /nem oddelku. 14763-5 ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, ugodno prodam. Gosposvetska cesta št. 12-11. 14766-5 SPALNICO, fomirano. temno, s tridelno omaro, prodam za 60.000 din. Lahko tudi spodnje in zgornje žimnice. Sever, Lončarska steza št. 10, Ljubljana. 14768-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Sv. Petra nasip 39. 14698-5 ŽELEZEN PLUG »Lesce«, kompleten, prodam. Miha Koncilija, Moste, posta Komenda. 14746-5 KUHINJSKO OPRAVO, rabljeno, prodam. Menart, Orlova 11. 14747-5 RADIO Minerva, šestcevni, prodam. — Škulj Franc, Tlake 12, Šmarje-Sap, Dolenjsko. 14745-5 PREPROGE, domače in perzijske, kupuje in prodaja trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik. 12675-5 TRICIKEL, dobro ohranjen, nosilnost 150 kg. in tehtnico za 5 kg ugodno prodam Ogled dopoldne. Tomkiewicz, Trnovski pristan 10. 14.634-5 RADIO, skoro nov, 4+1 cevni, »Blau-punkt« prodam resnemu kupcu. Naslov v oglasnem oddelku. 14478-5 OTROŠKO POSTELJO, kompletno, čisto, in športni voziček prodam. — Kranj, Begunčeva 13. 14624-5 ELEKTROMOTOR, 4 KS, 2800 obratov in cca 20 m kabla prodam. Ponudbe pod Elektromotor na oglasni oddelek. 144S7-6 AVTO, 4 sedežen, dobro ohranjen — prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Dobra znamka. 14489-5 ŽELEZNO BLAGAJNO prodam. Naslov v ogl. odd. 14488-5 TEHNIČNO RAČUNALO novo, prodam. Naslov v ogl. odd. 14516-6 VINOGRADNIKI, POZORI »Nirosan«, sredstvo za zatiranje senenega črva in kiseljaka na vinski trti, uporabljivo kot škropivo proti peronospori in črvu, na razpolago brez nakaznic pri »Oskrbi«, Maribor, Partizanska cesta 34. 13467-5 Moah.o KOLO, dobro ohranjeno, prodam Hrenova ul. 2, dvorišče- 14756-5 RADIO Berliner StaJncLard Soevaii, prodom. Sv. Petra 40, klet, desno. 14694-5 ROČNI VOZIČEK, nov, nosilnost 300 kg, prodam. Terlep, Sv. Jerneja 9. 14731-5 SREDNJE TEŽKI VOZ, prodam. Ponudbe pod: Malo rabljen, na ogi. odd.. 14755-5 TRICIKEL, popolnoma nov — nosilnost 250 kg. pisalno mizo. prodam. Karlovška od»ta 28. 14758-5 ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom, novejše vrste, prodam. Nasiov v ngl. odd.__ 14759-5 KOŠNJO DETELJE pod Rožnikom oddam. Naslov V Ogl. odd, 14760-5 POSTELJNO MREŽO novo in novo tro-d&tno žimnfico, prodam. Naslov v ogl oddelku. 14761-5 BROCKHAUS: Conversations leksikon, 17, knjig, lepo vezanih, prodam. Naslov v ogl. odd. 14786-5 CIZO na dveh kolesih, zelo močno poceni prodam. Jurčkova pot štev. 117, (ob Dolenjski cesti). 14787-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod »Nechi« na ogl. cdd. SP 14788-5 OTROŠKI VOZIČEK GLOBOK, prodam. Stari trg 1-HI. 14789-5 POLICE, pulte, prazne škatle, izložbena stekla in stojala ugodno naprodaj. — Ogled vsak dan od 5. do 7. razen nedelje v trgovini »Uma«, Miklošičeva štev. 14. 14785-5 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ljubljana, Topniška 17. 14782-5 OPREMLJENO SOBO oddam mlajši uslužbenk) z lastnim posteljnim perilom, Staričeva 31, Andrin. 14.801-5 PREKLE • »FIŽOLOVKE«, lepe, prodam, Dravlje, Vodnikorva 283. 14797-5 PAR PRAŠIČKOV prodam. — Tomačevo štev. 17 14798-5 OTROŠKO KOŠARICO z žimnico ln čevlje Št. 37. nove, prodam. Ogled od 14. do 15.' ure. Bemot, Einapčlerjeva št. 27 I. nadstropje. 14799-5 KLAVIRSKO HARMONIKO z 32 basi prodam - Ogled od 8. do 10. ure. Rožna dolina XI št. 3. 14794-5 Musku KOLO, radioaipaJa/t in 5J valni stroj, prodam. Nimesa ulica štev. 3, I. nadstropje, desno. 14796*5 RADIO, 5-eonni, 3 valovne dodžrne — ugodno naprodaj. Pravtam semiš salonarji. tftmni št 37 m pol. Jurčičev trg 2-HI- 14793-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran krasen aivocmoded iz predvojnega blaga z žsmcaco prodam. Predjamska 47-11. levo. . 14.823-5 COUN, dvosedežni (Roi-isIBz), im radio AEG prodam. Matija Perko, Celovška c57. 14.821-5 OSEBNI AVTOMOBIL DKW prodam. Ponudbe joosiati na og. odd. pod značk-o Dober. 14.816-5 ENAKI POSTELJI, dve različni, omarici na/oijeaio turmrano ogledalo, kainuk, žimnico in mrežo prodam. Ogled dnevno od 8—10. Bleiwesova 15, pritličje 14.817-5 G.OKA2NA VRATA in razne zaboje prodom. Naslov v ogl. odd, 14.818-5 OTROŠKO POSTELJICO z žičnim vložkom, belo ples&aao, m stajco prodam. Dem, Florjanska ul. 20/1, Ogled: vsak dan dopoldne. 14.771-5 ŠIVALNI STROJ SINGER, dobro ohra, njen pogrezljiv, z okroglim čolničkom, predam- Naslov v ogi. odd. 14.772-5 ŠIVALNI STROJ Singer, progrezljiv in pisalni stroj, kovčeg Continental, prodam. Ogled od 7. do S. Zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku. 14.813*5 ŠPORTNI VOZIČEK, voz-gare, 2 darci na dve kolesi, voziček na štiri kolesa z vzmetmi, vse novo 1 gare rabljene prodam. Ravnikarjeva 5, Kvas- 14 804-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, naprodaj. Streliška 36, priti levo. Ogled od 8. do 12. danes. 14.8^-5 TROKOLO, dobro ohranjeno, prodam. Poizve se: Oblačilna produktivna zadruga z o. j., Ljubljana, Prešernova uh-Ca 7 I2.oio-i> TRIDELNO OMARO prodam. Naslov v ogl oddelku. . 14.825-5 MOŠKO KOLO, novo. prodam. Sp Utoka ul., štev. 3, VIČ._ 14.830-5 STOJEČO ČRNO DETELJO 1200 kv. m, za celo leto-prodam. Poizve se P* Veku. Albanska 39. 14.828-5 ŠIVALNI STROJ Pfaff, čevljarji, skoraj nov prodam. Naslov v ogl. odd. 14.828-5 ŠPECERIJSKO OPRAVO prodam, šisen- 6&a c. 60. 14 838-5 SUKANO, 'črn, štev. 60 poceni prodam. Naslov v ogl. odd. J' MOTORNO KOLO znamke Gelera, 1500 ccm dobro ohranjeno prodam. Ponudbe: Kamnik-mesto 11. 14.845-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ znamke Gritzner, skoraj nov, in otroško posteljo prodam Naslov v podruž. SP Kamnik. in v ogl. odd. 14.846-5 PEC NA ŽAGANJE, veliko, stara vrata, steklena in drugo staro pohištvo prodam. Naslov v ogl. odd. 14101-5 RADIO, petcevni, dobro ohranjen, pro-dam. Hruševska cesta 17. Stepanja vas 14704-5 ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, — prodam. Ogled od 7 do 10. Poljanska cesta 45. 14742-5 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, poceni prodam ali zamenjam za radioaparat. Pleteršnikova cesta 25, Krašovec. 14740-5 TRGOVSKO RAČUNALO, tehnično, — prodam. Ježica 99, Cotman. 14776-5 SUH LES, smrekov, borov, brstov in češnjev prodam ali zamenjam za radio. Ponudbe: Telefon 48-12. 14778-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 24 basov, Poolo Soproni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14779-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, moderen. tapeciran, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 147S0-5 BLAGO za kopalno obleko, volneno, svetlomodro, predvojno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 14773-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za radio. Gajeva ulica 8, vrata 4. 14774-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Rožna dolina. Predjamska cesta 28. 14775-5 ZIMO za dve žimnici ter ženske črne čevlje št. 38 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14749-5 KUPIM TEHNIČNO RAČUNALO za gradbenike kupim. Naslov v ogi. odd. 14.565-6 GUMI VOZ, nosilnost 5000 kg, nov, rabljen, kupim takoj. Ljubljana. Trnovski pristan 20. 14.560-6 VEČ TEHTNIC ZA DROBNO prodajo zelenjave. 10 kg z veliko 6kodelo, m uteži, decimalno tehtnico 200—500 kg z utežmi, kupimo. Javiti: Prodajalna Drž. posest . Kongresni trg 2. 14.528-6 MOŠKO ZAPESTNO URO kupim. Ponudbe pod Boljša na ogl. odd. 14.646-6 UPLINJAC za motocikel, 125 cm' »llo«, ali podoben, kupim Ponudbe pod: Uplinjač 125 na ogl. oddelek. 14547-6 3 kg PUHA, lahko tudi manjše količine, kupim Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek. 14590-6 DROBILEC za drobljenje kamna, brezhiben ali s hibo, ali pa mlin za mletje kamna kupim. Ponudbe: Skantar Jože, Sv. Janez 55, Bohinj. 14353-6 PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik. 12676-6 KOS1LNI STROJ za žito s samoveza-vo (žitaricu samovezačicu) in ko-silni stroj za travo z navedbo tovarniške znamke in cene kupim. — Ivkov Stevan, Stapar. — Vojvodina. 14511-6 ANTIKVABICNE KNJIGE v vseh jezikih kupuje in dobro plača Antikvarnica državnega izdajnega podjetja »Svjetlost«. Sarajevo,' Vase Miškina ulica štev. 27. 12.345-6 KOMPLETNO MEHANIČNO DELAV-' NICO ali posamezne kose orodja oziroma stroje kakor tudi vsakovrstni avto-moto material, kupimo. AMDL »Tehnikum«, Gosposvetska cesta 1, dvorišče. 14269-6 ZNAMKE: Pen-klub, dobrodelne in priložnostne serije stare Jugoslavije, DFJ natiske in redna izdanja ter NDH jubilarko kupim in dobro plačam. Ponudbe pod Stalno na oglas, oddelek SP. 14160-6 KNJIGO o preprogah Grote-Hasen-balg kupim. Ponudbe pod Vse tri dele na oglasni oddelek. 14238-6 SALON, večji, reprezentativen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Stilno ali sodoben. 14422-6 BLsuO sA MOŠKO OBLEKO, svebiosivo, votaeho, kupjn. Ponudbe z navedbo cene na ogi. odd. Slov. poroč.' pod: Sivo blago. 14752-6 ZRAČNICE za tricikel, 26X2, nove ali rabljene, kupim. Ponudbe pod »Zračnica« na oglasni oddelek. 14757-6 DECIMALNO TEHTNICO a premičnim utežom v železni izdelavi, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogi odd. SP pod: Rabljeno. 14739-6 POL TOVORNI AVTOMOBIL, rabid en — vendar dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek SP pod: Fol-tovorml. 14738*6 IŠČEM OUJNDERSKO GLAVO za motor avtomobila Fiat 1100. Ponudbe na ogl. odd. pod: Motor 14737-6 KNJIGE: Sovre: »Zgodovina Grkov«; Mili: »Lcgika«; Dolenc: »Kazeclkso pravo«; Munda: »Kriminologija«; Furlan: »Pro-blem; realnosti prava«; Malerctis: Byron prodam. Ponudbe pod »Knjiga« na ogl odd. 14.777-6 TOVORNI ALI POLTOVOKNI AVTO, 1—2 tonski, dobro ohranjen, takoj kupi Umetniški zavod za litografido. Ljubljana, Igriška 6 14.803-6 AVTOMOBILSKI 'MOTOR, bencinski, tudi Diesel, 30—50 k_ s- kupim. Ponudbe pod Kompleten na. ogl. odd- 14.808-6 MODERNE OMARE za spalnioo kupim. Tudi štiridelne. Ponudbe pod Globoka na ogl odd. 14.805-6 ZAPESTNO RRECIZNO URO, žensko, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod značko Darilo na ogl. odd. 14.824-6 TAPETNIŠKE ŽIČNTKE štev. 14, mm 13, do 10 kg kupim. Pengov, Kolodvorska ulica 20. 14.826-6 ŽIMNICO novo ali rabljeno, kupimo. »Alko«. Frankopanska 9. 14.832-6 KAVČ kupim. Ponudbe pod: Plačam dobro na oglasni oddelek. 14743-6 KAVČ, nov ali dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem odd. 14JHl6 KOMPLETNO PISARNIŠKO OPRE-mo, sestoječo iz dveh pisalnih miz, omare za akte, mizice za pisalni stroj, navadne mize s pripadajočimi stoli, kupimo. Ponudbe poslati na Premogovnik Senovo, rudniška oskrbovalni-ca, pošta Senovo. 14717-6 KOMPLETNO PRESTAVO ln še eno premenjalno prestavo za dirkalna kolesa kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 14697-6 JEDILNI SERVIS za 12 oseb kupim. Ponudbe pod Porcelan na oglasni oddelek. 14695-6 KDO MI PRESKRBI par peklenskih kos za žganje ali maščobo? Naslov v oglasnem oddelku. 14654-6 NOGOMETNO ŽOGO in dobro ročno uro za birmanca kupim. — Ponudbe: Resman, Florijanska 22. 14663-6 MOŠKI BALONSKI PLAŠČ in vetrni jopič kupim ali zamenjam za živila. Ponudbe pod Dobro ohranjen na ogl. oddelek. 14680-6 ŽENSKO KOLO, tudi tako, ki je potrebno popravila,, kupim. Plačam v gotovini ali živilih. Ponudbe pod Dežela na oglasni oddelek. 14675-6 DUBBEL: »Taschenbuch für Maschinenbau«, oba dela, izdaja 1943, kupim. Ponudbe pod »Dubbel« na oglasni oddelek. 14670-6 PLETILNI STROJ št. 10 (80 do 90 cm) kupim. Meglič; Tesarska ulica št. 5, Ljubljana. 14679-6 STEBRIČE, betonske ali hrastove, za ograjo kupim. Horvat, Pugljeva ulica 15, Kodeljevo. 14678-6 ZAMENJAM SKKASTO TELICO, lepo, staro 18 mesecev, zamenjam za jalovo kravo. Grosuplje 11. 14.437-7 DVA PLAŠČA ZA MOTORNO KOLO — 27X3.56 in plašč 27 X3.85, skoraj nov, zamenjam za 2 plašča 3 50X19 istotako 95 do 100 % uporabna. Matija Rakuša, Zg Polskava 85. 14.261-7 KOLO ZA DEKLICO od 6—14 let. skoro novo. zamenjam za normalno žensko kolo. Naslov v ogl- odd. 14.084-7 DESKE, mehke, suhe, zamenjam za novo omaro. Naslov v oglasnem oddelku. 14576-7 KUHINJSKO OPREMO zamenjam za suh mizarski les ali ga kupim. Mizarstvo Lončarič, Vodnikova cesta štev. 116 — Ljubljana* 14791-7 KONJA, starega 2 leti, zamenjam za dobro ohranjeno kosilnico. Brezica številka 36. 14.814-7 CIN KASTO PLOČEVINO, 2 mm, zamenjam za pol mm poetnikano pločevino. Ponudbe pod Pločevina na oglasni oddelek 14.834-7 PLEMENSKO TELICO prodam ali zamenjam za konja do 3 do 10 let starega-Tacen 21, p. S*t. Vid nad Ljub. 14.837-7 STRUŽNICO Z WARTOM, 1500 stružna dolžina, zamenjani za cement, šipe jn instalacijski material. Ponudbe pod Skoraj nova na ogl- odd. 14.839-7 ŽARNICO 500 vatno za kinoprojektor zamenjam za manjšo. Pirkovič, Ko; cenova 7, Rožna dolina. 14691-7 BELO KOŽICO, jagnjiček, zamenjam za rjavo. Naslov v oglasnem oddelku SP. 14706-7 AVTO-GUMO 6.50X15, novo, znamke Pirelli, zamenjam za novo 6.00X16. Trampuš, Jesenice, Prešernova cesta štev. 3. 14723-7 BMW, 750 ccm-Typ R 71, s prednjo in zadnjo federacijo, skoraj nov, zamenjam za BMW 200 do 250 ccm, enako ohranjen, proti doplačilu. Ponudbe na podružnico SP Celje pod »Pedanten«. 14721-7 NEPREMIČNINE LEPO POSESTVO na Notranjskem zamenjam za enostanovanjsko hišo z večjim vrtom na periferiji Ljubljane. — Eventualno tudi prodam. Ponudbe na ogl. odd pod Bližina tramvaja. 14.485-S DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom v večjem kraju Dolenjske zamenjam za enostanovanjsko v bližini Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd- pod Predpogoj vrt. 14.484-8 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Stražišču pri Kranju zamenjam za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod Ljubljana - Kranj na ogl. odd 14.647-8 ENODRUŽINSKO HIŠO kupim. Ponudbe poslati na podružnico SP Kranj pod Brez bremen. 14213-8 NOVEJŠO HIŠO s tremi dvosobnimi stanovanji v Ljubljani prodam. Ponudbe pod Din 590.000 na oglasni oddelek. 14379-8 ENOSTANOVANJSKO HIŠO ali vilo z malo vrta z možnostjo vselitve kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Vselitev. 14428-8 PRITLIČNO VILO v Ljubljani zamenjam proti doplačilu za večjo — ali prodam. Ponudbe pod Zamenjava na oglasni oddelek. 14378-8 ENODRUŽINSKO KOMFORTNO VILO z vrtom v Ljubljani zamenjam z enako alj manjšo tudfi kmečko hišico na Gorenjskem ali v Ljubljani, odnosno kupim polovico dvodružtmske vile. Ponudbe pod »ZemenjeuvaI.« na ogl.’odd. Slov. poroč. 14753-8 ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Zapužail št. 15, Dravlje, prodam. Po:zre se: Jernejeva 24-11. 14751-8 HIŠE, VILE, travnfk na Galj evict in na Viču, parcele v Št. Vidu im. za Bežigradom proda Zajec Andrej. Tavčarjeva 2. 14790-8 STAVBENO PARCELO za Bežigradom iščem. Ponudbe pod »Paroela 800« na ogl. odd. 14784-8 MAJHNO POSiESTVO na Gorenjskem zamenjam kjerkoli v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 14.831-8 nadstropno hišo z i®50 kv. m zemljišča v oentru Žalca, veliko: 9X12 m, prodam za 190.000 din. Rftalitetna pisarna Tovornik. Celje, Mariborska cesta 20. 14.736-8 WEEKEND-HISICO, leseno, prenosljivo, kupim. Ponudbe pod Takoj plačljivo na oglasni oddelek. 14714-8 V NAJEM KDOR IMA KONCESIJO lahko dobi v najem bufet Kajžar pri postaji Rateče - Planica. — Več se poizve isto-tam. 14.260-9 SOBE - SI ANO V AN JA SOBO s pos. vhodom v centru zamenjam za večjo kjerkoli Naslov v oglasnem oddelku. 14.625-10 STAREJŠI ZAKONSKI PAR brez otrok išče prazno sobo z uporabo kuhinje Ponudbe iz prijaznosti na A Hmelak, Tyrševa cesta 35a. 14.633-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Zagrebu. Ponudbe pod Zagreb na ogl. oddelek. 14541-10 VIŠJI DRŽAVNI URADNIK išče sobo v Ljubljani, po možnosti s kopalnico in prostim vhodom, s perilom ali brez. Plača dobro in tudi za več mesecev naprej. Ponudbe pod Ves dan odsoten na ogl. odd. 14441-10 PARKETIRANO SOBO v centru zamenjam za malo sobico kjerkoli. Ponudbe pod »Šiška—Bežigrad«, na ogl. oddelku Slov. poroč. 14754-10 VEČJO PRAZNO SOBO ät^ka—Št. Vid -išče mirna, ves dan odsotna tovarišica. Ponudbe pod značko »Lek« na ogi. odd' Slov. poroč. 14783-10 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe pod »Premestitev« na ogl. odd. 14792 10 RADIO- APARATE .seti vrat rabljene. prodajamo. Trgovin« • Narodni radio«, Zagreb. Prilaz J ugoši Armije 71 bivša Dcželičeva ulica) Telefon 24-105 SOBO riče drž. uradnik, opremljeno adi neopremljeno, brez perika. — Ponudbe pod Slavonka ca ogi. odd. 14.320-10 ENOSOBNO STANOVANJE ali večjo sobo iščem. Naslov oddati pod Brez otrok v ogiasnem oddelku. 14.810-10 OPREMLJENO SOBO kjerkoli nu.no_ potrebuje komercialist z lastnim ptriiom. Ponudbe pod »Miren« na oglasni oddelek. 14.804-10 STUDENT išče nameščeno sobo za 1. julij. Ima lastno perilo. Plača po dogovoru Ponudbe pod »Tehnika« na ogl. oddelek. 14.807-10 MIRNEMU VISOKOSOLCU, zanesljivemu, z lastnim perilom oddam sooo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Proti mali odäkodelriJ« na ogl. odd. 14.835-10 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobno Ponudbe pod Oboje center na ogl. odd. 14.827-10 OPREMLJENO SOBO brez perila išče mirna, mnogo odsotna tovarišica. Ponudbe pod Najraje Mirje na oglasni oddelek. 14.833-10 ENOSOBNO STANOVANJE, čisto in suho, v I. nadstropju nove hiše, par-ketirano, tik tramvaja na Belokranjski cesti (Savska) — zamenjam za dvosobno. Ponudbe pod Ugodno za 2—3 na oglasni oddelek. 14692-10 ZAKONSKI PAR srednjih let išče več. jo prazno sobo z morebitno souporabo kuhinje ne glede kje. Naslov v oglasnem oddelku. 1470--10 NOVOPOROCENCA iščeta za takoj mesečno sobo s posebnim vhodom, najraje v mestu ali vsaj v bližini tramvajske postaje. Plačata dobro. Ponudbe pod Mirna zakonca na ogl. oddelek. 14703-19 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, z lepim vrtom na deželi, blizu železniške postaje, zamenjam za enosobno v Ljubljani,- — Ponudbe pod Sončno na ogl. oddelek. 14.0i-10 STANOVANJE : dve lepi prostorni sobi, kopalnica, mansardno, v tristano-vanjski hiši poleg Medvedove ulice zamenjam za komfortno enosobno stanovanje. Ponudbe pod Mesto na oglasni oddelek. 14748-16 ENOSOBNO STANOVANJE, veliko, poleg trnovske cerkve, zamenjam za dvosobno kjer koli. Dopise pod Povračilo selitve 5000 na oglasni oddelek SP. 14.44-10 STANOVANJE dveh sob in kuhinje v Celju v vili zamenjam z4 stanovanje v Ljubljani, po možnosti z enakim ali z eno sobo in ostalimi pritiklijiami. Naslov v oglasnem odd. 14770-10 PRAZNO SOBO blizu tramvaja išče državna nameščenka. Plača lahko tudi v naturalijah. Naslov v oglasnem oddelku. 14767-10 MLAD KOVINAR išče skromno opremljeno sobico v Ljubljani za takoj. Plača P» dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 14662-10 ZDRAVNICA išče opremljeno sobo v bližini tramvaja. Posteljno perilo ima svoje. Ponudbe pod St. 14672 na ogl. oddelek. 14672-10 ENOSOBNO STANOVANJE iščeta zelo mirna zakonca srednjih let brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca. 14667-10 ENOSOBNO STANOVANJE iščem za dve osebi. Ponudbe pod Upokojen uradnik 1892 na oglasni odd. 14713-10 KABINET s souporabo kopalnice in klavirja oddam brezplačno pridni dijakinji. Ponudbe pod Lastno perilo na oglasni oddelek. 14690-10 RAZNO POZOR! Barvamo in čistimo najceneje usnjene in semič čevlje ter torbice. Demalj, Mestni trg 11. 13131-14 PROSIM OSEBO, ki ama od nedije 16. maja mojo listnico z dokumenti, naj" mi Trme proti nagradi moje osebne dokumente, denar in ostalo pa zadrži. Bostele, HradeCkega cesta 36. 14.819-14 PREKLICUJEM žaljivko, ki sem jo izrekel proti Ram J 2 Tončki. T. Bogataj. 14.811-14 IZGUBILA SEM dne 5. maja v Operi (Knez Igor) oziroma do doma po Sv. Petra cesti do štev. 6 naočnike z belim koščenim Okvirom Pošten najditelj naj jih odda prav tam proti nagradi. Cv«m Manja. 14.673-14 PODPISANI PREKLICUJEM neresničnost ki sem govoril o tov. Polcu Jožetu, poslovodju rudniške poslovalnice 2 v Zagorju. — Miklič Leopold, rudar. 14729-14 ŽENSKO KOLO sive barve, tovarniška št. 002881, je bilo najdeno. Miklošičeva cesta 12, Podobnik. 14750-14 IZGUBIL SEM v Predovičevi ulici aktovko z vsebino za pokončavanje mrčesa. Poštenega najditelja prosim za naslov. 14681-14 POIZVEDBE KDOR VE ZA NASLOV mojega sina Andreja Stiha, rojenega 1905. leta v Starem selu pri Kobaridu, prosim naj mi ga sporoči čimprej. Naslov potrebujem zaradi premoženjskih razmer. Stroške mu povrnem. Štih Andrej, Staro selo štev. 12, Kobarid, Primorsko. 14611-15 KUPIMO pisalne mize in računske stroje »S T O T E K S« — LJUBLJANA Frančiškanska 4» Ivan Ribič - Stojan: Ljudje onkraj reke Roman 152 Marjana se je zmedla. Hip nato pa je uporno dvignila glavo in prenesla njegov pogled. »Bom,« je rekla s stisnjenim glasom. Petrov obraz je preletel rahel nasmeh. Stopil je k njej in jo prijel za roko. »Tako je prav, Marjana! V teh časih človek ne sme misliti nase... Kadar ti bo najtežje, pomisli na naše fante tam zunaj, v snegu... Pomisli na talce, na ljudi v zaporih, na krematorije, pa boš...« Utihnil je sredi misli in globoko zajel sapo, da so se mu razširile nosnice. Še enkrat ji je stisnil roko, potem pa se je vzravnal in se obrnil k Arnoldu: »Gremo?« Molče sta odšla in izginila v veži. Celovčan in dekleti so samo še slišali, da je Arnold poklical Jozla — in v hiši je zavladal molk. Marjana je naskrivaj pogledala Celovčana in Hano. Ko je videla, da se je Celovčan sklanjal nad šopom papirjev in se zatopil vanje, Hana pa se je zleknila na divan in trudno zaprla oči, je po sili, kar je mogla glasno in brezbrižno zdahnila ter rekla: »Jedla še nista nič. Ali naj vama prinesem večerjo?« H—i>iii'«Eii«ii hi t——————— Celovčan se je zdramil iz zamišljenosti »Imaš kaj?« »Kavo in žgance sem videla v kuhinji na štedilniku. Tisto je menda za nas.« Hana je hotela vstati. »Čakaj, bom pa jaz pogledala.« »Kar leži; pusti, no; jaz bom prinesla,« jo je Marjana zadržala. Hitro je odšla iz sobe in za seboj zaprla. V veži se je še nekaj trenutkov obotavljala, potem pa je previdno odprla hišna vrata in stopila na cesto... Še vedno je vel božajoč jug in njegov šum se je spajal z žuborenjem snežnice v žlebovih. Po nočnem nebu pa so se podili težki, temni oblaki. Marjana je skoraj tekla po cesti, dokler ni zaslišala hoje. Tedaj šele je pridržala korak in se previdno pomikala dalje, skrita v senci nizkih, tihih hiš. Dohitela pa jih je šele na ovinku, kjer je brlela motna, modra luč cestne svetilke... V medli svetlobi je zagledala visoko Petrovo postavo. Ob njem sta stopala Arnold in Jozl. Hitro so se oddaljevali in kmalu utonili v temi Marjana jim ni več sledila. Nenadoma se ji je zazdelo, da se vali z nje težko breme... In misel na Petra se je oglasila čisto drugače kot prejšnje dni — »Tako je prav,« ji je rekel, ko se je odločila, da bo ostala v mestu. »V teh časih človek ne sme misliti nase...« S hitrimi, lahkimi koraki se je vrnila. ŠESTO POGLAVJE 1’ Ker so čez dan po cestah vedno pogosteje patruljirali policisti, so mogli v dolino samo še ponoči. Dneve pa so prebili globoko v gozdu, skriti v nizki, iz lubja in smrekovih vej zgrajeni kolibi, ki jih je vsaj za silo varovala pred vetrom in snegom. Postarni Urh in Voramc, sta pokrita s plaščem in kočo, dolge ure preležala drug ob drugem, zatopljena vsak v svoje misli, Vinko in Berti, najmlajša v dezerterski druščini, pa sta si preganjala dolg čas s kvartanjem ali pa sta si dajala opravka okrog luknjaste kolibe in mašila luknje z mahom. Najslabše od vseh je prenašal samoto Lekše. Vse dni je preležal v kotu in postajal vedno bolj mrk in godrnjav. Vstal je le, kadar je moral na stražo. In takrat se je vselej osorno obregnil ob Vinka in Bertla. Onadva sta mimo prenašala njegovo sitnarjenje in se nista dosti zmenila zanj. Le kadar je že prehudo robantil, ga je zavrnil ta ali oni: »Kaj bi se nad nama znašal...« In nehote je pogledal Voranca. Oba sta čutila, da se Lekše Vorancu ne upa ugovarjati, čeprav nista vedela, zakaj je tako. Prav za prav tudi Lekše sam ni vedel. Večkrat se se je že hotel spustiti v pomenek z njim, pa si je vselej premislil, čeprav ga je nekaj vleklo k njemu. Toda zdel se mu je drugačen kot Vinko in Berti in fantje sploh, s katerimi je živel doslej. Seveda — Voranca je potrla nesreča. Ne za ženo in ne za otroka ni vedel, kje sta. Tako se mu je zgodilo kakor Urhu, in to mora biti res hudo. Pa z Urhom bi se tudi o njegovi nesreči človek lahko nekako pogovoril; dobričina je ostal kljub vsemu hudemu. Voranc pa je bil videti mrk in neprestano je nekaj tuhtal. Brejuje nrednlffld odbor, Ljubljana, Knafljeva n&ea M. §JU, « TtUtm HrednJitv» la upravo M, 66-22