Pomurski
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 20. JULIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 28 Cena 15 din
   LJUBLJANA JE BILA V LETIH DRUGE SVETOVNE VOJNE VZGLED MESTA, KI SE BORI ZA SVOBODO. KER JE BILA CELO PRVO LETO BOJA CENTER OSVOBODILNEGA GIBANJA, JE LJUBLJANA BISTVENO VPLIVALA NA ŠIRJENJE UPORA V VSE PREDELE RAZKOSANE SLOVENSKE ZEMLJE. TISOČI BORCEV IN BORK, ORGANIZIRANI V BORBENE GRUPE, NARODNO ZAŠČITO IN VARNOSTNO OBVEŠČEVALNO SLUŽBO, SO SE V SAMEM MESTU BORILI PROTI SOVRAŽNIKU, ČEPRAV JE BILA LJUBLJANA NAJMOČNEJŠA OKUPATORJEVA VOJAŠKA IN POLICIJSKA POSTOJANKA, VSA PREPREDENA Z BUNKERJI, ŠPANSKIMI JEZDECI IN ŽIČNIMI OVIRAMI IN ČEPRAV SO ŠTEVILNE, MOČNO OBOROŽENE PATRULJE STALNO KROŽILE PO MESTNIH ULICAH. ZATO SE ZDE NJIHOVE
AKCIJE DANES SKORAJDA LEGENDARNE. TISOČI SO ODHAJALI V PARTIZANSKE ČETE, KI SO ZRASLE TOSTRAN IN ONSTRAN STARE JUGOSLOVANSKE MEJE. TISOČI, KI JIH JE OKUPATOR ZARADI NJIHOVEGA SODELOVANJA V LJUDSKEM UPORU STRPAL V ZAPORE IN TABORIŠČA, SO TAM V NAJTEŽJIH ŽIVLJENJSKIH POGOJIH NADALJEVALI BOJ PROTI SOVRAŽNIKU. DESETTISOČI PA SO KLJUB TEŽKIM POGOJEM ILEGALE DELALI V MNOŽIČNIH ORGANIZACIJAH OSVOBODILNE FRONTE IN SO ŽRTVOVALI VSE, DA SO REŠILI GOTOVEGA POGINA LJUDI PO ZAPORIH IN TABORIŠČIH.
   ZATO ZASLUŽI LJUBLJANA V ZGODOVINI BORBE ZASUŽNJENEGA SVETA PRAV POSEBNO PRIZNANJE, SAJ SE JE V NJEJ BORILO VSE OD OTROKA DO STARČKOV.
PRIREDITVE NA PROSLAVI
DNEVA VSTAJE V LJUBLJANI
Na osrednji prireditvi bo govoril podpredsednik Zvezne ljudske skupščine FRANC LESKOŠEK-LUKA
  V zvezi z osrednjo republiško proslavo Dneva vstaje slovenskega ljudstva v Ljubljani se bodo v teh dneh vrstile številne prireditve in svečanosti.
  Jutri, 21. julija dopoldan bo na Urhu sprejem mladinskih partizanskih brigad, nato pa bo ob enajstih v preddverju Križank nastopil gorenjski zbor, železničarska in poštarska godba in recitatorji. Ob dvanajstih bo v Moderni galeriji slovesna podelitev nagrade za najbolj humanistično temo na mednarodni grafični razstavi. Prav tako pa bo tudi podelitev Kajuhove nagrade v Klubu poslancev za najboljši partizanski tekst. V okviru proslave bo istega dne dopoldan otvoritev preurejenih prostorov Muzeja revolucije in otvoritev razstave risb 65 živečih slovenskih likovnih umetnikov za dobo 1941 do 1961 v Jakopičevem paviljonu.
  Opera SNG v sodelovanju s Filharmonijo in zborom mariborske Opere bo zvečer v preddverju Križank uprizorila Smetanovo »Prodano nevesto«, Drama SNG pa se bo v Dramskem gledališču predstavila z dramo Mateja Bora: »Zvezde so večne«, Mestno lutkovno gledališče pa v gledališču ročnih lutk z igrico »Volk in štirje kozlički«.
  Na raznih krajih mesta bodo v dopoldanskem času javni koncerti godb na pihala, na plesiščih v Tivoliju ter na zabaviščih v mestu pa bodo nastopili zabavni ansambli. Na prireditvenem prostoru v Tivoliju bo igral zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
  Na zbornem mestu v tivolskem parku bodo zbrane mno-
žice lahko poslušale partizanske pesmi, množični pevski zbor pa bo zapel Internacionalo in še nekaj drugih pesmi. Nato pa bo zbranim spregovo-
ril podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in prvi komandant narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franc Leskošek-Luka.
  Za udeležence proslave je zagotovljeno večje število postelj v hotelih, dijaških in vajenskih domovih ter v šolah. Skupno število postelj znaša nekaj čez deset tisoč.
  Na centralnem proslavnem prostoru v Tivoliju so postavljene tri centralne skupine za preskrbo in sicer na prostoru bivšega velesejma, na prostoru košarkarskega igrišča ter v Lattermanovem drevoredu. Na celotnem prostoru so postavljeni tudi prodajni prostori, ki
bodo oskrbovali s prehrambenimi in drugimi artikli. Preskrbovalni centri bodo še na Ajdovščini, Cankarjevi cesti, trgu pred Samopostrežbo, Trgu revolucije in v preddverju Križank oz. na Napoleonovem trgu.
  V najožji okolici Tivolija bo organiziranih osem ambulant, v katerih bosta delala po en zdravnik in medicinska sestra. Poleg tega bo dežurna služba še na Polikliniki, v Kliničnih bolnišnicah ter na reševalni postaji.
  Veliko dela pa ima tudi komunalna služba, ki bi naj s pomočjo posebnih komisij zagotovila odpravo pomanjkljivosti na stavbah, v dvoriščih, vrtovih, ograjah in spomenikih.
LJUBLJANA JE PRIPRAVLJENA
   Bolj ko se bliža svečani dan, bolj je v Ljubljani živo ob pripravah na proslavo 20-letnice revolucije, ki bo jutri, v petek 21. julija. Najbolj živahno je bilo te dni v Tivoliju in na prostoru bivšega ljubljanskega velesejma. Na obširnem prostoru so se zvrstili prodajalni pulti, odri in vse, kar je potrebno za sprejem stotisočev. Poleg glavnih tribun, na
katerih bodo nastopile združene godbe na pihala in pevski zbori iz vse Slovenije, urejajo velika plesišča, za katera so pripravljeni posebni zabavni programi. Zadnje dni so imeli največ opravka pleskarji in aranžerji, ki so dali temu delu Ljubljane prazničen videz. Kot kaže, se hoče bela Ljubljana izkazati.
PO STOPINJAH REVOLUCIJE
     V okviru proslav ob 20-letnici ljudske revolucije je v soboto zjutraj odpotovala izpred Spomenika zmage v Murski Soboti posebna patrulja s komandirjem Ivanom Kopičem na čelu.
     Najprej se je patrulja ustavila pred spomenikom Stefana Kovača v Gančanih, kjer je izstrelila salve in položila venec, za tem pa je položila venec še na Prelogovi domačiji na Grlavi. Tam jo je sprejel v imenu krajevne organizacije Zveze borcev tovariš Franjo Kozar. V Ljutomeru je patruljo pričakalo ob igranju godbe precejšnje število ljudi, v imenu organizacije Zveze borcev pa jo je pozdravil tovariš Ciril Rajh, ki je v kratkem go voru orisal še začetek ljudske
vstaje v Prlekiji. Patrulja se je iz Ljutomera napotila k Ribičevemu mlinu v Cezanjevce in položila venec na spomenik talcev. Tam je tovariš Ribič udeležencem patrulje in ostalim, ki so se zbrali, podrobneje orisal dogodke, ki so se odigrali v okolici. Za tem je patrulja krenila še v Logarovce in Videm, nato pa naprej proti Mariboru. V Mariboru se je pripojila tamkajšnji patrulji, nato pa sta združeno krenili proti Celju, kjer se jima je pridružila še celjska patrulja. Tako bodo vse tri patrulje sestavljale pohorsko brigado »Miloša Zidanška« z nekdanjim komandantom te brigade Cetinskim-Levom, ki bo jutri prispela v Ljubljano, kjer bo sodelovala na osrednji slovenski proslavi 20-letnice ljudske revolucije. Med potjo pa so seveda obiskali tudi kraje, kjer se je zadrževala ta brigada.
-ko
Kratek postanek pred spomenikom v Ljutomeru
ČEZ 3500 LJUDI NA PROSLAVI
   Na jutrišnjo osrednjo proslavo 20. obletnice vstaje in 20-letnice revolucije, ki bo v Ljubljani, bo iz Pomurja odšlo čez 3.500 ljudi. Največ udeležencev bo odpotovalo na proslavo z dvema posebnima vla-
koma. Prvi bo odšel s postaje v M. Soboti ob 8. uri in bo prišel v Ljubljano ob 14.10, drugi bo pa odpeljal ob 10.15 in bo v Ljubljani ob 16. uri. Z drugim vlakom bodo potovali predvsem udeleženci iz M. Sobote, ker se bo ustavil le še ra postaji Ljutomer. Čez 1.250 ljudi bo pa potovalo s tovornimi avtomobili, ostali udeleženci pa s 5 avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili. Udeleženci se bodo s proslave vrnili naslednjega dne in sicer z vlakom, ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 2.15 in pride v M. Soboto ob 8.08 ter vlakom z odhodom iz Ljubljane ob 4.15
in pride v M. Soboto ob 9 25. Številni udeleženci, ki bodo potovali s kamioni in avtobusi, pa bodo naslednjega dne ostali še na krajših izletih ali pa odšli na proslavo v Žužemberk.                       -nc
PREBIVALCI POMURJA! JUTRI POPOLDNE NA SVIDENJE V PRAZNIČNI LJUBLJANI !
     Organizirati oboroženi boj, je bilo zelo težko. Upoštevati moramo, da zgodovina slovenskega naroda že štiri sto let, od kmečkih puntov dalje, ne pozna nobenih tradicij oboroženega boja. Čeprav sta Partija in članstvo Osvobodilne fronte 22. junija spoznala in razumela, da je treba brezpogojno in takoj organizirati oborožen upor, prehod k temu oboroženemu uporu vendarle ni bil lahak. Negotovost in strah pred takim bojevanjem je morala pregnati samo partijska organizacija. Zato se je lotila predvsem te stvari in skušala čim hitreje uspeti. Tudi v tem pogledu je ljubljanska organizacija častno opravila svojo nalogo, saj je prva puška, ki je počila v Sloveniji 22. julija 1941. leta, kar proslavljamo danes kot začetek oboroženega boja slovenskega naroda, počila v Tacnu, ki je spadal še v področje ljubljanskega okrožja. Tudi to dokazuje, da so prve partizanske enote formirali predvsem komunisti, delavci iz ljubljanskih tovarn. Šele, ko so se te prve, pionirske enote naše partizanske vojske uveljavile, ko se je pokazalo, da okupator ni pripravljen na takšno bojevanje, se je čez jesen leta 1941 akcija v Sloveniji močno razmahnila. Partijska organizacija v Ljubljani je vsak dan rekrutirala nove partizane in jih po konspirativno organiziranih poteh pošiljala v bližnje partizanske čete. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte, ki je bil 28. julija v Ljubljani, je z odločnim pozivom na oboroženi boj poskrbel za možnost, da so julija izvršene priprave za oboroženi boj uspele, da se je partizanska akcija v avgustu že močno razvila po vsej Sloveniji in da je v jeseni že resno ogrožala okupatorja na tem ozemlju.
     (Odlomek iz članka: Boris Kraigher — Partija je začela boj na položajih, ki jih je ustvarila pred vojno —- po knjigi Ljubljana v ilegali.)
Na tej cesti, v Tacnu pod Šmartno goro, je leta 1941 počila prva partizanska puška
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 20. DO 30. JULIJA
   Prevladovalo bo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Periode lepega vremena ne bodo trajali več kakor 2 ali 3 dni. Največje padavine pričakujemo okrog 23. in okrog 30. julija.
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
POLDRUGA DEKADA JUGOSLAVIJE
     DOKMENTARNA REPORTAŽA
      »Občudujem delovni polet jugoslovanskih narodov... vaši uspehi se ne dajo primerjati z nobeno drugo državo... v nekaj letih ste dosegli toliko kot drugod v desetletjih... Jugoslavija, dežela, ki je v petnajstih letih spremenila svoje lice kot nobena druga država v svetu...« Take so izjave tujcev: državnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, turistov, ko se seznanijo z gigantskimi uspehi naših delovnih ljudi.
   In mi, ki smo vsak dan v središču tega živega dogajanja? Ali nehote ne pozabljamo na prehojeno pot naše revolucije od tistih dni, ko se je polegel val navdušenja osvoboditeljev. Ne, ne pozabljamo, toda to, kar je še pred nami, vse to je bolj mikavno in zato je naš pogled uprt naprej, v jutrišnji dan, ki bo dal še več tega, onega...
   Vrnimo se v leto 1945. Topel Julijski dan. Povsod sledovi vojnega razdejanja: porušene hiše, mostovi, zvite tračnice grozeče štrle v zrak. Tu in tam na razriti cesti kolona izmučenih ljudi: interniranci se vračajo. Pod staro jablano pri hiši ob cesti sedi gruča ljudi. Po dveh, morda treh ali
štirih letih spet doma, toda domačija je uničena. Le del strehe je še obvisel na neporušeni steni, toda še to bo treba podreti in pričeti znova.
   S starim, že zdavnaj preživelim avtomobilom potujemo proti Ljubljani. Zamudna pot, če pomislim, kako bomo potovali v Ljubljano leta 1961. Skoraj na vsakem kilometru zasilni mostovi, provizoriji.
   Tu se prične naša reportaža, ki bi ji takrat lahko rekli vizija prihodnosti.
   »Kakšna bodo ta polja, te ceste, mesta, tovarne, ljudje čez deset, petnajst let?« se obrnem do sovoznika. V mislih »preskočiva« poldrugo dekado. Leto 1961!
    Cesta se vijuga  mimo Slovenske Bistrice, proti Celju in skozi Savinjsko dolino preko Trojan. Mačja očesa po sredini asfaltnega cestišča kot da spijo. Zažarela bodo šele ob prvem mraku in se prižigala v odsvitu avtomobilskih žarometov kot defile. Nekoliko brezskrbneje  vozimo, ko smo se pripeljali iz Maribora, ki šteje v letu 1961 toliko motornih vozil, kot vsa Jugoslavija leta 1938. V daljavi, nas pozdravi stari ljubljanski grad, toda komaj ga opazimo, saj se skoraj do njegovega podnožja dvigajo nove stolpnice: Celo značilni ljubljanski zvoniki so se izgubili v senci  nebotičnikov. Kmalu zdrsimo po še lepši, široki, elegantno speljani magistrali, ki nas v fičkotu, izdelku domače industrije, spelje preko slikovite Dolenjske naprej proti Zagrebu in Beogradu.
   Avtomobili hite v obe smeri. Tu in tam se ozremo nazaj. Vozimo v koloni, »Fičkoti«, »spački«, »milečenti« v vseh barvah, se prelivajo iz vzpetine v vzpetino. Ob spretno speljanih priključkih stranskih cest se nam pridružujejo nova vozila, druga zavijajo levo, desno . . . Mimo nas je švignil avtobus. Koliko smo jih srečali danes! Hitro pre-
beremo napis: »Kompas« Ljubljana — stalni izleti Opatija — Crikvenica. Da, v juliju je turizem na višku in v letu 1961 pomeni turizem že odločilno postavko v našem gospodarstvu. Sosed se nehote nasmehne:  »Pred vojno, leta 1938, je bilo v Jugoslaviji 943 avtobusov, 13 561 osebnih avtomobilov, 7661 motornih koles, leta 1961 pa bo na naših cestah okrog 100 tisoč osebnih avtomobilov, okrog pol milijona motornih koles in mopedov,« sem dodal. Radijski napovedovalec nama je usmeril misli drugam. Leta 1939 je prišel radijski aparat na vsakih sto prebivalcev, letos je v državi že preko 2 milijona radijskih sprejemnikov. Zadnja
leta se je močno razvila tudi  televizija. Že leta 1960 bo pri nas 1,7 kosa televizorjev na tisoč prebivalcev.
    »Kaj pa je to, televizija?« me začuden vpraša sovozač. Smo leta 1945! Zeleni dolenjski griči so že zdavnaj za nami in pred nami se je za Zagrebom odprla rav-
nina. Levo in desno veliki kompleksi pšenice. Kombajni. Dva, trije, štirje ... Velike črke »Zmaj« se svetlikajo v soncu. »Domači izdelek,« dem. »Da,« odgovori sosed. L. 1960 bo že štiri  in pol-krat več to varn kot leta 1939. Za devetkrat se bo povečala v naslednjih petnajstih letih proizvodnja 'strojne opreme, orodnih, kmetijskih in gradbenih strojev,« nadaljuje sosed na levi najino  vizijo prihodnosti. »Pred vojno so bile cele pokrajine brez vsake tovarne. V Bitoli na primer bo zrasla po vojni šele prva tovarna, tovarna usnja. Tej bo 'sledila tovarna sladkorja, industrija hladilnikov itd. Pa ne samo
Makedonija. Lahko pričneva kar pri ljubljanskem »Litostroju«, zeniški železarni. Toda preveč bi bilo naštevanja. Milijon sto tisoč ljudi bo zaposlila industrija v letu 1960. Pa poglejte, koliko ljudi je bilo zaposlenih v tovarnah pred vojno v vaši vasi. Težko jih boste našli. Danes, leta 1945, je naša dežela v glavnem še kmetijska. Pa ne samo to. Tik pred vojno so bili pri nas še močno uveljavljeni polfevdalni odnosi. Leto 1961 pa bo Jugoslavijo uvrstilo med one države, ki jim manjka samo še korak, da se bodo lahko prištevale med srednje razvite dežele. In kaj pomeni za nas industrija? Vsak drugi dinar vrednosti vse proizvodnje v Jugoslaviji da industrija Start za našo industrijo so prirodna bogastva, ki pa jih je moč izkoristiti le ob zadostnih energetskih virih. Leta 1939 je Jugoslavija proizvajala manj kot dve milijardi kilovatnih ur električne energije, v letu 1961 pa se bo proizvodnja električne energije najmanj pohidroelektrarne in rekam bo roka delovnega človeka ukazovala nove poti. Samo poglejmo Sočo. Po neštetih rovih so jo speljali na turbine in stara struga je skorajda zamrla. Elektrarne v Sloveniji, in vse do veličastne mavrovske elektrarne v Makedoniji.
   Ob cesti levo in desno traktorji, kombajni, nova gospodarska poslopja. Takšno bo naše kmetijstvo čez petnajst let. Tik pred drugo svetovno' vojno je bilo v Jugoslaviji še 40 tisoč lesenih plugov. Kmetijstvo je razpolagalo le s 3000 traktorji, toda v letu 1945 jih imamo še manj. Z rastjo industrije se bodo večale tudi možnosti za mehanizacijo kmetijstva. Leta 1952 bo odpadlo na traktor 1380, l. 1960 pa samo še 280 hektarov zemlje. Hkrati s tem bodo naraščali tudi hektarski donosi. Predvsem industrija, pa tudi kmetijstvo bosta ustvarjali vedno več možnosti za boljše življenjske pogoje. Z letom 1946. pa vsa kasnejša leta se bo kazala močna potreba po stanovanjski izgradnji. Samo v obdobju od 1952 do 1956 bo zgrajenih v Jugoslaviji 34 tisoč stanovanj, toda lnta 1960 jih bo zgrajenih že za 70 tisoč družin. Z materialno krepitvijo neposrednega upravljanja delavcev v tovarnah, ki bodo prevzeli leta 1950 tovarne v upravljanje, se bo z naglimi koraki začelo večati ne samo zanimanje za dobro gospodarjenje, marveč se bo iz leta v loto večala tudi kupna moč in potrošnja prebivalstva. Pred vojno so kupovali sladkor na podeželju kot poslastico. Komaj 5,2 kg je znašala potroš-
nja sladkorja letno na prebiva1ca. V letu 1960 bo znašala že 15 kg. Potrošnja maščob bo od leta 1939 večja za 4,2 kg. Seveda na bo naraščala potrošonja hrane nekoliko počasneje kot potrošnja industrijskih izdelkov. To je tudi prav, saj bo v potrošnji industrijskega blaga zastopana vedno močneje potrošnja trajnih dobrin: kolesa, mopedi, motorna kolesa, avtomobili, televizorji, radioaparati, kar je znamenje višje življenjske ravni
in kar čestokrat zavidamo prebivalcem nekaterih drugih, industrijsko močno razvitih dežel.
■ S sovozačem se pogledava in nehote nasmehneva. Najbrž sva si bila v mislih zelo blizil: spomnila sva se na dolge »repe«, potrošnikov pred trgovinami, preden sva pričela svoje potovanje. Pomanjkanje tega, onega. »Leta 1961 bo popolnoma drugače,« sva dejala hkrati. »Na vsakih 1000 prebivalcev bo že leto prej prišlo 3,2 osebna avtomobila, 7,7 mopedov in motornih koles, 85,7 radijskih aparatov, 5,3 hladilnikov, 10,6 električnih štedilnikov.« »Toda vseh teh dobrin ne bo moč pričakovati, če ne bomo imeli na razpolago dovolj strokovno izobraženih ljudi,« nadaljujeva v drugo smer. Seveda ne, zato bo potrebno ustanoviti že do leta 1961 3,5 krat več srednjih strokovnih šol kot jih je bilo v predvojni Jugoslaviji. Samo na tehniških fakultetah bo leta 1960 diplomiralo petkrat več študentov kot leta 1939, na kmetijskih, gozdarskih in veterinarskih J fakultetah 4.5-krat več, na medicinski 5,6-krat več itd. Potrebno pa bo nenehno prilagajati sistem izobraževanja potrebam gospodarstva in družbenega življenja.
  V daljavi se je v večnem mraku svetilo nebo. »Bližamo se Beogradu,« je pomignil šofer. Vse živahnejši je postajal promet. Med avtomobili z jugoslovansko so se vrstila vozila z inozemskimi oznakami. Turisti.
  Hm, kako bo torej živel naš človek čez petnajst let? Poskušajmo si ustvariti tako sliko. V letu 1945 je potrebna fantazija, da si ob razmerah tik po vojni lahko prikličeš
pred oči nekaj, kar naj bi bilo čez petnajst let. Zamislimo si kvalificiranega delavca nekje v jeseniški železarni, Litostroju, v Zenici ali morda v reški ladjedelnici. Kjerkoli. Petnajst let, to je tisti del poti razvoja naše domovine, ko si prične pri nas utirati pot avtomatizacija. Tudi težnje po skrajšanem delovnem dnevu bodo dobivale vedno bolj realne možnosti. Kot delavec pri stroju je član osrednjega delavskega sveta, ali pa sveta ekonomske enote. Ni moč zanikati: precej časa porabi za poglabljanje v gospodarjenje v podjetju. To je potrebno, da lahko v samoupravnem organu zastopa pravilno stališče. Marsikatero urico prebije ob študiju. Iz delavca hoče postati tehnik, morda celo inženir. Način izobraževanja mu
daje pogoje za to. Njegovi otroci so našli drugi dom v vrtcu, v obratu družbene prehrane se hrani vsa družina. Poletne mesece porabi za dopust. Ob Jadranu si je uredil kolektiv prijetno počivališče. Kaj vse bi bilo še karakterističnega za življenje proizvajalca
1961!
   In v kmetijstvu? Tu iz leta v leto izginja kmečka idilika s srpom in koso. Kako tudi
ne, ko pa smo že prej našteli, koliko novih strojev bo na razpolago v letu 1961. Toda to bo le še pol poti. Kmalu za tem bo moral stroj popolnoma nadomestiti človeka pri marsikaterem kmečkem opravilu.
   Končajmo našo vizijo  prihodnosti in vrnimo se v realnost, v leto 1961. Ali nam je še potrebna fantazija, kot takrat leta 1945, ko bi lahko podvomili v sopotnikova razlaganja, če bi se tako sprehajali po naših republikah in sre-
čavali na vsakem koraku vojno opustošenje. Danes smo v ritmu 1961. Po petnajstih letih velikih naporov, ko je bil še svež spomin na gospodarsko zaostalost izpred vojne, preko neštetih problemov, ki so se pojavljali ob izgradnji naše domovine, preko gospodarskih blokad z ene in druge strani, je leto 1961 realnost. Brez fantazije, na vsakem koraku diha sodoben čas.
   Pa se zapeljimo še nekoliko  naprej. Samo pet let pustimo  čas za sabo, do leta 1965.
   Jugoslavija je srednje razvita industrijska dežela. K vsaki stotici avtomobilov iz leta 1961 prištejemo še 84 avtomobilov itd. Novi kilometri asfaltnih cest, na železnicah se pojavljajo v vse večjem številu težke Diessel in električne lokomotive. Mesta so se razmahnila. Beograd je milijonsko mesto in se kosa z modernimi mesti po vsej Evropi. Pa ne samo Beograd. Tudi Ljubljana bo imela čez pet let že 200 tisoč prebivalcev. Iznad streh v mestih in po vaseh bodo celi gozdovi televizijskih anten. Okrog 300 tisoč televizorjev računajo, da je v Jugoslaviji leta 1965.
    Ljubljana 1965. Razsežna ploščad Trga revolucije je urejena. Tam, kjer so bile pred leti še stare meščanske hiše iz prejšnjega stoletja, stoje da-
nes moderne stolpnice, ki se jim ne moreš načuditi. Nedaleč od mesta obratuje domači atomski reaktor...
  Atomska energija v službi delovnega človeka.
  To, kar je pred nami, je mikavno in zato je naš pogled uprt naprej, v novo petletje, desetletje. Petnajst let povojne graditve in uspehov je porok, da nas pričakovanja ne varajo.
                                                                                                                                                                                                              Juš Makovec
Elektrarna Doblar na Soči
1960
Kakšna bo potrošnja nekaterih trajnih dobrin čez 5 let na 1000 prebivalcev kaže gornji grafikon
1965
Danes sicer še maketa, toda leta 1965 bodo take stolpnice stale v središču Ljubljane, pred Ajdovščino. Podobno kot Ljubljana se bodo v prihodnjih letih razvila tudi mnoga druga jugoslovanska mesta
Železarna Zenica
Avtomobilska cesta Ljubljana,— Zagreb
Središče novega Velenja, ki je ponos Slovenije. V nekaj letih je zraslo pravzaprav sredi polj in travnikov nešteto novih zgradb. Široke aleje z vsemi modernimi napravami ustvarjajo pravi velemestni videz. V Velenju se bo v prihodnjih letih razvila močna industrija predelave premoga. Tu, v Velenju, se menda najbolj v Sloveniji očituje, kaj vse je zraslo pri nas v petnajstih letih.
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
2
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
V OSPREDJU ČLOVEK IN STROJ
            Po petnajstih letih smo prelistali naše časopise, pobrskali po poročilih ter skušali vsaj v grobih obrisih prikazati to, kar smo ustvarili po osvoboditvi. Podatki in primerjave nemalo presenečajo.
            Tako so nastajali pričujoči sestavki, ki pričajo o velikih delovnih uspehih in nenehnem in hitrem rastu življenjske ravni pomurskega delovnega človeka. V teh vrsticah je le del tistega, kar smo ustvarili in to nam je lahko le v zadovoljstvo in spodbudo za nove naloge, ki nas čakajo v naslednjih petih letih. In kar je najbolj razveseljivo pri vsem tem: kot rdeča nit povezujeta vse te uspehe in predstavljata pravzaprav vsebino življenja
                                                                                     petnajstih let ČLOVEK IN STROJ.
Uspehi najlepša priznanja
  Hiter gospodarski razvoj nam dokazuje, da je tudi Pomurje v 15. letih po osvoboditvi naredilo velik korak naprej. Materialna osnova gospodarskih organizacij je rastla ob velikem prizadevanju samoupravnih organov kakor tudi celotnih kolektivov. V vseh kolektivih so težili predvsem za tem, da nekdanje težaško delo povsem odpravijo. Podjetja je bilo treba opremiti z novimi modernimi napravami in odpraviti zaostale kapitalistične odnose stare Jugoslavije. Novi odnosi v gospodarskih organizacijah so omogočili, da je neposreden proizvajalec lah-
ko iz leta v leto postajal vse bolj tudi upravljavec.
   Že lani smo slavili pomembno obletnico — 10 let delavskega samoupravljanja. Delavski sveti in upravni odbori so postali pred enajstimi leti s Temeljnim zakonom o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih trdna družbeno-politična osnova naše socialistične demokracije. V zadnjem letu se delavsko samoupravljanje vse bolj decentralizira. Vrsto pristojnosti centralnih delavskih svetov prenašamo v pristojnost posameznih ekonomskih enot. V mnogih pomurskih3podjetjih so začeli že
tudi smelo odpravljati nekdanje mezdne odnose in odpravljati tarifne pravilnike. Delovni kolektivi osvajajo načelo, da je potrebno vse zaposlene nagrajevati po vloženem delu oziroma po učinku.
   Želja po lepšem in boljšem življenju je iz leta v leto postajala v našem delovnem človeku vse močnejša. Za to so tudi dokaz pomembni delovni uspehi, pospešen razvoj proizvajalnih sil in socialističnih proizvodnih odnosov na vasi. Posebna skrb je bila posvečena predvsem takemu gospodarskemu razvoju, ki bi poleg hitrega dviga narodnega
dohodka istočasno spremenil tudi zaostalo socialno strukturo.
   Narodni dohodek se je vsako leto občutno dvigal. To nam dokazuje tale podatek: narodni dohodek v letu1956 je od 43.000 dinarjev na enega prebivalca narasel v letu 1960 že na 82.000 dinarjev, čeprav je petletni plan 1956-61 predvideval povečanje na 74 tisoč dinarjev letos. Povedati je treba, da je na ta razvoj vplivalo tudi dejstvo, da se je število prebivalstva manjšalo, predvsem zaradi manjšega naravnega prirastka in izseljevanja zaradi zaposlitve v drugih krajih. Pomemben je tudi naslednji podatek: razmerje narodnega dohodka nasproti družbenemu bruto proizvodu je bilo leta 1957 31,4 odst., dve leti kasneje pa že 33,1 odst. in se torej stalno ugodno razvija. Podobno je tudi z rastjo vrednosti osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. Ta je narasla od leta 1957 za 55 odst. v letu 1959. Nove kapacitete,
ki so še v gradnji — in teh je veliko — bodo odnos še bolj spremenile.
   Ob lepih uspehih našega gospodarstva pa ne smemo prezreti dejstva, da delovni kolektivi v veliki meri tudi skrbijo za svoje zaposlene. Med prvimi podjetji, ki so začela graditi stanovanja za svoje delavce, je bila Proizvodnja nafte v Lendavi. Že do leta 1949 so zgradili okrog 20 enonadstropnic s kopalnicami in pralnicami. Do takrat so postavili tudi tri samske provizorije. Podjetju Proizvodnja nafte so sledila tudi številna druga pomurska podjetja. Poleg stanovanj so se v kolektivih vse bolj začeli zavzemati tudi za tople malice, zaščito delavcev pri strojih, za izobraževanje delavcev na delovnih mestih in omogočali cenen oddih v lastnih počitniških domovih.
   Vse to, kar smo naredili v 15. letih, pa zagotavlja, da bomo v prihodnjih letih lahko zabeležili še večje uspehe delovnih kolektivov.
                                                                                                     Tudi sadjarstvo na novih poteh
Stroj človekov najboljši pomočnik. Kolikšnega pomena je bager, tak kot ga vidite na sliki, vemo predvsem v Pomurju kjer sp s podobnimi stroji regulirali že marsikateri potok
PRI TRAKTORJU, 1l STOTIH IN 1000 LITRIH MLEKA SE JE PRIČELO
       »Kupili bomo traktor«, so sklenili v eni izmed pomurskih zadrug. Da, trakor. Sprva so se širile govorice, da ga ne rabijo, da ne bo imel dela in da je treba potem kupiti še prikolico, plug in še marsikaj. Le kje naj vzamejo denar? Za to so potrebni milijoni. Toda traktor se je kmalu pojavil pred zadružnim poslopjem. Bil je kot »vzet iz škatle«. In če so prej govorili o nezaposlenosti traktorja, so ga kmalu začeli pomilovati. Pogosto niti zvečer ni imel »počitka«.
   To ni bila edina zadruga z novim traktorjem. V okraju se je pojavil drugi traktor, potem tretji in tako naprej. Leta 1957 so jih imele zadruge 41, danes pa smo se že približali številki 250. 48 mlatilnicam, ki so jih imele zadruge leta 1957, še je pridružilo še 67. Kombajnov, ki jih pred dvemi leti v zadrugah še sploh niso imeli, pa je danes že okrog 14. S skoraj toliko kombajni pa gospodarijo tudi naša kmetijska gospodarstva. Ta so se tudi v ostalem strojnem parku močno okrepila.
   Ko omenjamo visoke in skoraj neverjetne številke o strojih, ki so jih od ustanovitve kupile kmetijske zadruge, pa ne moremo mimo tega, da ne bi pogledali njihovih gospodarskih uspehov. Moramo reči, da niso majhni, čeprav so se oblike in število zadrug nenehno menjavale. Samo poglejmo na primer tole stopnjevanje: tik po osvoboditvi smo na povprečno obdelanih površinah pridelovali 11 do največ 14 stotov pšenice, nekaj let pozneje smo v planih označili povečanje povprečnih donosov na okrog 16 stotov. To pa še ni zadovoljevalo in zadruge s tem dejansko niso napravile tistega, za kar so bile poklicane. Plani donosov so še večali in skoraj tudi docela izpolnjevali. To bi lahko rekli šele nekako od leta 1956 naprej, ko so zadruge začele uveljavljati razne oblike kooperacije ter povečevati število strojev. To pa je kajpada vsiljevalo tudi boljšo obdelavo,
večjo porabo umetnih in naravnih gnojil ter zaščitnih sredstev. Kar pa je ravno tako vazno: dale so velik poudarek izbiri semen. In s tem je nekoč planiranih 16 stotov že zdavnaj aa nami, seveda tam, kjer so upoštevali ustrezne mare. Danes že lahko marsikje tudi na zasebnih zemljiščih najdemo pridelek pšenice, ki je višji od 25 metrskih stotov. Pri nekaterih zadružnikih smo bili letos priča že donosu 44,5 metrskih stotov in to pri sorti san pastore, na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan okrog 50 stotov itd. Skratka, dokazali smo, da je tudi na pomurskih njivah moč doseči visoke donose, pa ne samo pri pšenici, ampak tudi pri drugih kulturah. Pri tem pa nas lahko zlasti opogumlja lanskoletni primer Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki je prejelo od Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic prvo zvezno nagrado za povprečen donos 100,4 stotov suhega zrna koruze na hektar. Pomurska kmetijska gospodarstva pa so dobila tudi druga vidna priznanja.
   Tudi Kmetijsko gospodarstvo Apače—Črnci se je za zvezno tekmovanje prijavilo s 106 mlekaricami, hranjenimi na 48 hektarih površine ter doseglo v enem letu nekaj nad devet tisoč litrov mleka na hektar. Tudi druga kmetijska gospodarstva dosegajo danes 2000, 3000, 4000 in več litrov mleka letno po kravi. Ko so leta 1952 izvolili ponekod živinorejske odbore, ki so za-
čeli z odbiranjem pasem in posvečali skrb prehrani, je začela molznost tudi pri zasebnikih občutno rasti. Posebno še pri živini, ki je niso rabili za vprego. Iz povprečja 900 do tisoč litrov letno po kravi se je na levem bregu Mure od leta 1952 povzpelo tudi na 3900 1., seveda v nekaterih primerih. Me smemo pa pozabiti, da je na tako mlečnost ugodno vplivalo tudi umetno osemenjevanje in zdravljenje jalove živine, za kar se je v zadnjih letih močno zavzel Veterinarski zavod v Murski Soboti. Ta danes umetno osemenjuje že preko 30.000 krav.
   Zadnja leta pa so pokazali kmetovalci precejšnje zanimanje tudi za pitanje živine. To pa spričo širokega razmaha pogodbenega sodelovanja. Pri tem pa seveda težijo za tem, da bi stroške pitanja kar najbolj zmanjšali, prirastek pa povečali. Zlasti se je uveljavi-
lo pitanje telet v tip baby beer in prašičev bekonov. V zadnjem času pitajo zlasti bekone švedske in nolandske pasme.
   Zadruge so razen širjenja ekonomij z najemanjem in odkupovanjem zemlje, začele zadnje čase prav tako kot KG težiti za gradnjo cenenin hlevov. Gre namreč za  odprte goveje hleve. Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih je v prejšnji  zimi preizkusilo odprte hleve — provizorije. Poizkus se je obnesel. Teleta so kljub 24 stopinjam pod ničlo pridobivala na tezi dnevno po 96 dkg in ostala zdrava. Prav tato so se že lani odločili za gradnjo odprtih hlevov tudi na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru, v Kmetijski zadrugi Veržej in drugod. Tako imamo že danes v Pomurju precejšnje tone tržnih viškov, ne samo za domače potrebe, ampak tudi za izvoz.
Želja, ki je bila najdražja
   Napeljava elektrike v eni izmed vasi v okolici Vidma je bila pri kraju. Tudi omrežje je bilo pod tokom. Monter se je zaman trudil, da bi privil varovalko, bila je prekratka. Gospodinjo je prosil, naj mu poišče nekaj kovanega drobiža, ki da ga rabi za podlago. »Kaj, drobiž? Tu imaš tisočaka, samo hitro opravi...!«
   Želja po elektriki je bila velika. Ljudje so žrtvovali marsikaj, samo da bi zasvetila luč. In ta želja se je že marsikje izpolnila. Ne bo menda pretirano, če trdimo, da je bilo ob osvoboditvi na območju sedanjega okraja elektrificiranih komaj kakih 20 odst. gospodarstev in ostalih zgradb. In od takrat je ta odstotek občutno rastel. Ljudje po vaseh so stikali glave in kmalu na to na vaških sestankih imenovali elektrifikacijske odbore. Ti niso lenarili. Kmalu so začeli zbirati denar, drogove in organizirati delo. Ob vsem tem pa tudi uspehi niso izostali. V letu 1951 je samo na območju sedanje gornjeradgonske in ljutomerske občine do-
vaseh na levem bregu Mure niso ostali križem rok. Tako je že 1953. leta zasvetila električna luč tudi v Pečarovcih na Goričkem, kmalu nato v Krogu in še marsikje drugje. Ob prazniku Republike leta 1954 so dobili elektriko v Zagajskem vrhu in Spodnji Ščavnici, nekaj pred tem pa v Bolehnečicih, Murščaku, Seliščih in ostalih okoliških vaseh. In prav zato nas ne more presenečati dejstvo, da se je v desetih letih povečalo v našem okraju število odjemalcev električne energije za nič manj kot 5.852.
     24. januarja 1957 pa je zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft v našem časopisu zapisal tudi tole: »V prostorih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije visi zemljepisna karta, ki prikazuje doseženo stopnjo elektrifikacije posameznih predelov LRS. Na tej karti je samo še ena večja bela lisa, to je naše obmejno Goričko ...« In danes? Bela lisa je skoraj docela izginila tudi v petrov-
sko-šalovski občini, kjer sveti v vseh 21 vaseh že 1438 gospodarstev.
  In sedaj, 15 let po osvoboditvi bi lahko skoraj na prste prešteli vasi, v katerih še svetijo s petrolejkami.
  Z napeljavo elektrike pa se je na vaseh marsikaj spremenilo. Pred vojno bi nas nedvomno zelo presenetilo, če bi v kakšni hribovski vasici zaslišali radijski sprejemnik, danes pa tudi v takih predelih pomeni sprejemnik skoraj obvezni del hišne opreme. In prav zato nas ne more začuditi to, da imamo v Pomurju skoraj že 15.000 radijskih sprejemnikov in več sto televizorjev, da ne omenjamo še raznih gospodinjskih aparatov in naprav. In potem bi lahko našteli še na tisoče kmetijskih in industrijskih strojev, ki jih poganja elektrika.
  In za konec lahko rečemo, da trud, ki smo ga po osvoboditvi vložili za osvojitev elektrike, ni bil zaman. Danes je že elektrika osvojila nas!
 1945
Telesna vzgoja in šport
 1961
       Čeprav telesna vzgoja in šport v Pomurju nista šla vedno vštric z doseženo stopnjo gospodarskega razvoja, kar velja več ali manj za vse obdobje po naši osvoboditvi, pa vendarle beležimo v naši pokrajini poleg dokajšnje množičnosti, zlasti v nekaterih telesnovzgojnih zvrsteh in športih, tudi pogojem ustrezno stopnjo kakovosti, brez katere ne bi bili mogoči številni tekmovalni dosežki naših posameznih in kolektivnih predstavnikov, dosežki, ki že močno preraščajo pomurske okvire in pomenijo pomemben prispevek Pomurja v slovensko in jugoslovansko zakladnico vrhunskih uspehov na tem družbenem področju.
       Tokrat posredujemo našim bralcem in javnosti skromen prerez tega našega prispevka. Naj takoj povemo, da je bil to samo poskus, ki nam je vsaj delno uspel čeprav vemo, da je kljub prizadevnosti uredništva in nekaterih športnih delavcev ostalo še mnogo nezapisanega, pa vendar pomembnega za tistega, ki se bo kdaj skušal poglobiti v zgodovino telesnovzgojnega delovanja in ustvarjanja po zadnji vojni. Kratko odmerjeni čas nam pač ni dopustil več kot samo — poskus. Morda se nam bo bolje posrečilo ob drugi priložnosti!
  Najprej naj omenimo nekaj kolektivnih uspehov, ki se nanašajo na telesno-vzgojne organizacije kot celote.
   Pomurje je dobilo v šolski sezoni 1953-54 prvo šolsko športno društvo v Jugoslaviji — SAG na soboški Gimnaziji, ki je s svojim nekajletnim delovanjem prinesel pionirske izkušnje za ustanavljanje podobnih društev povsod po državi. V tekmovanju za pokal »Ljudske pravice« sta se prav dobro odrezali TVD »Partizan« iz Apač in Cankove. Pionirsko športno društvo »Mladost« v Murski Soboti je lani in letos osvojilo prvo mesto v tekmovanju teh organizacij v počastitev Dneva mladosti v Sloveniji, PŠD »Mejnik« iz Gornje Radgone pa je letos pripadlo 2. mesto v tem tekmovanju. Pomurje je v prvih letih po osvoboditvi dalo v jugoslovanskem merilu prve nosilce športne značke vsestranosti — ZREN (Hahn, Papič, Titan itd).
   Kraljica športa — atletika se je v            po osvoboditvi prvič
najbolj vidno razmahnila v letih 1946-47 na izkušnjah uglednih tekmovalcev iz predvojnega časa in s prihodom nekaterih atletov iz drugih krajev. Tedaj doseže Milan Šušteršič v teku na 100 m čas 11,1 sek. in postane republiški prvak, dobro pa se uveljavlja med slovenskimi vrhunskimi atleti tudi v štafeti 4x100 m in skoku v daljino (6,40 m). Ljutomerčanka Milica Zemljič — Šumakova postane državna prvakinja v skoku v daljino. Kot vrhunska športnica se uveljavlja v zagrebški »Mladosti« in v tem času nekajkrat nastopi v hrvaški in jugoslovanski državni reprezentanci. Na Študentskih igrah FLRJ leta 1949 doseže Evgen Titan 4. mesto v državi v šestero-
boju, leta 1952 deseto mesto v deseteroboju in s 5743 točkami šesto mesto na tekmovanju za prvenstvo Srbije. In potem se vrstijo
novi dosežki naših atletov! Leta 1955 ob 10-letnici osvoboditve v Ljubljani doseže štafeta TVD »Partizan« iz M. Sobote drugo mesto v republiki s časom 46,7. V štafeti so tekli Drvarič, Matuš, Titan, Velnar. Leta 1958 na zveznem fizkulturnem zletu v Beogradu doseže Majda Rous na atletskem tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije v teku na 60 m čas 8,4 in se tako uvrsti na 6. mesto v državi. Oto Žunec postane v metu diska neuradni mladinski prvak Jugoslavije. Na Teku republike v Ljubljani leta 1959 prispe naš tekmovalec Janez  Kovač v mladinski konkurenci na cilj drugi. In še nekaj drugih pomembnejših rezultatov Kovača: 11. maja 1958 posta-
vi v teku na 1500 m čez ovire nov mladinski rekord LRS s časom 4:41,4, 26. oktobra t. l. postavi skupaj s tovariši nov mladinski republiški rekord y štafeti 3 krat 1000 m s časom 8:13,1, 15. junija 1961 postavi štafeta (Štros, Kovač, Hafner, Špan) nov  republiški in državni članski rekord v štafeti 4 krat 1500 m s časom 15:53,1. Kot državni reprezentant sodeluje Kovač 16. avgusta 1959 v dvoboju z Italijo. V teku na 1500 m čez zapreke zasede drugo mesto s časom 4:29,7, kar je hkrati najboljši rezultat leta v Jugoslaviji. In nekaj osebnih rekordov Jožeta Kovača: 100 m: 11,5, 300 m: 38,4, 400 m: 53,0. Na Teku Republike doseže Jožica Borovič v teku na 800 m drugo mesto v konkurenci članic, takoj za državno prvakinjo Slamnikovo. Marijan Velnar zabeleži na tekmovanju za republiško prvenstvo v teku na 100 m čas 11,5. Tudi naše podeželje prične dajati dobre atlete! Krožanec Janez Husar sodeluje leta 1958 v prvem kolu atletskega tekmovanja za državno prvenstvo v Mariboru in zasede II. mesto s časom 2:45,3 v tekil na 1000 m takoj za Naraksom in pred Fošnaričem, v II. kolu tega tekmovanja v Mariboru v suvanju 5-kg krogle 4. mesto z rezultatom 13,46, na atletskem mitingu v Mariboru v teku na 800 metrov pa tretje mesto s časom 2:07,1. Oto Žunec doseže letos na atletskem tekmovanju v Zagrebu v teku na 55 m čez ovire v predtekmovanju čas 8,1, v finalnem tekmovanju pa 8,3 in zasede 2. mesto. V drugem kolu tekmovanja za državno prvenstvo v Mariboru doseže Žunec v teku na 110 m čez ovire drugo mesto in mariborski rekord s časom 15,1. Tako postane kandidat za tekmovanje za evropsko prvenstvo, atletski dvoboj z Madžarsko in Balkanske športne igre. Emil Miloševič je letos dosegel najboljši republiški rezultat v skoku v daljino (6,59), ki je hkrati tudi četrti najboljši rezultat v FLRJ. (Nadaljevanje prihodnjič)
Janez Kovač
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
3
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
V dvajsetem letu naše ljudske revolucije
DOKUMENTI ČASA
Začel se je odpor
   Slovenski poročevalec, glasilo Osvobodilne fronte, je v teh dneh pred 20 leti takole poročal o akcijah slovenskih partizanov:
   Tržaška proga v bližini Brezovice razdrta.
   Na progi Maribor—Zidani most je bil v bližini Pragerskega iztirjen tovorni vlak.
   Na progi Ljubljana—Rakek se je pretrgal na dvoje tovorni vlak.
   V   Trbovljah so našli ubitega gestapovskega funkcionarja.
   V    Tacnu je bil smrtno nevarno ranjen bivši jugoslovanski žandar, sedaj gestapovski agent.
   V    Zalogu so našli ubita in razorožena dva nemška obmejna vojaka.
   Pasivna rezistenca zavzema po tovarnah vse širši razmah.
   V    Kamniku so ponoči preslikali nemške napise s slovenskimi ter poslikali zidove in napisne deske z znaki srpa in kladiva. Drugi dan so nemški okupatorji sklicali shod ter pretili z represalijami. Shod so ves čas motili množični medklici.
   Široka akcija z napisi je bila izvedena v Kočevju.
   Vsa Ljubljana in okolica je polna znakov srpa in kladiva ter znakov »V« (geslo zmage, op.).
   Iz strahu pred odhodom slovenskih ljudi v hribe so nemški okupatorji na Gorenjskem začasno ustavili preseljevanje. Zato pa so začeli prisilno mobilizirati Slovence za delo v
Nemčiji. Ljudski odpor raste. Vsako množično nasilje fašističnih okupatorjev bo znova pognalo Slovence v gore in hribe.
  Med kočevskimi Nemci, tudi
zakrknjenimi hitlerjanci, raste odpor proti preselitvi. Upravičeno se boje, da jim bodo zažgane strehe nad glavami, če se bodo vselili v hišo pregnanih Slovencev.
Ljubljana v zastavah ...
Lep napredek v zdravstvu
    Po osvoboditvi smo v našem okraju priča nenehnemu stopnjevanju razvoja in uspehov zdravstvene službe. Če smo še leta 1948 ugotavljali, da je bil skoraj vsak deseti prebivalec na levem bregu Mure okužen s trahomom, lahko danes rečemo, da je trahom v precejšnji meri zatrt. Enako je s tuberkuloznimi bolniki, ki jih je čedalje manj. Tudi umrljivost dojenčkov se je od leta 1955 znižala od 223 na 98.
  Veliko pridobitev v našem zdravstvu nedvomno pomeni izgradnja ter splošna razširitev bolnišnice v Murski Soboti. Že nekaj let po osvoboditvi je bil ustanovljen pljučni oddelek, hitro za tem pa tudi ginekološko-porodniški oddelek. Število postelj se je močno povečalo tudi po razširitvi internega oddelka in kirurgije. Samo v kirurgiji so z razširitvijo pridobili približno 40 postelj, nekaj več pa v internem oddelku. Razen tega je bila leta 1955 ustanovljena v Murski Soboti transfuzijska postaja. Naj dodamo še to, da je bil prvi krvodajalec takratni ljudski poslanec Ivan Šiftar in potem so se zvrstili drugi, tretji . . . Leta 1958 pa smo imeli v okraju že 3133 krvodajalcev.
  V tem času je v soboški bolnišnici tudi močno porastlo število zdravnikov. Ob osvoboditvi so bili namreč samo 3, letos pa jih je osemnajst. Medicinskih sester, ki jih do osvoboditve v bolnišnici sploh niso imeli, pa je zaposlenih osem. Od leta 1955 se je število oskrbnih dni povečalo od 54 tisoč na 123 tisoč v letu 1959. Ni menda treba posebej poudarjati, da se je s tem
močno zmanjšalo število bolnikov, ki so se sicer zdravili v bolnišnicah izven našega okraja.
   Zdravstvena služba pa se ni okrepila samo v bolnišnicah, ampak tudi po zdravstvenih postajah in ambulantah, kjer se je po osvoboditvi povečalo število zdravstvenega osebja, zlasti nižjega medicinskega kadra. In za konec naj omenimo še nove zdravstvene domove v Murski Soboti, v Vid-
mu ob Ščavnici, Križevcih pri Ljutomeru, da ne omenjamo še razširitve in obnovitve domov v raznih krajih ter njihove novejše opreme.
  Razumljivo pa je, da je naša zdravstvena služba še preobremenjena, zlasti po uveljavitvi Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmečkih proizvajalcev, ki je zajel 82 tisoč prebivalcev. Pa tudi drugače bo nujno čimprej še povečati število medicinskega kadra.
Uspešno zaključen prvi natečaj Sklada Štefana Kovača
  Z junijem je bil zaključen natečaj Sklada Štefana Kovača, za katerega je bilo predloženih 12 znanstvenih del.
  Predsednik upravnega odbora sklada, tov. Franc Škoberne je ob zaključku natečaja v razgovoru z našim sodelavcem poudaril, da predstavlja število predloženih del velik uspeh, zlasti še, ker je sklad mlada ustanova, saj je bil ustanovljen šele lani. Tudi kvaliteta samih del potrjuje ta uspeh. Nadalje je tov. Škoberne glede sodelavcev poudaril zlasti veliko zanimanje med srednješolsko mladino. Izmed diplomskih del soboških maturantov so bila predložena kar 4 dela. V nasprotju
s tem pa je bil izredno slab odziv med študenti, saj sta le dva predložila svoji diplomski deli. Tov. Škoberne je še dodal, da bo upravni odbor razdelil nagrade v jeseni, kot je bilo določeno v razpisu.
   Predložena dela so po tematiki zelo raznolika, značilno pa je, da so večinoma izven tem natečaja. Ing. Stanko Juršič je predložil delo Proučitev kakovosti industrijsko uporabnih in pitnih voda v Pomurju, ing. Vladimir Zupan in ing. Stanko Juršič sta obdelala Razvoj petrokemične industrije v Pomurju na osnovi nafte in zemeljskega plina, Vanek Šiftar delo Ivan Zver v velikem procesu, dr. Franc Žibrik
delo Problematika zdravstvene vzgoje in prosvete v sklopu socialistične preobrazbe delovnih ljudi v Pomurju, Franc Horvat delo Poklicni interesi maturantov soboške gimnazije, Žalar Alojz je predložil svoje diplomsko delo Analiza vinogradniške proizvodnje na Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer, enako tudi Franc
Slavič svoje diplomsko delo Perspektivni razvoj napajanja Pomurja z električno energijo do leta 1980 in deloma 1890, Nikica Brumen pa sodeluje na natečaju z dvema deloma in sicer Tiskarne v Pomurju ter Mladi Prekmurec. Poleg tega se natečaja udeležujejo še trije dijaki soboške gimnazije.
Pionirji - čebelarji
   Pionirska zadruga v Rogaševcih tudi letos izredno dobro gospodari. Skrbno negujejo nasad črnega ribeza, katerega imajo okrog 500 grmov. Ponosni so nad vzornim sadovnjakom, v katerem imajo 80 drevesc. Letos so poskusno zasadili še 20 hrušk. Ker je na tem področju bilo vedno veliko povpraševanje po sadikah zelenjadnic, so letos spomladi imeli toplo gredo. Tako so prodali veliko sadik, največ paprike, zelja in paradižnika. Sklenili so, da bodo toplo gredo razširili in povečali. V sadovnjaku med drevjem pa so posejali oves, ki izredno lepo
kaže. Člani zadruge so letos posvetili še posebno skrb šolski kuhinji. Za njene potrebe so zasadili razno zelenjavo, kajti rogaševska šolska kuhinja je znana daleč naokrog po svojih bogatih kaloričnih obrokih.
   Letos so začeli še s čebelarjenjem. Nabavili so tri panje. Okrog čebel se skoraj vsak dan zbira skupina mladih čebelarjev.
  KMALU NOVO STRELIŠČE
  V G. RADGONI
  V G. Radgoni že precej ča-
sa gradijo novo strelišče, pri čemer razen članov strelskih družin pridno pomagajo vojaki, obvezniki   predvojaške
vzgoje in mladina. Mladina je doslej opravila že skoraj 350 prostovoljnih delovnih ur. Za sodelovanje se je odločila zlasti zato, ker bodo na novem strelišču uredili tudi prostore za sestanke, ki jih bo lahko uporabljala tudi mladina.
                                                                                                                                                                                                 ■ -ko
  IZOBRAŽEVALNI CENTRI ZA ZADRUŽNIKE Kmetijsko-gozdarska zbornica v Murski Soboti pripravlja Širši program izobraževanja kmetijskih delavcev in uslužbencev po zadrugah. V ta namen bodo ustanovili v Pomurju več izobraževalnih centrov. Centri bodo strokovno vzgajali ne samo uslužbence in delavce zadrug, ampak vse zadružnike na področju zadruge.
  Kmetijsko-gozdarska zbornica bo preko leta organizirala vrsto tečajev ter usposobila inštruktorje za osnovne centre. Prihodnji teden bo tečaj za skladiščnike pri kmetijskih zadrugah.
                                                                                              VESTI
GORNJA RADGONA — Sindikalna podružnica Gradbenega podjetja je v nedeljo dopoldne razvila svoj prapor. Na svečanosti — za katero so pripravili bogat kulturni program — se je zbralo precej ljudi. Med drugim je nastopil tudi mladinski pevski zbor.
MURSKA SOBOTA — Minuli teden je bilo v Murski Soboti posvetovanje o nadaljnjem delu kmetijske strokovne službe. Na posvetovanju so ugotavljali, da smo v Pomurju pravilno pristopili k sestavljanju akcijskega programa. Dalje so ugotavljali, da je v okraju trenutno dovolj kmetijskih strokovnjakov, saj so jih kmetijske zadruge sprejele letos preko 60 in da smo letos v našem okraju porabili 250 vagonov gnojila več kot lani, pridelek koruze in njegova kvaliteta pa sta se povečala skoraj za trikrat.
PETROVCI—ŠALOVCI — Gradnje v petrovsko-šalovski občini napredujejo. Tako dokončno urejujejo novo šolo, zdravstveni dom in agro-servisno delavnico. Gradijo pa tudi novi stanovanjski blok, mizarsko delavnico, novo upravno poslopje kmetijske zadruge Gornji Petrovci in farmo za lastno živinorejsko proizvodnjo v Šalovcih. S pomočjo kmetijske zadruge v Šalovcih bodo lahko kmalu pričeli graditi opekarno v Šalovcih.
MURSKA SOBOTA — Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti je letos organizirala tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije. Pred kratkim so imeli izpite za kovinsko stroko. Od petnajstih prijavljenih jih je uspešno opravilo izpite dvanajst.
PINCE — V nedeljo popoldne so imeli v obmejni vasi Pince večjo proslavo, posvečeno 20-letnici ljudske revolucije. Zbranim je spregovoril o pomenu proslave Aleksander Török v madžarskem in slovenskem jeziku. Kulturni program pa je izvedla šolska mladina skupno z vaškimi organizacijami.
Avtomoto društvo v Murski Soboti poleg šolanja voznikov motornih vozil že nekaj let razvija tudi športno dejavnost. Tako bo 6. avgusta organiziralo društvo velike meddruštvene hitrostne dirke. Nastopili bodo najboljši slovenski vozači.
   PUCONCI
   KZ Puconci se s svojimi poslovnimi enotami že pripravlja na odkup sadja. Računajo, da bodo letos odkupili ter odpremili nad 30 vagonov sadja. Letošnje sadje bo nekoliko boljše, vendar to velja le za poslovno enoto Mačkovci, ker niso jabolka tako močno poškodovana od kaparja.
     Ker je večina človeštva zunaj blokov, želimo, da ta večina ne bi mirno gledala, kako ji drugi krojijo usodo, pri tem hočemo sami aktivno sodelovati.
                                                                                                   ČESTITKE
   Na ekonomski fakulteti je diplomiral Vlado Kerec. Iskreno mu čestitajo člani Kluba prekmurskih akademikov.
   Viliju Žižku, študentu iz Murske Sobote, želi na novi življenjski poti veliko sreče Klub prekmurskih akademikov.
   Na pravni fakulteti je diplomiral Ivan KOROŠEC iz Murske Sobote. Iskreno čestitajo sodelavci in kolegi.
   Novoporočencema Gabrijeli Zverovi, med. sestri, in Tinetu Skubicu, abs. veterine na novi življenjski poti mnogo sreče in zadovoljstva želijo mama in vsi sorodniki.
    Če lahko govorimo o čudežih, potem je ta čudež naše ljudstvo, ki je zmoglo tako junaške žrtve in napore.
ŠOLA NAJ BO PRVA
STOPNICA V PROIZVODNJO
  V povojnih letih v šolstvu ni prišlo samo do reorganizacije ih okrepitve šolske mreže v Pomurju, marveč tudi do
mnogih vsebinskih sprememb. Po dveletnih izkušnjah v reformirani šoli lahko trdimo, da smo v pogledu temeljnih zahtev šolske reforme naredili lep napredek. Ta je gotovo najvidnejši v osnovnih šolah, kjer že dve leti izvajajo nove učne programe in se ob tem nujno spreminjajo tudi metode in oblike dela. Šolska reforma in Zakon o osnovnih šolah temeljita na zahtevi, da šola povezuje vzgojo in izobraževanje z delom v proizvodnji.
  Nagel gospodarski razvoj je porajal mnogo pobud za razvijanje ne samo osnovnošolskega, temveč tudi strokovnega šolstva v Pomurju. Jeseni
leta 1953 sta začeli delovati Šola za trgovske vajence v M. Soboti in Vinarsko-sadjarska šola v Podgradju pri Ljutomeru. Vse od osvoboditve do leta 1958 pa smo imeli v soboškem okraju le dve srednji šoli, gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti. Leto 1958 pomeni prelomnico v strokovnem šolstvu. Že jeseni tega leta je bilo ustanovljeno v Murski Soboti učiteljišče z namenom, da zagotovi dovolj učiteljskega kadra, ki je v Pomurju vsa leta občutno primanjkoval. Jeseni 1958. leta je bila ustanovljena tudi gospodinjska šola v Ljutomeru, leto dni kasneje pa je začela delovati Srednja kmetijska šola v Rakičanu. Lani smo odprli Šolo za zdravstvene delavce v Murski Soboti in strojni oddelek Srednje tehnične šole v Lendavi. Letos bomo v Murski Soboti dobili še oddelek Srednje šole za telesno vzgojo.
   Vse te nagle spremembe, reorganizacija obveznega osemletnega šolanja, širjenje šolske mreže, izpopolnjevanje in ustanavljanje 'novih šol, zahtevajo tudi izgradnjo in opremo šolskih prostorov. Leta 1958 so dobili novo šolo Bakovci, lani pa Stročja vas. Obe šoli sta zgrajeni v paviljonskem sistemu. Po tem sistemu so zgrajene tudi učilnice Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Zaradi velikega pomanjkanja šolskih prostorov je precej šol še v gradnji ali pa se za nove gradnje pripravljajo načrti. V gradnji so šole v Turnišču, Bogojini in v Petrovcih.
   Nadaljnji razvoj šolstva bo predvsem odvisen od zainteresiranosti gospodarskih organizacij in kolektivov ter skupne pripravljenosti za urejanje materialnih in kadrovskih vprašanj. Vse to pa bo potrebno reševati z vso prizadevnostjo.
Tako pripravljajo v Negovi opeko za novi zdravstveni dom
Kot ti trije, tako se je letos precejšnje število pomurskih mladincev v mladinskih brigadah priučilo zidarske stroke. Kaže, da je tak način izobraževanja zelo primeren, saj si marsikateri mladinec in mladinka iz Pomurja pridobita na tak način za začetek sicer naziv polkvalificiranega delavca, toda s tem je storjen že prvi korak za stalno zaposlitev v tem ali onem podjetju. Poleg zidarjev bodo letošnje mladinske brigade dale našemu kmetijstvu tudi večje število mladih traktoristov, ki bodo, kot zatrjujejo, pridobljeno znanje v mladinski brigadi izpopolnili doma in tako postali dobri traktoristi.
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
4
LEPI HEKTARSKI DONOSI
     Lepo vreme v prejšnjih dneh je omogočilo, da so v Pomurju v glavnem že končali z žetvijo. V teh dneh končujejo z žetvijo še na nekaterih parcelah Kmetijskih gospodarstev v Rakičanu in v Beltincih.
  Na Kmetijskih gospodarstvih in zadružnih ekonomijah so letošnjo žetev opravili v glavnem s kombajni. Pridelek je povprečen. Hektarski donos pšenice se giblje od 30 do 50 mtc. Letos so v Pomurju pridelali tudi izdatne viške kakovostne pšenice.
   Pridelek pšenice na Kmetijskem gosp. Rakičan se giblje od 30 do 50 mtc na ha. Ponekod je pridelek pšenice celo nadpovprečen, kar velja zlasti za visokorodne sorte. Najboljše je obrodila sorta leonardo in san pastore. Lepo kaže tudi francoska sorta pšenice, ki so jo na rakičanskem posestvu želi
letos prvič. Na tem posestvu so vzgojili tudi nekaj drugih novih sort pšenice, za katere predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih dobro rodile na naših poljih. Pridelali so tudi manjše količine ječmena, medtem ko bodo še ta teden začeli z žetvijo ovsa.
   Na Kmetijskem gospodarstvu Beltinci pričakujejo hektarski donos pšenice 40 mtc, v KDZ Žepovci 33 mtc itd. O lepih hektarskih donosih poročajo tudi z Goričkega, kjer pšenica sicer slabše obrodi, iz KZ Murska Sobota, Lendave in Ljutomera. Dobro je obrodila pšenica tudi privatnim
kmetovalcem, ki so v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami sejali kakovostne sorte semena in med letom vsestransko izvajali agrotehnične ukrepe.
                                                                                                                                                                                   Letos so v Pomurju pridelali tudi več kakovostnega se-
mena kot prejšnja leta. Tako je posebna komisija določila za seme 220 ha visokorodne pšenice — največ na kmetijskih gospodarstvih v Rakičanu in v Beltincih. Za jesensko setev bo torej semena vsekakor dovolj.               -rj-
Tudi letos s kombajni pri VG Ljutomer
U-l DALA ZADOVOLJIV PRIDELEK
   Na območju KZ Grad so te dni končali z žetvijo. Na področju zadruge opravlja mlačev devet zadružnih in tri privatne mlatilnice. Na tem področju so v glavnem imeli prebivalci zasejano pšenico sorte U-1, ki daje povprečno pridelek od 18 do 28 metrskih sto-
tov. Ponovno se je videlo, da imajo tisti zadružniki, ki so upoštevali vse agrotehnične ukrepe, mnogo višje hektarske donose. Tako je n. pr. Karel Kovač od Grada pridelal 30 metrskih stotov, Franc Železen pa 28 metrskih stotov pšenice na ha.
                                                                                            Lep pridelek pšenice pomeni ugoden pogoj za živinorejo. Na sliki: Goveja živina KG Beltinci
                         Pred otvoritvijo XVIII. mariborskega tedna
LETOS SEJEM ZA POTROŠNIKA
                                                                          NA LETOŠNJEM MARIBORSKEM TEDNU BODO OBISKOVALCI LAHKO KUPILI VRSTO POTROŠNIH PREDMETOV — TOKRAT ZADNJIČ MARIBORSKI TEDEN V »KLASIČNI« OBLIKI — PRIHODNJE LETO »MARIBOR V OKTOBRU«
   Mariborski teden, največja gospodarska manifestacija severovzhodne Slovenije, ki si je v preteklih letih med našimi ljudmi ustvaril lep sloves, bo konec meseca že osemnajstič sprejel obiskovalce v svoje razstavne prostore. Med 28. julijem in 6. avgustom bodo v Maribor zopet privreli ljudje iz Prekmurja, Koroške,
Prlekije, Pomurja, Haloz, Slovenskih goric in drugih krajev Slovenije.
   Tokrat bodo zadnjič obiskali Mariborski teden v stari, »klasični« obliki. Ne samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu — še posebej na Zahodu — so že davno prišli do zaključka, da taki tradicionalni splošni sejmi, ki so se v zad-
njih desetletjih močno razmnožili, niso več aktualni, temveč že davno preživela oblika prikaza gospodarske dejavnosti.
   V gospodarskem in še posebej v komercialnem pogledu so mnogo učinkovitejši specializirani Sejmi. Mariborski teden je letos priredil že dva: sejem gostinske opreme in sejem jugoslovanske tekstilne konfekcije, ki sta —■ posebej prvi — zelo dobro uspela. Po vsej verjetnosti bo MT prihodnje leto priredil še kak nov specializirani sejem.
   »Klasični« Mariborski teden pa bo letos vzel slovo kar se da dostojno in veselo. Na tej največji gospodarski reviji severovzhodne Slovenije, ki bo letos imela še obeležje 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, bodo posebej prišli na račun potrošniki, saj bo na razstavišču zelo široka prodaja najrazličnejših potrošnih predmetov po znižani ceni. Kajpak bo poskrbljeno tudi za zabavo. Obiskovalcem bo na razpolago velik zabaviščni
prostor (morda bodo svoje zabaviščne objekte pripeljali celo Dunajčani), gostinski zabaviščni prostor, modna revija, zabavni program in še mnogo drugega.
  Tako bo na Mariborskem tednu letos. Drugo leto bo nemara še bolj veselo, saj pripravlja uprava MT revijo »Maribor v oktobru«, kjer bo takorekoč za vsakega nekaj. V hali A bodo tiste dni pripravili resnično reprezentančno vinsko trgatev z vsemi specialitetami, spodnji del te hale pa naj bi bil namenjen raznim podjetjem, ki bi tukaj prodajala svoje izdelke s popustom. V hali B bodo uredili pivnico piva, kjer bo moč dobiti pivo vseh slovenskih pivovarn, medtem ko bodo v hali C številne kulturne in športne prireditve.
  V prihodnjem oktobru bo v Mariboru resnično veselo, to lahko verjamemo organizatorjem, pa tudi letošnji Mariborski teden si bo veljalo ogledati.
                        -bos-
Malo hitreje pri gradnji otroškega vrtca
   V soboški vrtec je vpisanih 173 otrok. Od skupnega števila obiskuje vrtec v zimskih mesecih do 130 otrok, v poletnih mesecih, ko je čas dopustov, pa 75 otrok. Ena tretjina otrok je iz mesta, katerih starši so zaposleni. Skoraj vsak dan prihajajo matere s prošnjo, naj vrtec sprejme njihove otroke, ker so zaposlene, pa morajo plačevati za varstvo otroka v njihovi odsotnosti ponekod tudi do pet tisoč dinarjev. Vrtec pa več otrok ne more sprejeti zaradi pomanjkanja prostorov, saj imajo že sedaj igralnico, jedilnico in telovadnico v enem prostoru. V ostalih prostorih pa je v eni sobi po 25 otrok.
   Spričo vseh teh problemov so na pobudo mestnega odbora Društva prijateljev mladine na zborih volivcev sklenili, da bodo vsi zaposleni dr-
žavljani prispevali enodnevni zaslužek za gradnjo novega otroškega vrtca. Vsa zbrana sredstva se stekajo pri Stanovanjski skupnosti. Nekateri kolektivi so že odstopili enodnevni zaslužek, ostali pa naj bi storili to čimprej.
   Gradbena dela je najprej prevzelo gradbeno podjetje »Zidar«, po združitvi pa sedanje podjetje »Pomurje«. Z gradnjo so začeli že lani v prvih jesenskih mesecih. Kazalo je, da bodo gradbena dela do lanskega decembra končana, letos septembra pa naj bi se vrtec že vselil v nove prostore. Novo poslopje je že pod streho.
   V novem prostoru bo šest igralnic, garderobe za večjo in posebej za manjšo skupino ter umivalnice. V novih prostorih bodo našli zatočišče tudi šolski otroci zaposlenih staršev in
predšolski otroci od dveh in pol let dalje. Tudi zato je nujno, da pristojni organi novo
poslopje otroškega vrtca v M. Soboti čimprej uredijo in pripravijo za vselitev.      -ml
Tudi v Rakičanu je v otroškem vrtcu živo
Nevihte povzročile veliko škodo
   Nevihte v minulem tednu so napravile v našem okraju precejšnjo škodo, predvsem na poljih. Marsikje, kakor na primer na Krapju, so prevrnile vozove, odnašale opeko s streh in podirale drevje. Največ takih primerov so imeli v ljutomerski občini. Med drugim je nevihta porušila tudi večje skladišče podjetja »Remont« v Ljutomeru, pri čemer je bilo več delavcev poškodovanih. V času neviht pa se je zrušil tudi del prizidka obrata MTT v Ljutomeru, vendar še niso ugotovili vzrokov nezgode.
   Silen veter je nato prehrumel Muro in zajel več vasi, zlasti Hotizo, Veliko Polano in okolico ter nadaljeval pot proti severovzhodu. Na posameznih mestih ob Muri je igraje prevračal debela drevesa, po vaseh pa podiral brajde, razkrival strehe ter razbijal okna.
   Ko se je neurje razdivjalo, je bil pogled zelo moreč. Po poljih je sedaj že velika koruza bila popolnoma upognjena, tako da so jo kmetovalci v naslednjih dneh poravnavali. Snopovi rži pšenice so bili na široko razmetani daleč naokoli. Ob poteh in pa tudi po poljih so ležali prevrženi vozovi žita. Ljudje, ki jih je zmotil grozeč oblak in so pohiteli po snopovje, so pripovedovali, da je nenadni sunek
vetra bil tako močan, da so se polno naloženi vozovi kar prevračali. Mnoge je zatekel že tik pred domovi ali celo utami, a ni nič pomagalo. Ker so pa prav tega dne ljudje na veliko pospravljali žita, je bilo ob poteh v jarkih mnogo prevrženih vozov. Tudi kolesarji, ki jih je vihar slučajno zatekel na poti, so si morali v naglici poiskati zavetišča, ker bi jih veter drugače prevrnil. Po Hotizi in nekaterih sosed-
njih vaseh so bile vse vinske brajde na tleh. Tudi med domačimi živalmi, posebno pa perutnino, je med viharjem nastal velik preplah. Piščanci in kure so se namreč v silnem vrtincu kar prevračali in kotalili po dvorišču.
   Takega viharja, kot je prejšnji teden zajel nekatere kraje Pomurja, se niti naj starejši ljudje v teh predelih ne spominjajo.
                                                                                                                 VELIKA OBRTNIŠKA RAZSTAVA V LJUTOMERU
   Na Zavodu za zaposlovanje invalidov v Ljutomeru so pred nedavnim sklenili, da bodo v počastitev 20-letnice ljudske revolucije priredili veliko razstavo obrtnilkih izdelkov in samostojno modno revijo. Na razstavi bodo razen svojih izdelkov razstavili tudi izdelke drugih podjetij in obrtnikov, ki bodo za to pokazali zanimanje.
   Za pripravo razstave so že imenovali poseben pripravljalni odbor, ki bo za to priložnost verjetno pripravil tudi kulturni program. Sindikalna podružnica namreč sestavlja kulturno-prosvetno skupino s pevskim zborom in godbo.
                                                                                                                                                                                                                                                                 -ko
Zagotoviti prometno varnost državljanov
   Zgraditev in otvoritev avtobusnega postajališča v Gornji Radgoni so narekovale splošne potrebe in prometno-varnostni razlogi. Znano je, da je cesta, ki pelje skozi G. Radgono, tranzitna cesta — severna magistrala. Razumljivo pa je tudi, da se sredi takšne ceste ne more dnevno ustavljati 32 avtobusov, kolikor jih pelje v obe smeri — v M. Soboto in Maribor. Zato je bila nujna lokacija vstran od cestišča. Načrte za postajališče je izdelal »Projekt« Maribor. Na mestu, kjer stoji postajališče, je zagotovljena prometna varnost.
   V zvezi s tem se je naš sodelavec razgovarjal s predsednikom komisije za vzgojo, in varnost v prometu pri Oddelku za notranje zadeve OLO M. Sobota, tov. Evgenom Škrabanom. Predsednik omenjene komisije je opozoril na prometno nevarnost, ki jo povzroča sedanje avtobusno postaja-
lišče na križišču v Sl. Radencih. To postajališče je proti vsem prometnim predpisom. Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri Oddelku za notranje zadeve OLO M. Sobota je na to že večkrat opozorila pristojno občinsko komisijo. V načrtu je sicer novo postajališče na ustreznem mestu, vendar bi sedaj kazalo na mestu, kjer so podrli ograjo, urediti zemljišče za avtobusno postajališče in postaviti zasilno lopo. Enaka je stvar s postajališčem pred gostilno na križišču v Ivanjcih. Tudi tukaj bi bilo moč urediti avtobusno postajališče levo ali desno vstran od ceste z malenkostnimi stroški.
   Kar zadeva avtobusno postajališče v našem okrajnem središču, sodi omenjena komisija, da bi ga bilo potrebno urediti ob cesti med parkom in spomenikom Zmage in sicer na desni strani ceste proti spomeniku, poslovalnico pa na levi
ob poslovalnici »Merkurja«. Ta lokacija bi zelo ustrezala tudi zato, ker pelje tam cesta tudi proti Lendavi in na Goričko. Tudi glede lokacije novega poštnega poslopja ima omenjena komisija  pripombe iz prometno-varnostnih razlogov. Pošto bi kazalo zgraditi tik ob banki, tako da bi bil ob Kocljevi ulici parkirni prostor za poštne furgone. Kaže pa, da bo med novim poštnim poslopjem in že zgrajeno zgradbo združenih investitorjev vmesni prostor, poštni furgoni pa bodo morali parkirati na dvorišču ali pa bodo ovirali promet na Kocljevi ulici.
  Nekaj podobnega je glede otokov pred »Zvezdo«. Zaradi premajhnega radiusa avtobus ne more peljati okrog njiju. Komisija meni, da bi iz prometno-varnostnih razlogov (tu so bile že tri težje nesreče) kazalo otoka odstraniti. Vseka-
kor bi morali urbanisti upoštevati interese prometne varnosti državljanov.       Bj. Š
PRIPRAVE NA OTVORITEV ŠOLE
   Preteklo nedeljo je bil na pobudo Krajevnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Bogojini sestanek predstavnikov vseh množičnih organizacij in vaških odborov bogojinskega šolskega okoliša. Glavna tema razprave na tem sestanku je bila organizacija slavnosti ob otvoritvi novega šolskega poslopja, ki ga pravkar dograjujejo. Udeleženci sestanka so soglasno sklenili, naj bi bila otvoritev nove bogojinske šole 27. avgusta. Hkrati z otvoritvijo bi tega dne organizirali tudi osrednjo kulturno prosvetno prireditev šolskega okoliša v počastitev dvajsetletnice vstaje naših narodov in priložnostno razstavo o izgradnji nove šole, h kateri so vaščani Bogojine ter okoliških vasi prispevali znatna materialna sredstva in delovno silo.
   Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, so izvolili enajstčlanski pripravljalni odbor za organizacijo proslave in pet komisij, ki bi naj skrbele za program, ure-
ditvena dela v naselju in za množično udeležbo na prireditvi.
                                                                                             CMD katoliških duhovnikov Pomurja proslavilo 20. obletnico revolucije
   Prejšnji teden je Ciril-metodijsko društvo katoliških duhovnikov Pomurja svečano proslavilo 20-letnico socialistične revolucije jugoslovanskih narodov. Proslava je bila v Ljutomeru in ji je prisostvoval tudi predstavnik stanovskega društva iz Hrvatske, Josip Jambrožić. O revoluciji in oboroženemu boju jugoslovanskih narodov je govoril župnik Ivan Ferk. Po svečanem govoru je bilo na sporedu tudi več deklamacij.              -ne
                                                                                 Svečana proslava v Murski Soboti
  Okrajni in občinski odbor za proslavo 20. obletnice vstaje pri SZDL v Murski Soboti priredita danes, 20. julija ob osmih zvečer v dvorani Kina »Park« v Murski Soboti svečano akademijo. Na akademiji bo med drugim nastopilo tudi Narodno kazalište »Avgust Cesarac« iz Varaždina.
NOVI AVTODROM V MURSKI SOBOTI
  Avtomoto društvo v M. Soboti gradi avtodrom za potrebe šolanja svojih članov in
pripadnikov predvojaške vzgoje.
  Da bi bila vozila za učenje, katerih ima društvo trenutno sedem, bolj racionalno izkoriščena in da ne bi začetniki ogrožali javnega prometa, se je društvo odločilo za gradnjo sodobnega avtodroma. Društvo je letos investiralo preko 7,5 milijona dinarjev in nima toliko sredstev, da bi avtodrom samo dogradilo. Soboška podjetja in pripadniki JLA ter predvojaške vzgoje so prvi uvideli potrebo po gradnji avtodroma, zato so obljubili vsestransko pomoč.
                                                                                     Po proslavi izlet v Velenje
  Iz ljutomerske občine je odšlo na osrednjo slovensko proslavo 20. obletnice ljudske revolucije preko 500 ljudi, od tega dobra četrtina mladine. Razen teh pa so odpotovali na proslavo tudi člani občinskega komiteja skupno z nekaterimi člani vaških aktivov. Po končani proslavi bodo obiskali Velenje.            -ko
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
5
   „LEVI ODKLONI” NA MADŽARSKEM
                    TRENJA MED PARTIJSKIM ČLANSTVOM GLEDE VOJNE IN MIRU — DELITEV MED »STARE« IN »NOVE« — ODPOR SEKTAŠEV PROTI POBUDAM OD SPODAJ IN PROTI RAZUMNIKOM
      Kakor piše stalni dopisnik Tanjuga, M. ČoroviĆ, je te dni na Madžarskem dvignil precej prahu članek prvega sekretarja partijskega komiteja županije Czongrad, ki ga je objavil v partijskem glasilu »Partelet«. V njem piše, da v županiji »levi odkloni« predstavljajo večjo nevarnost od »desnih«.
   Prvi sekretar pravi v članku, da s pozornostjo spremljajo boj proti desnim odklonom. Tu predvsem misli podcenjevanje delavskega razreda in njegove vodilne vloge, pripi-soyanje večjega pomena razumnikom, kot si ga zaslužijo, razni dvomi v potrebo po kolektivizaciji, vztrajne zahteve, naj bi z razrednim bojem prenehali, itd. Vendar predstavljajo »levi odkloni« večjo nevarnost.
   V čem tiči ta nevarnost? Eno od pomembnih vprašanj, s katerim se srečujejo politični delavci na 'terenu, je vprašanje miru in vojne. Nekateri člani partije ne morejo dojeti, da vojna ni nujna in da socializmu ni potrebna. Tudi vprašanje razrednega boja se jim vsiljuje prav mučno. Nekateri tovariši se krčevito drže teorije, da je treba razredni boj zaostrovati tudi danes. Pri tem  sodijo, da je treba odločno nastopiti proti določenim ljudem, ne pa proti takim ali podobnim pojavom ali stanju.
   »Sektaši dele partijsko članstvo na »komuniste« in »člane partijec«, piše sekretar, »na tiste, ki so »stari«, in tiste, ki
so »novi«, na tiste, ki so delavskega in meščanskega rodu itd., pri čemer spoštujejo samo tiste, ki se smatrajo za »pravoverne«. Taka delitev nujno vodi do nezaupanja do
mnogih poštenih ljudi, predvsem pa do razumnikov, izvedencev, nepartijcev in podobno.«
■  Sektaši so po mnenju sekretarja tudi tisti, ki protestirajo na javnem mestu, če je kak nepartijec postal ulični zaupnik ali ker so nekega razumnika, ki je sicer partijec
              izvolili v delegacijo.
     Posebno «trdi« pri tem so tisti tovariši, ki so jih iz raznih razologov 
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             razrešili njihovega položaaja, pred-
vsem pa zaradi tega, ker so
grobo in nečloveško ravnali z ljudmi. Sekretar sodi, da nastajajo te težave posebno tam, kjer so se sektaški nazori vgnezdili v vodstva in kjer vsako kritiko označujejo za sovražno dejanje. Nato se pojavalja želja po maščevanju. Taki ljudje ne trpe jjudi. Pripiavijeni so tudi vnaprej   podcenjevati vsakršno pobudo, ki prhaja od spodaj. To niso samo sektaši, temveč koservativci v polnem pomenu besede.
     Kakoo se ta konservativizem odraža na gospodarskem puuročju, osvetljuje naslednji  primer. Prizadevanje sektašev upreti se vsemu, kar pomeni nekaj novega, ne pride menda nikjer tako do izraza kakor pri nagrajevanju v kmetijskih delovnih zadrugah. Taki ljudje nasprotujejo temu, da bi dali kmetom-zadružnikom več volje do dela z izpopolnjevanjem sistema  trudodnevov in uvajanjem premij. Ti še vedno ne morejo razumeti, da sam trudodan še ni rešil vseh vprašanj.
     In kaj se dogaja? V zadrugah, kjer so prevladali taki negibeni nazori, so nastale izgube v proizvounji, delo je zastalo. Morali so poklicati delavce iz tovarn, otroke iz šolskih klopi in celo vojake iz kasarn, da so rešili letino.
     Županijski sekretar sodi, da navadni podatki povsem zadoščajo in kot taki lanko podkrepe njegovo oceno o nevarnostih pred levimi odkloni, ki jih ne kaže podcenjevati.
                                                                     Te dni na Madžarskem Žetev s kombajni je v polnem jeku. Pravijo, da bodo letos dosegli na jurti do 10 stotov pšenice, kar bo največji povojni povpreček doslej.
Nove pobude in zahod
    Tri zahodne velesile so odgovorile na spomenico Hruščeva o nemškem in berlinskem vprašanju. Medtem ko je ameriška nota neposreden odgovor na poslanico sovjetskega premiera, predstavljata francoska in britanska nota le neke vrste pojasnilo o stališčih obeh vlad do gornjih vprašanj. Kaže, da Zahod vztraja pri svojih pravicah, da »ostane v mestu«. Na drugi strani je pripravljen pogajati se o mirovni pogodbi z Nemčijo, vendar ne »namerava sprejeti neposrednih pogojev za pogodbo«.
  Nemško vprašanje sili vse bolj v ospredje, zato ni čudno, če so mu nekateri politiki posvetili te dni posebno pozornost. Na svet je neugodno vplivala vest, da so v Moskvi na vojaški paradi pred dnevi pokazali najnovejše tipe sovjetskih letal in da je predsednik ZDA takoj naslednjega dne sklical posvet vojaških svetovalcev in zahteval, naj generalni štab revidira vojaški program. Napovedal je tudi zvišanje vojaških izdatkov.
  Tak razvoj seveda ne more pospešiti predhodnih razgovorov za razorožitev, ki, so se pričeli te dni v Moskvi. Na drugi strani se nemškega vprašanja dotikajo tudi nekateri drugi, medtem ko je kancler Adenauer izjavil, da bi pomenila sklenitev pogodbe v sedanjem času »nesmisel«. Poprej naj bi se sporazumeli — o razorožitvi. Kaj posmehljivo done te besede, če pomislimo, da predstavlja državo, oziroma vlado, ki želi doseči in preseči svoje atlantske zaveznike v moderni oborožitvi in
se v praksi otepa vseh razorožitvenih pobud!
  Zahodnoberlinski župan Brandt, kandidat zahodnonemške socialdemokratske stranke za bodočega kancler ja, je predložil te dni, naj bi se o nemški mirovni pogodbi dogovorile vse dežele — zaveznice v protinacistični koaliciji, 52 po številu. Seveda je bonnski kancler pohitel z izjavo, da se tudi s takim načinom reševanja ne strinja, čeprav bi se zanj zavzel določen del nekdanjih držav — žrtev nacizma.
  Značilno je, da se je za podobno rešitev kakor Brandt ogrel tudi ugledni ameriški senator Hunphrey in nekateri komentatorji v ZDA.
  Jasno je, da bodo zahodne vlade odločale tako, kot sodijo, da je po njihovih nazorih najbolje. Seveda že tudi napovedujejo sestanek treh zunanjih ministrov in nato sestanek Kennedy-Macmillan-de Gaulle, posvečen izključno nemškemu vprašanju. Kaže, da bo sestanek treh »na vrhu« pred zahodnonemškimi parlamentarnimi volitvami. To hkrati tudi pomeni, da bodo skušali sklepi podpreti krščanskodemokratskega kandidata. Ali se ta odločitev potem ne bo v celoti ali vsaj v glavnem ujemala z Adenauerjevim stališčem?
OD TEDNA DO TEDNA
   FRANCOZI MORAJO IZ BIZERTE TUNIS — Tuniški predsednik Burgiba je že pred dnevi poslal predsedniku Francije posebno spomenico, v kateri je pojasnil tuniške zahteve, naj Francozi zapuste pomorsko oporišče Bizerto. V ponedeljek je  o tem govoril tudi v skupščini. Dejal je, da bodo oporišče povsem osamili. Na vseh dohodih bodo postavili nadzorstvene postaje. Poslali bodo tudi tuniške patrulje v one dele Sahare, ki sodijo k Tunisu.
   Kot je znano, je bil Tunis do leta 1956 francoski protektorat. Po razglasitvi neodvisnosti so Francozi ohranili pomorsko oporišče Bizerto. Prvič je predsednik Burgiba zahteval evakuiranje Bizerte leta 1958.
  POSLANCI SE ZBIRAJO LEOPOLDVILLE — Minil je tudi že drugi, preloženi rok za zasedanje kongoške skupščine. Doslej se je zbralo v vseučiliški zgradbi v bližini Leopoldvilla 221 poslancev. Premier zakonite kongoške vlade
Gizenga bo prispel zaradi bolezni te dni. Prispel je tudi samozvani »kralj« Južnega Kasaija Kalondži, medtem ko se katanski predsednik Čombe zasedanja ne namerava udeležiti. Kataniki poslanci so sicer prispeli v Leopoldville, ne vedo pa še, če bodo sodelovali na zasedanju.
   Poveljstvo Združenih narodov je zahtevalo od Katange v obliki ultimata, naj prenehajo z vojaškimi operacijami v Severni Katangi, ker bodo sicer uporabili silo.
   DINAMIT, DETONATORJI, VŽIGALNA VRVICA BOZEN — Na območju Merana in doline Venoste je italijanska policija odkrila v zadnjih dneh večje količine dinamita, vžigalne vrvice in detonatorjev, ki so jih
južnotirolski skrajneži uporabljali pri razstreljevanju najprej podpornikov električnih daljnovodov, pozneje pa tudi za razstreljevanje podpornikov elektrificiranih železnic. Zaprla je tudi večje število osumljenih ljudi, pri katerih je našla propagandno gradivo. Tako je našla letake tudi pri glavnem tajniku tamkajšnje demokrščanske stranke. Med njimi je tudi — tako vsaj uradno trde — več atentatorjev.
  FANFANIJEVA ZAUPNICA
  RIM — Predsednik italijanske vlade je te dni dobil zaupnico v skupščini in v senatu. Socialistični poslanci so namreč predložili, naj bi od vlade zahtevali, da odstopi. Pri tem so opozorili na Fanfanijevo notranjo in zunanjo poli-
tiko, ki ni v skladu z nacionalnimi interesi. Med drugim mu očitajo, da je v svoj program vnesla tudi več socialnih in gospodarskih reform, vendar jih ni uresničila.
Konferenca o Berlinu
  Po informacijah iz obveščenih krogov bo med 1. in 5. avgustom sestanek ameriškega, britanskega in francoskega zunanjega ministra, Na njem bodo obravnavali berlinsko vprašanje. Konferenca bo verjetno v Parizu, četudi se še o kraju niso zedinili.
  Isti krogi trde, da bo temu sestanku sledila konferenca »na vrhu«. Tudi datum sestanka de Gaulle, Macmillan in Kennedy še niso določili. Sodijo, da bo do njega prišlo še pred volitvami v Zah. Nemčiji (12. sept.), torej v drugi polovici avgusta ali ob pričetku septembra.
  Ameriški predstavnik John Mc Cloy in sovjetski predstavnik Zorin sta pričela v Moskvi drugi del predhodnih razgovorov o razorožitvi. (AP)
Hladna pariška prha
DE GAULLE V NAJNOVEJŠEM GOVORU NI POVEDAL NIČ NOVEGA — ŠE VEDNO RAZDELITEV ALŽIRA KOT EDINI »IZHOD«, ČE ALŽIRCI NE SPREJMEJO »INTEGRACIJE« S FRANCIJO
     Tisti, ki so si obetali od najnovejšega govora predsednika de Gaulla v sredo zvečer kakršnekoli spremembe v alžirskem vprašanju, so se hudo zmotili. Njegov govor po radiu in televiziji je samo potrdil njegovo staro tezo: »Če se z alžirskimi predstavniki ne bomo sporazumeli  o integraciji med Alžirom in Francijo, preostane samo še pregrupiranje francoskega prebivalstva,« je dejal.
   Gre torej za načrt, da bi Francoze preselili v določen obalni pas, v  ostalih, povsem alžirskih predelih pa naj bi razglasili neodvisni Alžir. Ker žive Evropejci v glavnem v velikih mestih in ob obali, bi si Francija »ohranila« najrodovitnejše in najbolj razvite predele. Francoski predsednik računa tudi na »zmedo«, ki bi nastala med Alžirci, in »blagohotno« pristavlja, da utegnejo biti deležni milosti in ostati na francoskem področju tudi tisti,  ki bi hoteli ostati Francozi.
   Zanimiva je tudi predsednikova vera, da je vojne v Alžiru konec in da torej preostane samo gornja »rešitev«. V ta namen naj bi tudi zmanjšali število čet in sploh izdatkov za vojsko ter se raje posvetili gospodarski obnovi Francije. Če bi prej ne predložil nesmiselne razdelitve, bi ostale zamisli še zvenele nekam dovzetno ali vsaj zmerno. Jasno pa je, da take rešitve alžirski narod ne more sprejeti. Alžir je predvsem enotno ozemlje, last alžirskega ljudstva, ki predstavlja tudi ogromno večino. Ali naj se sedaj odrečejo najrodovitnejših, najlepših predelov svoje domovine ter Sahare, ki predstavlja veliko zakladnico nafte in drugega rudnega bogastva?
   V Parizu morajo vedeti, da v tak »kompromis« osvobodilno gibanje in njegova predstavnica — začasna alžirska vlada — ne moreta privoliti, ker bi to pomenilo nacionalno izdajstvo. Upravičeno se lahko vprašujemo, ali so potem nova pogajanja v Evianu, ki jih napovedujejo, sploh smiselna. V Parizu morajo popustiti, ker je sicer vse zaman, vojna pa se bo nadaljevala. Treba je torej počakati na nove, treznejše izja-
ve francoskega predsednika.
  Arabski svet je obljubil borečemu se Alžiru vso podporo v njegovem boju za dejansko neodvisnost in svobodo. Sodijo, da je začasna alžirska vlada dala doslej dovolj jamstev
za zaščito francoske manjšine. Nikakor pa ne more in sme dovoliti, da bi Francozi predstavljali državo v državi, medtem ko bi bili domorodci obsojeni na gospodarsko životarjenje in na žalosten konec.
   MAROŠKI NAČRT KAIRO — Svet Arabske lige je razpravo o Kuvajtu prekinil do četrtka, da bi se posamezne delegacije lahko posvetovale s svojimi vladami. Maroška delegacija je pripravila besedilo sporazumne resolucije, v kateri so naslednje točke:
    — Kuvajt obljubi, da bo zahte-
val umik britanskih čet s svojega ozemlja;
    — Irak naj obljubi, da ne bo uporabil sile v podporo svojim zahtevam do Kuvajta;
    — arabske dežele obljubijo, da bodo pomagale Kuvajtu, če bo napaden; in
■ — arabske dežele bodo podprle sprejem Kuvajta  v OZN.
Šejk Abdulah — ali bo Kuvajt ostal neodvisen?
Druga Turčija
NEPRIČAKOVANI REZULTATI REFERENDUMA — DOKAZ RAZPOREDITVE POLITIČNIH SIL? — TRENJA MED ČLANI »ODBORA NACIONALNE ENOTNOSTI« — »MLADI« ZA NADALJEVANJE REVOLUCIJE BREZ STRANK, »STARI« ZA PARLAMENTARNI REŽIM — LAVIRANJE PREDSEDNIKA VLADE GURSELA
      Prejšnjo nedeljo so turški volivci odločali o vprašanju, ki je za bodoči razvoj dežele velikega pomena — o novi ustavi. Vendar rezultati — 60% volivcev za njo, 40% proti njej — govore tudi o razpoloženju do novega režima. Čeprav je vlada generala Gursela na referendumu o ustavi zmagala, ni mogoče molče mimo 40% »nasprotnikov«, pa tudi ne mimo 30% onih Turkov, ki so bili vpisani v volilne spiske, pa sploh niso volili !
   Nova oblast v Turčiji je prišla na vlado 27. maja lani po krvavih demonstracijah študentov in vojaških gojencev proti korumpiranemu režimu predsednika republike Bayarja in vladnega predsednika Men-deresa, obema prvakoma demokratske stranke. Vodilne osebnosti demokratske stranke so takoj zaprli, pričeli preiskavo in nato proces na znanem otoku Jaša Adi pri Carigradu. Obtožnica bremeni Bayarja, Menderesa in druge visoke osebnosti korupcije, poneverb, nasilja in kršitev ustave, posebno kar zadeva osnovne svoboščine državljanov. Za oba predsednika je vojaški tožilec zahteval smrtno kazen.
   Državni udar je pripravila skupina častnikov. Ustvanovila je »Odbor nacionalne enotnosti« iz 37 generalov in višjih častnikov z generalom Gurselom na čelu. Ta je tudi
sestavil vlado. Vse stranke so takoj prepovedali. Sam predsednik je ljudstvu sporočil, da je poglavitni namen odbora vrniti ljudstvu svoboščine in parlamentarno življenje. Obljubi je novo ustavo in razpis novih volitev. Ustavodajna skupščina, sestavljena iz dveh domov, je nato izdelala osnutek ustave. Prvi dom v bistvu sestavlja »Odbor nacionalne enotnosti«, ki je obenem tudi najvišji organ v državi. Drugi dom predstavlja »Zbornica predstavnikov«, ki šteje 171 članov. Člane je imenoval predsednik iz vrst političnih in upravnih organov, strank, vseučilišč, provinc ter sindikalnih in strokovnih organizacij.
  Prvi dom ima večja pooblastila, zato je lahko priporočila drugega doma sprejel ali zavrgel. To pomeni, da je nova ustava v bistvu takšna, kakršno si žele častniki.
    Vendar razvoj dogodkov v Turčiji ni šel od prevrata do referenduma tako, kakor so si prevratniki zamišljali. V samem Odboru je prišlo do notranjih trenj in razprtij. Novembra leta 1960
iz vladajočega Odbora nacionalne enotnosti izstopilo 14 častnikov. Predsednik Gursel je tedaj sporočil, da je tretjina članov odstopila, in formiral manjši odbor. Slo je za tako imenovano »Turkeševo skupino«, sestavljeno iz mlajših častnikov, ki so želeli čim dalje podaljšati revolucionarno vladavino in so zato nasprotovali parlamentarnemu življenju in strankam.
   Kaže, da so to skupino izključili na pobudo druge skupine, ki jo vodi general Madanoglu. Gre za poveljnika pomembne garnizije, ki je imela v času prevrata posebno vlogo. Ta skupina se zavzema za vrnitev na parlamentarni režim in je zelo naklonjena Inönüjevi republikanski stranki, ki praktično ni mogla delovati, četudi je bila svoj čas stranka »očeta Turčije« — Atatürka. Spletke nekdanjega premiera Menderesa in njegovih so bile prehude...
   Navzlic tem spremembam se je položaj predsednika Gursela, ki ves čas skuša nekako »pluti mimo čeri«, okrepil. V takem ozračju so pripravili novi ustavni zakon. Vendar notranje krize niso povsem prenehale. Celo v sami vladi je prišlo do manjših sprememb. Prejšnjega junija je nenadoma za-
pustil Odbor nacionalne enotnosti general Madanoglu. S tem v zvezi je bila tudi sprememba poveljnikov kopenskih in letalskih sil.
    Kot kaže se spor med »mladimi« in »starimi«, t. j. med pristaši parlamentarizma v novih odnosih in pristali »trdne roke« nadaljuje. Vendar je general Gursel uspel nekako prebroditi večjo krizo. Rezultati referenduma o ustavi kažejo, da notranja trenja niso
bila brez vpliva na javnost. Skoraj neverjetno se zdi, da bi velika večina turškega prebivalstva ne glasovala za ustavo, ko mu prinaša nekatere napredne in koristne spremembe. Z njo naj bi zagotovili osnovne gospodarske in socialne reforme, Ustava predvideva agrarno reformo, razlastitev in nacionaliziranje določenih imetij, pa tudi podjetij, če bodo to zahtevali državni interesi. Govori o pravici delavcev in uslužbencev do sindikalnih organizacij, do dela itd.
    Referendum ni povzročil med Turki velikega zanimanja. Ni dvoma, da so prijatelji in znanci zaprtih prvakov demokratske stranke napeli vse sile, da bi zmanjšali število glasov za ustavo, t. j. za novo republiko, za novo oblast. Zato ni čudno, če so glasovali proti ustavi prebivalci onih območij, ki so bila znana kot »trdnjava Menderesa«. Nekateri opazovalci skušajo odstotke celo prikazati kot novo razporeditev političnih sil. (Tradicije demokratske stranke nadaljuje sedaj »Stranka pravice«, čeprav z »novim vodstvom« in malce spremenjenim programom).
  Nadalje je resnica, da Gurse lov režim ni mogel izpolniti vseh obljub, ki jih je dal ob prevzemu oblasti. Omenimo naj posebno težak gospodarski položaj države, ki ga navzlic prizadevanjem ni  mogel omiliti.
 Ni dvoma, da bo Gurselova vlada držala obljubo in bo razpisala nove volitve. Kot kaže, se bo glavni boj bil med republikansko stranko in »Stranko pravice«, torej v bistvu med starima rivaloma. Nekateri menijo, da republikanska stranka ne bo dobila več kot tretjino glasov. Seveda ne kaže pričakovati, da bi se demokrati znova vrnili na oblast, ker jim tega ne bo dovolila sedanja oblast. Kaže. da imajo med nepismenim prebivalstvom (kakih 70%) še vedno velik vpliv turški muslimanski krogi, ki podpirajo Menderesa, saj gre za osebo, ki se je svoj čas, v nasprotju s tezami ustanovitelja modeme Turčije — Atatürka, zavzemala za ohranitev muslimanske veze in njenih tradicij. Ni dvoma, da bodo volilni rezultati še -močneje vplivali na »mlade« v Odboru nacionalne enotnosti in okrepili njihovo budnost. Staro se ne sme več vrniti ...
Pogled na Carigrad, najlepše turško mesto ob Bosporju
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
6
Smrt je prežala na traktorista
                                                                                                                                                                                                             Za las ušel smrti — V Rakičanu pripovedujejo, da je v bližini vasi še več skrite municije — V Martjancih našli granato celo v štedilniku
   Ko je prejšnji četrtek Viljem Sčančar z buldožerjem preoraval v Jelenščaku, je nenadoma za plugom opazil prerezano ročno granato. Takoj je skočil z buldožerja in se odstranil ter s stra-
hom čakal na eksplozijo, ki je pa na srečo ni bilo. Odločil se je, da dalje ne bo oral, ker se je bal, da je mogoče še več teh nevarnih ostankov vojne. Nemudoma je obvestil organe za notranje zadeve,
ti pa pirotehnično službo, ki se je takoj odpravila raziskovat. Pirotehnik Dušan Devetak, ki je to raziskovalno skupino tudi vodil, je skupno s tremi prostovoljci pričel z rokami grebsti po zemlji. Na njihovo presenečenje so našli veliko neeksplodirane municije, ki jo je bilo potrebno nemudoma odstraniti in uničiti.
    Po njivi je bilo raztresenih 400 ročnih in topovskih granat ter min za minometalce in okrog pet tisoč nabojev za puške, pištole in brzostrelke.
    Skupina je dva dni iskala in uničevala municijo. Zbrane granate in naboje so odnašali v posebno, v. ta namen izkopano jamo, Jo previdno odlagali in z razstrelivom uničevali.
    Vaščani Rakičana in okolice pripovedujejo, da je v neposredni bližini tega najdbišča še večja količina neeksplodirane municije, ki je bila med vojno zbrana in skrita za partizane. Tega kraja se izogibajo vsi traktoristi in zato bodo v kratkem s posebnim aparatom preiskali ta nevaren teren.
    Zaradi neeksplodirane municije, ki je po vojni ostala na raznih krajih ter so jo ljudje- pogosto neprevidno zbirali in z njo ravnali, zlasti otroci in tudi starejši, je bilo doslej mrtvih 86 ljudi in 87 ranjenih, od katerih so štirje postali popolni invalidi. Pirotehnična služba je doslej odstranila mnogo nevarnih predmetov in to pogosto tudi po zaslugi ljudi, ki so pravočasno opozorili pristojne organe. Toda kljub tolikim žrtvam je še veliko neprevidnežev. Tako so na primer varnostni organi pri nekem kmetovalcu v Martjancih našli skrito granato celo — v štedilniku.                M. Luthar
Precejšen kupček je bil razstreliva, najden v Rakičanu
                                     Za nagrado so spravljali ljudi čez mejo
    Jožef in Ignac Dorenčec, oba iz Trnja in Franc Jablanovec iz Tropovec so iz koristoljublja spravljali ljudi čez državno mejo v Avstrijo. Tako sta Jožef Dorenčec in Franc Jablanovec s pomočjo v Avstrijo pobeglega Jožefa Bencaka spravila proti nagradi čez mejo 14 oseb, F. Jablanovec skupaj z Bencakom 4 osebe in Ignac Dorenčec skupaj z Bencakom devet oseb. Pri tem dejanju so zaslužili: Franc Jablanovec 52 tisoč dinarjev in Ignac Dorenčec 60 tisoč dinarjev.
    Jožef Dorenčec je bil že v letu 1957 kaznovan na Okrožnem sodišču zaradi enakega kaznivega dejanja na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je
sodišče to upoštevalo kot obtežilno in ga obsodilo na dve leti strogega zapora, Franca Jablanovca pa na 10 mesecev zapora.
   Ignac Dorenčec je že enkrat pobegnil čez državno mejo v Avstrijo. Ko so ga avstrijske oblasti vrnile našim organom, se je začel ponovno ukvarjati s spravljanjem ljudi čez mejo. Zaradi tega ga je Okrožno sodišče v Varaždinu obsodilo na 1 leto strogega zapora. Takoj za tem pa je bila obravnava na tukajšnjem sodišču za dejanje, ki ga je storil pred pobegom v Avstrijo. Sodišče ga je obsodilo na devet mesecev zapora. Po pravnomočnosti sodbe bo izrečena glede obeh obsodb enotna kazen.
                        Kaznovan zaradi kaznivega dejanja poizkusa uboja
    Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred kratkim zagovarjal Franc Zelenko, zidar iz Stare gore pri Vidmu ob Ščavnici zaradi kaznivega dejanja poizkusa uboja.
   Obdolženec Franc Zelenko je bil 1. maja tega leta na vaški zabavi v gostilni Feliksa Domanjka v Jamni pri Vidmu ob Ščavnici. Zgodaj zjutraj se je s svojo družbo vračal domov Franc Topolnik
z godbo, ki ga je nekaj časa spremljala. Za njimi je prišel nepovabljeni Franc Zelenko in se obregnil ob neko mlajšo osebo. Topolnik je Zelenka opozoril, naj se odstrani. Franc Zelenko je nato Topolnika napadel in ga vrgel v jarek. Začela sta se pretepati. Franc Zelenko je nato z nožem zabodel Topolnika in ga smrtno nevarno poškodoval. Za tem se je vrnil v gostilno, kjer je bil aretiran.
   Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Ustavljena dela v MTT Ljutomer
  V prejšnjem tednu se je sesul del dvorane obrata MTT Ljutomer. Na srečo se je to zgodilo ponoči, ko na gradbišču ni bilo delavcev, ker bi sicer lahko prišlo do težjih posledic. Republiška gradbena inšpekcija in komisija oddelka za notranje zadeve Murska Sobota, ki sta si ogledali grad-
bišče, sta ugotovili, da se je zgradba sesula zaradi tega, ker so prehitro odstranili zasilne podpornike in ker se še cement ni dodobra utrdil. Inšpekcija je začasno prepovedala nadaljnjo gradnjo. Podvzeti pa so vsi ukrepi, da so zgradba zavaruje.
             Občinski ljudski odbor Beltinci, Svet za šolstvo, prosveto in kulturo, razpisuje naslednje štipendije za šolsko leto 1961/62:
2 štipendiji za učiteljišče 2 štipendiji za srednjo šolo za telesno vzgojo 2 štipendiji za VPŠ (1 za skupino ma-fi, 1 za skupino ne-sl).
             Kandidati naj vložijo pismene prošnje v 15 dneh po objavi na ObLO Beltinci.
            Upravni odbor Mlinskega podjetja Murska Sobota razpisuje
štipendijo za 2-letno pekovsko šolo v Novem Sadu za visokokvalificiranega pekovskega delavca,
            pogoj: 3-letna delovna doba na delovnem mestu kvalificiranega delavca pekovske stroke.
1 učno mesto za vajenca mlinarske stroke in 1 učno mesto za vajenca pekovske stroke.
            pogoj: uspešno končana osemletka.
            Prošnje sprejema UO podjetja do 1. avgusta 1961.
MALA KRONIKA
   ROJSTVA
   Rodile so: Dragica Jakiša iz Fokovec — dečka, Frida Bedek iz Martinja — deklico, Marija Bertalanič iz Murskih Petrovec — dečka, Amalija Trajbarič iz Ljubljane — dečka, Majda Horvat iz Rakičana — deklico, Terezija Vidonja iz Rakičana — deklico, Ana Kern iz Safarskega — dečka, Adela Vlaj iz Čentibe — deklico, Hedvika Viran iz Ljubljane — dečka, Zlata Sirec iz Murske Sobote — dečka, Marija Kučan iz Stanjevec — deklico, Ana Sukič iz Martinja — dečka, Ivanka Vrbnjak s Kapelskega vrha — deklico, Marija Zrim iz Murske Sobote — deklico, Anica Čahuk iz Murske Sobote — deklico, Ljudmila Bukovec iz Kamenščaka — deklico, Desa Ćulibrk iz Murske Sobote — dečka, Marija Karas iz Kroga — dečka, Zlatica Bagari iz Vidonec — dečka, Šarika Černjavič iz Gradišča — deklico.
   POROKE
   Poročili so se: Viljem Žižek,
študent iz Murske Sobote in Angela Šlebič, uslužbenka iz Murske Sobote; Slavko Jesenik, gradbeni tehnik iz Murske Sobote in Olga Mataj, uslužbenka iz Murskih Črnec; Jožef Vlaj, mizarski pomočnik iz Rakičana in Marija Haužar, trgovska pomočnica iz Ropoče.
   SMRTI
   Umrli so: Peter Ursulesku iz Murske Sobote, star 77 let.
                                                                                         Z MOPEDOM PODRL PEŠCA IN POBEGNIL
   Pred trgovino »Zelenjava« na Kocljevi ulici v Murski Soboti je mopedist podrl pešca — Jožico Sagaj iz Ključarovec.
   Mopedist se je pripeljal po ulici Stefana Kovača in zavil v Kocljevo, ne da bi z roko nakazal spremembo smeri vožnje ter zadel Jožico Sagaj v levo nogo. Pri padcu je le-ta dobila lažje telesne poškodbe in bila prepeljana v bolnišnico. Mopedist pa je pobegnil.
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
    POT V VISOKO DRUŽBO — Angleški film »Pot v visoko družbo« je filmska adaptacija romana »Room at the Top«, mladega angleškega pisca Johna Bralna, ki po svoji viziji družbe in sveta ter po svoji literarni koncepciji pripada skupini angleških »jeznih mladih ljudi«. Njegov glavni junak Joe Lampton, sin tekstilnega delavca, si naredi strateški načrt, kako bi se povzpel v družbo tistih, ki so vedno polni denarja. Ker je lep fant, so njegovo glavno sredstvo za dosego cilja ženske. Lampton zavrže vse predsodke in gre v lov za bogato nevesto. Priznati je treba, da je režiser Clay-ton s tem filmom ponovil uspeh Brainovega romana in je pokazal za angleške razmere precejšnjo drznost v slikanju ljubezenskih odnosov, dal pa je tudi prepričljivo družbeno fresko angleške province z vsemi njenimi tipičnimi običaji in predsodki, višjim slojem pa se je celo porogal s fino ironijo. Simone Signoret je dobila za svojo vlogo v tem filmu Grand Prix na festivalu v Cannesu.
    Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v M. Soboti.
    OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA — Francoski film režiserja Andréja Cayatta o zakonski drami zaradi plastične operacije žene. Glavni prigovor, ki ga lahko naredimo temu Cayattovemu filmu, je, da ne pokaže dovolj jasno psiholoških razlogov Tardivetovega besa in njegovega odvratnega ravnanja z ženo. Tardiveta igra znani Bourvil, njegovo ženo Marie José pa Michele Morgan. Težko namreč verjamemo, da bi samo dejstvo, da je njegova žena po plastični operaciji postala lepotica, privedlo moža tako daleč, da ubije iz ljubosumja kirurga. To toliko bolj, ker mu žena ne daje razlogov za sumničenje. Navzlic temu pa lahko film ocenimo kot dober in vreden obiska.
    Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Ljutomeru.
    VELIKA ILUZIJA - Kdor temu francoskemu filmu priznava umetniško vrednost, ne sme pozabiti na »zlato dobo« francoske kinematografije. Film, kot že rečeno,
sicer ni novejšega datuma, srečamo pa v njem imena, kot so režiser Jean Renoir, dalje pokojnega in maestralnega Ericha Stroheima, Jeana Gabina (takšnega, kot je bil pred dvaindvajsetimi oziroma triindvajsetimi leti), Pierra Frenéa in znanega Charlesa Spaaka, Renoirovega koscenarista. Skoda je le, da je film na sporedu sedaj v vročih dneh, ko občinstvo bolj hvaležno srejema filme lažje zvrsti. Sicer pa obravnava film zgodbo iz Prve svetovne vojne, ki pa je navzlic časovni odmaknjenosti napeta in zanimiva.
                                                                                                                                                                                                                                  Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Ljutomeru.
                                                                                                                                                                                                                                  MODERNA DRVICA - Film italijanšiko-frančoske koprodukcije v
katerem srečamo kot nosilko glavne vloge ameriško filmsko igralko švedskega porekla May Britt, ki je vzbudila hudo kri ameriških rasistov, ker se je poročila s črncem. Zadnje čase smo videli že več filmov s podobno tematiko. Glavna junakinja pooseblja namreč izprijeno zahodno žensko mladino, ki skuša stopati skozi življenje z računico v roki in nima pri tem nobenih predsodkov. Vendar glavna junakinja ob koncu spo-
zna, da je zašla na stranpota, pri čemer ji pomaga na pravo pot mlajši brat. Konec filma izzveni vendarle tako, da spoznamo, da ustvarjalci filma niso izgubili vere v poštenost sodobne mladine.
    Film bo prihodnji četrtek na sporedu kina v Sl. Radencih.
    TO JE ČAS MORILCEV -Francoski film, v katerem nam je režiser Julien Duvivier povedal, kot scenarist, zanimivo zgodbo iz kriminalne kronike. Režiser Duvivier je postavil zgodbo obrtniško vešče, v težnji, da bi nas iz kadra v kader vedno bolj presenetil. Zato spremljamo film do konca z napetim zanimanjem, vsekakor z enakim, s kakršnim beremo dobro napisani članek iz kronike kriminala. Jean Gabin in Danielle Delorme sta v filmu dobra in enakovredna partnerja.
    Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Šalovcih.
                              -bjš-
May Britt v filmu  »Modri angel«
    Mladinski aktiv v zdravilišču
   V Zdravilišču Slatina Radenci so v minulem mesecu ustanovili mladinsko organizacijo, ki šteje 70 članov. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi delovni program. Kakor pravijo, bodo v kratkem ustanovili tudi klub mladih proizvajalcev.          -ko
     Ugodni obeti
   Na mladinski dirki »Po Vojvodini« se je prijavilo za letošnje jesenske kolesarske dirke »Po Pomurju«, ki jih bo priredil KK »Prekmurje« iz Beltinec, tudi več kolesarskih klubov iz drugih jugoslovanskih republik, tako da se obeta ljubiteljem kolesarskega športa v Pomurju zares zanimiva in tudi kakovostna športna prireditev, ki bo, kot kaže, po udeležbi naših vrhunskih tekmovalcev presegla pokrajinske okvire.
»Odpad« Murska Sobota
obvešča svoje dobavitelje in odjemalce odpadnega materiala, da se je preselil v nove skladiščne prostore ob cesti, ki pelje iz Murske Sobote proti Puconcem.
Odkupuje vse vrste odpadnega materiala po najvišjih dnevnih cenah.
                  Odpad, Odkupna postaja Murska Sobota
    ROKOMETNO IGRIŠČE NA GRLAVI
    Mladina na Grlavi je skupno s pionirji pred kratkim dogradila rokometno igrišče. Opravili so blizu 300 delovnih ur. Igrišče bodo verjetno še izpopolnili.       -ko
TEČAJ ZA UČITELJE NA DVOJEZIČNIH ŠOLAH
    Pred dnevi se je v Murski Soboti končal štirinajstdnevni tečaj za učitelje na dvojezičnih šolah. Tečaja se je udeležilo blizu trideset učiteljev iz vseh šol kjer poučujejo v slovenskem in madžarskem jeziku. Namen tečaja je bil seznameniti tečajnike s praktičnim učenjem jezika in z metodiko pouka.
EDINI MOČERAD V DALMACIJI
    Nekoliko učencev osnovne šole v Preku ima tudi med počitnicami delo. Hraniti morajo močerada v šolskem akvariju. Ta močerad — salamandra makuloza — je verjetno edini primer take živali v Dalmaciji. V Dalmaciji ga namreč sploh ni, ker ljubi hladna in vlažna mesta, največ gozdnate predele. Podnevi se skriva, ponoči pa išče hrano.
    V akvariju šole iz Preka živi ta močerad že več kot leto dni. Učenci so ga dobili v poštnem paketu kot darilo od sovrstnikov iz Djurmanca pri Krapini. V akvariju je spremenil način svojega življenja, vendar se vseeno lepo razvija.
MALI OGLAS
SOBO, prazno, rabim takoj. Naslov v upravi lista.          M-959
LESENO LOPO 28 m2 z opeko krito ugodno prodam. Geder, Radenci 26.                M-560
            Strojna pletilnica Beltinci razpisuje naslednja prosta delavna mesta:
vodje računsko-gospodarskega sektorja dveh mojstrov-pletilcev (za vodstvo izmen)
večjega števila pletilj 

            Pogoji:
            pod 1. višja ali srednja šola in praksa na vodilnih mestih v računovodstvu;
            pod 2. visokokvalificiran pletilec, pletilja ali kvalificiran pletilec, pletilja z daljšo prakso na vodilnem mestu;
            pod 3. kvalificirane pletilje ali priučene pletilje z daljšo prakso.
            Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na upravi podjetja.
Obiščite 18. mariborski teden
                      od 29. julija do 6. avgusta 1961
     Velika prodaja blaga za široko potrošnjo po znižanih cenah.
Vsak dan ob 17. in 20. uri zabavni program z modno revijo.
     Sodobni zabaviščni park!
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
7
NAŠI KOLESARJI ZELO USPEŠNI V VOJVODINI FRANC FORJAN - RUMENA MAJICA
V OSTRI KONKURENCI 89 NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH KOLESARJEV NAŠ FORJAN DRUGI V SKUPNI RAZVRSTITVI NASTOPAJOČIH — HAJDINJAK ZMAGOVALEC TAKOIMENOVANIH LETEČIH CILJEV — POSEBNO PRIZNANJE NAŠI EKIPI ZA ŠPORTNO ZADRŽANJE NA TEJ POMEMBNI KOLESARSKI PRIREDITVI
  Letošnje mladinske kolesarske dirke »Po Vojvodini«, ki se je pričela julija in končala 7. julija na Dan vstaje
srbskega ljudstva s startom in ciljem v metropoli Vojvodine — Novem Sadu, se je udeležila tudi tekmovalna skupina Kolesarskega kluba »Prekmurje« iz Beltinec. Naši kolesarji, ki so se pripravljali za nastop pod vodstvom Slavka Svatine, na tej pomembni jugoslovanski kolesarski prireditvi niso zatajili, marveč so celo dosegli uspehe, ki jih nismo pričakovali.
   Naša ekipa je nastopila v naslednji postavi: Forjan, Gider, Hajdinjak, Berden. Proga je merila 635 km in je imela šest etap. Na dirki, katere pokrovitelj je bil Geza Tikvicki, predsednik Ljudske skupščine AP Vojvodine, je nastopilo 89 kolesarjev iz vseh republik.
   Uspeh pomurskih kolesarjev je tolikanj pomembnejši, če upoštevamo, da so na primer pustili daleč za seboj rutini-
rane tekmovalce ljubljanskega Roga in da so imeli na vsej progi tudi rekordno število okvar na kolesih, ki so jih prikrajšale za več dragocenih minut in tudi za boljše mesto med posamezniki, da ne govorimo o ekipni razvrstitvi, ki je zaradi hujše poškodbe Giderja sploh odpadla. Nasproti mnogo ugodnejšim pogojem za tako težavno tekmovanje drugih ekip so postavili naši predvsem polno mero dobre volje in vztrajnosti, ko so v posameznih etapah nabirali dragocene točke. Tako je Franc Forjan v V. etapi te dirke zasluženo nosil rumeno majico, se v skupni razvrstitvi znašel na častnem drugem mestu in bil proglašen tudi za najboljšega kolesarja v športnem tovarištvu ob zaključku te prireditve. Podobnega priznanja je bila deležna naša ekipa tudi kot celota. Alojz Hajdinjak je
dobil dve posebni nagradi prireditelja: za zmago v skupni oceni letečih ciljev in kot najmlajši tekmovalec na tej kolesarski prireditvi (ni še dopolnil niti 16 let!).
  I. etapa: Novi Sad-Pančevo-Zrenjanin, dolga 176 km. Začetni juriš je pripadel Juriču od »Sporta« iz Subotice. V vodilni skupini so bili tudi trije naši tekmovalci: Forjan, Gider, Hajdinjak, medtem ko je Berden vozil v glavnini. Vrstni red: 1. Jurič, 2. Forjan s 5,5 minute zaostanka za prvim, 3. in 4. mesto, je pripadlo Hajdinjaku in Giderju s Forjanovim časom, Berden pa se je v glavnini uvrstil na 21. mesto. II. etapa: Zrenjanin-Kikinda-Senta, 140 km. Naši kolesarji prispejo na cilj v naslednjem vrstnem redu: Forjan četrti, Gider dvanajsti, Berden sedemnajsti in Hajdinjak dvajseti. Glavna razvrstitev: 1. Jurić, 2. Forjan. 5. Gider, 11. Hajdinjak, 24. Berden. III. etapa: Senta-Subotica, 125 km. Forjan prispe na cilj tretji, Hajdinjak deveti, Berden enaintrideseti, Gider petintrideseti. V tej dirki imajo naši prvo večjo oviro. Gider je tako nesrečno padel v večji skupini sotekmovalcev, da mu zdravnik in tehnični vodja ekipe Janez Sreš prihodnji dan ne dovolita več tekmovati. Pri padcu je namreč dobil resne poškodbe, kljub temu pa je izdržal do zaključka te etape, po kateri je skupna razvrstitev naslednja: 1. Jurić, 2. Forjan, 10. Hajdinjak, 21. Berden, 24. Gider. IV. etapa: Subotica-Sombor, 58 km. To je etapa naših kolesarjev. Forjan pripravi največje presenečenje, ko s silnim tempom povečuje prednost skupno še s tremi tekmovalci in prispe z 8-minutno prednostjo prvi na cilj. Naša rumena majica! Spremeni se tudi vrstni red v skupni razvrstitvi: 1. Forjan (4,5 minute pred drugim) 2. Basta, 3. Milosavljevič, 11. Hajdinjak, 17. Berden. V. etapa: Sombor-Sremska Mitrovica-Šid, 115 km. Nesrečna etapa za naše fante. Po 20. kilometru se Forjanu zlomi krmilo. Kljub temu dirka dalje v prvi skupini s krmilom v roki in prispe srečno na cilj pol etape, kjer so mu krmilo zamenjali. V naslednji poletapi ima večji gumi defekt, zaradi česar izgubi 6 minut na času. Tako prispe na cilj komaj tretji, kar pa je kljub temu uspeh. Še večjo smolo ima Berden: kar 6 okvar na kolesu, tako da mu je zmanjkalo nadomestnih delov in je naposled moral na spremljajoči kamion. Vozimo že brez drugega našega predstavnika! Hajdinjak prispe na cilj z glavnino. Skupna razvrstitev: Forjan 3. (2.5 minute za vodečim Basto), Hajdinjak 14. VI. etapa: Šid-Ruma-Novi Sad, 90 km. Naš največji obet v tej etapi je bil Gider, ki pa je samo še »vozil« na kamionu. Vendar je z vso ostrino skušal pobegniti vodilni skupini Forjan, kar pa se mu ni povsem posrečilo, saj ga je na pr. Basta stalno držal »na muhi«. Tako je Forjan naposled prispel na cilj peti v vodilni skupini, Hajdinjak pa v glavnini dvaindvajseti, končna razvrstitev tekmovalcev na tej dirki: 1. Mirko Basta (Apatin) 17:42.30, 2. Franc Forjan (Prekmurje) 17:44,00, 3. Živko Milosavljević (»Lasta«, Kraljevo) 17:48,30, 16. Alojz Hajdinjak 18:21,30 itd.
                                                                                         OTO ŽUNEC — ZLATE DESETINKE
  Naš tekmovalec Oto Žunec se je v lahkoatletski disciplini — teku na 110 m čez ovire spet pomaknil za dve zlati desetinki sekunde navzdol. V II. kolu tekmovanja za državno prvenstvo preteklo soboto v Mariboru je v tej disciplini prišel drugi na cilj s časom 15,1 sekunde in tako dosegel dva rekorda: svojega osebnega in mariborski rekord ha tej atletski stezi. Zanimivo je tudi, da se je Žunec tokrat prvič pomeril z znanim večkratnim jugoslovanskim prvakom in rekorderjem Lorgerjem, ki je zanesljivo osvojil prvo mesto s časom 14,5 sekunde.
                     Ob zaključku tekmovanja za prvenstvo v PNL
OD KLUBU DO KLUBA
   Prvak Pomurske nogometne lige je moštvo RADGONE z 32 priborjenimi točkami. Borba za prvo mesto je bila v pomurski konkurenci ves čas tekmovanja nezanesljiva in je prinesla prednost Radgončanom že v Ljutomeru. Njihova zmaga pa je tudi zaslužena, saj moštvo ves čas tekmovanja ni dopustilo, da bi ga kdo presenetil in mu odvzel predvidene točke. Zato moštvo Turnišča ni moglo nadoknaditi izgubljeni točki v Ljutomeru. Moštvo Radgone sestavljajo pretežno dobri nogometaši. Z vztrajnim delom bodo lahko v prihodnosti prav gotovo dosegli še več!
   Drugo mesto je osvojilo TURNIŠČE z 31 točkami, čeprav bi jim ob večji pazljivosti in prizadevnosti ne ušlo niti prvo. Poraz, ki ga je doživelo moštvo v Ljutomeru, je bil vsekakor usoden. Zato Je tembolj nerazumljivo, čemu išče klubsko vodstvo krivce za izgubljeno prvo mesto povsod drugod, samo v svojih klubskih okvirih ne. Zakaj je na pr. moštvo nastopilo v Ljutomeru z desetimi igralci? Tega ni težko ugotoviti. Za marsikateri klub bi torej veljal naš stari pregovor: »Pometi najprej pred svojim pragom!« Sicer pa je turniško moštvo prikazalo v tekmovanju najlepši nogomet. Posebno napadalna vrsta s Puckom in Zverom igra lepo. Igralci Turnišča so bili tudi najbolj disciplinirani, saj je bil v vsem tekmovanju izključen samo eden turniški igralec. Turniščani so bili res pravi športniki na igrišču!
   Tretje mesto je osvojilo rezervno moštvo lendavske NAFTE s 24 točkami. Kakovost igre je bila v tekmovanju precej neenakomerna: enkrat je moštvo zaigralo zelo lepo, drugič pa je spet povsem odpovedalo. Doseženi uspeh Nafti vsekakor ni v posebno čast, če upoštevamo, da sega tradicija tega kluba kot enega najstarejših v Prekmurju daleč nazaj.
   Četrto mesto je pripadlo BELTINČANOM. To je prav gotovo največje presenečenje v minulem tekmovanju. Beltinčani so dosegli ta uspeh, ki ga ni nihče pričakoval, menda tudi sami igralci ne, v skopem letu obstoja njihovega kluba. Ves čas tekmovanja so pridno nabirali točke, tudi tam, kjer smo najmanj pričakovali. Prehiteli so celo moštvi Sobote in Pušče. Kot aktiv so na najboljši poti, da se razvijejo v močan nogometni klub. Tudi glede discipline bi jih lahko pohvalili, če ne bi vrgli temne sence na to ugotovitev dogodki na zadnji tekmi proti moštvu Turnišča. Vsekakor: Beltinčani bodo v prihodnjem tekmovanju še marsikomu pripravili bridko razočaranje, za kar pa Je seveda glavni pogoj: vztrajno delo.
   Na petem mestu je pristalo rezervno moštvo SOBOTE, ki je v tekmovanju tudi najbolj razočaralo, saj sploh ni resno poseglo v borbo za osvojitev enega prvih mest na lestvici, kjer daleč prednjačita pred ostalimi nastopajočimi klubi moštvi Radgone in Turnišča. Moštvo Sobote je kar za 13 točk za prvakom. Klub s takšno tradicijo bi vsekakor moral imeti tako rezervno moštvo, ki bi izven konkurence brez večjih težav osvojilo prvo mesto.
   Ostala moštva so pristala v glavnem na predvidenih mestih. Lepe uspehe je zabeležilo moštvo LJUTOMERA: edino je odvzelo 3 dragocene točke vodilnima enajstoricama. Kaže, da igralci pogre-
šajo pravo vodstvo, ki bi uspelo združiti nogometa željno mladino v močan klub. Zato bodo morali v Ljutomeru čimprej urediti svoje vrste, kajti le tako bodo lahko v prihodnji tekmovalni sezoni dosegli tisto mesto, ki jim po znanju tudi pripada. Tudi moštvo DOBROVNIKA je doseglo ugodne uspehe, zlasti v spomladanskem tekmovanju. V moštvu pa močno šepa disciplina. Dogodek v Murski Soboti klubu ne more biti v čast. Za prihodnost je važno, da bodo v klubskih vrstah zmagale tiste sile, ki se zavzemajo za zdravo športno uveljavljanje kluba. Moštvo Dobrovnika pa zasluži tudi grajo, ker ni nastopilo na tekmi za Jugoslovanski pokal v Šalovcih. Na zadnjem mestu je moštvo BOGOJINE, ki je prevzelo polovico dediščine od razpuščenih Kupšinec. Bogojinčani so sicer pokazali mnogo dobre volje, vendar jim manjka še mnogo za večje uspehe, kar pa bodo sčasoma lahko dosegli le z vztrajnim prizadevanjem.
   V jesenskem tekmovanju je bilo v Pomurski nogometni ligi zabeleženih več dvoštevilčnih zmag, v spomladanskem tekmovanju pa tako »prepričljivih« zmag sploh več ni bilo. Ob tolikšnem napred-
ku je tudi upravičeno pričakovanje, da bo kakovost pomurskega nogometa v prihodnosti vidno napredovala in se čez nekaj let približala kakovosti ostalih podzveznih klubov v Sloveniji, kar mora biti tudi naš skupni poglavitni smoter.                      H. H.
 DOKONČNA LESTVICA PNL         
Radgona   18 15 2 1  80:25  32 
Turnišče  18 15 1 2  84:21  31 
Nafta B   18 11 2 5  67:33  24 
Beltinci  18 9  2 7  52:32  20 
Sobota B  18 8  3 7  50:55  19 
Pušča     18 8  2 8  56:54  18 
Ljutomer  18 6  2 10 41:63  14 
Dobrovnik 18 3  5 10 30:64  11 
Tišina    18 3  4 11 44:67  10 
Bogojina  18 0  1 17 10:100 1  
Z nedavne športne prideditve na novem športnem igrišču v Moščancih
Finalna nogometna tekma za pokal FLRJ
Pokal za Turnišče
   V nedeljo sta se v M. Soboti srečali nogometni enajstorici Turnišča in Radgone v tekmi za Jugoslovanski pokal. Zmagalo je moštvo Turnišča z rezultatom 2:1 (0:0) in se tako uvrstilo skupaj s I. moštvom Sobote v zaključno pokalno tekmovanje v slovenskem merilu. Prejelo je tudi pokal Nogometne podzveze Murska Sobota kot okrajni zmagovalec v tem najbolj množičnem jugoslovanskem nogometnem tekmovanju.
   Obe moštvi sta prikazali borbeno igro, ki je bila rezultat prizadevanja obeh strani, doseči v tem srečanju pomembno zmago. Igrišče je bilo razmočeno, zato ni po-
vsem prišla do izraza tehnika igre. Po poteku igre bi lahko zmagalo eno ali drugo moštvo. Tekma se je v regularnem času končala z neodločenim rezultatom 1:1 in je moštvo Turnišča zmagalo šele v dveh podaljških. Napad Radgone je bil sicer bolj ofenziven kot turniški, toda v zaključnih akcijah premalo učinkovit. Da je turniški napad toliko streljal na nasprotnikova vrata kot je radgonski na njihovega, bi bil rezultat v korist Turnišča prav gotovo še višji. V moštvu Turnišča je zlasti ugajal tokrat zelo razpoloženi vratar, ki Je večkrat energično in tudi lepo posredoval. Zmaga moštva Turnišča je kljub razliki samo enega gola vendarle zaslužena.
   Tekmo je dobro vodil Bojnec iz Murske Sobote.
                                                                                        OB DVEVU RUDARJEV V LENDAVI
  NAFTA : RIJEKA (Reka) 1:3
  Nedeljsko srečanje v okviru prireditev ob Dnevu rudarjev v Lendavi med nogometnima moštvoma domače Nafte in gostujočega prvoligaša — Rijeke iz Reke se je končalo z zmago gostov z rezultatom 3:1 (0:1). Domače moštvo je nastopilo okrepljeno z nekaterimi igralci varaždinskega Varteksa in Sobote (Vrdjuka, Rejnik, Pikl, Frančeškin, Puškarič) in je napravilo zelo ugoden vtis pri' številnih gledalcih zlasti v prvem polčasu, ko je vodilo kljub izredni prodornosti in razpoloženosti gostov. Posebno se je izkazal z mojstrskimi in učinkovitimi paradami vratar Vrdjuka, ki pa je bil v drugem polčasu laže poškodovan. Prijateljsko srečanje obeh nogometnih enajstoric se je končalo v splošno zadovoljstvo občinstva, kjub temu, da je zmaga končno pripadla učinkovitejšim gostom.
  NAFTA B : RUDAR (Mursko Središče) 5:1
STRELCI SOBOŠKE OBČINE SPET V TARČE — TOKRAT Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
 EKIPNO „0BRTNIK“, MED POSAMEZNIKI TURNER
  V nedeljo dopoldne je bilo v Murski Soboti tekmovanje za občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 19 strelcev iz
občinskega okoliša. Na tem tekmovanju doseženi rezultati ne pomenijo za večino tekmovalcev merila njihovih tekmovalnih zmožnosti, saj smo od njih kot celote pričakovali več Na tekmovanju sta sodelovali ekipno in s posamezniki samo dve strelski družini — »Borec« s starejšimi in »Obrtnik« s starejšimi in mlajšimi tekmovalci. Prvo mesto si je priborila SD »Obrtnik« s 697 krogi pred SD »Borec« s 669 krogi.
  Med posamezniki se je najbolje odrezal sicer neprekosljivi član SD »Obrtnik« — Karel Turner z 234 krogi, kar je doslej sploh najboljši rezultat, dosežen v tej strelski disciplini na pomurskih streliščih. Njemu sledijo: Aleksander Bagari (SD »Kovinar«) z 207, Geza Cigüt z 204, Franček Herlič s 191 (oba iz SD »Grafičar ), Koloman Pintarič (SD »Obrtnik«) s 185 krogi itd.,
medtem ko je bil v mladinski konkurenci s 166 krogi najboljši član SD »Obrtnik« — Pavel Pongrac.
   Pred tem so bila tudi tekmovanja v družinah. Samo strelci, ki so v družinskem tekmovanju dosegli več kot 160 krogov, so se uvrstili v občinsko tekmovanje. Na vseh družinskih tekmovanjih so skupno našteli 40 strelcev, ki so si priborili to pravico, kar je doslej tudi največje število tekmovalcev. Na občinskem tekmovanju jo potemtakem sodelovalo manj kot 50 odstotkov vseh kandidatov, predvsem zaradi neugodnega časa za to tekmovanje, saj je znano, da odhaja v teh dneh največ zaposlenih ljudi na letne dopuste.
   Nekatere družine pa tudi niso izvedle tekmovanja z malokalibrsko puško v svojem okviru, čeprav so pravočasno dobilo načrt in propozicije za tekmovanje. Tako so onemogočile svojim dobrim strelcem sodelovanj o v konkurenci najboljših strelcev občine in Pomurja. Za množičnejšo udeležbo na podobnih tekmovanjih se bo v bodoče moral dosledneje zavzeti občinski strelski odbor kot celota, ne pa, da pade vsa skrb na ramena posameznikov.
   2e teden dni gradi šolska mladina Srednje kmetijske šole v Rakičanu novo športno igrišče. Mladina je sklenila, da bo gradila igrišče mesec dni prostovoljno. Tako se je zbralo 40 mladincev in mladink prvega letnika srednje kmetijske šole. Formiran imajo štab, razdeljeni so na čete. Komandant brigade Franc Nemec je izjavil, da je izredno zadovoljen z delom brigade.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 23. do 28. julija 1961
   NEDELJA
   8.00  Mladinska radijska igra — Ivo Zor: Eno samo življenje; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Pet minut z orkestrom Mantovani; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Stanislava Brlec — Zavašnik: Ko se je pričela vojna; 10.30 Sedem domačih ansamblov, sedem domačih viž; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Milenko Šober: Delovišča pod vodo (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Iz češke glasbene klasike; 22.15 Claude Debussy: 2. dejanje opere Pelleas in Melizanda; 23.05 Plesna glasba.
   PONEDELJEK
   8.00   Poročila; 8.05 Poje ruski vojaški zbor p. v. Borisa Aleksandrova; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik; 8.45 Ansambel Mojmirja Sepeta; 9.00 Kitica opernih arij; 10.15 Od tod in ondot; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev); 11.30 Saša Šantel: Glasbeni avtoportret; 12.00 Zenski zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija: 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Pavel Deu: Kostolomnica; 13.30 Kvintet bratov Avsenik, vmes poje Gorenjski vokalni kvintet; 13.55 Orkestralne miniature domačih avtorjev; 14.35 Od Triglava do Ohrida (Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov); 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popothiki na tujem — Miša Grčar: Od Črnega morja do Ankare; 16.20 Mojstrski instrumentalisti in pevci; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00
Prvakinje svetovnih opernih gledališč; 18.40 S knjižnega trga; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.00 Iz Puccinijevih oper; 21.45 Pevec Paul Anka; 22.15 Ottorino Respinghi: Koncert za violino in orkester; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
   TOREK
   8.00  Poročila; 8.05 25 minut baletne glasbe; 8.30 Oddaja za otroke a) Žarko Petan: O dečku, ki se ni znal smejati, b) Pojte z nami, otroci! Posnetki s festivala otroške pesmi 1961 v Beogradu; 9.40 Poje ženski vokalni kvartet; 10.15 Dve orkestralni prigodnici; 11.00 Pevec Nino Robič; 11.15 Branje za vroče dni — Leonardo Sciascia: Teta iz Amerike-III.; 12.00 Duet Greta Ložar — Danica Filipič ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti —- ing. Tone Marolt: Varnost pri delu s kmetijskimi stroji; 13.30 Odlomki iz oper Sneguročka in Majska noč N. Rimskega-Korsakova; 15.40 Španski intermezzo s skladbami Isaaka Albeniza »Španija« 16.00 Počitniška zgodba — Juš Kozak: Passer domesticus; 16.20 Naši pevci zabavne glasbe;
17.15 Igra Yehudi Menuhin; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Simića; 20.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku; 21.28 Slavko Osterc: Nokturno (»Zeleni se gaj«); 21.33 Zvočni kaleidoskop;
22.15 Slovenske skladbe iz treh stoletij; 23.05 Plesna glasba.
   SREDA
   8.00  Poročila; 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni redakciji«; 8.30 Počitniško popotovanje od strani
do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik; 8.45 Ritmični intermezzo; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven (Pisan glasbeni spored za dopoldne); 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 12.00 Andrej Blumauer igra na orglice; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. ing. Vasilija Dermelj: Kakšna zdravilna zelišča odkupujejo zadruge; 13.30 Hrvatske narodne pesmi; 13.55 Jugoslovanski glasbeni desert; 14.35 Instrumentalna medigra; 14.40 »Metuljčki«, Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.00 Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev-II. del;  16.15 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 18.33 Štirje zbori Mihaela Rožanca; 18.45 Šport in športniki;
20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki;
21.00 Gian Carlo Menotti: Amelija gre na ples — Komična opera v enem dejanju; 22.15 Zaplešite z nami!; 23.05 Nočni koncert.
   Četrtek
   8.00 Poročila; 8.05 Sergej Prokofjev: Otroška muzika; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Arije in dueti iz Donizettijevih oper; 11.00 Anton Schwab: Dva zobora, Sonček moj in Večer na morju; 11.15 Branje za vroče dni — R. Benson: Obzirna gostoljubnost; 11.35 Poljski zabavni ansambli in vokalni solisti; 12.00 Božo in Miško poleta skladbice Boruta Lesjaka; 12.15 Kmetijski nasveti — prof. ing. Oton Muck: Pomen kakovosti silaže za gospodarsko rejo živine: 13.30 Popoldanski divertimento; 14.05 Popevke se vrstijo; 15.40 Trio Bardorfer sam in s pevci; 16.00 Trije veliki ples-
ni orkestri; 16.20 Novosti iz arhiva operne glasbe; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Jazz na. koncertnem odru; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Pevka Ljiljana Petrovič; 18.15 Sto taktov na vibrafon; 18.19 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia. Spored št. 23;
18.45 Poletni kulturni zapiski; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrikov večer domačih pesmi in napevov;
20.45 Glasbena medigra; 20 50 Literarni večer — Miroslav Krleža: Balade Petrice Kerempuha: 22.15 Nočni akordi; 22.43 Vladimir Lovec: Pisma. Tri skladbe za violino in klavir; 23.05 Plesna glasba.
   PETEK
   8.00 Poročila: 8.05 Glasba ob delu; 8:30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik; 0.45 VIastimir Nikolovski: Suita in moda
antico; 9.00 Med arijami in dueti; 10.15 Z melodijiami okrog sveta; 11.00 Koncertni plesi, stari in novejši; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Narodne za ples in klavir v priredbi Cirila Preglja; 12:15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Šilc: Nekaj o novih silažnih rastlinah pri nas; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Igra pihalni orkester jla, p. v. Pavle Brzulje; 13.55 Iz oper Mirka Poliča, Borisa
Panandopula in Daanila Švarc; 14.30
Prireditve dneva; 14.35 Gasba na tekočem traku; 15.40 Poje Koroški
oktet; 16.00 Šnortni tednik; 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansanmbli; 18.00 Hitri prsti; 18.15 Ljudske pesmi iz Francije; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni zbor Walter Sebumann; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 6. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in
pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderni plesni ritmi; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz cvetnika jugoslovanske komorne glasbe.
   SOBOTA
   8.00 Poročila; 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem Šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Klavir v ritmu; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Pojo Fantje na vasi; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek: Preprečujemo rast rogov pri teletih; 12.25 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika — Igra ansambel Srečka Dražila; 12.40 Pevci Frankie Laine, Dalida in Bruno Rosetani; 13.30 Nekaj razpoloženj-
ske glasbe; 14.00 Za razvedrilo in oddih; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 16.00 Humoreska — S. Lenz: V službi duha; 16.20 Ritmi Latinske Amerike; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Orgle in orglice; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Trije odlomki iz Hoffmannovih pripovedk J. Offenbacha; 18.20 Vrtimo ploščo z aploščo; 18.45 Okno v svet; 20.00 Začnimo sobotni večer z domačimi melodijami...;
20.20 Radijska komedija — Vern Sneider: Gejše kapitana Fisbyja;
21.20 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Radio Murska Sobota
   NEDELJA
   12.00  Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte!
   PONEDELJEK
   17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
   TOREK
   17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored.
   Četrtek
   17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte!
   SOBOTA
   17.00 Naš sobotni sprehod; 17.19 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte!
   Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od
05.00 do 08.00 in Od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od
06.00 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
8
   TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 21. julija - Zorka Sobota, 22. julija - Dan vst. v Sl. Nedelja, 23. julija — Branislav Ponedeljek, 24. julija — Kristina Torek, 25. julija — Jakob Sreda, 26. julija — Ana Četrtek, 27. julija — Dan vst. v Hr.
   Zdravstveni dom Murska Sobota, do 28. julija v splošni ambulanti, zdravniška dežurna služba od 22. dežurni zdravniki:
22. julija dr. Gruškovnjak Štefan
23. julija dr. Sonnenschein Kurt
24. julija dr. Udovč Vladimir
25. julija dr. Gruškovnjak Štefan
26. julija dr. Sonnenschein Kurt
27. julija dr. Udovč Vladimir
28. julija dr. Gruškovnjak Štefan
                                                                                                                       KINO
MURSKA SOBOTA — od 21.—23.
 julija ameriški barvni vistavisionski film: »Holywaod ali propad«; od 24.—25. julija ruski barvni film: »Leta veselja«; od 26.—27. julija angleški film: »Pot v visoko društvo«.
LJUTOMER — od 22.—23. julija francosko—italijanski film: »Ogledalo z dvema obrazoma«; od 26.—27. julija francoski film: »Velika iluzija«.
SLATINA RADENCI — Od 23.—24. julija francoski barvni kinemaskopski film: »Zena in njena igračka«; 27. julija italijansko-francoski film: »Moderna devica«.
ŠALOVCI — od 22.—23. julija fran: coski kriminalni film: » To je čas, ubijalec«.
GORNJA RADGONA — od 22.—23. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »Čajnica«; od 26. do 27. julija italijanski film: »Mož v kratkih hlačah«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 22.—23. julija film: »Enake noči«. VIDEM OB ŠČAVNICI — Od 22.—23. julija ameriški film: »Preko mnogih rek«.
                                                                                                                 MALI OGLASI
ŠIVALNI STROJ »Singer« v dob— rem stanju dam v najem. Naslov v upravi lista.        M-955
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, prodam. Ana Červek, Lukačevci 12, p. Martjanci.                         M-931
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 65 arov gozda blizu hiše, 21 arov zemlje in vrt z brajdami, prodam. Jože Kočar, Cankova 58.                         M-933
DVE SOBI, prazni ali opremljeni, iščeta dve vzgojiteljici iz otroškega vrtca Murska Sobota. Javiti v dopoldanskih urah Upravi vrtca Murska Sobota. M-946 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem s 1. avgustom. Slaščičarna Pauko, M. Sobota.        M-947
VESPO 125 ccm, poceni prodam. Plača se' lahko tudi s čekom. Žalik, Velika Polana. M-948 MOTORISTI, avtomobilisti, lastniki traktorjev, pogonskih motorjev ter vsakovrstnih strojev, ki jih želite hitro in ugodno prodati. obrnite se na po celi državi znano Agencijo v Ptuju, ki vam v kratkem času proda vsak predmet, ker ima zveze po vsej državi. Sprejema motorna kolesa in vpisuje ostale predmete vsako soboto. Izkoristite ugodno priložnost.          M-953
          Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tovarni perila in pletenin »MURA« Murska Sobota razpisuje prosta delovna mesta:
TAJNICE
     pogoj: obvladanje strojepisja, po možnosti tudi stenografije TELEFONISTKE
2 KALKULANTOV — za izdajanje in obračunavanje proizvodnih nalogov
     pogoj: končana srednja šola
FAKTURISTA LIKVIDATORJA FAKTUR DISPONENTA V KOMERCIALI
3 USLUŽBENCEV ZA OBRAČUNAVANJE OSEBNIH DOHODKOV
2 ADMINISTRATIVNIH USLUŽBENK
     pogoj: obvladanje strojepisja
GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA GOTOVIH IZDELKOV
GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA SUROVIN
GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA POMOŽNEGA MATERIALA
3 SESTAVLJALCEV KOMISIJ
5 TRANSPORTNIH DELAVCEV
          Sprejmemo takoj v službo
izučene krojače in šivilje.
          Javijo naj se pri kadrovsko-socialnem sektorju vsak dan od 10. do 12. ure. Stanovanj ni na razpolago.
          Vsa zgoraj navedena delovna mesta so prosta in je možnost nastopa službe takoj. Osebni dohodki so po Pravilniku o nagrajevanju po enoti proizvoda. Prošnje vložite v kadrovsko-socialnem sektorju podjetja.
          Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
ZDRAVSTVENO knjižico sem izgubil od Murske Sobote do Predanovec. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov v knjižici.          M-932 
                                                      Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, da sta CESTI št. III/2009 in III/2013 t. j. NA RELACIJAH DOBROVNIK—RENKOVCI IN HOTIZA—MARTIN na Muri od 9. julija 1961 dalje odprti za ves promet
             Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota razpisuje dve štipendiji in sicer:
1. za študij na ekonomski fakulteti, oddelek za socialno zavarovanje,
2. za študij na višji šoli za socialne delavce.
             Kandidati za navedeni štipendiji naj pošljejo prijave Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota v roku 15 dni od objave tega razpisa.
             Višina štipendije bo določena v sporazumu s kandidatom.
           Zdravstvena postaja Beltinci razpisuje naslednje štipendije in delovna mesta:
           I. ŠTIPENDIJE:
1 štipendijo za stomatologa 1 štipendijo za zobarskega tehnika 1 štipendijo za medicinsko sestro
           II. DELOVNA MESTA:
1 administratorke
           Vse prošnje, življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju pošljite Upravnemu odboru ZP Beltinci.
             Trgovsko podjetje na veliko »Potrošnik« Murska Sobota, Titova cesta 1
sprejme več nekvalificiranih delavcev za skladišča.
             V poštev pridejo v prvi vrsti delavci iz Murske Sobote in bližnje okolice. Prošnje naslovite na Upravo podjetja.
         Lesno konstrukcijsko podjetje »TESAR« Ljubljana, Parmova ul. 53 razpisuje naslednja učna mesta:
8 tesarskih vajencev 2 mizarskih vajencev
         Nastop učne dobe predvidoma 1. septembra. Vajencem je zagotovljena brezplačna oskrba in stanovanje. Nagrade po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj dostavijo prošnje z življenjepisom sekretariatu podjetja.
                                                                                     Kmetijska srednja šola Rakičan, oddelek za izobraževanje odraslih, p. Murska Sobota, objavlja
                                                                                                                RAZPIS
                                                                                     za sprejem 80 slušateljev v šolskem letu 1961/62 v I. semester kmetijske srednje šole, oddelek za izobraževanje odraslih.
Pogoji za razpis so:
     dokončana osemletka ali popolna osnovna šola; za moške odslužitev vojaškega roka; starost nad 21 let; politična neoporečnost.
Prošnje za sprejem, kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 5. avgusta.
Prošnji je treba priložiti:
     1. rojstni list;
     2. zadnje šolsko spričevalo;
     3. zdravniško spričevalo.
Vsi prijavljeni slušatelji bodo pismeno obveščeni o sprejema v šolo.
Steve Franzee:
MOJ BRAT TAM SPODAJ
                                                                                                      (Nadaljevanje)
     Šerif je vstal. »Pojdimo.«
     Zajahali so na prva od velikih ravnih polj na spodnjem koncu Cover Basina. Poslopja nekdanjega rudniškega podjetja so visela nad pobočjem na gornjem koncu kakor sivi duhovi. Rudd je ustavil konja. Drugi so se nabrali za njim.
     Pri najvišjem poslopju se je nekaj premaknilo. »Hej!« je zaklical Jaynes in oba z Melvinom sta namerila daljnogled na drobne postavice, ki so plezale po ploskih sivih skalah. Dva moža v Zelenih uniformah. Dva moža, ki sta tekla in padala in plezala navzgor proti hrapavemu vzponu na vrh.
    Jaynes je spustil svoj daljnogled, da je zabingljal na vrvici okrog vratu. Vzdignil je puško in meril skozi tisti daljnogled. V njegovih očeh se je zableščalo nekaj slovesnega, neki nagon, zaradi katerega se je Melvin obrnil stran in pogledal šerifa.
     Rudd je brez daljnogleda opazoval bežoča moža na večnem kamenju Clover Mountain.
    Jaynes je pognal svojega konja. »Naprej!«
     »Razjahajte in konja malo popeljite za povodec, Jaynes,« je rekel šerif. »Zadnjih nekaj dni ste ga preveč namučili.«
     »Tam sta!« je Jaynes zamahnil s puško.
     »In tja gresta.« Rudd je razjahal in povlekel konja za seboj.
     »Vraga!« je zinil Jaynes in namrščil obraz. »Odhajata — vsak trenutek sta dalje od nas.«
     »Milja zračne črte. V najboljšem primeru bo trajalo dve uri, da pridemo do rudniškega poslopja,« je rekel šerif Rudd z naveličano potrpežljivostjo. »In potem se bo stemnilo. Naprej, Jay-nes, če želite, ampak tega konja pustite zadaj.«
     »Moj je.«
     »Pustili ga boste zadaj, sem rekel.«
     Jaynes je pogledal skozi daljnogled na puški in zaklel.
     »Trije so prišli semle noter,« je rekel Bud Pryor. »Pojdite naprej in naženite tistega tretjega ven, Jaynes. Tukaj je.«
     »Kako to veste?« Jaynesov glas je bil pohleven.
     Pryorjeve debele ustnice so se razširile v nasmeh. Še zmerom se je potil po zadnjem strmem hribu, kjer so gnali konje za povodec. »Tule ti naenkrat postane hribovito, na teh visokih mestih, kaj?«
     Rudd je stopil naprej in vodil konja za sabo. Ko so prišli do rudarskih hiš, je bilo že mračno. Jaynes in Melvin sta se napotila ob kupu odpadkov proti ograji.
     »Kril te bom od tod,« je rekel Jaynes. »Ta daljnogled zbira luč, tako da ga ni mogoče zgrešiti.«
     Melvin je vzdignil glavo nad kup z odpadki. Večerni veter je gnal proti njemu perje divjih kokoši čez opustelo plan. Zagledal je podgano, ki je skakala pod polomljenim oknom, potem pa obsedela na miru in gledala ven. Znotraj so' cvilile še dve ali tri in se podile po tleh.
     Melvin je splezal više in zlezel v hišo. Podgane, ki so nosile kosti divjih kokoši, so smuknile skozi luknje v podu. Pol strehe je bilo podrte, a drugi konec, kjer je stala razpadajoča peč, je nudil varno zavetišče.
     Peč je bila topla.
     Tukaj so torej za nekaj časa ostali trije možje. Bili so meščani in tako se jim je to človeško bivališče zdelo naravno zavetje. Noben prost človek ne bi lezel v trhlo kolibo, kjer so živele same podgane, toda zaporniki so si skušali privoščiti vsaj malo udobja.
     Nagonsko so se bili zatekli v to klavrno razvalino v želji za varnostjo, ki jo išče vse zasledovano človeštvo. In zdaj je Billa Melvina priklenil mrak, objela ga je tihota in skozi okno se je zagledal v svet; in v njem se je prebudilo sočutje z begunci, sočutje, ki se je rodilo globoko pod plastjo stvari, ki jim pravimo logika in razumevanje.
     »Kaj je tam notri?« je zaklical Jaynes.
     Melvin je stopil ven. »Nič ni.«
     Jaynes je zaklel. Splezal je še sam na kup odpadkov in se zastrmel v nejasno sled na drči. Pobožal je svojo puško.
     Pryorjev glas je prišel od enega izmed nižjih poslopij, visok in jasen, in je hitel vse do sten velike kotanje, nato pa se pošastno oponašajoče vračal. »Ničesar v nobeni od teh, šerif!«
     »Pojdimo za sledjo!« je zaklical Jaynes.
     »Pridite sem dol,« je rekel šerif Rudd in glasova sta se zlila ter skupaj zavalovala proti temnečim se skalam.
     Melvin in Jaynes sta se spet pridružila skupini. Melvin je bil zdaj na smrt utrujen, a Jaynes je kar naprej razdraženo pogledoval proti drči.
     »Ponoči ne moremo spraviti konj čez tisto drčo,« je rekel Rudd. »In mogoče niti podnevi ne. Nocoj se bomo utaborili tukaj.«
     »In ves ta čas bodo oni hodili,« je nasprotoval Jaynes. »Ali ste prepričani, šerif, da jih res hočete ujeti?«
     »Tipaje bodo iskali pot po najhujšem delu poti v teh hribih,« je rekel Rudd. »S praznimi želodci.«
     »Vraga!« je zagodrnjal Jaynes. »Kakor kralji so se pogostili z divjimi kurami.«
     »Z eno divjo kuro,« ga je popravil Melvin.
     »Začeli se bodo rediti,« je pripomnil Rudd. Nato je pokazal dol: »Utaborili se bomo tamle in konjem bomo dali čas, da se bodo malo napasli «
     »In če gremo zdaj tja dol, bomo jutri še enkrat prikobacali semle,« je z gnusom rekel Jaynes.
     Rosa se je nabirala na travi, ko so privezali konje h kolom. Zdelo se je, da se je ves hlad planinske noči zbral v tej velikanski črni luknji. Pojedli so skoraj zadnje ostanke svoje hrane, pri ognju, ki so ga zakurili z bornim grmičjem.
     Jaynes je osnažil svojo puško, preden je začel jesti. Zdrgnil jo je in zgladil ter jo občudojoče gledal, stoje pri ognju, ki mu
                                                                                                (Nadaljevanje na 10. strani)
                                                                                 GOSPODINJSKA ŠOLA V LJUTOMERU OBJAVLJA RAZPIS
                                                                                           za dveletno šolo v Ljutomeru:
                                                                              za kuharsko-gospodinjsko stroko 25 kandidatov in kandidatk, za strežno stroko 25 kandidatov in kandidatk.
                                                                                                                                                                                                      Pogoji za vpis:
    1. dokončana osemletka;
    2. starost od 15 do 20 let;
    3. da je kandidat telesno in duševno zdrav in sposoben za študij izbrane stroke.
                                                                                                                                                                        Prošnji za sprejem morajo kandidati priložiti:
    1. zadnje šolsko spričevalo;
    2. izpisek iz rojstne matične knjige;
    3. zdravniško potrdilo.
Prošnjo je treba poslati najkasneje do 25. avgusta Upravi Gospodinjske šole v Ljutomeru.
Pouk je teoretičen in praktičen. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo.
                                                                                                                                                                                                     RAVNATELJSTVO
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murske Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
9
DROBNE ZANIMIVOSTI
  NENAVADEN ROMAR
  70-letni Todor Dimitrijević iz Bogovače pri Zaječaru se je vračal pred dvema letoma s svojo ženo Zagorko iz Beograda z avtomobilom domov. V Topoli je postalo ženi slabo in je tam umrla. Ob smrti je izrazila željo, da jo pokopljejo v Topoli, možu pa je zaupno naročila naj dve leti čimpogosteje obiskuje njen grob. Stari Todor to njeno naročilo do podrobnosti izpolnjuje. Do zdaj je ne glede na vreme 60-krat prehodil peš pot Zaječar — Topola in 12-krat pot Zaječar — Topola — Beograd. Do konca leta bo šel še 9-krat na pot, kar pomeni, da bo skupno prepešačil 34.000 km.
VESELJAŠKA MIZA BARONA
  TRENKA
  Baron Trenk je znana osebnost po številnih hudodelstvih, ki jih je storil širom Evrope. Nekdaj je bil najbogatejši vlastelin v Slavoniji. Njegova lastnina je bila poleg ostalega cela Požeška kotlina.
Tu je imel nekoliko dvorcev. Tudi dvorec v Kutjevu, ki je danes središče kmetijskih posestev, znanih po kakovostnih vinih, je bil njegova last. Od tedanjega inventarja dvorca, kolikor je znano, je ohranjena samo miza, pri kateri je Trenk vsako noč kvartal. Ustno
izročilo pravi, da je za to mizo v kleti pil Trenk nekoč s samo cesarico Terezijo.
GOSLI - NAGROBNI SPOMENIK
   Na poti od Maglaja proti Doboju, na vaškem pokopališču, lahko vidimo nenavaden spomenik. Izdelan je v obliki gosli in na njem je ime »Veseljak Rade«.
   Vaščani iz bližnjih vasi pravijo, da počiva tukaj goslač Rade, ki je
bil znan v vsej okolici kot mojster svojega glasbila. Ljudstvo ga je imenovalo veseljaka in zato so mu pozneje vsklesali takšno ime tudi v spomenik. Pravijo, da ima krsta, v kateri počivajo njegovi posmrtni ostanki, tudi obliko gosli.
GOSTILNA »PRI ŠTIRIH
  VETRIH«
  Med številnimi gostilnami, ki so nanizane ob cesti Beograd — Lazarevac, se redko katera lahko ponaša s tako posebnim imenom, kakor gostilna med Šiljakovico in Vraničo, ki se imenuje »Pri štirih vetrih«.
  To ime so ji dali meščani in vaščani sami, a ne brez vzroka.
Ko so si ogledovali prirodo, so ravno na tem mestu opazili, da se tukaj združijo vsi štirje vetrovi, ki pihajo v tem kraju. S Kosmaja namreč piha vzhodnik, z Rudnika jug, s Save sever, od Kolubare pa zahodni veter.
SLAP - USTJE REKE V DRUGO
   V vasi Topolju pri Kninu je moč videti edinstven fenomen dalmatinskega Krasa. Reka Krčić, ki nastaja s pronicanjem vode na več mestih v podnožju Dinare, končuje svoj tok pri Kninu z zelo lepim slapom, visokim okoli 17 m. Na istem mestu, kjer Krčić buči v curkih vode in »vrši samomor«, izvira pod njegovim slapom Krka.
   Ustje Krčića je v samem izviru Krke. Dokler je Krčić močan in širok, se to ne opazi. Ko pa se posuši, kar se redno dogaja vsako leto, tedaj se zelo lepo vidi Krkin izvir.
S TOPOM PROTI TOČI
   Šestdesetletni Radoje Milenković že četrt stoletja varuje Brezovico pri Vrnjački Banji pred vremenskimi neprilikami in spretno rokuje s topom proti oblakom toče. Po njegovih besedah so izdelali model topa bojevniki po povratku s solunske fronte. Videli so podoben top v Franciji in nekaj takšnega orožja so izdelali v okoliških vaseh.
   Stric Radoje se spominja 26. julija 1936, ko je strašna toča opustošila ta kraj. Padala so zrna, težka do 280 gramov. Tedaj so na vaškem zboru vaščani sklenili, da bo upravljal s topom Radoje. Od takrat pa do danes ni bilo v Brezovici toče. Odkar je postal topničar, Radoje skrbno vodi evidenco o »borbah« 'in o izstreljenih nabojih. Največ se je bojeval proti oblakom 1. 1959. Samo v letnih mesecih tega leta je izstrelil 346 nabojev.
   »Nikoli ne bom pozabil noči med 8. in 9. julijem l. 1959,« je rekel Radoje novinarjem.
To je bilo takrat, ko je padala toča po Toplici. Nad vasjo je bil ogromen črn oblak. Od 13. ure popoldne pa do polnoči se je »bojeval« s strašnim oblakom. Točno 46-krat je ustrelil vanj. Vrelo in grmelo
je, toče pa ni bilo na Brezovico. Izmučen je omahnil poleg topa na tla in zaspal. Prebudil se je naslednjega dne opoldne.
                                                                                                                                                                                               Zanimivo je, da Radoje brezplačno opravlja svojo
dolžnost in to v primeru nevarnosti podnevi in ponoči. Vaščani sicer dvakrat na leto zberejo nekaj denarja zanj, stalne nagrade za požrtvovalnost pa ne dobiva Radoje nobene.
AGATA CHRISTIE »UBIJA« V KOPALNI KADI
    Znana pisateljica kriminalnih romanov Agata Christie, ta tiha, stara žena z belimi lasmi, dvojno brado in očali, najrajši piše svoje romane v svoji staromodni kopalni kadi s srebrnimi ročaji in labodjim vratom. V tej kopalni kadi je zaslužila milijone, koliko ljudi pa je »pognala v smrt«, pa niti sama več 'ne pomni.
    Ko se je ponesrečil poskus, da bi postala pevka, se je z vso vnemo lotila literature. Zlobni trdijo, da je spočetka pisala navadne romane, vendar je v njih dogodke tako zaplela, da je morala kako osebo »ubiti«, da je prišlo do razpleta. Tako je hote ali nehote postala pisec kriminalnih romanov.
    Življenjska pot te pisateljice — milijonarke je zanimiva. Ko ni uspela kot pevka, je odšla 1. 1915 kot bolničarka na zahodno fronto v neko angleško bolnišnico. V tej bolnišnici je nekega dne iz omare za strupe izginila velika količina arzenika. Tako se je ta mlada žena z bujno domišljijo in z mračno
romantično predstavo o svetu znašla v sredini senzacije. Prihod policije, preiskava, sumničenje mnogih oseb, itd. — vse to je še bolj razburkalo njeno domišljijo. Ko je pozneje vse to pripovedovala svoji materi, ji je ta pod vtisom vsega, kar je slišala, svetovala, naj to napiše. Tako je nastala povest o Staylesu. Prva knjiga Agate Christie »Staylesov tajinstveni zločin« ni imela uspeha. Potem je v desetih letih napisala deset romanov in ni postala slavna. Uspeh je dosegla šele z romanom »Umor Rogerja Acroyda«.
  Do danes je napisala 70 kriminalnih romanov, ki so izšli v okrog 60 milijonih izvodov. Veliko njenih romanov so v HoIlywoodu posneli na filmski trak. Napisala je tudi 7 gledaliških del, od katerih je »Mišolovka« doživela v Londonu 2.239 predstav. Čeprav je Agata Christie že v letih, je njena domišljija neizčrpna. Ona piše že 60 ali 70 krat isto povest, kako so razni ljudje osumljeni, na koncu pa je kriv tisti, na katerega nihče ni pomislil. Njen mož je arheolog, ona pa mu požrtvovalno pomaga in snuje nove* romane.
Živa pregrada
    Stara Sevla Huškič je v hudem nalivu iz svoje hiše videla, da je proga pokrita s kamenjem in zemljo. »Moram zaustaviti vlak,« je rekla in tekla v smeri postaje Begov Han. Nameravala je obvestiti prometnika, a čas je hitel in starka se je odločila, da bo sama zaustavila vlak.
    Dež je prenehal padati. Sla je v smeri Begovega Hana. Zaustavila se je in zaslišala ropotanje koles in žvižg lokomotive. V trenutku, ko se je vlak pojavil, je potegnila ruto z glave in začela z njo mahati. Niso je opazili. Izpostavila je svoje življenje in tekla naprej proti tračnicam z robcem v roki in v upanju, da jo bo strojevodja opazil.
    Zaustavila ga je. Strojevodja jo je opazil v zadnjem trenutku in
ustavil vlak nekaj metrov pred njo. S tem vlakom ob štirih popoldne potujejo delavci iz železarne Zenica, ki se vračajo z dela domov. Neurje je zajelo ta dan samo ožji kraj, zato na postaji niso ničesar vedeli. Delavci so se starki lepo zahvalili in ji ponujali nagrade, a ona, čeprav siromašna, ni hotela vzeti ničesar.
    Pred štirinajstimi leti je prav-tako ustavila vlak v neurju. Obmetavala je strojevodjo s kamenjem in ga zadela. Srdit je ustavil vlak in videl pred seboj zasuto progo. Vsi so se ji zahvaljevali, da jim je rešila življenje.
    Starkina hiša je ob progi. Selma ljubi progo in je s svojimi sinovi njen brezplačni čuvar in nadzornik.
Smrt iz strahu pred prezirom
   Japonci so bili l. 1944 vojaško slabši kot njihovi nasprotniki. Kot Nemci, so tudi oni tisti čas iskali novo orožje, ki bi potek vojne obrnilo v njihovo korist.
   Najprej so ustvarili »živi torpedo«. To je bil navaden večji torpedo, v katerem je bil človek, ki ga je vodil. Ko je zadel cilj, ga je eksplozija raznesla. Poleg živih torpedov so imeli še »leteče zračne bombe«, ki so jih imenovali »Oka« ali »Baka«. To so bili zračni torpedi, težki do 2000 kg, z raketnim motorjem, ki ga je upravljal človek. Te bombe je v veliko višino nad cilj prinašalo letalo in jih tam odpelo. Naprej do cilja je krmaril pilot, katerega je eksplozija vedno raznesla. Največ so uporabljali »Kamikaze«, »božanski veter«. To so besede iz zgodovine, simbol rešitve Japonske. L. 1281 je pihal močan veter, ki je potopil mongolsko floto. Ta je bila namenjena na Japonsko. Tako naj bi v drugi svetovni vojni »Kamikaze« rešili Japonsko.
   »Kamikaze« so bila navadna letala, ki so se s celotnim tovorom bomb in posadko spuščala na neprijateljsko ladjo ali kak drug cilj. Zato so uporabljali razne vrste letal, od lovskih do šolskih. Prvikrat so »Kamikaze« uporabljali pri Filipinskih otokih, 15. oktobra 1. 1944. Pozneje so formirali iz vseh enot »samomorilcev« specialni korpus, ki je odigral važno vlogo v borbah za Okinavo, kjer so »Kamikaze« v množičnih napadih prizadejali ameriškim vojnim ladjam velike materialne izgube.
   Naziv »samomorilci«, ki je pri nas udomačen, ne odgovarja popolnoma. Boljši naslov je »Ljudje,
   SMRTNA KAZEN ZA
   UBIJALCA IZ ZENICE
   Okrožno sodišče v Travniku je obsodilo na smrt 20-letnega delavca Sulja Hrnjiča iz Zenice. 2. junija letos je Hrnjič prišel vinjen na zabavo v Crkvicah pri Zenici in pil naprej. Na zabavi sta bila brata Ramiz in Muharem Begzič in Marko Miličevič, delavci, ki jih Hrnjič sploh ni poznal. Kljub temu je nepričakovano potegnil nož in zabodel vse tri delavce, ki so takoj podlegli ranam.
ki so se žrtvovali za domovino«. Vstopanje med »Kamikaze« je bilo prostovoljno, vendar se večina »samomorilcev« ni samovoljno javila, temveč so bili prisiljeni. Kdor bi odbil smrt, bi bil preziran, pa ne samo on, temveč vsa njegova družina.
                                                                                  UBIL SVOJO PRIJATELJICO ZATO, KER GA JE »UROČILA«
   V vasi Zlotu, .okraj Zaječar, se je odigral pred kratkim strašen zločin. Mihajlo Petrijanovič, 22-letni kmet iz Zlota, je streljal na svojo prijateljico Stano S. na travniku v bližini vaške vedeževalke, pred očmi le-te in 4-letne hčerke umorjene Stane.
   Stana in Mihajlo sta hodila skupaj več kot dve leti, čeprav je bila Stana poročena in mati hčerke. Sedaj pa se je Stanina ljubezen ohladila in je zopet živela z možem. To je silno prizadelo Mihajla, ki ni mogel več pogledati nobeno drugo dekle. Stalno je nadlegoval Stano, naj ga osvobodi uroka. Kajti bil je mišljenja, da ga je »uročila«, da ne bi mogel pogledati drugega dekleta, vendar tako, da ne bi nje kljub temu imel.
   Stana se ga je izogibala in mu dopovedovala, da ga ni uročila in da naj se kar zaljubi v drugo. Mihajlo pa je popolnoma propadel, ni jedel, ni se bril in ne u-
mival. Usodnega dne se je skril pred hišo Stane ter čakal, dokler njen mož ni odšel na delo na polje. Nato se je splazil na streho, odkril opeko in se spustil na podstrešje in od tam pred prestrašeno Stano in njeno hčerko, ki se je krčevito držala materinega krila vse do konca. Potegnil je Stano za lase, s karabinko, ki jo je nosil v roki, pa jo je pretepel in jo spodil na piano. Hčerka se je matere še vedno oklepala.
   Ko so dospeli do hiše vaške vedeževalke, je vstopil v hišo in zahteval med grožnjami in psovanjem, naj ga obe rešita »roka«, da bo lahko ljubil druge ženske. Prestrašena vedeževalka je kar onemela, Stana pa mu je začela zatrjevati in ga prepričevati, da ga ona ni nikoli uročila in da si želi, da bi našel dekle, ki bi jo ljubil. Besen od jeze jo je zopet spodil ven, na travnik pred hišo, jo pritisnil ob plot in trikrat ustrelil vanjo. Zgrudila se je mrtva. Hčerka, ki se je držala ves čas za njeno krilo, je Ostala živa. Ko so slišali vaščani strele, so pritekli s polj, vendar prepozno, ker je bila tragedija že končana.
                (Nadaljevanje z 9. strani)
je odseval tudi v očeh.
     »Nekdo se bo jutri moral odpraviti po hrano,« je rekel šerif. »Kaj pravite, Jaynes?«
     »Jaz lahko živim od tega, kar se dobi tod okrog,« je rekel Jaynes.
     »Aha.« Šerif je odvil svojo spalno vrečo. »Vsak bo stražil nocoj eno uro. A ne pri ognju. Zunaj, pri konjih. Jaz bom od treh do svita.«
     Jaynes je strmo pogledal skozi mrak. »Mislite, da je tretji kje okrog v skalah?«.
     »Mislim, da konje lahko zvežemo vse skupaj. Tretji mož pa je odšel čez hrib že dolgo dolgo,« je rekel Rudd.
     »Kako to veste?« je vprašal Jaynes.
     »Zato, ker lahko stavim, da je bil to Marty Kaygo. Ta je najbolj žilav in najbolj prebrisan. Stavim, da ne bi obsedel v tem orlovskem gnezdu tukaj v upanju, da nihče ne bo prišel za njim.«
     »Kaygo, ha? Zakaj je bil ta zaprt?« Jaynes je strmel proti mračnemu gorskemu grebenu.
     »Ubil je dva policaja.« Rudd si je sezul škornje, si dobro poveznil klobuk in zlezel v spalno vrečo. »Ubil ju je, vsakega z enim strelom.« Kak trenutek nato je šerif že spal.
     Jaynes je položil svojo puško na spalno vrečo in začel jesti. »Kdo sta pa druga dva?«
     »Kaj niti njihovih imen ne poznate?« je vprašal Melvin.
     »Kaj je zato drugače, če jih ne?«
     Mogoče je imel Jaynes prav. To je bilo treba storiti, tako ali drugače; zavoljo imen bi bilo samo še teže. »Sam Castagna in Ora L. Strothers,« je rekel Melvin. »Castagna je upihoval za neki sindikat hazardne igralce, ki so preveč služili. Strothers se je specializiral na ropanje bank.«
     »Ora L. To je lepo in imenitno, če ima kak kaznjenec takole ime,« je rekel Jaynes.
     »Kaj mu niti toliko pravice ne daste, da bi smel imeti tako ime?« je vprašal Melvin. »Mu odrekate pravico, da bi bil človeško bitje?«
     Jaynes je brez razumevanja strmel zaradi jeze v Melvinovem glasu. »Kaj je to z vami, šment? Oba z Ruddom govorita, kakor da bi bilo zločin, če te pankrte zvališ v travo.«
     ZVALIŠ V TRAVO. To je bilo natanko tisto, kar se je zgodilo z Weyerhauserjem, ko mu je Jaynesov drugi strel prebil trebuh.
     Melvin je nenadoma odšel od ognja v mrzlo temo noči. Zasledovalci so pogrinjali spalne vreče. Jaynes je edini občepel pri ognju in jedel; na njegovem obrazu je bil zbegan izraz. Bud Pryor je v dolgih spodnjih hlačah in škornjih prišel k ognju in nekaj trenutkov obstal pred plameni, da si je ogrel roke.
     Na' Pryorjevem obrazu sta se mešala odpor do Jaynesa in neke vrste začudenost. Razprl je mesnate ustnice, kakor da mir sli spregovoriti. A tedaj je odšel od ognja in sam pri sebi godrnjaje zleze v spalno vrečo.
     Noč je bila razsežna in tihotna. Gor proti ostremu robu Clover Mountain sta bila lezla dva moža čez skale in se plazila čez kamenje. Dva moža, ki sta tekla za življenje.
     Melvinu nista šla izpred oči.
     Castagni so spremenili kazen v dosmrtno ječo dva dni pred plinsko celico. Strothers ni nikoli ubil človeka, a bil je brezsrčen in neusmiljen. Marty Kaygo, ki je moral čez hrib pred drugima dvema, je bil na dolgu zakonom že osemnajst let. To je bil njegov tretji pobeg iz zapora.
     Nobeden ni bil dober, bili so razbojniki pred družbo. Toda... V tako praznični noči, z veličastnim mirom gore nad seboj je Bill Melvin nelagodno strmel proti črti, ki mora držati od zločina do kazni.
     Drugače si ni dovoljeval, da bi ga razmere tako zmedle kakor tokrat; a Jaynes, ki je trgal ostanke svoje večerje iz pločevinastega krožnika, je podrl zid, ki je ločil tisto, kar ljudje morajo delati, od tistega, kar mislijo.
     »Jaz prevzamem prvo stražo,« je rekel Melvin.
     Jaynes je stopil stran od ognja. Z nizkim glasom je spregovoril: »Šele devet je. Barker ima reflektor. Lahko bi skočila proti drči — na zaplatah snega se morajo poznati sledovi — in se do kraja prepričala, ali so šli vsi trije čez.«
     »Zakaj?«
     »Če je eden še zmerom tukaj, bo poskusil nocoj pobegniti iz kotanje. Na tisti ožini bi lahko postavili zasedo in mu dali s svincem, kar je zaslužil.«
     »Jaz prevzamem prvo stražo.« Melvin je odšel dalje v noč, drgetal od višinske utrujenosti in težko dihal; občutek, da je Jaynes blizu, ga je spravljal k bruhanju.
     »Zakaj ne, Melvin?«
     »Spat pojdite!«
     Včasih zdrav človek ne spi dobro na velikih višinah in tako je bilo nocoj z Melvinom. Ko ga je Jaynes končno pustil na miru, je slišal, kako se je odpravil mimo konj dalje v kotlino. Vedel je, da si bo Jaynes poiskal prostor, od koder bo lahko nadzoroval ozki vhod v kotlino ih bo tam legel s puško, pripravljeno na strel.
     Melvin se je vprašal, ali se mu bodo oči v temi lesketale...
     Jaynes je prestrašil svojo uro in še naslednjo stražo, ne da bi zbudil moža, ki naj bi ga zamenjal.
     S hribov je pripolzelo jutro. Zgodaj je bilo svetlo, ko je bila kotlina še vsa rosna in mrakotna. Šerif in Pryor sta skuhala zadnjo slanino in zadnji dve konzervi fižola.
     Jaynes je osedlal svojega konja in ga popeljal k ognju, preden je jedel. »Kakšna je bila puška, ki jo je ta — kako mu je bilo ime — Kaygo? — ukradel na bencinski postaji?« (Dalje prihodnjič)
ZANE GREY
MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH
Riše ZINAUER
                                                                                                                 13.
    Na robu pragozda sta z noži in ognjem očistila kos džungle. Na čistini sta zgradila udobno kočo na koleh ter jo prekrila s palmovimi listi. Tako sta se v precejšnji meri zavarovala pred nevarnim mrčesom. Ko sta prvi večer prenočevala v njej, je Manuel povedal tovarišu svojo zgodbo. Pripovedoval mu je o ženi, ki jo je ljubil, a jo je nazadnje iz ljubosumnosti zadavil. — »Zbežal sem sam pred seboj v Južno Ameriko,« je končal Manuel. »Pozneje pa sem izvedel, da je bila žena nedolžna. Ob tem spoznanju sem skoraj znorel. Zdaj skušam vse pozabiti v naporih in trdem delu.« — Manuelova zgodba je bila samo deloma resnična. Žena namreč ni bila brez krivde, toda Manuel je hotel s takšno zgodbo pomiriti tovariša, ker se mu je zdelo, da ga teži nekakšen umor.
                                                                                                                          14.
    Odtlej je bil senjor res videti mnogo bolj veder. Jedel je veliko več, spal bolj mirno, delal kakor ura in se veselil uspehov. — Manuel je izoblikoval dolge cevi iz ilovice in jih posušil na soncu. Drevesa je navrtal do sredine debel ter podtaknil glinaste cevi v izvrtine. Drevesni sok je curkoma tekel iz njih. Seveda so drevesa zaradi tega usahnila, toda Manuelu to ni bilo mnogo mar. Vsak kotliček, ki sta ga napolnila s sokom, je dal tretjino kavčuka. — »Na ta način, senjor,« je veselo dejal Manuel, »lahko na-bereva tudi sto funtov kavčuka na dan.« — V napornem delu sta res nabrala velikansko količino kavčuka. Ko je minilo nekaj mesecev, sta svoj čoln do roba napolnila z dragoceno snovjo. Ker se je bližal čas deževja, sta začela misliti na vrnitev.
                                                                                                                            15.
    Tiste dni pred nameravanim odhodom se je Manuel navezal na tovariša kakor na brata. Kar je čutil zanj, je bilo namreč več kot sama navezanost drug na drugega v enakih življenjskih pogojih. Zato je Manuela toliko bolj vznemirjalo spoznanje, da se senjor sploh ne namerava vrniti. Očitno senjor ni iskal samo skrivališča in samote — iskal je konec, uničenje. — Bilo je na predvečer odhoda. Manuela je iz rahlega sna predramil čuden šum. Planil je iz koče. Na planem je zagledal senjora, ki je prisluškoval v svetlo noč. Iz zelenega trstja je venomer nekaj švistalo in Manuelu se je zdelo, da frče po zraku roji skrivnostnih ptic. V hipu je bila vsa koča pokrita z nekakšnimi frfrajočimi metulji. Toda to so bile le pisano operjene ljudožerske puščice, izstreljene iz kratkih pihalnikov.
POMURSKI VESTNIK, 20. JULIJA
10