Stev. 37.
Trat, v torek 6. februvarja 1912
Te5aj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
7?Jh rt Mdedfab hi prmariklh efe 5., H peeetfeljklb sh 9. zjetrej.
t ^iarsifiK« štev. se ^>»4umo po 3 nvA. (6 sto t.) v mnogih . >feakarnah y Taetm ta okolici, Gorici, Kranju, Št Petni, ~č .Rojili, S«iui, Na¥r«šint Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-tffni, Dorakerfi iti Zastarele Štet. po 5 nvč. (U) stot.) —&LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 »ione. CEKE: Trgovinski in obrtni oglasi po et. mm. fautolee, sakvale, poslanice, oglasi denarnih rsrodov po s«, rtm Za oglas« ▼ teksta Usta do 5 vrst 20 K, vsaka , 'daljna Trste K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Ogiase i prejem a Inseratni oddelek uprave datosti". — Plačaj » se iz kij h čn o le upravi „Edinosti". PfaHJlvo In tožJJive v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
3 m mu <SK; j, se »prava ne «
d*silo pciititaegm dmufctv* v; Edinost44 xa
k- aammm
m oelo leto 24 K, pol a«
ročbe Kres dopoaUa« ■s »lat« aa M4«U«k* iafaaj« ,rKDl
MU toT*« lm M«, aa f*l »et*
Vel dopisi naj se pošiljajo na mredniitvo lista. Nefi
vana pisma se m spre|eaa|e le rek spisi ee ee vrelejei Naročnino, oglase ia reklamacije je podirati aa opravo liefe*.
UREDNIŠTVO t siee 8ler«le Baletu 2« (Naretfel 4ea^. ladij atelj in odgovorni arednik &TKFAN GODINA. T afk koneoreg Usta .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edtaoefe«, vpisana eadraga a o m^jenJas poroštvom ▼ Trsi«, s Mas
Giorgio Ghdatti iter. 20. PoStno-lirsaltaMnl rslua Stev. S41-652. TELFFOfl it 11-97
BRZOJflUNE l/ESTl.
Odgodite v štajerskega deželnega zbora.
Proglas „Slovenskega kluba".
GRADEC 5. Povodom odgoditve deželnega zbora )e „Slovenski klub" izdal proglas na slovensko prebivalstvo, v katerem pojasnuje vzroke za svoje postopanje v deželnem zboru in pravi, da je to postopanje Izzvalo vedenje ene skupine deželnozborske večine, ki odreka slovenskemu ljudstvu vsak gospodarski in kulturelni razvoj, da, mu s silo odteguje v to svrho vsako sredstvo. Proglas omenja tudi dejstvo, da si ni de-želnozborska večina po večtedenskih posvetovanjih Še na jasnem o načinu pokritja tudi le enega dela primanjkljaja v deželnem gospodarstvu.
Ministrski predsednik grof StUrgkh obolel.
DUNAJ 5. (Izv.) Ministrski predsednik grof Sturgkh je nalahko obolel. Na vratu se aiu je napravila bula. Ministrski predsednik bodoče dni ne bo sprejemal.
2dra je grofa Aerenthala.
DUNAJ 5. (Izv.) Zdravstveno stanje aiinistra zunanjih zadev gr fa Aerenthala je konstantno. Subjektivno se počuti bolnik precej dobro.
Ministerska kriza t Srbiji.
BELIGRAD 5. Kralj Peter je voditelju Mladoradikalne stranke Stojanoviću poveril misijo, naj se z ostalimi strankami pogaja o sestavi koalicijskega kabineta.
Revolucijonarni pojavi v Srbiji.
DUNAJ 5. (Izv.) Dunajski listi |avljajo iz Belgrada, da so neznani zlikovci ponoči ■aleplli na plakatne deske lepak z napisom : Kraljevi konak se daje v najem. Pašić je dobil že drugo grozilno pismo, v katerem aiu neznanci groze s smrtno kaznijo, če tekom 13 dni ne zapusti Srbije.
Dunajski listi trde, da je vse to delo takozvane „črne roke", drugi pa zopet, da je to le delo — dunajskih redakterjev.
f Dr. Ljudevit Jenko.
LJUBLJANA 5. (Izv.) Danes ob 7a12. opoludne je umrl tu dr. Ljudevit Jenko, ustanovitelj in predsednik tukajšnjega ruskega kružka.
Pokojni dr. Ljudevit Jenko je bil načelnik znane rodoljubne rodbine dr. Jenkove v Ljubljani. Sjproga gospa Terezija je znana velika propagatonca učenja ruskega jezika in širiteljica slovanske vzajemnosti. On sam je bil na glasu kot specijalist za očesne bolezni. Zapustil Je dve hčeri. Elo, poročeno Groyer, ki je zdravnica v Opatiji, in Anico, ki je profesorica in sina Ljudovita, ki je zdravnik v Ajdovščini.
Revolucija na Kitajskem.
PEKING 5. Edikt priporoča Iuanšikaju, ■a) ustanovi republiko s pomočjo republikancev na jugu. Prebivalstvu se ni še na-zianilo, da se je odpovedala dinastija. Nemirov ni pričakovati.
PEKING 5. Republikanci želijo, naj postane Nanking prestolnica. Očevidno obstoja tesno sporazumljenje med IuanČikajem in republikanci, ki so mu ponudili predsedstvo. Maogo cesarskih prinčev je ostavilo Peking.
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
It O
(Le cher&lier de Maison Ronge.)	8
iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander JDnmas star.
Pri tem ga je pogledala z nekim ne-opisnim izrazom. Videl se ji je, da se ni mogla popolnoma ubraniti občutka, ki jo je obšel.
„Cujte", je spregovorila po kratkem ■olku, prekinjenim po globokem vzdihu, ki ga Maurice ni mogel potlačiti. „Čujte, pri-sezite mi pri svoji časti, da boste imeli zaprte oči od trenotka, ko vam povem, pa do tedaj, ko naštejete šestdeset sekund, toda... pri vaši časti ..
„In če prisežem, kaj se zgodi ?"
„Zgodi se, da vam izkažem svojo hvaležnost, kakor še nobenemu človeku, če bi bil tudi več storil za-me, nego ste storili Vi".
„V resnici, gospa, rad bi vedel ? .. ."
„Hočete priseči ?..."
„No, da J Prisegam pri svoji častni be-secfi, da bom imel oči zaprte, naj se zgodi, kar koče", je rekel Maurice in je dostavil proseče: „Le enkrat bi Vas še rad videl, i o enkrat".
Reforma hišnega davka — nemogoča.
DUNAJ 5. (Izv.) Pri finančnem ministru vit. Zaleskem je bila danes deputacija hišnih posestnikov, ki je urgirala reformo hišnega davka. Finančni minister je izjavil, da je z ozirom na težavni finančni položaj reforma hišnega davka sedaj neizvedljiva.
Kaunitzova palača prodana.
PRAGA 5. (Izv.) Živnostenska banka |e kupila historično palačo knezov Kaunitzov v Pragi za svoto 1,600 000 K.
Poslanec KlofaČ lastnik hotela.
PRAGA 5. (Izv.) Pred kratkim se je poročalo, da je poslanec Klofač prodal hotel „Zlata husa" v Pragi. Ta vest ni odgovarjala resnic, temveč je poslanec Klofač le kupil od vinohradske posojilnice še drugo polovico te palače za 1 miljon kron.
Alijanca med Bolgarsko in Grško.
PARIZ 5. (Izv.) „Eco de Pariš- poroča, da se je izvršila ob priliki slavnosti proglasitve polnoletnosti bolgarskega prestolonaslednika v Sofiji dalekosežna politična akcija med Bolgarsko in Grško in sicer se je sklenila med obema državama alijančna pogodba.
Car Ferdinand obišče v kratkem grškega kralja Jurija v Atenah. Kakor poročajo z Dunaja, je dospel grški prestolonaslednik na posebno željo carja Ferdinanda k slav-nostim v Sofijo in je izročil ob tej priliki carju Ferdinandu lastnoročno zaupno pismo svojega očeta. Grški prestolonaslednik je tudi dolgo konferiral z bolgarskim zunanjim ministrom Gešovim.
Snežni meteži.
BUDIMPEŠTA 5. Že od ranega jutra tu neprestano močno sneži, tako da je promet na mnogih krajih onemogočen, (z vseh delov dežele prihajajo poročila o velikih snežnih metežih, vsled česar je oviran železniški promet.
Snežena mizerija v Gradcu.
GRADEC 5. (Izv.) Po celi Štajerski je zapadel velik sneg. V Gradcu leži sneg na ulicah po pol metra visoko. Vzlic temu pa župan ne da očistiti ulic in se izgovarja, da vsled obstrukcije socijalnih demokratov v mestnem občinskem svetu nima občinska blagajna sredstev v ta namen. V nekaterih ulicah je promet popolnoma ustavljen.
Turčija koče graditi železnice.
ĆARIGRAD 4. (Izv.) V Carigradu so se vršila posvetovanja med turškim finančnim ministrom in otomansko banko v stvari večjega posojila, ki bi ga Turčija porabila za zgradbo železnic v Anatoliji, Macedoniji in Albaniji.
Zaplenjen vojni materijal.
PARIZ 5. (Izv.) Francoske obmejne oblasti so zaplenile 6 vagonov vojnega materijala in dva vagona z aeroplani. Vse te po-šiljatve so bile namenjene v Italijo.
Nečloveške hčere.
KRALJEVI GRADEC 5. (Izv.) Z 78-let-nim kmetom Kuderno so njegove lastne hčere ravnale zelo grdo, da revež končno že ni mogel več prestajati muk in je iz maščevanja zažgal svojo lastno hišo, ki je pogorela, žnjo vred pa tudi več drugih po-
slopij. Kuderna je bil vsled tega obtožen hudodelstva požiga, a bil je oproščen pred porotniŠkira sodiščem. Ko se je vrnil domov, so hčere ravnale ž njim še grše, kar je starčka končno užalilo tako zelo, da je sklenil napraviti konec svojemu trpljenja in se je obesil.
Nesrečna rodbina.
PRAGA 5. (Izv.) Tu se je pred par dnevi ustrelil neki KOnigsveigel, dan pozneje se je usmrtila njegova žena, danes pa se je ustielii še sin. Vzrok temu trojnemu samomoru je bilo luksurijozno življenje sinovo.
Krakovo 5. Včeraj je v Lazaiku umrl bivši poslanec duhovnik Pastor.
Politične razmere na slovanskem
Mlada žena je snela svojo kupuco z nasmehom, ki ni bil brez vsake koketerije; in v luninem svitu, ki je bil ravnokar prodrl oblake, je lahko v drugič občudoval njene dolge, kakor ebanovina črne lase, popolen obok njenih obrvi, kakor da bi bile narisane s kitajskim tušem, dve mandeljnasti očesi, baržunasti in hrepeneči; fino izklesani nosek in ustnice, sveže in svetle kakor korali.
„Oh! Krasna ste, zelo krasna, prekrasna !", je vskliknil Maurice.
„Zaprite oči", je rekla neznanka.
Maurice je ubogal. Mlada žena je položila svoje roke v njegove in ga obračala, kakor je hotela. Nenadoma se mu je zazdelo, da se približuje njegovemu obrazu neka dehteča toplota. Neka usta so sc dotaknila njegovih ust in spustila med ustnici prstan, ki ga je bil prej odbil.
Bil je to občutek, hiter kakor misel in žgoč kakor plamen. Maurice je čutil nekaj, kakor bolečino, tako nepričakovan in globok je bil občutek, ki mu je segel do srčnih globin in mu pretresel najskrivnejše žilice.
Burno se je okrenil in razprostrl roke pred-se.
„Vaša prisega!" je zaklical neki že oddaljen glas.
Maurice si je svojima rokama krčevito zatisnil oči, da ne bi padel v skušnjavo in prelomil dane prisege. Ni več Štel, ni več mislil: bil je kakor onemel, nepremičen in omahujoč.
m nase
(Dalje.)
Žalostnim razmeram na našem slovan-kem jugu pa je poleg nas samih mnogo kriva tudi naša avstrijska vlada, ki je znala Že od nekdaj sejati razdor med naš narod po onem starem geslu: divide et impera! Naša vlada ima vedno dovolj sredstev, da nas hujska drugega proti drugemu in one-mogočuje uspešno delo naroda v zakonodajnih zastoplh.
Dokazov za to razdirajoče delo naše vlade je dovolj; da, naša vlada uporablja v dosego tega svojega namena celo sredstva, ki bi se jih sramovala vsaka druga država. Omeniti je treba le eno stvar, ki je prišla na dan pri sodni razpravi in ki se nikakor ne da tajiti: dokumenti, ki so igrali glavno ulogo v zloglasnem Friedjungovem procesu na Dunaju. (Klici ogorčenja in žvižgi 1), s katerimi so skušali označiti celo vrsto hrvatskih poslancev za zarotnike proti avstrijski monarhiji in konspiratorje s Srbijo. Brezdvomno se Je dokazalo tedaj, da je bil Friedjung v tej zadevi v zvezi z vlado, a pozneje se je pokazalo, da so bili ti dokumenti falzificirani tako neumno (Klici: Avstrijsko 1), da celo jezik v njih ni bil pravilen in se je takoj videlo, da jih ni pisal človek s srbskim materinim jezikom, in na podlagi teh dokumentov so spravili 57 Srbov na obtožno klop. Seveda pa so za to doživeli potem na Dunaju tak strahovit fi-asko. In vzlic temu je najti pri nas še lju-dij, ki verjamejo tistim faktorjem, ki uporabljajo taka sredstva! (Klici: „Sramota, fejI")
Tako ravnajo z nami, kakor bi ne bili enakopravni državljani v Avstriji, dasiravno imamo pravico zahtevati, da skrbe za nas, kakor za druge, in dasiravno mi ne gledamo preko meja, kakor drugi, temveč hočemo bi<i edino le v svoji hiši gospodarji. In nam očitajo, da smo iredentovd, nam, ki smo vedno branili Avsttijo in ji drugače kazali svojo zvestobo, nego pa tisti naši sodeže-iani, ki se navdušujejo za Tripolitanijo I
Omenivši na to, da tudi razmere v Bosni in Hercegovini, kjer sicer odločujejo le pripadniki našega jugoslovanskega naroda, niso razmere posebno razveseljive, je prešel govornik na raimere na Hrvatskem.
Žalostne so te razmere, nad vse žalostne. Spominjamo se časov, ko je banoval
Kmalu na to je začul neki ropot, kakor bi se bila v daljavi petdeset do šestdeset korakov zapirala vrata. Za trenotek je zopet postalo vse ti no.
Razširil je svoje prste, odprl oči in se oziral na okoli, kakor bi se bil šele prebudil. Morda bi bil res mislil, da je bilo tako in da so bile to le sanje, kar se mu je pripetilo, ko bi ne bil tiščal med ustnicami prstana, ki je jasno pričal o resničnosti neverjetnega doživljaja.
Republikanske šege.
Ko se je Maurice Lindey zopet zavedel in se ozrl oholi sebe, je zagledal samo temne uličice, ki so se vlekle na desno in levo. Skušal je, kako bi izpoznal, kje se nahaja, toda bil je zmeden, ker noč je bila temna. Mesec, ki je bil za trenotek predrl oblake in razsvetlil krasni obraz neznanke, se je zopet skril. Po mučni negotovosti, ki ga je obšla, je mladi mož zopet zavil proti svojemu domu v rue du Roule.
Dospevši v rue Saint Avoie je Maurica presenetila množina patrulj, ki so krožile po okolici Templa.
„Kaj se je pripetilo?" je vprašal narednika neke patrulje.
„Ali ne veste," je odgovoril narednik, „da so hoteli odvesti iz zapora v Templu gospo Kapet (tako so imenovali kraljico Marijo Antoinetto po odpravi kraljestva) in vso njeno zalego.
„Na kak način ?"	(Dalje.)
ban Khuen-Hedervary (Klici: »Fejl"), Id )t od bana potem avanziral do ogrskega ministrskega predsednika. Kot ban hrvatski je bil, namesto da bi branil pravice troedine kraljevine, le najponižnejši sluga, pandur madžarske vlade in je tudi vladal v tem smisli.
Hrvatski bani so imeli v zgodovini lepe ime. Stali so na čelu četam, ki so se borile proti Turkom in branile vso E/ropo pred invazijo tega azijatskega naroda; Khu-en~Hedervary pa, ki je tudi nosil našlo» hrvatskega bana, se ie pokoril drugemu azijatskemu narodu In ležal pod čižmaml madžarske aristokracije In birokracije. In v zahvalo je postal za to ogrski ministrski predsednik, a sedaj čutijo Madjari na lastni koži, kam dovaja tako nasilje. Na Hrvatskem so se tedaj spuntali celo kmetje, in sedaj pride lahko tudi na Ogrssem do česa takega.
Če se je upal Khuen-Hedervary na Ogrskem, torej proti Madjarom samim, ki so, žal, danes prvi narod v Avstriji, postopati na tak način, kakor je postopal v zadnjem času, potem si je lahko misliti, kako je ravnal na Hrvatskem. Toda tudi njegova strahovlada je imela svoj konec; odšel je Khuen-Hedervary in mislilo se je, da nastanejo boljši časi. Prišel je ban Pejačevič. Nastopili so časi, ko se je v resnici oddahnil narod na Hrvatskem, in že sc je mislilo, da ne bo več tistih časov, ko so na Hrvatskem vladali madžarski panduri. In narod na Hrvatskem je pokazal tedaj, da ne sovraži madžarskega naroda kot takega, temveč le tiste, ki gospodarijo v imenu madžarskega naroda; saj je z vsem odkritim spoštovanjem sprejemal povsod tudi soprogo banovo, dasiravno je bila čistokrvna Madžarka. Tu se je videlo, kaj vse se da doseči z dobroto 1
Toda ti lepi časi so bili kratki, imenovan je bil za bana Rakodzai, ki je razpustil sabor. A i on ni banoval dolgo, in prišel je za njim Človek, za katerega bi bilo bolje, da se ga sploh ne imenuje — Rauch, ki na naravnost sramoten način skušal doseči, kar se ni posrečilo njegovemu predniku. Rauch je tisti, pod katerim je bil insceniran oni zloglasni veleizdajniški proces proti 57 Srbom, ki je največja sramota ne le za Raucha in hrvatsko vlado, temveč tudi za ogrsko vlado I (Klici ogorčen|a in žvižgi I) Neverjetna lopovščina se je tu zgodila v imenu pravice t
Žalostno je, če politični uradi kršijo zakone, če delajo po samovolji in ukazih mogotcev; najbolj žalostno pa je, če celo sodniki ne sodijo tako, kakor zaukazuje zakon, temveč tako, kakor jim ukazujejo od zgoraj 1 (Viharno ogorčenje in žvižgi!)
Nad vrati cesarskega dvora na Dum:j« stoji napisano: „Justitla fundamentum reg-norum", a menda so pozabili to v Budimpešti in v Zagrebu, ko so inscenirali veleizdajniški proces in ukazali sodnikom, kako naj sodijo v imenu pravice t! Pozabili so, da izpodkopujejo s tem avtoriteto sodniko/ in vlade same in s tem tudi temelje \se države. — To je največji greh, ki ga j« kedaj zagrešila ogrska vlada, kajti ona je kriva, da ne ravnajo samo politični ura.ii, temveč tudi sodniki, tako, kakor se ukazuje odzgoraj.
In da je bilo to tako, trdimo popolnoma lahko, kajti na podlagi istega materijala, na podlagi katerega so sodili v Friedjungovem procesu, so sodili in obsodili sodniki tudi na Hrvatskem. Će so na Dunaju N-mci mogli konstatirati, da so dokumenti fals ficirani po človeku, ki ni znal dobro srbski, tem prej bi bili morali konstatirati isto sodniki, ki jim je hrvatsko-srbski jezik materinščina. Toda ne le, da niso stot ili tega, temveč so v stvari postopali tako, da je nastalo ogorčenje po vsej Evropi. Celo kaznovali so vsakega branitelja, če se je oglasil za svojega branjenca, in nalagali so jim občutne globe.
Toda ne le, da so delali sramoto nam vsem z onim zloglasnim veleizdajniškim procesom, šli so Še dalje, nadaljevali so Še, kar so delali pod Rauchom, tudi pod Tc-mašičem; vrlega branitelja „veleizdajnikov* dr. Hinkoviča so postavili pod obtežbo zaradi veleizdaje. (Burni klici: „Živio dr. Hin-kovič I")
In Še jim ni bilo dovolj. Kaj se je zgodilo d.ru Lorkoviču?! Storili so velikansko lumparijo, da so tega poštenega, idealnega moža, ki je z vso ljubeznijo in nesebičnostjo delal za svojo domovino spravili na zatožno klop zaradi goljufije, češ. da je ponaredil neki podpis na nekem volilnem protestu, dasiravno je imel za podpis dotičnika : brzojavno pooblastilo. Obsojen je bil in se je le stem odtegnil krivični kazni, da Je od-' sel iz domovine.
Stran II.
EDINOST« At. 37.
Trstu, dn* i«bruvarja ltL2.
Če bi pri nas postopali tako, če bi preganjali le stoti del takih pregreškov, potem bi vsi naSi gospodje na magistratu sedeli v ječi. (Živahno pritrjevanje 1) Dr. Lor-ković je bil obsojen, dasiravno je imel brzojavno pooblastilo za podpis, naši gospodje na magistratu pa niso vprašali nikogar, ko so ponarejali tisoče števnih pol, a še danes, po enem letu, ne vemo, kaj je s preiskavo, ki se je baje uvedla proti njim, kakor da bi bilo tako težko dokazati, ali je podpis falsificiran, ali ne. To le mimogrede.
Na Hrvatskem pač hočejo izstradati, pripraviti do obupa narod, ki je volil po veČini proti Madžarom in se noče dati podjarmi. In ko nista opravila nič niti Rauch niti Tomašić, so imenovali novega bana, zloglasnega Čuvaja: (Žvižgi 1) Ta mož ]e takoj drugi dan, ko je zasedel bansko mesto, ki so je svoje čase zavzemali resnični rodoljubi, storil največjo nezakonitost, prekršil ustavo in razpustil hrvatski sabor, ki se niti še konstituiral ni, ker se ta ban ■i upal pred sabor, v katerem je imela večino opozicija.
Torej ni dovolj da delajo take lumpa-rije, ne, potem še nimajo niti poguma, da bi stopili pred zastopnike naroda in branili svoje postopanje! 1 Khuen je bil nasilnik, a imel je vsaj poguma, daje stopil pred opozicijo, četudi je dobil... (Klic: Cebado v... !*) klofuto.
Četudi je bil naš najhujši sovražnik, četudi je sovražil našo domovino, da bi jo uničil, a imel je vsaj poguma, Čuvaj pa niti poguma nima!
Hitro ko je bil razpuščen sabor na ukaz iz Budimpešte, je hotel pograbiti tiste, ki mu niso bili pogodu, kakor poslanca Radića in druge poslance, katerih za časa volitev niso niti pustili na volišča in so jih zapirali, da ne bi govorili volilcem na shodih.
Gospodje v Budimpešti so pač mislili o Čuvaju: to je pravi mož za nas, naš pravi pandur, ki doseže vse, kar hočemo, ki pokaže, da imamo Madžari moč, da dosežemo, kar hočemo. Mislili so, da Čuvaj pridobi zase pravaše in proti Srbom ter da se mu posreči tako razdreti slogo med Hrvati in da zgradi na tej neslogi madžarsko nadvladje nad hrvatskim in srbskim narodom.	(Konec jutri).
Goriški deželni zbor.
GORICA 5. Današnja seja, ki so se je udeležili vsi poslanci SLS in italijanske liberalne stranke je začela ob 4.30 popoludne in je imela na dnevnem redu nič manje nego 72 toček, ki so bile vse rešene. Vspre-fett so bili predlogi deželnega odbora:
Prememba deželnega pravilnika, statuta za osobje deželnih uradov in pravilnika o potninah in dninah je izročena juridičnemu odseku.
Vsprejeta je bila resolucija, ki se tiče upisovanja javne imovine v zemljiške knjige ter se naproša vlado, da to vprašanje reši čim prej.
Predlog odborov o ustanovitvi poletnih gospodinjkkih šol na deželni kmetijski Šoli je izročen tehničnemu odseku ter se daja na razpolago 3000 K za uboge obiskovalke. — Odobrena je resolucija glede odškodovanje občin za opravljanje prenešenega delokroga. — Poročilo o železnici Gorica-Brda-Čedad je izročeno tehničnemu odseku in je vlada naprošena, naj uvede avtomobilno vožnjo na tej črti.
Vsprejeti so bili na to razni predlogi deželnega odbora za podporo za razne javne naprave ia javna dela, ki jih priobčimo v jutrašnji številki. — Dalje so bila vsprejeta razna poročila dež. odbora o računskih sklepih od 25 do 72 točke.
Na to je sledila interpelacija posl. Marin iča in tov. na namestnika radi dveh še ne razpisanih ustanov bivšega predsednika deželne sodnije v Trstu, dvornegn svetnika U;bančiča. Seja je končala ob 5.30.
Torej 72 toček v dobri uri! I Priznati treba, da nobena mašina in noben avtomat ne more tako promptno funkcionirati. Prihodnja seja v ponedeljek dne 12. t. m. ob 4. popol. _
Avstrijsko pametno gospodarstvo.
V št. 50. lista „Allgemeiner Tarifan-zeiger" se nahajajo sledeče vesti: „Dobili smo sledeči dopis: Trst, 6. decembra 1911. Nasiov: AUgemeiner Tarifanzeiger" — Dunaj. Rudokopna in železniška družba v Vitko vicu nas je obvestila, da je 3469 metrskih stotov materijala za gradnjo ladij za našo ladjedelavnico radi visoke železniške voznine, poslala preko Hamburga. Blago bo odposlano v čolnih po Odri do Hamburga, kjer prevzame tovor eden parntkov nemške levantske črte za prevoz v Tržič. — Dovoljujemo si, VaŠ opozoriti na ta način prevažanja itd.
Podpis: Tržaška ladijedelavnica. — Ta kratka vest dokazuje, ponovno, kako ne-um ao se v Avstriji gospodari. Naše železniške tarife omogočujejo, da poSiljatve Iz Moravske Oitrove napravljajo potovanje okoli pol sveta, pa prihajajo še vedne ceneje v Trst, nego po naravni in najbližji poti. Se pač tudi v tem zrcali dober kos — avstrijske tinezarske politike!
Domače vesti.
Avtoritativna beseda za politično delo dijaštva. Profesor Liszt, ta pravniška kapaciteta in poslanec v nemškem državnem zboru, je v nekem svojem predavanju na berolinski univerzi rekel sledeče:
»Dovolite, da ob enem spregovorim nekoliko besed o političnem življenju. Že davno, ; posebno pa od časa, odkar ddujem kakor učitelj na berolinski univerzi, sem uverjen, da • je za politično življenje vsakega naroda velka I pogreška, ako se tisti možje, ki se tako I radi dajajo imenovati Intelektualce, odtegujejo \političnemu življenju. Politično delovanje v stranki sicer res ne prinaša samih radosti
—	to ve vsakdo, kdor je že sodeloval v političnem življenju. Naobražen človek se pa ne sme odtezati tudi temu delovanju, ako hoče popolno in verno vršiti dolžnosti, ki jih ima kakor državljan. Za-me je vedno odločevala misel, da stareji imajo mlajšim prednjačiti z dobrim izgledom, kako naj bi se mladi akademiki naučili ne samo govoriti za domovino, ampak tudi delati kakor aktivni sotrudniki! Tu gre le na videz zadelo za kako gotovo politično stranko. V stvari gre tu za delovanje za domovino*.
Tako je govoril nemški profesor nemškemu dijaštvu, da-si v Nemčiji treba veliko manje tega političnega dela visokošolskega dijaštva, nego pa pri nas. Zato naj bi naše slovensko dijaštvo umelo te premišljene, pametne besede profesorja, pravniškega strokovnjaka in kapacitete, ter naj bi se ne dajalo zavajati od raznih praznih fraz, da je borba za narodno stvar nekako — že premagano stališče. Politično delo je
—	po besedah profesorja Liszta — delo za domovino. A ne bi smelo biti niti enega slovenskega dijaka, ki ne bi delal za domovino I Torej — na delo vsi!
„Tistim, katerim tiče". Pod tem naslovom čitamo v zadnji „Soči": Zopet nam prihajajo prošnje za reklamo takih in takih prireditev, za katere nabavljajo prirejevalci tiskovine v tiskarnah izven dežele. Zaslužek ven, reklama naj se dela doma, in še morda v velikem obsegu. Povedali smo že lani in povemo letos zopet, da se na take pošiljatve ne bomo več ozirali in takih vabil ne bomo več priobčevali. Še za one, ki naročajo vse v domaČi tiskarni, često ni zadosti prostora na razpolago. Da bi nekaterim samo uslugo in tlako delali — tega pa smo se naveličali. Toliko na splošno znanje.
Veliki slovanski ples. Že večkrat so se razna slovanska društva v Trstu zedinila na skupnih prireditvah, oziroma na prireditve posameznih društev so posebno v zadnjem času vedno prihajala zastopstva drugih slovanskih društev. To je gotovo znamenje, da se Slovani zavedamo svoje skupnosti in posebno svoje kulturne vzajemnosti. Vsem nam je v spominu prihod čeških dijakov v naše mesto in navdušen sprejem od strani domačega slovenskega prebivalstva. Ganljivo je bilo videti ob priliki prihoda Mokranjče-vega zbora v našo sredo, kako so se mu klanjali zastopniki vseh Slovanov, zastopanih v našem mestu, na čelu jim naš dični predsednik Glasbene Matice dr. Slavik. In vsi imamo še pred očmi lepo prireditev štirih (slovanskih meščanskih društev, Slovanske j Čitalnice, .Dalmatinskega Skupa", „Srpske j Čitaonice" in „Češke Besede", lep slovanski j ples, ki je nad vse sijajno vspel. Pričelo se I je tedaj neko sistematično združevanje slo-ivanskih društev posebno v kulturnem in socijalnem pogledu. To delo, ki je gotovo vsakega odobra/anja vredno, se seveda nadaljuje, medsebojno razmerje vlada dalje, i in se goji čim dalje bolj intenzivno.
Zato bo gotovo zanimalo naše občinstvo sporočilo, da so se omenjena štiri društva po inicijativi naše vedno agilne „Slovanske Čitalnice" odločila, prirediti tudi letos veliki slovanski ples, ki naj združi !vse, kar je v Trstu slovanskega. Ples se bo j vršil dne 24. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma*, prirejen, kakor rečeno, od omenjenih štirih društev, h katerim je letos pristopilo tudi najmlajše tržaško slovansko društvo „Strossmaver".
Opozarjamo že sedaj na to prireditev, za katero se že prihodnje dni razpošljejo že natisnjena vabila. Reklamacije sprejema vsako izmed petih društev-prirediteljev.
Šaljiva tombola, ki se je vršila ob priliki letošnjega Ciril-Metodovega plesa, je lepo zaključila. Splošno občudovanje so vzbujali zares lepi darovL
25 letnico službovanja pri Lloydu kakor tapetniški delovodja je slavil te dni !naš rojak, g. Fran Mikelič rodom Ro-jančan. Ob tej priliki je bila delavnica slav-inostno odičena ia prišli so slavljencu čestitati: ravnateljstvo, delovodje, delavci in delavke. Delovodje so mu poklonili kakor {svojemu dragemu tovarišu zlato verižico z napisom, delavci zlato uro, a delavke krasno vazo s svežimi cvetlicami. Slavljenec se je vidno ganjen zahvaljeval na tolikih iznena-denjih. Posebno moramo naglasiti, da si je g. Mikelič pridobil toliko iskrene ljubezni od strani delavstva s svojim ljubeznivim vsik-dar spoštljivim postopanjem nasproti vsakomur. A Še v nekem pogledu moramo postaviti g. Mikeliča kakor sijajen izgled vsem našim — mlačnežem in bojazljivcem: nikdar nI skrival, da je slovenske matere sin in vsikdar je bil in je na svojem mestu, ko ga zove narodna dolžnost na delo po-
vodom volitev, vsikdar je zvesto vstrajal pri svojem in pri tem spoštoval ptuje (kakor se mora seveda) in glejte : obsi pijejo ga s spoštovanjem vsi, našind in drugo-rodci. Je pač tako: strahopetce izrabljajo, značaje — spoštujejo.
In tako se tudi ml pridružujemo česti-teljem in g Franu Mikeliču, da bi še mnogo let užival to spoštovanje in to ljubav.
Vrdelska mladina priredi v soboto dne 10. februarja ob 9. ud zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" na Vrdelci „Čajev večer" v korist podružnice družbe sv. Cirila in Metoda istotam.
Na Ciril-Metodovem plesu je svirala ▼ „Sokolovi" dvorani godba glasbenega društva „Lira" iz Rojana in ne godba NDO. V tem smislu popravljamo poročilo v nedeljski številki.
Maskiran plesni venček, dne 10. februvarja 1912 priredi Ciril-Metodova podružnica Trst IV. za Škorkljo in Belvedere v veliki dvorani „Narodne Delavske Organizacije" v ulici Sv. Frančiška Aslškega 2, II. Posebna vabila se ne razpošiljajo; vsak Slovenec in Slovenka, ki hoče pomagati naši šolski družbi naj se smatra povabljenim. Vstopnice so v predprodajl v gostilni NDO ulica Carradori 18. Vstopnina za moške 1 K, za dame 60 vin.
Podružnica CMD v Bazovici je poslala glavni družbi iz svojih nabiralnikov svoto K 22*16, katero se |e nabralo; „Gospodarsko društvo" K 7 34; gostilna pri „Lipi" K 7*70; gostilna „Grgič" K 164; nabiralnika v Gropadi K 2* 10 in v Padričah K 3 38.
Četrti maskirani ples, ki ga priredi Št. Jakobska Mladina na pustno soboto 1.1. v „Narodnem domu', prekosi — sodeč po pripravah — vse svoje prednike. Ne smemo se pa temu čuditi, saj pojdejo tri četrtinke čistega dobička v korist naši Ciril-Metodovi družbi.
Zanimanje za ta ples raste od dneva do dneva, ker vidijo tržaški Slovenci priliko, da se jim uresničuje najprisrčneja želja — gradba novega Šolskega poslopja — pa tudi to, kako se mladina zanima za razvoj Slovencev v tržaškem mestu.
Št. Jakobška Mladina prireja ta tradicionalni ples v svrho medsebojnega spoznavanja, da pridemo tudi Št. Jakobčani v stike z drugimi Tržačanl.
Na plesu se bo proizvajal otroški balet, ki ga je ravno za ta ples sestavil g. Josip Bizjak. Kdor vidi in sliši navdušenje naše mladine, bo rad žrtvoval, posebno še, ko ve, da gre ves dobiček v kulturne namene.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala g.ca Jelica Grlsold K 8 —, katere je nabrala v veseli družbi v restavraciji Grisoid. G ca Lojzika Posebova je nabrala ob štiri-desetletnicl g. Stegnarja v „Narodnem domu* v Mariboru K 38"—. Ob godovanju Pavlice in Pavleta so nabrali njuni častilci v gostilni pri Marčanu za družbo sv. Cirila in Metoda K 7 60. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je vplačalo za „kamen" K 206 54, iz nabiralnika pa pridelek K 9 51. G. Anton Gnus, nadučitelj na Dolu, je poslal K 10 — s sporočilom: „Nabrala jih je Stana Gnus na fantovskem večeru, ko je naš Franci slovo jemal od dolsko-hrastniških samcev-. Hvala iskrena!
Trst v snegu. Včeraj zjutraj je naše mesto nudilo nenavaden prizor. Debela snežna odeja je pokrivala vse. Južno mesto je dobilo lice severnega mesta z vso krasoto zimske pokrajine. Zato je včerajšnji dan izgledal kakor kak praznik. Snežni metež, ki je pričel v nedeljo popoludne, fe trajal vso noč in je ponehal še le ob 9 30 zjutraj. Snežna plast je bila tu manj tu bolj debela, kakor se je pač zljubllo kapricijozni madami burji, ki je na mestih kar odnašala, na mestih pa nakopičila snega celo nad meter visoko. Razmerno bi se reklo, da je bila snežna plast visoka 30 centimetrov. Kjer pa je burja opravljala posel pometača, se je stvorila trda ledena skorja,* gladka in opolzla, po kateri je bilo ob močnem pišu burje jako nevarno hoditi. Gore, ki obrobljajo tržaški zaliv, so bile vse bele ia so nudile krasen nenavaden prizor. Ljubitelji zimskih pokrajin — so imeli pač veliko radost. A Trst le mesto prometa, trgovine. In ta je mnogo trpela vsled nenavadno hudega meteža. Javna dela so počivala, svobodna luka je bila prazna, na ladijedelnicah vse mrtvo. V Šolah Je večinoma odpadel pouk — radi pomanjkanja „občinstva". Jako občutno za občinstvo je bilo, da ni mogel voziti električni tram val; še le proti večeru so od ulice Margerita do boznega trga pričeli vozovi voziti.
Kidanje in čiščenje snega je dokazalo, da je Trst za zimo popolnoma nepripravljen. Do dveh popoludne sta dva moža razsipala po mestu sol v svrho da bi se talil sneg. To je bilo vse. Še le opoludne je magistrat najel par stotin ljudi, ki so pričeli kidati sneg po sredi ulic, d oči m so na trotarjih morali gospodarji opravljati to delo sami. Zjutraj so bile do 9. ure skoraj vse trgovine zaprte in nekatere še do 10. ure.
Veliko veselje je imela mladina. Ke-panje, drsanje, na poševnih ulicah sanjkanje, kakor na Btedu. Dve dvoprežni sanjki sta vzbujali splono pozornost.
Vlaki so imeli velike zamude, ker so veliki zameti v alpskih pokrajinah, po Krasu Ia v Zgornl Italiji. Na Kranjskem je sneg tako visok, da je prvi dunajski osebni vlak
obtičai o snegu. Vlaki so imeli zamude poldrugo do dveh ur in še več. Tudi telefonska mreža je mnogo trpela. Ker se je utrgalo mnogo žic, je skoraj 1000 aboneitov ostalo brez telefonske zveze. Popravljene žic pa je jako otežkočeno, ker se je po stre hah nahajala gladka ledena plast.
Služba na zdravniški postaji je bila podvojena. Priglasilo se je kakih 120 oseb, ki so padle na ledu vsled burje in si zlomile
kako kost.
Od 1. 1902 ni bilo v Trstu več pravega meteža. Gotovo pa že kakih dvajset let si bilo v Trstu toliko snega.
Opoldne je za nekaj ur zasijalo solnce in temperatura je poskočila nad ničlo, tako, da se je pričel sneg tajati. Sneg leži n* metre nakopičen ob trotearjih.
Popoludne je pritisnilo južno vreme ta okolu 10. ure je začelo deževati.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Brzojavke za Paraguaj, ter lquitos, Masissea, Orellana in Reque»a v državi Peru se do nadaljnega sprejema le na riziko odpošiljateljev.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1912. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	1.941 K 39
2)	Prispevki podružnic Kranjsko .2.110 K 78 Štajersko . 725 K 94 Koroško . — K — Primorsko 1.843JUM
Skupaj 4.679 K 76 3. Razni prispevki 6.679 K 34
skupaj . . . 13.300 K 40
b) izredni dohodki: Prispevek za obrambeni sklad 2.574 K 91 skupaj . . . 15.875 K 40 Izdatki
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit.
osobju, razni računi itd. . . • 8.369 K 35
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico,
oz. obrambeni sklad.....2321 K 91
skupaj . . . 107691 K 26 torej prebitka.....5.184 K 14
Opomba. Pri obrambenem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Tržaška maia kronika.
Aretacije. Včeraj popoludne okolu treh je veča gruča pobalinov na trgu Goldoni s snegom lučala pasante, posebno pa ženske. Redar Urdi je večkrat posvaril pobaline, ali ti se niso zato zmenili in so nadaljevali svoje delo. Nato je Urdi proglasil več pobalinov aretiranimi. Ti so pa sedaj s snegom napadli redarja, tako da mu je pokrivalo padlo z glave, in so ga od vseh strani obkolili. Redar je tedaj z revolverjem ustrelil v zrak, nakar je priteklo več drugih redarjev na pomoč, ki so več pobalinov odvedli na policijo. Sploh je bilo včeraj popoludee radi kepanja aretiranih 30 oseb, 14 med temi tudi radi javnega nasilstva, to je, ker so se protivili redarjem.
Smrtni padec vsled burje. 72-letni starček Peter Voltolini, je dne 29. m. m. padel vsled burje, ko je šel po ul. Istria. Dobil je notranje poškodbe. Včeraj je starček umrl v bolnišnici.
Nagla smrt. Kari Termini, star 52 let, stanujoč ul. Dominico Guerrazzi 2, in Marija Keriak, stara 80 let stanujoča v ul. Vla-cenco Bellinl, sta včeraj nagloma umrla.
Požar. Včeraj ob 4lj% zjutraj so se vsled kratkega stika užgale telefonske žice na strehi hiše Št. 75 v ul. Belvedere. Tudi del strehe se je užgal. Ognjegasci so kmalu odstranili vsako nevarnost.
Proti redarju. 22-letni kotlar Erminij Poropat je bil 29. m. m. aretiran radi izgredov in nasilja proti redarju. Vzeli so ga tedaj na zapisnik in potem izpustili na začasno svobodo.
V nedeljo zvečer je Poropat v ul. Punta del forno srečal istega redarja. Ozmerjal je redarja, potem brž vstopil v neko tamošnjo ljudsko kavarno, kjer je zgrabi železen drog in šel je proti redarju, vihteč železo. Redar je potegnil sabljo, tedaj je Poropat izpustil drog is rok in zbežal. Slednjič pa ga je redar dohitel in aretiral. V svoji obnemogli jezi je Erminij Poropat še potem divial.
Koledar iw rrci^e, — Danes: Doroteja dev. — Jutri: Romuald ap.
Temperatura vCeraj cb 2. uri popolurSn? -f- 2 ° Cel3. — Vreme včeraj: zjutraj snežni metež, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko Nestanovitno. Padavine. Temperatura aa-rašča. Vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Tržaško kol. druStvo .Balkan" vabi
za danes v torek, dne 6. februvarja odbornike in pregledovalce računov na zadnjo in zaključno sejo. Ob enem vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m. ob 2 30 popoluone v kasarni Minerva (v stranski sob ) Na dnevnem rrrt t bodo razna poročila, predlog«, *premv:mi>u
V Tratil, dne 6. februvarja 1918.
»EDINOSTc št. 37
-otran 91.
pravil, petletnica in volitve. Ako občni zbor nih ,dostojanstvenikov-, za to pač ne mo-j ae bi bil sklepčen ob določeni uri, se bo remo; morda se pa le znaje kak mecen, ki vriil pol ure pozneje drugI občni zbor ne odrine par tisočakov v ta namen, glede na število navzočih Članov.	j Gotovo pa je, da je bilo občinstvo z
Telovadno društvo „Sokol- v reprizo „Caričinih amazonk" v splošnem Trstu	Iprav zadovoljno, kar je pokazalo z živahno
Odborova seja se bo vršila pohvalo in odobravanjem.	— r.
danes v torok ob 8. uri in poli zvečer društvenih prostorih s sle-! dečim dnevnim redom:

1.	Konstituiranje odbora.
2.	Slučajnosti.
TB2ASKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Vsled indispozicije gospe Ca-netto bo premijera „Mefistofela8 še le v
Vesellčni odsek „Sokola«. Danes po sredo. Danes bo repriza „Otella" ob ljudskih pevski vaji bo sestanek veseličnega odseka, cenah.
v sokolski telovadnici. Ker se ima na temi EDEN. Varijetetna preestava.
sestanku ukreniti vse potrebno za sobotno!	-
maikarado, vabim brate-člane veseličnega	DAROVL
odseka, da se tega sestanka gotovo in
polnoštevilno udeležć. Na zdar! Predsednik.) - Za veliki Ciril - Metodov ples so
Sokolski pevski zbor. Danes točno darovali sledeči gg.: ob 9. uri zvečer pevska vaja. Bratje pevci | Slav. Občinski urad Žminj K 20 — ; so vabljeni na polnoštevilno vdeležbo, ker po K 10 — : Alolzil Ooriup Prosek, Jakob
Čevljarski
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia Ste v. 38 in ulica dei Rettori št 1.
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce e zmerni.

c a.
TJ O
•o
KM
tu
S
wv
se v nasprotnem slučaju s poukom nove pesmi ne more napredovati. Pevovodja. Pevski zbor „Glasbene Matice" v
Perhauc Trst, Ivan Ooriup Opčine, Alcibijad Petrocochino ruskon., Iva Antić Zadr. Sav. Spljet, Milan baron Turkovič Reka, Fran
Trstu Danes zvečer točno ob 8. uri je j Skorkovski Trst, družina Korenčan Trst pevska vaja za celotni moški zbor. Prosim'po K 6 — : Dominko Komen sodni pred-točne in polnoštevilne udeležbe. Torej vsi,!stojnik, Milan Bogady Trst; po K 5 — :

polnoštevilne tenori in basi.	Pevovodja.
Pevsko društvo »Trst". Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Vaje se vrše v „Delavskem podpornem društvu" („Narodni Dom"). Prosi se polnoštevilne udeležbe.
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov vabi gg. odbornike k današnji odborovi seji ob navadni uri. Na dnevnem redu so važne stvari.
Akad. fer. društvo „Balkan". Jutri ▼ sredo ob navadni uri odborova seja. Ob 730 seja predavateljskega odseka. Sestanek odpade.
Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj februvarski občni zbor t sredo, dne 7. t. m. ob 8. url zvečer v restavraciji „Zum Magistrat", I. Lichtenfels-asse 3 (poleg rotovža). Spored običajen, ostje dobrodošli.
Naše gledališče.
V nedeljo smo imeli v našem gledališču samo eno predstavo, popoludansko, pač le z ozircm na Ciril-Metodov ples, ki se je vršil prejšnji večer in sicer reprizo
„CARIČINE AMACONKE".
Repriza operete je bila v vsakem pogledu znatno boljša od premijere, kar je treba pred vsem postaviti na račun dejstva, da osobje ni bilo tako izmučeno, kakor pri premijeri. Poleg tega pa tudi ni bilo pri reprizi one očividne smole, ki je spremljala vso premijero. Vse izvršujoče osobje je kazalo precej več poguma in morda tudi dobre volje, vsled česar je repriza ako ne docela, pa vsaj v precejšnji meri zbrisala neuspeh premijere. Je pač resnica, ki se ne da utajiti, da prihaja cela stvar nekoliko prazna, ako se ne razvija v primerno hitrem tempu in z najboljše razpoloženimi močmi. — Dosti krivde tiči, kakor smo že rekli, v libretu in njegovih neverjetnostih, v katere se uprizarjevalec uživi le s težavo ali pa sploh ne.
Tako smo zopet videli pri reprizi „Angelus" pojoče ženstvo s po vzdignjenimi sklenjenimi rokami, česar vsega si ni mogoče misiti, če se človek zamisli tja v južno Rusijo, kjer ni katolikov rimskega obreda, kvečjemu morda unijatskega, ki pa s pravoslavnimi vred ne poznajo te molitve. In potem tisti katoliški menihi, ki so jim Turki iztrgali jezike! Ali je res Potemkin kazal carici Katarini — po MoŠku — „švindel", o tem bi se še dalo razpravljati, za libretista pa bi bilo mnogo boljše, da ga je malo manj posnemal v tem njegovem varanju, in bilo bi tudi boljše za opereto. Edini resnični, iz življenja vzeti lik le Žid Moško, ki
Miroslav Ples Devin; po K 4'—: Fran Ga-brijelčič Trst, Černigoj Vaclav Trst, Pol-schak Karol Trst, Josefa Tomše Dunaj, Fr. Šuc in Al. Cotič Komen, Mimica Stipan Trst, Bizjakov! Dornberg, dr. Anton Bonetič j Reka; po K 2 — : Josip Nemec Podgora, i Drago Komac Prosek, Josipina Blrsa Trst, Vekoslav Pavlovič Trst, Lazar Gjurič Trst, L Macarol ŠkedenJ; po K 1*—: Anton NabergoJ Prosek.
Vsem darovateljem srčna hvala.
Za tombolo na Ciril - Metodovem plesu so darovali:
gospa Pehanl 40 krofov; g. Milič Leopold, Sv. Ivan, fino torbo; g. Gul garnituro peciva; Zavod sv. Nikolaja torto in potico; gospa Vondrdček 4 Škatlje izvrstnega čokoladnega peciva; g Celestin Sirk, trgovec, 4 steklenice cipra; gospa Eleonora Gergolj potico; gospa Kati Zimmerman 1 potico; gospa Mar. Sancinova 15 rogeljčkov (cor-; netti); g.ca Karmela Godina 23, g.ca Av-; relka Sancinova 30, Lota in Marica Grego- _ ričeva 60 rogeljčkov; gospa Gilda Tripco- i vlch 1 servis za sadje za 6 oseb, 1 servis za kompot za 6 oseb, 1 servis za liker 1 kip z zrcalom, 1 pepelnik; g. Lenček 3 steklenice terana, 2 vipavca, 3 istrskega vina, 2 opola, 5 parov kranjskih klobas; gospa Franja dr. Pertot-ova 2 Škatlji biškotov; g. Josip Mrevlje 2 torti; g.a Virginija Furlan 10 K; ga Marija Dekleva 4 K; ga Olga Bandel 4 K; g. Ferdinand Vondraček In soproga 4 škatlje dezertnih sladčic; g.a Josipina Mandič 1 jabolčni štrukelj ; g ca Košir 2 košarici, 1 opravo glavnikov; g.ca Milka Gombač (Matavun) 3 K; g. Leopold Žgur 8 zavitkov biškotov, 4 steklenice kompota, 1 steklenico Asti; g. Filip Ivaniševič 6 steklenic Jadrana, 6 steklenic žutine; g. Matko Gradišar 25 steklenic pive; gospa Ema Krže 12 galanterijskih predmetov; g. Gregor Zidar 100 solnih krokov; g. V.
Škerk 10 steklenic, 2 škatlji bonbonov; g. Ivan Suban 1 sodček ruskih sardel; g. M. Arzenšek 5 K; g. Ivan Kralj 5 K.
—	Za stavbeni fond C. M. šole je darovalo učiteljstvo te šole 20 K mesto cvetja na grob umrle hčerke tovariša A. Seme-ta. Denar hrani tajnik moške podružnice.
—	Na „divjega mačka" večeru dne 27. 1. 1912 se je nabralo v gostilni „pri Županu" na Padričah K 3 05 za CM. podr. v Bazovici.
—	V nabiralnikih št. jakobske C. M. podružnice se je »abralo za mesec januar sledeče zneske:	j
„Konsumno društvo" Sv. Jakob K 64; i „Jadran* K 140; gostilna Babič K 3 23. i
—	Pevskemu društvu „Ilirija" daruje družina g. Jos. Rapoteca, ker se ni udeležila
Mnenje gosp. dr.a J. Harpf-a,
primari] — VVindischgrfitz

G. J. SERU A V AULO
trst.
Zahvaljevaje se Vam potrjujem vsprejem ŽELEZNA!EGA KINA VINA SERRAVALLO. Jaz bom rabil Vaš izdelek v svoji praksi, kakor doslej, ker sem se že ponovno prepričal o njega Izbornih lastnostih. Windischgratz, 20. 4 1910.	Dr. HARPF.
Bogomil Pisao
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo BeUini St. 13
Buirsn urm st. iiroia lama
Bogat izbo? ur
v?ake> rrste, kakor tud! phaaoT, prstanov z dija-naiitl la brez đijainan-tor, Ženske verižice, zlate lo srebrne za mola", me vo konkurenčnih cenah
Odlikovana pekarna In slaščičarna SKERK - TRST
vJgfl* .--A
HS • •
i.-, - . •
&
i e 3
BO
CD<
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsa*ovn.tr;ih biškotov, posebno r.a čaj ia bombonov. 3a rejema naročila vsakovrstnih tort, črt kat in v»ie predmete ra peči. NajfinejS® moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozeinca vina in likeri v steklenicah. Bero lačna
poptrežt>a na dom. Krah in slaičloe se izdelajo tgienlAkim električkim strojem
v Rojanu Je daroval gosp. Peter Forcesin
2 kroni. j __!
Vsaka mati ve I
je našel v g. Dragutinoviću prav dobrega,	- - -	,
poosebljevalca. Bilo je sicer pri reprizi k | Miklavževega večera Nar. pip. kluba radi Moškovi ulogi marsikaj ekstemporiranega, t nekega dogodka prejšnjega leta, znesek 3 K. kar ni bilo vse ravno najboljše, a bilo je še — Za podružnico družbe sv. C. in M.; ▼ gotovih mejah, ki so pri opereti precej široke, vsled Česar se Še da zatinltl uho. Sicer pa nimamo k igri pripomniti nič kaj posebnega.
V	jezikovnem oziru moramo pač odločno grajati, recimo kar naravnost, abso- , , ... .	*.,..« lutno brezbrižnost, ako ne celo lenobe ne- v kako vlsokl men pospešuje dojenje katerih igralcev In igralk, ki govore vse razvoj njenega otroka. Občutku utru-mogoče, samo ne pravilne slovenščine. In jenja, ki se večkrat pojavi v temu bi bilo vendar lahko odpomoči: pri tem napornem času se lahko vajah jelreba popraviti vsak napačni izgo- od omoVe z bo g^ vor, pa bo. To vendar ni taka grozna težava, p , .. ^ le nekoliko resne volje je treba. i ove emulzije.
Nekaj je tudi Še, kar manjka našemu ^ operetnemu osobju, zlasti pa »solistom: ple- j^v^vj A A ™ OVJJ sati ne znajo. Za oder ne zadostuje še tr-:	samo pristen s
žaški Jišo- valček", temveč je že treba neko- j	1 * •
liko več gracijozne gibčnosti, za kar pa je GlUlllZllfl zopet treba vaje in zopet vaje.	(
V	pevskem oziru smo bili z reprizo vsebuje celo vrsto snovi, pospešujočih
„Caričinih amazonk- še precej zadovoljni, kri in moč, ki najboljše uplivajo na
Zbora sta bila dosti boljša, kakor pri pre- kakovost matGrine^a mleka in učinku-mijeri, in tudi uložne točke so peli gladko, f^Kovost materinega mleta m ucinm
nekatere celo boljše kakor prvikrat. Po-	JeJ° oživljajoče m osvežujoče, bcottova
hvalno omenjamo, da ni bilo nikakih po-	emulzija je zelo lahko prebavljiva, okusna
novitev, vzlic živahnemu odobravanju ob	in se zato rada jemlje,
odprtem odru. Občinstvo se bo pač odvadilo	w naknpi ee iirecno zmhtWfc ^^ emul_ lafcim zahtevam, ko uvidi da so le V Škodo znamka .SCOTT-, ki je 35 let upehana, enotnemu celotnemu vtisu. jamti za uspeh in Učinek.
nima r.a?e gledališče boljše garde-	c«n;* originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva Kar bc posebno opaža pri opravi raz- h« v vseh lekarnah.
jfova trgovina
olja, kit«, mila, sode in vseh drugih potrebftčin za perice.
Prodaja sveč, iigic itd.
Trst, ul. Seiie fontane 7
blizu zaloere materijala za stavbe.
Dr. Peenik
(PETSCHNiCG)
Crst, via S, Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 V® — 1. - -
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 A 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur S para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujovo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 E 50.
Pošiljate v po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
KrakOTO «1. 240
Bme ae zamenjati in b«? vrne denar.
Manufakturna trgovina
Trst, ulica Nuova 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.
Odvetniška pisarna dr. Frana Brnčića In dr. Mateja Protnerja v Trstu, ulica Nuova št. I3f II.
sprejme
izurjenega stenografa - strojepisca
Veščega slovensko - nemškega jezika. Nastop službe takoj. — Pogodba po dogovoru, r
IPOHIŠTVO
dCMHHiMHMlHHMil
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE i TALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST
u

to znamko — ribič - znakom Scottova izdelovanja. —
Najboljše in najcenejše gorivo
Briqnettes ™,Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, nlioa Oelsi fttev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: K 450 — 100 kRosranoo
S &Q«t&Tlj«*j4
ffcamko.


EDINOST« št. 37.
V Trstu, dne G. februvarja 1912.
Šentjakobški Čitalnici so darovali povodom plesa:
Žagar Fran 6 K, Del. kons. društvo pri sv. Jakobu K 5 40, Kosič Hinko K 4 20, Po K 3 20: Kavarna sv. Jakob, Prelog Iv., Ptrhavec Jak., Križmančič & Breščak, Oza-■a Fr; po 2 K: Dr. Rybaf, Fabijančič Leo pold, Vatovec Jos.; po K 1*60: Gulič Rud., Slavec Iv., Zidar Gregor, Čehovin ^brivec, Gustinčič Iv., Blažič lv., Suc Ciril, Cehovin lv. Tomažič I., Povh Vek. Stepančič, Vatovec Jak., Bartl Srečko, dr. Josip Mandić, Ceregato fotograf, Repenšek Ant.f Bizjak Raimund; po 1 K: Prelog Jos., Bohinec A Co., Trošt Kari, Gec Iv., Kodela, Rapo-tec Jos.
Nadalje je daroval G. Solih 3 stekle-aice 1'kerja in gospa Engelman krasen servis. Srčna hvala blagim darovateljem.
— Ciril-Metodova podružnica za Pro-sek-Kontovel-Zgonik je prejela iz svojih na-kiraln kov za mesec november in dec. i. 1. sledeče:
1. »Gospodarsko društvo na Prošeku 11 80 K, 2. Gostilna K. Milič Briščiki 8 04 K, Restavracija Luxa (angelček) 4 64 K, 4. Gostilna Gruden Zgoni* 3 50 K, 5. Restavracija Balanč Prosek 2 10 K, 6. Restavracija Dolenc Devinščina 2 K, 7. Tobakarna Bu-kavec Prosek 1 80 K, 8. Gostilna Radovič Samatorca 146 K, 9. Gostilna »pri pošti" Prosek 1 K, 10. Društvena gostilna Gabro-vec 1 K, 11. „Gospodarsko društvo4* Kon-tovel samo za november 90 stot., 12. Tobakarna C ak, Kontovel 86 stot.; skupaj skupaj 39 kron in 10 stot. — En nabiralnik je ostal tudi za sedaj radi nebrižnosti prazen.
Vsem darovateljem kakor nabiralcem prisrčna hvala!
Vesti iz Goriške.
Ciril-Metodova podružnica za Du-tovlje, Koprivo in Skopo priredi v nedeljo 11. t. m. svojo prvo veselico v dvorani gostilne Zega v Koprivi. Sodeluje tamburaški zbor „Kraška vila" iz Sežane. Podružnica pričakuje z ozirom na plemeniti ■amen največe udeležbe.
Bralno pevsko društvo v Gaberji, pošta Štanjel, priredi 11. t. m. plesni ven-ček. Uljudno vabi na obilno udeležbo, ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila k Metoda.
Iz Sežane. (Odgovor na dopis „Občni zbor pevsk dr. Zorlslava" št 34. Edin. z dne 3/2 912).
Dopis mi ugaja in se strinjim ž njim izvzemši besede „Kraški vili" se je votiralo 50 K: — ne morda vsled kake smešne grožnje" in .nekateri zborovale! so bili v dvomu".
Prosim, čemu razburla dopisnik duhove? Će hoče g. dop. boj, naj začne, a prosim z odprtim vizirjem ne po časopisih, temveč doma v Sežani!
„V edinosti je moč I* — to je moje geslo. Zato obžaljujem iskreno take osebne napade.
Ako se je predsednik „Kraške vile" potegoval 7 a svoje društvo, je le vsega odobravanja vredno, a da se njegove besede: „Ako se popolnoma prezre „Kraško vilo", opozarjam „Zorislavo", da pride ta zadeva ▼ odborovo sejo „Kraške vile", — smatra za „smešne grožnje" je to iskanje dlake v jajcu, zavijanje resnice, le to — žalitev, ki bi mogla imeti neljubih posledic.
„Zborovalcev, ki so bili v dvomu", ni bilo mnogo, temveč je bil samo jeden — jaz — in Še ta je izrazil ta dvom še le po zaključku občn. zbora in le iz gole previdnosti. Previdnost pa, mislim, ne Škoduje nikdar.
Vse zborovanje obč. zbora se je vršilo v trezni premišljeni razpravi in ni bilo ni-kakega povoda za razburjanje, še manj, pa za „pogrevanje" po časopisih I Predlaganje aasvetov in pomislekov se je vršilo v do stojni obliki in je bila stvar za vse člane „Zorislave" „Kraške \ile" in „Sokola" popolnoma ugotovljena.
Kompromis, ki ga je predlagal jeden izmed zborovalcev, |e bil sprejet z vejiko veČino glasov in ne vsled „grožnje-. Žalostno bi bilo, ko bi se „grožnje" in vrhu vsega še „smešne", zbala kar velika večina zbo-rujočih.
Gospodu dopisniku bi priporočal več premisleka in mirnost.	Sokol.
Vesti iz Istre.
štrajk uslužbencev na obč. zavodih v Puli je torej slednjič — po tolikih bojih in toliki škodi, ki jo je provzročil javnemu interesu — vendar končan, ker je občinska ■prava slednjič zapustila svoje intransigentno stališče ter jim dovolila znatno boljše življenjske pogoje, nego je hotela privoliti poprej. Trma občinskih mogotcev je velika, ali omehčala se je — pod moraš!
Iz Doline. Včerajšne poročilo o obč-zboru društva „Vodniki" je treba popraviti v toliko, da je bil za predsednika izvoljen Ivan P r a š e 1 j in za podpredsednika Josip O t a.	_
Nadvojvoda Franc Ferdinand z rodbino na Brionih. Iz Pule: Govori se, da pride prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo in otroci koncem tega meseca ali začetkom marca na Brione, kjer ustane več časa.
Tujci v Opatiji. Od 1. januarja do 30. januvarija 1912 je obiskalo Opatijo 1531 oseb — poleg teh 201 pasant — »kupno 1732 oseb. Od 25. do 30. januarja 1912 je na novo došlo 329 oseb. Dne 30 januvarija 1912 je bilo navzočih 1549 oseb.
Druge slovenske de2ele
Iz sv. Petra na Krasu. Tukajšnji c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci prirede dne 11. februarja velik ples. Vabimo torej tovariše, krajne skupine in vse občinstvo sploh iz bližnjih in oddaljenih kraških vasi na to zabavo, kakoršnje še ni bilo v našem St. Petru. Čisti dobiček je namenjen bolnim članom, vdovam in sirotam. Zato se z vso pravico nadejamo velike udeležbe.
Razne vesti.
Vlom v železniško skladišče. —
Iz Reke 5.: (Izv.) Preteklo noč so vlomili neznani zlikovci v skladišče št. 4 na tukajšnjem državnem kolodvoru in odnesli blaga v vrednosti 7000 K.
Nitzsche konfisciran na Ruskem. — Iz Petrograda 5.: (Izv.) Tukajšnja cenzura je zaplenila ruski prevod znanega Nitz-schejevega filozofskega spisa „Also sprach Zarathustra" zaradi — blasfemije.
Žrtve Alp v minolem letu. Nemško in avstrijsko alpsko društvo je prvikrat izdalo pregledno statistiko o žrtvah alpini-stike v minolih letih. Leta 1911 Je bilo teh žrtev razmeroma manje. Na listini onih, ki jih je leta 1911 zadela smrt v Alpah, je 112 planincev, a med njimi 11 žensk. K tem treba prišteti še kakih 20 smrtnih padcev, tako, da znaša število smrtnih žrtev v letu 1911 — 132. Z ozirom na žrtve v minolih letih (1910: 128, 1909: 144, 1908: 108) ni to Število preveliko in se je v prvem redu zahvaliti lepemu vremenu, ki je minolega leta vladalo v Alpah, da nesreč zbog slabega vremena ni bilo. Nesreče, ki jih sicer provzroča „vis major" so bile tudi zelo neznatne. Nad polovico žrtev odpade na one, ki so pri vratolomnem plezanju sami zakrivili nesrečo. Slaba ali nepopolna oprema, nepoznavanje gorskih nevarnosti, a pred vsem naravnost nerazumljiva lahkomi-šljenost, to so glavni vzroki teh nesreč. Od kar se vedi „črno statistiko" — tega je 11 let — je v Alpah smrtno ponesrečilo 1022 oseb.
Največ turistov je ponesrečilo iz nem?kega cesarstva in sicer minolega leta 31, predmi-loga 42. Meseca julija je bilo največ nesreč, namreč 32, avgusta 21, junija 16, septembra 11.
A* c-3 8S
4> • K> """
M
M

INI
]¥a obroke!
Velika uloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih In zimskih oblek za gospode In dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Nnjzinernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovannl štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Autoraatlco".
Telefon št. 251, Rim. II.
"T? O fsj
ar ca 9 wr
mm <"> • «
*3
!HlHflLIB6LASIJHS		
4»	MALI OOLASI M rataaat* po 4 atol. baaado. Mutao tlaktac b»> Mdt m (iA»i|o sakrat »»t N«J-■iB]t pnnojblaa nili 40 atot. Plada a« takoi lam. oddalku	<M>
Ženitvena ponudba
281etni mladenič
___	mladenič c. kr.
poduradnik in posestnik želi seznaniti se v svrho ženitve z gospodično 18—25 letno, z par tisoč dote. to pa glede bodoče trgovine. Pieati pod .DVOREC" poštnoležeče Stadion Trst.	3tfc7
Dnhi&4un aa eno družino pr >da *e po ceni. rUlHblVU ui. Navali St 48. I vrata 14. 271
n	se mobilja ene spalne sobe radi nepri-
I rUUci čalovane preselitve službe. — Vi« Sam Da/Jele St 1, I. nad.	2476
POZOR!
V novi trgovini
nI. Sette Fontane 2
(hiša na oglu trga Barriera)
■e dobi redno na izbero
moško perilo ■ srajce, spodnje hlače, spodit srajce, ovratniki, ovratnice, Serpe za ?rat, nogovice, dežniki itd.
žensko perilo: sraice, spodnjo hlače iz hifo' a in fuStanja. Moderne taStaniaste bluze, spodnja krila, torbice za nakupovale, drupe torbice. Garniture glavnino* in drugI predmeti Se priporoča udana ANTONIJA R1EGER
J il ,TRIBUNA1 g fli J /g ,SPL.NDA' ^ J
£ J^P najlažja dvokolesa	^H^V f
m* fJgNK^ u; amerik. tipa so došla	^ VUfel J'
S si v velikanskem številu	l* JffHH ^
j 6jric,]f stolno Qj)CQ 2-4.	~ W f
Oobro jutro! pa kam?
„Grem kupit par čevljev.* — „Ako hočet* biti dobro postrežen. Vam svetujem, da grest*
v ulioo Riborgo št. 31
(„Al buon Operalo")
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejši do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIMI — Priporoča »e lastnik
M. 1VANČIC
ALKkS FKASC MAYEK - lKsT
žgalnica kave
TELEFON 1743.
N?»JboJšl vir za ciobi* anj- nečene kav©.
Stanovanje in hrano ISTSES
pri slo-enaki d užini. Na*lov v tiskarni „Edinost".
lfonarf»l#i Prave harške pasme (Edelroller) ftdlldrUKI Humci in samičke se prodajo pri fotografu Jerkiču, via delle Poste 10, I.	255
Malo stanovanje bližini Nar doma se
takoj išče Prijatne ponudbe pod: Dragutin O ič, na inseratni oddelek Edinosti	^37
Lepa
meblovana soba se odda v rajem Ulica Madouna del mare 2, vrata 16.	2t>0
I rt no nrilikst M no^oporočence ! Proda ae Lv Ud prillKCl pohištvo za moderno spalno
so' o i i kuhinjo. Ulica Belvt-dere *8, mizar. 262
Stalni krajevni agenti
spn-..m jo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod .Merkur", Brno Nenfasse 20.	244
Za tehnično pisarno
se Išče
korespondent
hrvatskeia in slovenstva i zifca.
Poznati mora nemški jezik, perfektno tehnične izraz* in mora biti v ponudbenih zadevah samostojni delavec.
Ponudbe pod „Priden* naj se pošljejo na inseratni oddelek Edinosti.
t&koj Izginejo, ako se uporablja
mazilo Praxmarer.
Priporočajo ga vsi zdravniki. Prodaja se v odlikovani lekarni ,.Ai due mori". Dr R. Praimarer, Veliki trg. Tel.:i77 1 t eki. K I 20, po pošti K 1-30 anteolpatoo.
§or Zaloga obuvala
■■■■ in iacins del*lnlo% ■■■■
PAVEL ViSINTfNI
Trst nI. Glosue Carduccl 31.
T) O
Velike izbera moikih in ženskih čevljev. - Poprave »e itvTSujejo točno in solidno
po ?inmi]) cenah
NJ
ce
G07TILNA K D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC ;r
popolnoma na novo preurejena
in po naimodernejeni slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Jrst9 ulica San francesco 5'^tssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet iia oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetl Jan6l za pepelne delo !■ te se befl keokurenoe
«x&*axKaKXxx*Ktt 4
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakorSnoltoU vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti St 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer
& KXXXH M X MMMMM a SC
mm Ausustb DeirAsnolo
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. - 1
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva Jngodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grentica AUgUSt0 Dell'ioolo pred kolero.
tržaslia posojil, in hranilnica
| V !fwt.ii< fttHi.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::	J Telefon št. U**. |
Trst, Plnzzo Cosermo Z, 1 n- (uhod po siojnlh stopnicah)		
Hranilne vlog'« sprejela od vsakega, če tudi ni ud in	A. 3 1
jih obrestuje ^^^ iBS J4 (O Bdntnl davek od hranilnih vlo/ plačuje zavod gam. Vlaga ae lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru Na menjice po 6°/0, na zantave
po 5V»*/» nu amoi-tlzaoljo za dalj-So dobo po dosjovorri o o o o
Uradre uro : od 9.—12 ure dopolmlne in od 3.—5 pop-dudne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt
Pofctno- hranilničnl račun 816 004,
laa najBoderoeje arejea« varnostno oslico za ehramos vrednost, papirjev. II a tla Iti
kakor tudi hranilne puiico. s taieri^« s« najuspešneje navaja fttediti svojo deco
Ir^evljarnica „Alla Narto r e 11 Trst;
I	-r----1 imf fn ir (firrT nr-~-rf tint	—
■ Velika izbera
n aoilu, touta h otrok«. — Bla(»_tz-