7C8. štev. V Linhliani. četrtek rine 5. februarja 1914. Leto 111. Posamezni štev. „Dneva“ stane 6 vin ; ravna toliko p samezna številka „Bodeče Nežew. J)AiN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeliah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane”„Dan“ s prilogo dcstavljan na doni celoletno ‘ib K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike Strne „l>a»“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja ... upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna ttev. „Dn v*.“ stane 6 vin.; r ;vno toliko posamezna številka „Bodeče Neže“. Uredništvo in upravništvu: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::. ::: Odgovorni urednik Kadivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". 0 germanizaciji na Kraniskem. Govor poslanca Ribnikarja v dežel, zboru kranjskem. (Po deželzbor. stenograf, zapisniku.) (Dalje.) Prehajam sedaj k šolskim razmeram, ki kažejo nekoliko ugodnejšo sliko, kakor pa v koroškem vilajc-tu, ampak vendar še niso tako popolne, kakor bi morale biti. Slovenske srednje šole. Ravno na zadnjem zborovanju slovenskih profesorjev se je govorilo. da nimamo nobene čisto slovenske srednje šole in da stvar ne gre naprej, ker manjka dobre volje, in da bi bila tako samoslovenska srednja šola nujno potrebna. V prejšnjih časih v tem vprašanju še nismo bili na jasnem, vedeli smo, da je študiranjc nemščine ne-obhodno potrebno za naše fante, in zato so celo nekateri poslanci v državnem zboru zastopali mnenje, da nih” odpraviti utrakvistič- nin gimnazij, ker potem velik del slovenskih študentov ne bi znal nemščine. Ali v zadnjetn času se je popolnoma rešilo tudi to vprafanje. Enketa profesorjev. Strokovnjaki so napravili enke-to in pri tej enketi se je nepobitno dokazalo, da jc treba srednje šole popolnoma posloveniti. Seveda treba reformirati tudi pouk v nemškem je-. (ako, da bo vsak absolvent sre-unie sole popolnoma zmožen tudi nemščine. - Razni ugovori so napotili dru-mvo sloventkih profesorjev, da je napravilo enketo, in rezultat, ki ga je ?pSegia ta enketa, se mi zdi tako va-t'?i *c Potrebno, da ga tukaj v tJ zboniiCj ponovim. • društvo slovenskih profesorjev le Stavilo na profesorje in srednješolske ravnatelje troje vprašanj. Od teh trcli vprašanj sta za nas posebno važni dve: prvič: ali naj bo učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine v višjih razredih slovenski, iti drugič: ali mislite, da jc poučevanje |5a podlagi nemškega jezika za intelektualno in moralno vzgojo mladine ugodno ali manj ugodno, kakor na ‘ materinega. slovenskega je- ravnateMev°h,Se 5e 186 Profesorjev in Stelo samo 31 glasov Gospodje, torej ni'noben eksperiment več, ako se zahteva, da se uvedejo samoslovenske gimnazije. LISTEK. M. ZEV AKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) rr kako žalostna podlica sem! Kako me je groza teh laži! Lagati! br^tnejno !°,ner' ga *a 0 »Pomnite,* Alisa ...« ^ šlo na um, da je'bpfa^,Df,mu Pri- spala, šc pripravljena’tvegati*vs *ar njegovi strani. Eatl Vse ob »To je res,« jc zajecljal. »Poslušaj me, ljubljenec draizi Staro sorodnico imam v Parizu, nekakšno teto, ki ji ne gre prav dobro, a mi je draga in me ljubi. Njena hiša je skromna, toda spravljena bom v njej preizborno, do dne, ko bom smela biti vsa vaša... Tja inc povedete, prijatelj moj.« »To je sreča!« je vzkliknil De-0tiat. ves svetal, zakaj na tihem ni mislil brez tajne groze na svojo ponudbo: vsak trenotek je moglo priti o naskoka na dvorec admirala Ko-Jiskega. »1 oda,« je dodal, »ali sc bova lahko videla?« Praktična vrednost slovenskih srednjih šol. Zame je uvedba slovenskega jezika predvsem važen moment glede praktične vrednosti slovenskega pouka. Gospoda moja, čisto gotovo je, da živimo v realnih časih, ko se stoka noč in dan, boj za življenje je hud, denarja je malo, denar je drag, čas je denar, in, gospoda moja, koliko dragega časa se v srednjih šolah po nepotrebnem ubija s tem, da se mladina nagače z nemščino. Pri vsem tem pa je najžalostnejše še to, da absol-ventje takih srednjih šol ne znajo niti nemščine, niti slovenščine, niti strokovnih predmetov dovolj. Če torej nečemo zapravljati energije, ki tiči v mladini, glejmo, da rešimo vprašanje srednjih šol v slovenskem zmislu, če pa kdo misli, da hodi otrok samo zato v šolo, da sc nauči nemščine, naj si pa raje najame kako guvernanto, ki ga bo naučila nemščine. Pedagogični oziri. Sicer so pa tudi pedagogi prepričani, da so učni uspehi, če se pouk vrši v materinem jeziku, za 50% boljši. Jaz se v tem oziru sklicujem samo na uspeh enega zavoda, edinega samoslovenskega zavoda na Kranjskem, ki je Vaša domena, to je zavod sv. Stanislava. Tam se vsi predmeti uče samo v slovenščini in kakor se poroča, jc bil rezultat iz nemškega jezika povoljen. (Poslanec dr. Lampe: »No, ali vidite?«) tako, fj* so “insko leto pri maturi študentje iz tega zavoda v nemščini bolje odgovaijah kakor pa študentje iz diugih utiakvističnih srednjih šok Jaz cisto objektivno priznavam to. A pri tem strankarstvo ne igra nobene vloge. To so posledice slovenskega učnega jezika in jaz sem hotel pokazati, da bi uvedba slovenskega učnega jezika po vseh razredih ko-losaluo vplivala na razvoj šolske mladine. Slovenska srednja šola in vseučilišče. Razen prnkMČttifl ih” peclagogič- nih načel pa govore za uvedbo slovenščine v naših srednjih šolah tudi naše kulturne In nacionalne zahteve. Slovenske srednje šole so pa tudi najboljša podlaga za visoke šole. Kadar smo še Slovenci zahtevali univerzo, so se/gospodje še vedno izgovarjali: saj še niti srednjih šol nimate. Ce uvedemo slovenske srednje sole, napravimo s tem krasno podlago za slovensko visoko Šolo. Mislim, da to vprašanje slovenske visoke Sole se tudi ne bo moglo na nedogle- ča.s °diašati. Če država žrtvuje oliko m toliko milijonov za druge narodnosti, potem mora tudi nam Jugoslovanom dati svoje vseučilišče, učiii&otn.' državni proračun za vse-kov In J-Zkaz.uie 18,018.000 K izdat-' ii sicer ima devet milijonov av' dnn ie odgovorila naglobesc- dohri *«aVi °* Mo^a sor°dnica je sladka * * povein 1' deI svoje ooStSpl^vnosti... in vi me lahko deHkih • dyakrat »a teden, ob pon-aelJKih in pctkili, ako vam bodrio.. »Oh, okrog devete zvečer ...« Zasmejal se je, sijoč od sreče, ker je šlo vse tako gladko. »Sicer pa,« je omenil, »kje stanuje gospa teta ...« »V ulici IM,« je odgovorila brez obotavljanja. »Blizu kraljičinega dvorca?« je vzkliknil on, zdrznivši se. »Da, tam. Nedaleč od stolpa novega dvorca. Skoraj na vogalu ulice Haš in ulice Traversin zagledate samotno hišico z zeleno pobarvanimi vrati. Tam stanuje moja teta ...« ^»Tako blizu Luvra! Tako blizu k jo 3‘p * \ }?. ^mrmral grof zamol-tega!.. « se vzi,einil'ja| zavoljo ničar^je to„Siavi! nied tein gostil-zajutrck. Sedh .,r,lpraviti dekletu jedla z dobri.,, tekom ona je stna ura. Kom* B,,a ie prele- Naposled je zajahal Deodu i,„ ja in posadil dekle za seboj na sedlo' kakor so delali neredkoma tiste e?’ se. Dekle je bilo vajeno tega, in grof je mogel jahati prav naglo, tako da sta dospela okrog osmih zjutraj že v Pariz. strijskih Nemcev pet univerz, sedem milijonov Čehov eno, pet milijoni Poljakov dve, štirje milijoni Rusinov eno. Mi Jugoslovani pa nimamo nobene univerze. Nam se univerza odreka, vseučilišče se nam neče dati, dasi bi nam po vsej pravici šlo. Vlada nam ga neče dati ker neče, da bi se Jugoslovani povzpeli in povzdignili na tisti kulturni nivo kakor druge narodnosti v Avstriji. Če bi hotela vlada hitro omogočiti slovensko visoko šolo, morala bi samo priznati reciprociteto med avstrijskimi vseučilišči in zagrebško univerzo. To bi bila najlepša podlaga za našo visoko šolo. Vrnite vseučilišči fond! Pri tej priliki bi omenil, da bo tudi na vsak način potrebno, da se vseučiliški fond, ki jc sedaj posojen Zadružni zvezi, kakor hitro mogoče spravi nazaj v deželno blagajno. Častiti gospodje so se jako ugodno izrazili o gospodarskem stanju teli zavodov in torej mislim, da prav nič ne riskirajo, če ta fond yniejo nazaj. Nemške in slovenske srednje šole na Kranjskem. Sicer pa, kakor sem že rekel, postopa vlada na Kranjskem z našim srednjim šolstvom naravnost po mačehovsko. Vzemimo nekoliko statistike. Na Jugoslovanskem pride na 10.000 slovenskih prebivalcev 50• % slovenskih srednješolcev, ^ pravzaprav manj kakor v celi državi, na 10.000 nemških prebivalcev pa pride 189-5% nemških dijakov, torej štirikrat toliko kakor slovenskih dijakov. V teh številkah se krasno zrcali cel sistem srednješofstv* na Kranjskem. Nemške srednje šole se na vse pre-tege podpirajo, slovenske se pa po najboljših močeh zavirajo. Seni nalašč' izračunal, kaj stanejo slovenske in kaj nemške srednje šole. Za 512 nemških dijakov vzdržuje vlada tri srednje šole ter stane to na leto okoli 284.000 K. En nemški srednješolec stane ua leto 555 K. Za 1745 slovenskih učencev, torej več kot trikrat toliko, da vzdržuje le pet zavodov, za katere plača na leto 520.000K, En slovenski dijak stane 297 K. torej 258 K manj kakor nemški. Torej preziranje Slovencev na vseh koncih in krajih. Suplentsko vprašanje. Vlada nastavlja na nemških šolah preveč profesorjev, na slovenskih pa premalo, oziroma si pomaga na ta način, da na definitivna mesta ne nastavi profesorjev, ampak jih zasede po možnosti s suplenti. Suplentsko vprašanje je postalo na Kranjskem naravnost pereče. Imam tukaj statistiko šolskega leta 1911/12. Na nemški gimnaziji v Ljubljani ni bilo že več let nobenega suplenta. V šolskem letu 1911/12. je bilo nastavljenih 12 stalnih moči. Na kočevski gimnaziji so imeli 1. 1911/12 enega suplenta in 15 stalnih moči. Torej skupaj na ljubljanski in nemški gimnaziji in v Kočevju 1 suplenta in in 27 stalnih moči. Na slovenski realki v Idriji je bilo 12 stalnih moči in 3 suplenti Na II. državni gimnaziji je bilo 18 stalnih moči in 6 suplentov, v Novem mestu 14 stalnih moči, 4 suplenti, v Kranju 14 stalnih moči, 8 suplentov, na I. državni gimnaziji 20 stalnih moči, 14 suplentov, torej skupaj 88 stalnih moči in 34 suplen-tov. Če bi se uporabljale za slovenske zavode iste pravice kakor za nemške, bi potem takem smeli podu-čevati na naših zavodih le trije suplenti. Vlada s tem, da na naših srednjih šolali poučuje najmanj ena tretjina do ena četrtina suplentov, na eni strani hrani seveda denar, na drugi strani pa neče nastaviti definitivnih moči, ker noče podpirati slovenskega srednješolstva. Sistem germanizacije v šolstvu. Pojasniti moram postopanje vlade v nekaterih slučajih zato, da dokažem sistem, s katerim se zatira slovenstvo in podpira nemštvo. Mnogo definitivnih moči na kočevski gimnaziji je nastavljenih, ki so bile pri izpitu mlajše, kakor naši deželani. Sploh sc vlada pri razpisu služb nič ne ozira na deželaue, če so tudi popolnoma kvalificirani, če ulso nemškega pokolenja. Na isto stališče, „ kakor se postavljajo Nemci na Češkem glede sodnikov, bi sc mogli postaviti Slovenci glede učiteljev. Slovenski učitelji naj uče Slovence, nemški pa Nemce. Mi smo za ta princip, ki pa mora dosledno imeti veljavo ne le za Nemce, marveč tudi za nas Jugoslovane. Dokler pa vlada ne vpošte-va lega principa niti pri justici, niti pr: šolstvu, niti pri politični upravi, ne na Štajerskem, ne ua Koroškem in ne na Kranjskem, toliko časa imamo tudi ini pravico zahtevati, da naši rojaki dobe vse državne službe, to pa tembolj, ker vemo, da vfada im-portira z izveukranjskimi profesorji ‘m uradniki k nam tuj element, čigar naloga ie germanizacija naših krajev. Proti importiranim profesorjem! Priznavam, da jc upravičeno, da se vpošteva na nemških zavodih na Kranjskem predvsem domače Nemce, ampak da importira nemški »Volksrat« izveukranjske profesorje, temu moramo odločno protestirati. Gospod poslanec S. L. S, so po daljšem odmoru prišli v Ljubljano zastopat svoje vo* lilce .. . Ne pride tukaj v poštev samo narodno stališče, ampak tudi socialno stališče. Na Štajerskem naš človek ne dobi službe. Tam pravijo: mi nastavljamo samo domačine. Na Koroškem tudi nc inore dobiti službe, pošljejo ga kvečjemu v Bosno ali Hercegovino zato, da napravi pri nas prostor kakemu tujcu iz Šlezije ali s Tirolskega ali od koderkoli. Nekaj zgledov. Da ne bo c. kr. vlada mislila, da so to samo hipoteze in pavšalna podtikanja, hočem resničnost svojih trditev pokazati na sledečih zgledih. Profesorja Bischofa na nemšk: gimnaziji so dobili z Dunaja. Izpra san je bil leta 1907., provizorično jc bil nastavljen leta 1909., definitivno pa že leta 1910. Pri nas pa imamo suplenta Herrica, ki je bil izprašan tudi leta 1907., torej ravnotakrat ka-kor Bischof, pa jc se sedaj suplcnt. Iz tega sc vidi, kaka velikanska krivica se godi nasiin ljudem. Glede Herrica omenjam še, da je takrat, ko je bila razpisana služba v Kočevju, prosil tudi on za to mesto. On je popolnoma zmožen nemščine in je popolnoma kvalificiran za vsako mesto. Služboval je na Dunaju, v Mariboru, v Št. Pavlu, ko je prosil na kočevsko gimnazijo, ni dobil mesta, ampak so imenovali nekega Otona Lava, ki ni naredil izpita leta 1907., ampak šele leta 1911., torej štiri leta pozneje. Imenovali so ga pač zato, ker je Nemec, dočirn za domačina na Kranjskem ni kruha. Slavčeva .*. maškarado Veliki pustni korso pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela „UNION“. W V blagohotno uvaževanje! "fpS Da se Izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter Je pristop splošen. Le maske naj pri nakupi vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za člane ln maske 1 krono, za netnaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Cešarkove v Selenburgovl ulici In v trgovini gosp. L Černeta v Wolfovl ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej društvene vesti. Kmalu jc dospel v ulico Haš in odložil svojo spremljevalko pred označeno hišo. Stala je v resnici par korakov od dorskega stebra, ki ga je bila dala kraljica Katarina postaviti Rudžieriju. Nekj radovednih glav se je pojavilo po okolici; mladi mož je pozdravi) važno in resno Aliso de Luks in ji zaklical s pogledom vroče: »Do svidenja!« Nato je odjahal, ne da bi sc ozrl nazaj. Alisa ga je spremljala z očmi, dokler ni zavil okrog vogala. Takrat je zavzdihnila globoko; vsa sila duše. ki jo je krepila dotlej, ie izginila na niali. Omahnila je k vratom, spustila trkalo na zelenih vratih in zamrmrala: »2 Bogom, morda na veke, vc sanje o ljubezni, o čistosti, o sreči.« XXIII. Alisa de Luks. Vrata so se odprla. Dekle je prekoračilo svojih sedem do osem korakov globok vrt in stopilo v hišo. ki jc sestojala iz pritličja in enega nadstropja. Dokaj visok zid, v katerem so bila napravljena zelena vrata, je delil vrt od ulice Haš — bolje rečeno, uličice, tesne in mirne uličice, katero so motili tihoto zadnja tri leta zidarji, ki so gradili kraljičin dvorec, katero se je bil zdaj vrnil pokoj, ua ie pomenilo pojavljanje jez- deca v ujej pravcato senzacijo, kakor smo videli na lastne oči. Ako se je zdela zbog tega molčanja in zbog sence, ki jo je metala velika zgradba kraljice Katarine, že ulica dokaj skrivnostna, je bila ta hiša še vse skrivnostnejša. Nikoli ni stopila vanjo živa duša. Samo ženska svojih petdesetih let je prebivala v njej. Težko je bilo reči, ali živi ta ženska kot služkinja, upraviteljica ali kot lastnica. Znana jc bila po okolici kot gospa Lavra. Oblečena je bila vselej čedno in celo nekaki izbrano. Govorila je malo. Kadar je šla z doma, je smukala tiho ob zidovih, in čas njenih potov je bil vedno v jutranjem ali večernem mraku. Bila je pač eno tistih čudaških bitij, o katerih govore sosedje mnogo, ravno zato. ker ni česa govoriti o njih. Njeno ime, ki je zvenelo laško, ni moglo buditi nezaupanja, saj je bila kraljica Katarina sama Italijanka. Ko je videla Lavra vstopiti Aliso, ni z nobeno gesto poležala začudenja. »Evo vas, Alisa!« je dejala brez presenečenja. »Vsa upehana sem, dobra Lavra, trudna na duši in na telesu, vsa bolna od svoje sramote in polna studa nad življenjem ...« »Bežite, bežite. Imate že spet klaverno uro... Venomer ste enaki: prenapeti, v strahu za prazen nič...« • »Pripravi mi malo eliksirja, ki si mi ga dajala včasih.« »Da. Ali hočete jesti?« »Nisem lačna.« ; »Slabo znamenje za žensko, kakršna ste vi,« je dejala starka in vlila v srebrno čašico par kapelj te steklenice. ki jo je bila vzela iz omare. Alisa je izpila pripravljeno pijačo v dušku. Zdelo se je, da jo je po-svežila takoj; na obledele ustnice se ji je vrnila barva. Slekla se je in oblekla domačo obleko od bele volne, prevezano okrog pasu s svileno vrvico. Nato je začela ogledovati vse stvari okrog sebe. kakor da jo veseli, seznaniti se zopet z notranjostjo te hiše. Zdajci pa ji je padlo oko na portret. Zdrznila se je in ga motrila dolgo. Lavra jo je gledala in sledila sleherni njeni kretnji z očividnim zanimanjem. Jasno se je zdelo, da jc več od navadne služkinje. Morda je vezala ženski tajinstvena vez, zakaj zdelo sc je. da Alisa ne prikriva starki ničesar. Za par minut ogledovanja jc Alisa pokazala starki sliko. »Sneti je treba to sliko,« jc velela. »In jo obesiti v vašo spalnico?« je vprašala starka z usmevom. ki bi se bil zdel marsikomu ciničen. (Dalje.) Nevzdržne razmere. L>a vidite, koliko so nemški profesorji pred slovenskim, vam povem slučaj. Ivi se je zgodil v Kočevju. Tam je nastavljen za profesorja neki Grebel. Odkod so tega človeka privlekli, res ne vem. Izprašan je bil leta 1909., imenovari pa že leta 1910. Breznik ic bil izprašan leta 1908., pa je bil šele pred kratkim imenovan. Torej je imei izpit eno leto preje kakor Grebel, ampak Imenovan je bil tri leta pozneje. . .. Stopar, zgodovinar, je napravil izpit leta 1909., in.sicer Januarja meseca, medtem ko ga jc Grebel napravil Šele oktobra, Kenda gu je pa napravi! meseca februarja leta 1909., a ta dva *ta še danes supienta, do-Čim je Grebel že od leta 1910. naprej profesor. Te razmere so nevzdržne bi vlada se mora postaviti na eno ali drogo stališče. Pri nas se vlada postavi vedno na tisto stališče, da se prikrajšajo pravice naših ljudi in naše narodnosti. »|frtiiiiilicherweise ernannt.« Interesantna jc zgodovina nekega profesorja Haya. Na vprašanje, zakaj je ta profesor prišel na nemško gimnazijo, sc je reklo: »Er wurde irrtiindichorvveise ernannt«. Ampak ta zmota ni bila »irrtiiinlicherwei-se«, marveč je imela poseben namen. Na realki je namreč šel zgodovinar Svoboda na dopust, njegovo mesto jc bilo izpraznjeno in bi ga bilo treba pravzaprav razpisati. Da bi se pa realka nc postavila v nevarnost, da hi prišel sem slovenski kompetent, je vlada »Irrtiimlichenvelse« pride-iila realki brez razpisa profesorja Haya In Slovenec je prišel ob kruli. • Tako se nam torej godi tudi na polju našega srednješolstvn. Narodno izdajstvo klerikalcev razkrinkano. Jaz celo vem slučaje, ko se je za nemško gimnazijo pri deželnem šolskem svetu imenoval primo et unico loco Slovenec, toda vlada ga ui imenovala, ampak je na njegovo mesto imenovala profesorja Nemca. (Poslanec Jarc: »Zalihog!«) Gospod profesor Jarc pravi: žalibog. To je res žalibog, ampak jaz bi rad nekoliko jasnosti. Ko se je potem nekoliko rekognosciralo in poizvedovalo, kako je to, da če deželni šolski svet predlaga primo et unico loco, da se potem ta predlog kratkomalo ignorira, se je na zelo merodajnem mestu reklo, da obstoji tukaj nekak dogovor-, da na nemški gimnaziji ne sme biU nastavljen noben Slovenec, dogovor med vlado In častito večino deželnega zbora. (Poslanec dr. Lampe: »Ni res! Kaj pa JerŠe?!) Jcrše je bil že prej tam. (Posl. dr. Lampe: »Pojte no, saj tega sami ne verjamete!«) To se nam je v ministrstvu povedalo. — Mi smo uverjeni, da tisti terno, ki ste ga vi stavili, nima drugega pomena, kakor natrositi volll-cem nekaj peska v oči. (Poslanec dr. Lampe: »Protestiramo proti temu!«) Gospod deželni glavar, prosim, povejte gospodom, da govorim sedaj jaz! ti. Ker je prišel v denarne stiske, le prstan zastavil, uro pa izgubil. Nek prijatelj mu je posodil krog 50 K denarja, ki mu jih ni mogel več vrniti. Ta prijatelj ga tudi dolži tatvine. Ko se je leta 1912 podal k orožnim vajam — bil je kadet — niti civilne obleke ni imel. Vse to bi se bilo izravnalo, da se ni Grab, ko je bil na postaji v NVildonu svojevoljno odstranil. vsled česar je bil odslovljen. Grah jc bil prvotno oproščen, sedaj pa obsojen na dva meseca zapora. Grab pravi, da je vsemu kriv njegov oče, ki ga ščuva mačeha. Zgubljeno življenje. Svetinje pri Ormožu. No, misijon imamo, kar celili osem dni bodo pestili in begali ljudi fanatični pridigarji. Gospod fajmošlcr pa so djali. da je celi teden praznik, nikdo se naj ne pregreši, da bi prijel za kako še tako nujno delo. Saj je vsega v izobilju! Po cele dneve bodo prečcpcle ženske v cerkvi, dihale smrdljivi zrak, doma pa bo družina stradala, živina crkala. Zvedeli smo pa še nekaj posebnega; sam gospod fajtno-šter so nam razodeli v nedeljo popoldne s prižnice. Mogočno so povzdignili svoj glas in zarjuli: Dragi moji kozli in ovni in vsa moja čreda, jaz vaš pastir vam pravim, vstran z liberalizmom, vstran z naprednim časopisjem, bera jc v nevarnosti. — Pok — udarili so se gospod po čeljustih, v silni gorečnosti so se zagovorili. Seveda vi, gospod urednik, ste tako brezversko hudobni, da boste rekli — \vcsscn das Hcrz voli... Saj so nam gospod povedali, da si nista prijatelja, baje same smrtne grehe pišete, pozabili so omeniti čegavc? Nekdo je prisegel, da duhovniške. Verujemo. Gospodinc Bratušek, morda bi bilo dobro povedati misijonsko delo ljudem, da imamo v Ormožu slovenske trgovine prazne, nemške pa polne. Poskusite, pekel bo že počakal. Slovenski trgovec pa nc more brez podpore rojakov živeti. — Severin. Dnevni pregled. Štajersko. Celje. (Afera Firbas.) Kot smo že poročali, je svoječasuo uprava celjske pošte iz službe odslovila poštnega uradnika Firbasa, ker so ga osumili, da je bil pri defravdacijah oHcifufta Pivonke sokriv. Vzroki, ki bi naj bili upravičili to ravnanje nu-prain Firbasu, so se pokazali kot jalovi. Firbasova zadeva se je obravnavala tudi v državnem zboru. Ko-nečno jc poštna uprava vendarle uvidela svoje nepravilno ravnanje in preklicala Firbasovo odslovitev Firbas je s 1. februarjem zopet nastopil službo. Studenci pri Mariboru. (Nem-čurji.) V Studencih so pred leti ustanovili takozvano »Bnuernrunde«. To društvo jc izrecno Slovencem so vražno in stremi edinole za tem, pa-nemčevati slovensko deco. »Bar.crn-ruude« podpira z velikimi vsakoletnimi prispevki studenški »Schulver eniški otroški vrtec, kojemu je naklonila tudi v minolem letu na podporah 1050 K. Načeluje temu »nem škemu« bojnemu, oziroma raznaro dovalnemu društvu vratar Juž. železnice, Muster. Člani so po veliki večini ponemčeni delavci v kurilnici na koroški progi ter — kakor se vedno najdejo I — tamošnji soc. deino-kratje. Vseh dohodkov je »Bauern runde« imela 2079 kron. Odbor in člani so — pričenši pri dr. Fritz Ju-ritschu in nehavši pri Musterju — izključno sami rojeni, pristni Slovenci, oziroma slovenski renegatje. Kaj ta cega je seveda za studenško nemštvo velezuačilno in — sila častno! Maribor. (Izgubljena eksistenca.) Bivši asistent juž. železnice Edvard Grah, je bil obdolžen poneverbe in tatvine. Mož, star danes 25 let, je Čisto izgubljen, v kar ga je privedla lahkomišljenost. Svoj čas, ko je bil v Rušah, si jc od neke dunajske firme naroči! zlato uro in prstan z diaman- Obtožnica. Govor posl. Ribnikarja, ki ga prinašamo na uvodnem mestu, je prava obtožnica klerikalne narodne politike. Klerikalcem je tako sapo zaprlo, da v torkovem »Slovencu« niti z besedo niso več omenili koroškega škandala, ki je tako razburil slov. javnost. Poslanik grof Czernin in Mažar Tizsa in avstro - ogrska balkanska politika. Zadnje dni vlada na Ogrskem precejšnje razburjenje, ki ga je povzročil grof Czcrvin, poslanik v Bukarešta. Ta je napvam nekemu ogerskemu žurnalistu dejal: »V razmerju med Rttmunijo in Avstro-Ogr-sko se kaže v zadnjem času neka gotova napetost«. Zato je treba, da se urede razmere med Ogrsko in ogrskimi Runami. »Prepričan sem. da govori tisti resnico, ki pravi, da Runami nimajo potrebnih pravic. Ce bi se pogajanja z Rumuni in Tizso razbila, bi bilo to zelo nesrečen konec za Avstro - Ogrsko. — Vsled teh izvajanj se je mažarska javnost razburila in pravi, da nikakor ne gre, da bi hibe avstro - ogrske diplomacije morala plačevati Ogrska. In Tisza je vsled tega dejal: »Prijateljsko razmerje med Rum unijo in Avštro-Ogr-sko je tudi v interesu Rumunije. Toda še tudi druga smer balkanske politike je mogoča. Ce bi obnašanje Rumunije onemogočilo prijateljsko razmerje, še ni treba obupati, da sc brani interese deželo ...« Mažar Tizsa jc včasih precej nedirlomatičeu — enkrat je prav slabe usluge storil Avstro - Ogrski, ko je ščuval Srbe in Bolgare v boj z ironično opazko, češ, da imajo pravico se tepsti. In to pot tudi ni diplomat: to pot grozi Ru-muniji z orožjem in z Bolgarijo. Tudi tokrat ni dosti koristil. V sili vrag muhe žre. Minule dni sc je mudil na Dunaju grški ministr ski predsednik Venizelos. C. kr. tiskovni urad na Dunaju se je pri te priliki obnašal, kakor — no, ne ma ramo povedati: Kam in kako je lezel ... Listom je ppšiljal dolga poročila, v katerih je bila zaznamovana vsaka malenkost, ki se je tikala min. predsednika Venizelosa. Natančno je bilo našteto, kakšne obiske je imel in koga je obiskal. Tiskovni urad je prinesel tudi poročilo, ob kateri uri je Venizelos vstal, zajtrkoval, sprejel turškega poslanika, šel k cesarju in kdaj se je udeležil dvorne gostije, predstave v gledališču itd. Toda, toda — v vsem tem je vragovo kopito. C. kr. tiskovni urad je pa že prvi dan pozabil povedati, da se je grški ministrski predsednik sešel s srbskim poslanikom na Dunaju. Najpreje je Venizelos obiskal Jovanoviča, na to pa ta njega. O tem je pa tiskovni u-rad molčal — misleč, da sc s tem dejstvo spremeni. Da, da: tudi diploma-tlčrre intrige nc premoreio vsega. Češka industrija na Balkanu. »Čas« poroča iz zanesljivega vira, da imajo češke tovarne gospodarskih strojev namen postaviti skupno skladišče v Zagrebu ne le za Hrvat-sko, temveč za celi Balkan. In naša obrt?! Ali nam mar — cirilica dela težave!? Oboroževanje v Norveški. Evropejskim velesilam, ki tekmujejo med seboj v oboroževanju, sc je pridružila sedaj še Norveška, ki se je začela mrzlično oboroževati. Najpreje so se začeli proti ruski nevarnosti oboroževati Švedi in sedaj začenjajo še Norvežani. Strateško jc namreč Norveška v tem položaju, caicor Švedska in ruska nevarnost grozi tedaj tudi Norveški. Kakor na Švedskem jc tudi na Norveškem dosti ljudi, ki v navdušenju za oboroževanje išče opore v javnosti. Med temi jc tudi raziskovalec Tibeta Svcu Medin. Sven Hedin bo sedaj v tem vprašanju govoril v Kristijaniji. Študenti so ga poklicali na predavanje o ruski nevarnosti. Vlada bo v kratkem predložila proračun za mornarico, ki je to pot za 715.700 K večji kot jc bil. .''00.000 K je določenih za izdelovanje minonosek, 80.000 K za vod. letal, stroje, 500.000 K za podmorske čolne in 120.000 K za torpedovke in mine. Službena doba mornarjev bo povečana na eno leto, mesto 6 mesecev bodo služili 1.2 mesecev. Militaristična propaganda hoče prisiliti vlado, da bi utrdila tudi obrežje. Zanimiva storijca iz življenja cesarja Jožefa II. Ko jc papež Pij VI. obiskal na Dunaju cesarja Jožefa II.. da bi ž njim uredil spore med cerkvijo iti državo —• ta mu je, kakor sc pripoveduje, Pii VI. dal blagoslov. Cesar Jožef se ui odkril. Na vprašanje, zakaj tega ne stori, je odgovoril: »Ist der Segcn gut. dringt auclt durch den ldut.« (Ce jc blagoslov dober, proderc tudi skozi klobuk.) Naš prijatelj, Ferdo. Zadnjič je »Tagespost« prinesla članek, ki se je končal z upapoluim stavkom: imamo le enega zaveznika, ki sicer ni močen - ampak zaveznik jc in to jc Bolgarija. Kaka sreča. Toda Bolgarija dobro ve, da Bcrchtoid nc zmore vsega. in Berchtold dobro ve, da so zavezniki nestanovitni. Zato je treba poskrbeti za reklamo: ena teh reklam so bile n. «pr. protisrbske demonstracije v Sofiji, lreba je bilo spraviti na oder tako igro, da so v ti ji nastopili srbski vojaki in najeti par ljudi, da'bodo zakričati: Dol s Srbijo, in vc?s se je komedija posrečila. Občinstvo se ie razburilo m demonstriralo proti Srbiji. Nc le v gle dališču — tudi na ulicah. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za to, da so prišle te vesti v svet. Namen jc očividcu: naš prijatelj Ferdo jc v zadregi. V Petrogradu je važno posvetovanje. Pašiča je car odlikoval. Vse kaže. da se bodo balkanske državice zavarovale proti avstnjsko-bolgar-skim nakanam — sploh situacija za prijatelja Ferdota je neugodna za-o jc treba demonstracij, »Blganja«, glasilo dr. Dancva. opozarja na nevarnost, da nastane okoli Bolgarije sovražen obroč — m kaj bo mogel potem pomagati prijate!) Berchtold. Edini zaveznik, ki bi še bil. bi bil En-ver-bej, toda ta sam potiebme pomoči. Prijatelj Ferdo je ves v velikih zadregah in vprašanje je. ce se bo z demonstracijami rešil iz nun. Še en poskus so napravili Nemci, da bi preprečili srbsko-gisko zvezo. Grški list »Skrip« je nek, da so Srbi najnevarnejši .oviaz-niki Grkov, ker Srbija hoče dobiti - Solun. Vse kaže. da imajo Srbi skrite namene. Tako ,.' nek ima očividcu namen '^buditi nezaupanje. Toda prepozno. Srbsko-grška zveza je podpisana- Hochenburger odi kov;an. M«ed raznimi odlikovanci. k> dni redove za svoje dciovanje. je tudi justični minister Hoche , kakemu dolgo ni bilo v Avstr'n l ministru toliko pritožb, kakoi Hochenburger ju. In 1° opravičeno. Včeraj smo pojasnili v uvodniku, kaj se godi pod Hochenburgcrjem na naših sodnijah. Kaj se Rodi drugod: na Koroškem, na Štajerskem, o tem se je tudi že pisalo. In *a.v?5 ,(l Hochenburger veliki križ Leopoldovega reda. Snov. vredna z;a satiro. Ali nismo nekaj podobne g citali v Aškerčevih jiesinih: I avhha na J Ilirovem? , ... , No. no, gospod Polanec Drobnič. Lepe stvari %e slisijo. Kako pa je bilo tam pri kadi? Ali je bilo zelje kislo? Se še kaj pomenimo o tem Grof Bobrinski n monarhija Grof Vladimir Bobrinski se je torej definitivno odločil in nastopil pot. da bo pričeval v prilog 94. obtozennn Rusinom. Kakor ie že znano, je zapusti! 30. januarja Peterburg Zaeno z njim sta odpotovala iz ruske prestolnice poslanca v dumi Balmaševin Dimitrijev in posebni dopisnik netro-gradske brzojavne-agenture. Da ne bo imelo to potovanje najboljših po- sledic, o tem nas lahko prepričajo vesti, ki krožijo v raznih dobro informiranih krogih. Govori se namreč, da je bil Bobrinski pred svojim odhodom iz Rusije večkrat pri Sazo-novu v avdijenci. Minister mu jc potovanje odsvetoval, toda grofa ni mogel nikakor prepričati. Sazonov mu je omenil, da bo imelo Bobrin-skega potovanje na odnošaje Avstrije z Rusijo silno neprijetne vplive. Kakšne, je zamolčal. (Kakor znano, je bil grof Bobrinski pred precejšnjim časom izgnan iz avstroogrske monarhije zaradi razžaljenja Veličanstva in upornosti.) Po vseh vesteh, ki so na razpolago, moremo soditi, da se kuhajo doslej nam neznane reči, ki bodo laliko inscenirale novo afero. Policijske oblasti v monarhiji so že na delu, in odredile vse mogoče, da se grofa — glavno pričo na Marmaroš-sigetskem procesu — zajame in aretira. Po zadnjih poročilih sodeč, je iobrinski že dospel v Budimpešto in se napotil direktno v Marmaroš-Sigct. Razvoju procesa bomo seveda sledili in o njem poročali. Pričakovanje obtožencev. Grof Bobrinski dela oblastnijam v monarhiji nepopisne težkoče. Ko so do-znali obtoženci o njegovem potovanju. so jih veselja oblile solze. To je bila za voditelje procesa težka ve^t iti so sklenili, da se bo na prihod Bo-brinskega strogo pazilo. Zastopnik obtožencev, dr. Klein, je svetoval Bobrinskcmu, naj se ne podaje v nevarnost, kajti ogrska policija ga bo takoj aretirala in zaprla. Bobrinski se ni za opomin zmenil prav nič. Njegov prihod bo zato velika senzacija, ker napravlja njegova odločnost utis, da stoje za njegovim hrbtom vplivni voditelji Rusije. No. če hoče napraviti ogrska policija monarhiji novo zabavo, ji jc prosta pot. Toda posledice?! So že začeli! Še ni dodobra Marmaroš-sigetski proces v vsem elementu razprave, že so se pričeli izgovarjati osumljenci in odvračati krivdo na d mige. Aha, Bobrinski bo še marsikomu zaprl sapo! Takole pričenja prvi grškokatoliški škof Anton Pap in izjavlja v »Magvar-Kurirju«, da se ne more smatrati gr-škokatoliškega duhovnega zbora kot provokatorja. Ce bi imeli gospodje čisto vest, bi se gotovo nc vznemir jali toliko. Bomo videli, koliko jih pride še za njim! Srbska službena izjava o odno-šajih x Bolgarijo. Oficiiozna »Samouprava* pišu o odnošajih med Srbijo in Bolgarijo ter pripominja, da ni v Srbiji niti enega politika, ki bi prista na spontane geste Bolgarije, s katerimi išče odkup srbskega ozemlja. Vojska, ki je postopala tako zločinsko v napetih časih, nhna pravice, da govori o nasiljih Srbov nasproti Bolgarom v Macedoniji. Bolgarska je vrelec nemira na Balkanu, in vse države morajo biti pripravljene na lastno obrambo.« Mislimo, da izjava ne potrebuje komentarja. Srbija ne bo odpuščala in tudi odnošaji se ne bodo zaradi nje izpremenili. Vsekakor jc s to izjavo izrečena zadnja direktna beseda. Protisrbske demonstracije v Sofiji. V Sofiji vlada grozen dolgčas, ki ga ne more pregnati niti Ferdinand Dolgonosi. Zato so podpihnili nekoliko ljudi, ki so izzvali demonstracije. Tako so na primer hoteli zadnje dni demonstranti pred srbskim poslaništvom, da si ogledajo stavbo. Policija je pa zaprla vse do-iode, in je bilo zopet enkrat — nič. Drugič so hoteli poskrbeti za vesele urice v gledališču. Igralci so nastopili v srbskih uniformah, tedaj zopet silni dušici: Dol s Srbijo! Živela bolgarska vojska (s polomljenimi kostmi! Op. uredn.). Tajnik srbskega poslaništva se je moral odstraniti iz lože. Gledališče so morali izprazniti in zapreti, katti demonstranti niso hoteli odnehati. Na ulici vrvenje proti srbskemu poslaništvu. Policija pa: o, ne bo nič, kar domov! — Tako demonstrirajo nahruljeni uničevalci ^ bolgarskega ugleda v Sofiji. Degeneracijo teh pomilovanja vrednih zaslepljencev si lahko predstavlja vsak, zato so o tem odveč besede! Grško-turški odnošaji vzpostavljeni. Sultan je sprejel grškega poslanika Panasa v avdijenci. Oba sta naglašala težnje in pozdravila vest, da se znova vzpostavijo med obema državama dobri odnošaji. V Atenah pa je sprejel v avdijenci grški kralj turškega jioslanika Galib-bega, s katerim sta si obljubila mir in prijateljstvo, Tako jc zapletljaj zopet enkrat rešen. Bolgarskih lumparij ne bo še konec. »Agence d'Atcnes« poroča: Trgovska zveza v Pireju objavlja vest, da so se odločili podpihujem bolgar-sko-macedonski komitaši napadati parobrode. ki pristanejo v Burgasu in Vami. Sklenili so. da prenesejo na vse ladje no štirideset kilogramov težke bombe, ki bi povzročile eksplo- zijo. Trgovska zveza jc zaraditega izdala proklamacijo. naj se takoj odpove omenienim lukam prihod ladij. 3o!garska brzojavna agentura seveda vesti demeutira. Med Turčijo in Bolgarijo n» zveze? Vesti o bolgarsko-turški zvezi so izmišljene (?) Bolgarski poslanik Tošev je izjavil, da ni med državama nobene druge zveze razen spo-azuma o vprašanju Pomaka. Kljub demantijem pa to precej čudno zveni, zlasti ker so v nedeljo imeli socialni demokrati zborovanje in na njem sprejeli memorandum vladi ntij se ne spušča s Turčijo v nove zveze, ker nastanejo iz tega lahko nevarne komplikacije. Solunski listi pišejo, da obstoja med Bolgarijo in Turčijo le ena zveza, ki ima nalogo, da brani morebitne napade na obe državi. To pa s posebnim ozirom na Grško. VVied nastopi pot v — kotel. Wicd je še vedno dobre volje in prepeva prav prijetno. Te dni ga poprosi za avdijenco albanska deputacija, s »atero se odpravi v Drač. Sedaj se vršijo tam za sprejem novega -vladarja in njegove družine, obširne priprave. Središče vsega pa bo telesna straža, krepka in močna straža, zakaj olje bo kmalu vrelo in pripravljeno zanj. Pogajanja članov kontrolne komisije z Esad-pašo. Avstroogrski, italijanski. francoski in ruski član kontrolne komisije so odpotovali v Drač. da dovršijo pogajanja, ki sta jih začela angleški in nemški član z Esadom. Bekir-bega obesijo. Ta ubogi obešenjak bo prva žrtev albanske človekoljubnosti. Vsekakor pa čaka prebivalstvo \Vicda. da mu pokaže zaupanje na vislicah. Bolgarsko-rumunska komisija se jc sestavila te dni. Določena so ji vsa vprašanja, ki se tičejo zadev poslednje balkanske vojne. V Draču sc pripravlja mesto av-stroogrskemu poslaništvu. Pot bo ugladil baron Berger. Venizelos v Peterburgu. Lat Nikolaj ie sprejel grškega ministra Venizelosa v avdijenci. Pred tem je konteriral Venizelos s Pašičem o balkanskih delili. Turki v Ameriki. Pa ne na sprehodu, o nc! Po posojilo so šli. Scdem-inpol milijonov bi radi. Seveda Je vprašanje, Cc lili dobijo* ^Oiij m ličim* reč v Avstriji nič, ker jc dovolj skrbi za nadebudno Albanijo. Pa drugič! Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januarju 1914 je 317 strank vložilo 157.912 K 77 vin. 271 strank je vzdignilo 99.279 K 6 vin., 10 strankam se je izplačalo posojil 21.G40 K 58 vin. Denarni promet 586.375 K 47 vin. »Gostilničar.« Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. Izhaja dvakrat na mesec. Vsebina 1. številke: Zvezne objave. Cenjeni tovariši gostilničarji! Gostilničarji in leto 1913. Kranjsko vinogradništvo in vinska trgovina. Deželna zveza za tinski promet na Kranjskem. Obrtne pravice in predpisi. Stanovske novice. Zadružne objave. Razno Šport. Listek: A. Zajec: Ljubljanski gostilničarji v stari dobi. List stane celoletno 5 K. polletno 2 K 60 vin. Posamezna številka 25 vin. Čuden poskus samomora. Gozdar J. Peterek iz Velikih Kunčičič pri Moravski Ostravi je bil _ pred kratkim prestavljen v drug kraj, kjer je imel manjšo plačo. To je na njegovo malodušno, drugače pa zelo pridno in pošteno ženo tako učinkovalo, da je v svojem velikem duševnem razburjenju zgrabila sekiro in sc večkrat udarila z njo po glavi. V brezupnem položaju so nesrečnico prepeljali v bolnišnico. Velika nesreča v tovarni. V ra-timovski tovarni za celuoid se je pripetila dne 26. t. m. velika nesicča. Pri delu sta se smrtno ranila delavca M. Michalčik in A. Bolšovsky. Oba delavca, očeta mnogo številnih rodbin, so prepeljali v brezupnem položaju v bolnišnici. Požar tovarne. Te dni je izbruhnil ogenj v tovarni firme Dubsky in Kohl v Podmoklicali na Češkem, ki se jc silno hitro razširil in ki je pokončal skoro celo tovarno. Plamen se je prijel tudi bližnjega poslopja mestne okrožne oj»ekarne. Leprav so prihitele na mesto nesreče vse požarne brambe iz okolice, sc vendar ni posečilo ognja omejiti. Tovarna, ki je zgorela, bi bila prihodnji mesec prodana na dražbi. Aretacija žene državnega pravd-nlka. Veliko senzacijo vzbuja te dni v Berlinu aretacija soproge državnega pravdnika Arensa. Gospa je bila kot samska prokuristiuja znanega špekulanta Schiffmanna, ki ie radi raznih goljufij v preiskovalnem za-, pdoiu. ArenSova žetia je baje vedela za te goljufije in kakor se sodi. se je teh goljufij tudi udeležila. 4 dni! senzacija sedanjosti! 4 dni! 5 fotografičnim aparatom ~ Torek 10. pa bojišču Srni o 11. etrtek 12. Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah 10 s. bojujočih se armad. ««=I t 81 ii Eno uro (rajajoče predstave vsak dan ob 3., 4., 5., 6., 7„ 8. in 9. lini Ideal Nekaj glavnih prizorov: lnfanterijskih krogelj streli v prst, — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajonet ni uhodi. — Ranjenec! ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen, — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumnji. — Naskoki. — Šrapnelski ogenj. — Naskok kavalerije, — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. ===e=r K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA Šelenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko, se jamči. — Popravila se izvršujem v lastni delavnici. Enoletni prostovljec sl je končal življenje. V Josefovu se je ustrelil finoletni prostovoljec Jožef Jira, do-iia iz Plzna. Sln/il jc pri 24. donio-jbnmskcm polku. Pred smrtjo jc napisal pismo materi, nadporočniku Brunuerju in še nekaterim bližnjim znancem. Samomor pojasnjuje s tem, da ga niso preložili v Budejovicc, kakor je vojaško oblast prosil, ki mu pa ni hotela ugoditi na nikakršen način. Roparski napad. One 30. p. m. je neki mlad trgovski pomočnik iz Dunaja, Leinvvcbcr po imenu izprožil več strelov iz samokresa na^svojega gospodarja Piililerja in ga jc lahko poškodoval. Ko so Leinvvebcrja prijeli, je izpovedal, da je hotel Piililerja umoriti in oropati. Dokazalo se je tudi, da sc je hotel Leinvveber odpeljati v Ameriko in da je o tem svojem načrtu pravil raznim osebam. Ker Leinvveber ni imel denarja za pot, je hotel svojega gospodarja oropati. Ponesrečen roparski napad. Dne 31. p. m. popoludne je prišel Peter Coccanicich iz Kopra v neko zlatarsko trgovino v Vidmu, in jc zahteval, naj se mu pokažejo zlate verižice. Ko mu je juvelirjcva žena pokazala nekaj verižic, ji je Coccanicich vrgel v obraz polno pest peska. Žena jc začela klicati na pomoč, na kar jc napadalec, ki jc hotel izvršiti rop, hitro pobegnil. Toda roka pravice ga jc kmalu prijela in ga izročila^ sodišču, kjer se jc dognalo, da je Coccanicich vojaški begunec. . . Po več letih odkrit umor. Te dni jo izvršila samomor vdova Doda, rojena Maiersteiu iz Rivc. Pri lem je prišel na dan umor, ki sc je izvršil že pred leti. Samomorilka jc namreč pustila pismo, v katerem pravi, da je njenega moža, ki so ga našli 1. 1902, obešenega umoril njegov brat, ki jc sedaj v Transvaalu. Eksplozija plina. Dne 2. t. m. je zadišalo iz spodnjih prostorov nemško knjižne založbe v Lipslcem po plimi. Nekateri nastavijencf so 551 i ž lučjo pogledat, kaj da je. Komaj so prišli dol, ko se je plin užgal in je eksplodiral. Štiri osebe so težko poškodovane, ena pa lahko. Škoda je *natna. Po vseli sosednjih hišah so hfte pobite. Roparski tlapad ua železnici. Na poštni vlak železnice Kaša-Oderberg je bil izvršen drzen rpparski napad. 1 1 ■ v v Mik v isti postaji. ObVštavedcVda pripelje postni vlak iz Budim,)Ute plačo za uslužbence na avstrijski progi kašavsko-oderberške železnico v znesku 175 tisoč kron. Oba sta odšla v soboto v Čačo, sedla na vlak in potem udrla v poštni voz, kjer sla streljala na poštnega sprevodnika. Ta je še lahko potegnil signal za silo in vlak se je ustavil. Edvard Slivka, ki sc ni več mogel rešiti, se je ustrelil. Njegov brat je skočil z vlaka, prišel je pa naravnost delavcem v roke, ki so kidali sneg, pa so §£ takoj prijeli. Odpeljali so ga v jješiu in izročili okrožnemu sodišču. postnega sprevodnika je zelo kritično. Ljubljana. til« k JS v“l S'-’0’. ViwaI ie za grško -.mm i , na semnju im te po1 nalogu 20 k.°llj- Ku,)il v Trstu neki t^žaVki^fi kQuzuIata Cene konj so bilo ,, g - tl‘«ovec. semnju 500—1000 k on T»maiSnieru h,? V"1' *><«* peljam so bili na semenj samo vou prve kakovosti m cene so bile slednje: 76, 80, 84, 92 kron. v splošnem za kakih 10 odstotkov višje kot v preteklem mesecu. Konji in voli so bili s Kranjskega. — Sneg kopni... Po mrzlih zimskih dneh je sedaj že parkrat popoldne sobice nekoliko bolj toplo posijalo. Sneg je začel kopneti in po ulicah stoje luže. Kjer ni bil sneg dobro pospravljen — tam se zdaj maščuje. Tako so na Poljanski cesti na en strani sneg pospravili, na drugi ne. Ko Je posijalo solnce, je nastopila voda. Požiralnik ob cesti je zamašen in posledica jc bila, da je voda vdrla v kleti pri treh hišah. Zato naj se poskrbi, da ne bo novih pritožb. — Več davkoplačevalcev. — t Prof. Fran Kralj. Včeraj ob pol 9. dopoldne si je končal življenje profesor Fran Kralj, občinski odbornik v Spodnji Šiški. Njegovo delo in inicijativo bodo v šišenskem občinskem odboru prav težko pogrešali. Pokojnik je bil velesimpatičen, izredno nadarjen in naobražen mož, ki je bil priljubljen v vseh narodnih krogih. Pogreb bo danes popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. -- Govorilo se je, da jc z njegovo smrtjo v zvezi revizija hranilnice v Šiški, kar pa sc je izkazalo za neutemeljeno in neresnično. — Mila prošnja do vseh blagih, narodno čutečih src! «Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano si bo začel graditi svoj lastni dom. Kdor pozna žalostne šentvidske razmere, pač ve, s kakošuimi te/kočami se mora boriti ondotno mlado sokolsko društvo. Na eni strani mu skuša črni Klanfar-Zabretov klerikalizem uprav po peklensko zastavljati ravno in čisto pot — to pa menda zato, ker šentvidski klerikalci čiste in naravne poti ne poznajo — na drugi strani pa manjka ■ Sokolu : za gradim potrebnih denarnih sredstev. In vendar je gradba >'Sokolskega doma« v Št. Vidu tako nujno potrebna, kakor menda nikjer drugod. Y črnem št. Vidu jc vendar se precej naprednih ljudi in tudi več I naprednih društev, ki danes — žal—- j še nimajo svoje strehe in sc morajo i potikati po privatnih, tesnih prostorih, a še tistih je težko vsaki čas dobiti. Brez lastne strehe so razen »Sokola- tudi naša »Kmetska hranilnica«, društvo »Žirovnikov zbor«, »Knjižnica Žirovnikovcga zbora« itd. Dalje ni prav nobenega prostora, v katerem bi se zamoglu vršiti kaka podučna predavanja. Ako bi sc pa zgradil »Sokolski dom«, imele bi potem vse napredne korporacije dobro zavetja in t ako m nova zgradba ne bila le Sokolski dom«, ampak pravcati »Narodni dom«. — Cenjeni rodoljubi! Odbor šentvidskega »Sokola začne bodoče dni razpošiljati pismene prošnje do raznih priznanih slovenskih požrtvovalnih rodoljubov. Naj ne bodo te prošnje glas vpijočega v puščavi, nego vsak rodoljub, ki to polo prejme, naj se zaveda svoje narodne dolžnosti, ter naj po svojih močeh daruje za gradbo'»Sokolskega doma« v št. Vidu! Torej, rodoljubi, prispevajmo in agitirajmo! Deluj-ino neprestano in ne jenjajmo prej, dokler ne zaplapola ponosna zastava raz novozgrajenega »Sokolskega doma« šentvidskega! — Telovadno društvo Sokol J., vabi bratsko članstvo ter društvu naklonjeno občinstvo na zabavni vc-cei, katerega priredi v soboto dne z. t. m. pri br. Pavšeku na Martinovi cesti, z različnim vzporeejom. Vstopnina prosta. Na zdar! Odbor — Mestna hranilnica ljubljanska, i romci meseca januarja 1914: 2320 strank' je vložilo 1,116.952 K 91 V 2003 strank je dvignilo 1,172.901 K 51 v. Stanje vlog 43,581.291 K. Število vložnih knjižic 30.001. — V kavarni »Central« vsak večer koncert na novo pridobljenega tamburaškega in pevskega damskega zbora »Zlata«. Glej oglasi — Opozarjamo cenjene čitateljc na veliko domačo veselico, ki sc vrši danes zvečer v gostilni »Leon«, Fiorijanska ulica 6. S vir a godba na lok. (Več glej oglas.) — Beti Nansen, sloveča tragc-dinja,_ igra glavno vlogo v krasni drami v štirih dejanjih »Sreča ubija« ah »Nesrečna ljubezen«, ki se predvaja jutri v petek v kinematografu Danes zadnji dan sijajnc- »IdeaK llot- ut j »o teme na sve- ljubiieni vm ,gla K,avno vlogo pri-VaJdemar Gsilandcr. — V f/r, p,—, g ^ VI M JI vid 11 * J Ce JI 1 V.- tio« ' ^- a z.dra,no »S teme na sve-Ijut ___ torek 10 »