JUTRA Telefon MariboMsl PoštnTn* plačana v oofcvfnl Cena 1 Din Leto II. (IX.), žtev. 76 Maribor, pondellek 2. aprila 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Upor vladinovcev proti VukiievKu ODLOČNA AKCIJA RADIKALNIH NEZADOVOLJNEŽEV PROTI SEDANJEMU VLADNEMU REŽIMU. — NINCIČ, MAKSIMOVIČ IN STO-JADINOV1Č PRIČELI ODKRIT BOJ PROTI VUKIČEVIČU. Kako je zamliljana reforma naše valute! NAŠ DINAR BO DELIL USODO DOLARJA Te dni predloži minister financ narodni skupščini zakonski predlog o valutni v .. . .w , , , j - reformi. Ker je sprejetje zakona v intere- BEOGRAD, 2. aprila. Vsi današnji j in ^prišel do zaključka, da znaša na su cej0tnega našega narodnega gospc-beograjski listi posvečajo največjo, državni proračun pravzapiav nad 15 tjarsj-va> jj0 zakon gotovo tudi čimpreje pozornost boju med vlado in radikal-] milijard, dočim je kritje nesiguino,-Spreje^ Izvedba valutne reforme je tudi nimi nezadovoljneži, ki stopa vedno Iker državni dohodki radi slabega go bolj v ospredje. V Velikem Bečkereku je včeraj bivši zunanji minister dr. N i n č i č silno ostro napadal sedanji režim radi njegove protinarodne politike v Vojvodini, v Beogradu pa sta imela istočasno bivši notranji minister Maksimovič ih bivši finančni minister Stojadinovič dobro obiskan shod v hotelu »National«. Posebno pozornost vzbuja Stojadi-novičeva strokovna kritika državnega proračuna. Stojadinovič je uvodo-ina naglašal. da je stabilizacija dinarja. s katero hoče vlada maskirati svojo pogubno gospodarsko politiko, v sedanjem trenutku ne samo nepotrebna, temveč na bazi, kakor jo zamišlja vlada, tudi popolnoma nemogoča.. Stojadinovič je izrazil mnenje, da forsira finančni minister to vprašanje pod pritiskom velebank. ki se hočejo okoristiti tudi s to akcijo. Govoreč o državnem proračunu je Stojadinovič naglašal. da je fiktiven in visoko deficiten. Navidezno ravnotežje je porušeno že s samimi amandmani, ki jih je vlada naknadno utihotapila v finančni zakon in omogočajo ogromne nove izdatke preko proračuna. Samo čl. 385, ki ima nad 90 točk, dovoljuje vladi za 750 milijonov izdatkov. Ta člen ni bil nikdar niti pred finančnim odborom niti pred skupščino in zanj ni vedel sploh nihče razen vlade in njene najožje okolice. Stojadinovič je dalje navedel še celo vrsto drugih podobnih slučajev spodarstva neprestano padajo Baveč se s trgovinsko bilanco, je izjavil Stojadinovič, da je pasivna za preko 800 milijonov. Največja zmešnjava pa vlada v vprašanju državnih dolgov. Danes namreč snloh nihče ne predpogoj za sklep inozemskega posojila v iznosu 12 milijonov funtov, s katerim bi dobili inozemska plačilna sredstva, ki naj zasigurajo izvedbo valutne reforme. Ako navedemo valorizacijo podlage in realiziramo teh 12 milijonov funtov iz angleškega posojila, je naš denarni obtok ve, koliko dolgujemo. Ne ve se, ali skoro s 95% in ni nevarnosti, da bi dolgujemo n. pr. Franciji 4 ali 20 mi- reforma ne uspela. Ako ne nastane zipet lijard ^ dinarjev. Francoska vlada zastoj, bomo tekom meseca dni imeli namreč trdi- da dolgujemo zlate Iran- na§e valutne prilike urejene in valutno ke, naša vlada pa stoji na stališču, vprašanje odpade z dnevnega reda. da papirnate. _ _ j Po načrtu, ki ga namerava minister fi- Stojadinovič je zaključil svoj go- ] nanc predložiti narodni skupščini, se bo vor s konstatacijo, da je sedanji dr- izvedla reforma v dvojni smeri: predvsem žavni proračun najboljše zrcalo po- se bo ugotovila zlata vsebina današnjega gubonosne politike sedanjega režima dinarja, s čimer dobi dinar zlato osnovo. V in da je zato dolžnost slehernega pa- drug-i vrsti pa se bo ugotovil paritetni te-trijota, da pomaga zrušiti sedanji čaj dinarja napram inozemskim valutam, režim in otvoriti pot novemu, ki bo Reforma bo izvršena no bazi 9.13 švicar-sposoben, da reši vsa pereča držav- skih santimov za en dinar. Vendar pa se na gospodarska vprašanja na korist stabilizacija ne bo izvršila napram fran-države in naroda. ku, ampak napram dolarja. Narodna ban- Bivši notranji minister Maksimovič lca se bo obvezala, da bo držala dinar pa-, pa se je obširno bavil s protiriarodno ritetno napram dolarju na bazi 100 dinar-politiko sedanjega režima v Vojvo- jev za 1’759 dolarjev. Ker to vrednostno dini, kjer se protežirajo Nemci in razmerje tudi danes odgovarja, ne bo na-Madžari in to celo na škodo nekda- stopila nikakšna sprememba v tečaju. njih neustrašenih borcev za ujedinje-nje troimenega naroda. Vlada preganja dobrovoljce in bivše četnike, po uradih pa se šopirijo bivši sovražniki naše države. Pašičevci in centrumaši napovedujejo za prihodnje dni še nove svoje shode v Vojvodini in Srbiji, na katerih bodo odkrito naston-d; oroti sedanjemu režimu. nar stabilizira napram dolarju nego napram švicarskemu franku, ker je Švica mala država, njena valuta nima mednarodnega pomena in bi lažje nastale per-turbacije nego’z dolarjem. Tudi Poljska, Belgija in Italija so pri izvedbi valutne reforme odredile tečaj svoje valute napram dolarju in emisijske banke teh d''žav morajo držati v pariteti ta tečaj. Vežemo se torej ža bodoče na dolar in bo naš dinar delil usodo dolarja. Stabilizacija dinarja v relaciji z dolarjem pa bp odprla pot inozemskemu kapitalu v naše gospodarstvo, ker bo inozemstvo dobilo zaupanje v naše valutarne razmere. Tudi naši izseljenci bodo vest o utrditvi relacije med dinarjem in dolarjem le z veseljem pozdravili in zopet se bo večja količina prihrankov stekala domu. Zlata osnova našega dinarja bo z valutno reformo zakonito utrjena tako, da bo 100 dinarjev odgovarjalo vrednosti 2640 gramov čistega zlata. To pomeni eno enajstinko predvojnega zlatega dinarja. Na tej podlagi ostane sedanji dinar tudi še nadalje naša denarna edinica. Z izvedbo valutne reforme na ta način ne bo čutiti nikakršnih gospodarskih pretresljajev. Vse ostane pri starem, novčanice se ne bodo menjavale. Tako se bomo počasi začeli povračati na predvojno stanje. Zato je treba z gospodarskih vidikov končno ureditev valutnega vprašanja le pozdraviti. Splošno se smatra, da je bolje, da se di- Po'resna katastrofe v /mirni PORUŠENA PREDMESTJA. — ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE. — PREBIVALSTVO ZBEŽALO NA PROSTO. Prehrana glasujočega prebiualstua Mariborski oblastni odbor za pomoč o-nim, ki jim nedostane hrane, razpisuje na osnovi brzojavnega pooblastila ministra socijalne politike posmeno ofertno licitacijo za nakup do 30 vagonov koruze. Pogoji so v glavnem sledeči: 1. Nabavljena in dostavljena hrana mora biti čista, zdrava, popolnoma suha in dobra za uživanje. 2. Koruza bo nakupljena po borznih cenah. 3. Pismene licitacije se lahko udeleži vsakdo, bodisi poedinec.ali jurldičnc osebe, zadruge, družbe itd.). Liferanti-privatniki pa ne uživajo ugodnosti po čl. 3. navedenega zakona. Ministrstvo financ je odločilo, da so liferanti dolžni izpolniti vse tozadevne formalne obveznosti in torej niso oproščeni taks. 4. Ponudniki se morajo obenem s predložitvijo svojih ofert zavezati, da bodo postavili koruzo na železniško postajo svojega bivališča in jo tu natovorili v vagone. 5. Ponudbe se lahko stavijo za celo ali delno dobavo. V ostalem se opozarja na določila zgoraj cit. zakona in pravilnika. Pravilno kolkovunc oferte je vložiti čimpreje, najkasneje pa do 8. aprila pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. — Pospeševanje tujskega prometa. Reklama in propaganda vobče, posebno ua reklama za hotelska podic- CAR1GRAD, 2. aprila. V Smirni, glavnem maloazijskem pristanišču, je bil v noči od sobote na nedeljo potres, ki je imel katastrofalne posledi-...xx ce. Potres je bil tako močan, da so bi-Kopauščm zdravilišča ]e potrgane vse brzojavne žice in so popokale tudi železniške tračnice, tja, letovišča itd. je postala v času današnje poostre ne konkurence tudi na tujsko-promet- vsicc] česar prvi hip sploh ni bilo mo nem poliu stvar, ki zahteva temeljite- g-oče zvedeti, kje je bil potres najhujši, proučavania 'n izkušenosti. Potres je trajal samo tri sekunde, Reklama kakor plakati, slike, vi- pa je močan, da so bile po-njete in etikete, diagrami itd. je brez- bledice naravnost strašne. Stara trd-pogoino potrebna, ra reklama na je niava nedaleč od periferije mesta, sc zvezana z ogromnimi stroški, ki iz- je popolnoma porušila. Doscdaj so ponosijo znaten odstotek rezijskih iz- tegnili izpod razvalin 40 človeških datkov podjetja. Zato je _ treba zelo trupel ter 75 lažje ali težje ranjenih, dobro premisliti, kako naj sc jo pla- Računa pa se- da je število žrtev še cirTa- večje. Na številnih krajih je nastal po- Uvidevnemu podjetniku bi bilo od- £ar Vsi napori gasilcev, da bi loka- ....— . , — več povdarjati se posebej, da tujsko- ubirali ogeni, so bili zaman, ker so| se ponesrečencem priskoči na pomoč prometna razstava nudi zelo številnim ___————- obiskovalcem velesejma dobro orijen-j tacijo in izbiro letošnjega in nadaljno-! Policijski drobiž letnega letovišča oz. oddiha. Termin letošnjega velesejma je kot nalašč za K,iub legendarni resnosti Cvetne nede-to. Vsako posamezno letovišče itd. do- 'i2- ki otvarja Veliki teden, pa je bila pobi svoj poseben oddelek, kjer bo lah- iid' ':a kronika od sobote na nedeljo dokaj bile ceste raztrgane s kamenjem porušenih hiš in tako gasilci nikdar niso mogli prihiteti pravočasno na kraj nesreče. Številne žrtve je dohitel potres v spanju. Med prebivalstvom je nastala strahovita panika in je prišlo do pretresljivih prizorov. Ženske in otroci so begali po ulicah, jokali in vpili, Ljudstvo je bilo zbegano kakor brez, umno in je vsakdo iskal svojce. Tud! v luki je napravil potres mnogo škode. Morje je bilo silno nemirno. Valovi so potrgali vse vrvi, s katerimi sc bile privezane ladje. Parniki so bili večinoma vsi težko poškodovani. \ strahu, da sc potresni sunki ne bi ponovili. je prebivalstvo v množinah zapustilo mesto in prenočilo na prostem Vlada je ukrenila vse potrebno, ds ko razstavilo svoj tujsko-nropagandni pestra- V gostilni »Mir« v Vojašniški ulici materijah če bodo vsi naši obrati, ki neznan tat ukradel Dolšaku Valentinu so odvisni od tujskega prometa, zna- ;^va »Juria« (-.000 Din). V dru/bi osico doli upoštevati oziroma izrabiti to ugod- xaIlca so Popivali štirje neznani mladcni- no priliko ter razstavili na tej razsta vi svoje prospekte, fotografije, slike, modele in druge tujsko-propagandne spise, smo uverjeni, da se bo s to prireditvijo znatno dvignil tujski promet pri nas. fpominlalte te CMD či in dve ženski. Policija je že na sigurnem sledu za pravim storilcem. — Policiji sta dalje padli v mrežo znani nočni ptički M. K. in M. P. Obe sta osumljeni tajne prostitucije ter sta bili predani okrajnemu sodišču v »nadležnost«. .— Znani razgrajač S. Leopold, mesarski pomočnik, o katerem se sumi, da ni povsem normalen, je zopet padel pod varstvo pendreka. Ker je bil napram straži zelfl rabijaten, so ga oddali v policijske zapore. kjer so ga z znano desko končno u-krotili. Razun tega sta bila aretirana še dva prebojevita rekruta Ivan Kekec in J. Krček, ki sta začela svojo vojaško ka-rijero s policijsko ovadbo. — Zgodila pa se je tudi nesreča: 29ietni trgovski na-stavljenec H. Achtig, je padel po stopnicah kavarne »Promenada« v Tomšičevem drevoredu tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prepeljan je bil v bolnico. — ______ Kupujte železniške vozne k@rte v biifetarnj ,Putnika v Mariboru, Aleksandr.53 Po s m rt ni ca PRED PAR DNEVI NENADOMA PREMINULEMU LABUDU V SPOMIN. . Zapustilo si nas belo bitje, ki smo te občudovali mladi in stari obojega spola. Ne bo več plulo tvoje lahko elegantno te- lo po tihih ribnikovih vodah v mestnem parku. Žabji tisočglavi rod bo imel mir ;nebeški pred tvojim črnim trdim kljunom in varno bo sedela račka v bičevju na svojih jajčkih, ne da bi se bala, da jih boš to v svoji nagajivosti ali zlobi ugonobil. Saj so te morali parkrat za tako kruto ravnanje ukleniti, ne vemo pa gotovo, kje se je nahajal tvoj hotel Graf. Vidim te s svojimi duševnimi očmi, kako ob nedeljah stoično mirno opazuješ ob zvokih godbe pestro množico, ki šeta ob bregovih tvojega domovja.Tvoj mir je le navidezen, starec! Hrepene ti oči po tistih mladih bujnih postavah, lepih o-brazkih, dražestnih nožicah (to osobito v zadnjih dveh letih, ko so bila kratka krila v modi)... Mir starec! Niso tvoiega rodu Evine hčere in nisi ti olimpijski Zen, ki je po Correggijevi sliki... (ustavi se pero!). Saj tebe niti ne pogledajo te moderne boginje; a zato tem pridneje streljajo z očmi na svojerodce onega spola. — Toda razumem te! Črez trideset let že ploveš po ribniku, na tisoč jih je šlo mimo tebe mladih in starih Mariborčanov in Mariborčank, marsikaj so zazrle tvoje oči, ko je žarko solnce obsevalo bregove tvojega domovanja, marsikaj si opazoval ponoči, ko je lunin svit milo plul po belih potih v tvoji okolici. Skrit v bičevju na svojem otočiču, ali pa v svoji pasjem brlogu slični hišici si videl in si cul... ne! ne! Ne maram o tem pisati, ker bi zna'a kaka čitateljica zardeti ob tiskani besedi in ob — spominih. Le toliko trdim, da si bil moralno skvarjen, do dna svoje ptičje duše, črne duše, labud beli! Sicer ni to popolnoma nič čudnega; tista okolica/listi vzdihi v bajnih nočeh, tisto valovanje hormonov, vse je vplivalo na te, oj labud beli, s tako silo, da je tisti tvoj dozdevni duševni mir, ki ga je hotela izpričavati tvoja prelestna zunanjost, velika grda hinavščina. Tudi resen si bil vedno in zadirčen, osobito napram račkam in jaz vem, da si bil tudi večkrat strahovito jezen in sicer ^ravičeno, a vem tudi, da si se nekoč kljub svoji togoti pregrešno grdo smejal, v kolikor je tvoja ptičja vizaža smeha zmožna. Strašno si vedno pijance preklinjal, ko je njihov vrišč v poznih urah v bližnji kavarni postajal predivji, ko ti ni bilo mogoče v tistih urah sanjariti in premišljevati; pa se ti je enkrat ob taki priložnosti lepo zaokrožen trebušček (žabe so izdatna hrana!) od smeha kar tresel, ko si čul med imenovano kavarno in sosedno hišo sledeči telefonski pogovor : »Drrrin! Halo! Cujte gospod kavarnar! Če ta peklenski nemir, ki ne da človeku spati, v vaši kavarni takoj ne preneha, se bo moj mož jutri takoj pritožil pri gospodu policijskem svetniku!« Odgovor: »Pro sim gospa, ne bo ravno tako hudo, njih gospod so tu v kavarni in so ra'mokar naročili za tisto glasno omizje še pet bo-tljk!« Drrrin! Zveza pretrgana, pa ne po krivdi gospodične na pošti. Tista tvoja melanholija je bila le pristna in se je vselila v tvoje srce takrat, ko so pred leti nekoč padali udarci solnčni-kov in palic po belein perju tvoje družice, ki je po junaškem boju izdihnila svojo hrabro dušo. Sicer se ji je pa prav zgodilo! Zakaj je pa tako zavratrio napadla kratkohlačnika s svojim trdim kljunom? Kje je bila takrat nežna ženska labudja nrav? Tolovaje povsod kaznujejo s smrtjo! Ni te več, molčeča bela ptica, ne bodo te več občudovale oči mariborskega občinstva in penzijonisti, ki tako radi posedajo po klopeh v parku, se ne bodo mogli več diviti tvojim lagotnim umerjenim kretnjam. Sam samcat si umiral v tihi pomladni noči! Labodje tvoje pesmi ni čulo človeško uho, čule so jo pač jate tvojih bratov, ki so takrat jadrale iz daljnega severa na topli jug. Mir ti bodi, kjerkoli so te zagrebli in usoda ti privošči vsaj onkraj — usmiljeno Ledo. Žal le, da te tvoj bivši gospodar (ne vem, je li to bilo olepševalno društvo, ali slavni mestni magistrat) ni dal nagačiti, da bi v muzeju v stekleni krsti poznim rodom pričal-o svojem dolgoletnem in zaslužnem bivanju v Mariboru, kajti zasluga je vsekakor, s svojo lepoto buditi zmisel za estetiko v duši svojega bližnjega. Občinske volitve v Rušah. Po večkratnem odlagajnju so se včeraj le izvedle občinske voiltve v Rušah s sledečim rezultatom: demokratska lista je dobila 124, socialistična 216, klerikalna 93 glasov. Odborpiškili mest je 17. Pri razveljavljenih volitvah so imeli socialisti 9, združeni nasprotniki pa 8 odborni-ških mest. Volilna udeležba je bila tokrat precej večja od prve. — Razburjenje železniških delavcev. Poročali smo že, da je v petek popoldne počivalo delo v kurilniški delavnici, ker so dobili delavci izplačane prenizke premije in ker je bil zadnji dan živilskih skladišč. To je neposredni povod, posredni je pa ta, da se delavcem ni dalo prilike, porazgovoriti se z obratnim vodstvom. Enega, ki je skušal govoriti v imenu drugih, so hoteli celo disciplinirati. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je poslalo v Maribor posebno komisijo. Obisk trgovske šole iz Prage. Mariborska Jugoslov. - češkoslov. liga je dobila pravkar obvestilo, da obiščejo dne 11. aprila gojenci javne trgovske šole Trgovskega gremija iz Prage na povratku iz svoje turneje po Jugoslaviji tudi Maribor. Dijaki in dijakinje se pripeljejo v Maribor v sredo 11. aprila ob 14.48 in si bodo popoldne ogledali mesto, morda tudi okolico, zvečer pa jim priredi Slovensko trgovsko društvo v zvezi s Tr-govskim.gremijem prijateljski večer. Ekskurzijo vodi profesor Josip Sedlaček. Upamo, da jim bo tudi ostala mariborska javnost izkazala običajno pozornost in jugoslovansko gostoljubnost, kakor tudi Praga vsikdar z največjim sijajem sprejema vsak jugoslovenski obisk. — Češki železničarji vrnejo obisk. V času od 28. aprila do 14. maja bodo češkoslovaški železničarji vrnili našim tovarišem obisk in si ogledali Ljubljano, Zagreb, Split, Kotor. Sarajevo in Beograd. Ne dvomimo, da bodo z isto prisrčnostjo sprejeti češkoslovaški gostje pri ..as, kakor so bili lansko leto jugosio-venski železničarji na Češkem, kjer šobi- li povsod deležni uprav entuziastičnib sprejemov in so se razne železničarske organizacije v Pragi naravnost kosale, katera bo smela gostiti" jugoslovenske železničarje. Tudi javne oblasti se jim, kakor običajno, po vsej Češki izkazovale neobičajno pozornost. Letos imajo vrniti tudi češki cariniki obisk jugoslovenskim carinikom, ki so bili na Češkem predlanskim. — Zdravstveno stanje v Mariboru. Od 22. do 31. marca je bil prijavljen fizika tu mariborskemu izmed nalezljivih bolezni samo 1 slučaj obolelosti za škrla-tinko. — Koliko motornih vozil je v Mariboru? S sklepom marca je bilo v Mariboru prijavljenih 133 osebnih, 53 tovornih avtomobilov in 90 motornih koles. Torej se vsaki 124. meščan vozi z motornim vozilom. Do ameriške avtomobilistike je pri nas še daleč, nesreč je pa precej, ker se ljudje nočejo navaditi pravilno hoditi po pločnikih ter se celo večkrat ustavljajo pri svojih pomenkih kar sredi najprometnejših ulic, kakor je n. pr. Vetrinjska in pa Grajski trg. Kakor so z dežele upravičene pritožbe nad brezobzirnostjo mnogih avtomobilistov, tako imajo v mestu avtomobilisti prav, ko pravijo, da ljudje ne znajo hoditi. Javna ljudska knjižnica v Prvenci. Prvega aprila je ustanovila ZKD prvo javno knjižnico letos v Prvencih. Pri g. S t r e 1 c u so sc zbrali popoldne vrli'fantje in možje iz Prvencev in sosednjih vasi in z velikim veseljem in navdušenjem ustanovili javno ljudsko knjižnico. Knjige je prinesel predsednik Zveze g. S k a 1 a, ki je imel o tej priliki tudi lep govor o pomenu knjige za izobrazbo naroda in o potrebi izobrazbe sploh. Bil je lep popoldne in zavednost vrlih Prvenčanov je najboljši porok, da se bo ta knjižnica lepo razvijala. Je pa to že 18. knjižnica, ki jo je ustanovila Zveza in jih bo letos še 12. Predavanje univ. profesorja dr. Prcobra-ženskega v marib. gledališču se vrši pred premijero »Kreutzerjeve sonate«. Predavatelj je ruski znanstvenik, delujoč na ljubljanski univerzi ter bo govoril (v slovenščini) o svojem velikem rojaku L. N. Tolstem. — Delo dobi potom borze dela več oglarjev, ki bodo zaposleni v dveh skupinah blizu Konjic. Naj se čimprej javijo. —. 5. in 6. IV. Natodno gledališče Pergole*!: Sfabaf mater Sadjarski tečaj o obrezovanju in škropljenju sadnega drevja priredi Sadjarska podružnica v Ptuju v torek dne 3. aprila ob 14. uri na sadnem vrtu g. .Mihaela Brenčiča v Ptuju.. Kdor sc zanima za sadjarstvo ter °e hoče poučiti o obrezovanju drevja, naj se tečaja udeleži. Rekruti so povzročili, da je imela policija od sobote na nedeljo rekordno delo. Med policijskim komrsarijatom in komando mesta je bilo dogovorjeno vojaško prevzemanje rekrutov že na kolodvoru, a kaj to pomaga, ko vojaška patrulja ne more mašiti ust prepiti mladini in ko pride dovolj rekrutov tudi peš in z vozovi iz okolice v mesto ter ne gre prej v vojašnico, dokler se do dobra ne napije in izkriči. Za vpitje in razsajanje bi bilo že teh več kot dovolj, pomagali so pa še oni, ki so bili iz vojašnice izpuščeni sicer trezni, a so se prav hitro napili in razdivjali. Policija je morala zapreti 15 rekrutov radi pijanosti, razgrajanja, ogrožanja osebne varnosti, žaljenja straže in podobnih deliktov. — Nesreča pri delu. Miha Medved, 161etni kovaški vajenec pri Sv. Marjeti na Dravskem polju se je pri delu vsekal v levo roko, enako staremu strugarskemu vajencu Hermanu Kalinu v železniški delavnici je pa stroj poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca sta v bolnici. — Ponesrečena otroka. V Zg. Dupleku je 21etni Ivan Daniš, ko je bil brez nadzorstva, padel s stola ter si zlomil desno ključno kost. V Mariboru si ie pa pri drsanju po stopnicah lOletnl Ivan Caf zlomil levo roko. — Samomor železniškega vpokolenega uradnika. V soboto zvečer se je v svojem stanovanju v Wilsonovi ulici obesil 581etni vpokojeni železniški uradnik Ivan Mohorič. Sin ga je našel obešenega za sobnimi vratini. Pokojni je bil vdovec 111 je stanoval s svojim sinom v podnajemu. Bal se je, da bo najemnik, pri katerem je stanoval, s L majem izgubil stanovanje, in je že pred več tedni dejal svojemu prijatelju, da se rajši obesi, kakor pa seli. Po vsehizgledih si je nesrečnež vzel življenje v trenutni duševni zmedenosti. — Automati pomladka »Rdečega križa« so precej ljubka senzacija za naše male. Za 2-dinarski novec slišiš čivkanje malih piščancev in spodaj se prikaže lepo pisan pirh s sladko vsebino in z zelo vspod-budnimi reki. Pri takem automatu na Glavnem trgu sta včeraj zelo spretno in uspešno rokovala dva majhna člana »Ped mladka Rdečega križa«. — Splošno se zahtevalo moške nogavice z znamko »Ključ«. Le-te ima trajno v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, po izjemnih najnižjih cenah. VI Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice. Dne 1. julija se bo vršilo žrebanje srečk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice. Skupnih dobitkov je 600, med njimi eno motorno kolo 3 KS, 20 koles itd. Srečka stane 10 Din in se dobi v naslednjih prodajalnah: Upravi »Jutra«, Aleksandrova cesta. Cirilova knjigarna, Koroška in Aleksandrova cesta, Zlata Brišnik, Slovenska ulica, v trafikah Svetek, Slovenska ulica, Weiss, Grajski t:g in trafika na Kralja Petra trgu. Trafika Ivanuš, Gosposka ulica 20, trafika Jakob, Frankopanova štev. 51. — Jugoslo-veni, segajte pridno po teh srečkah, saj je čisti dobiček namenjen zasužnjenim bratom v Primorju! Dobitki so pa tudi tako dragoceni, da vsakdo lahko išče srečo za 10 Din. 661 Stabat mater na vel. četrtek in petek v mariborskem gledališču. — 658 Špecijalist za notranje bolezni dr. Janko Pihlar se jc po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v Mariboru in ordinira v Prešernovi ulici št. 2. II. nadstropje. — 682 Noui poštni minister Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan za novega ministra pošte in brzojava, poslanec radikalne stranke, dr. Bogoljub Kujundžič, rodom iz Livnega .v Bosni, sin znanega tamkajšnjega nacijo-nalnega prvaka Kosta Kujundžiča. Novi poštni minister je po poklicu odvetnik. Med vojno je bil avstrijski rezervni oficir in je 1. 1915 pobegnil v Rusijo, nakar je stopil kot dobrovoljec v srbsko armido. Pri Biljani je bil ranjen in odlikovan z Belim orlom z meči. Prestal je tudi albansko Kalvarijo in odšel potem v Rim v bolnico. Po vojni je bil ponovno predsednik glavnega odbora Zveze dobro-voljcev. Za narodnega poslanca je bil prvič izvoljen 1, 1925 v travniški oblasti ter je postal 1. 1926 v Uzunovičevem kabinetu državni podtajnik v ministrstvu za šume in rudnike. Povišanje odličnega častnika. V kraljevem ukazu vojaškega napredovanja s 1. aprilom je tudi podpolkovnik g. Dušan Petkovič povišan v čin polkovnika. G. polkovnik Petkovič je prišel v Maribor pred dobrimi sedmimi leti v činu majorja in Mariboru je v čast in radost, da je splošno priljubljeni častnik ravno v njego- vi srediiu dosegel visoko vojaško stop njo. S častilko bodi združena tudi zahvala, kajti gospod polkovnik je .mož, ki zastavlja vse, kar mu pripušča naporna služba, nacijonalnemu in prosvetnemu delu. Predseduje oficirskemu domu in odboru za postavitev spomenika kralju Petru, rad pa služi javnosti tudi z vzornimi predavanji. Mestno kopališče bo radi velikonočnih praznikov tekoči teden v torek, sredo, četrtek in petek odprto od 8. do 19., v soboto pa do 15. ure. Cez praznike ostan« kopališče zaprto_______ Naši uojni inualiči Udiuženje vojnih invalidov za Slovenijo je imelo v nedeljo v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru izredno dobro obiskan občni zbor, kateremu so prisostvovali tudi podpolkovnik Stojadinovič, za velikega župana dr. Malešič, obrtni referent mariborske mestne občine dr. Rodošek, predsednik rezervnih oficirjev Perhavec, zastopnik Zveze slovenskih vojakov Matičič in predstavniki ruskih invalidov. Po poročilih raznih referentov je bil ponovno izvoljen za predsednika Udruženja g. Matko S t c-f e. Na zborovanju je bila soglasno spre jeta sledeča resolucija: 1. Invalidski zakon naj se takoj revidira tako, da bodo vojne žrtve zaščitene v javnem življenju. 2. Izplačajo naj se vse zaostale invalidnine. 3. Vsi posli z vojnimi žrtvami naj se prenesejo na oblastne skupščine. 4. Pri ministrstvu soci-jalne politike ležeče prošnje naj se čimprej rešijo. 5. Vozne ugodnosti in sicer stalne naj se dovolijo vsem invalidom, vdovam in sirotam. 6. Invalidnine naj se regulirajo brez davčne mere in primerno razdclc vsenrTojnim žrtvam brez razlike. 7. Maloprodaje tobaka naj se omeje in zaščitijo pri njih izključno vojne žrtve. Dovoli naj sc jun tudi prodaja drugih monopolnih predmetov. 8. Za sprejemanje v državne in samoupravne službe naj se ustanovi poseben odsek v ministrstvu socijalnc politike in pri velikih županih, ki bo skrbel za striktno izvajanje prvenstvenih pravic. Vsi reducirani in validi naj se zopet sprejmejo v službe. Klavirski koncert Jadvige Poženelove. Opozarjamo na to velezanimivo prireditev, ki se vrši danes zvečer v veliki kazinski dvorani. — Manija podiranja v New-Yorku BAHAŠKE UNIČEVALNE GESTE MULTIMILIJONARJEV. — STAV-BINSKE DRAGOCENOSTI V MORJU. Newyork s sedem in pol milijona prebivalcev, ne živi v dobi poezije in spominov na preteklost, temveč v dobi in znamenju rušenja. Na eni strani se z mrzlično vnemo gradijo velikanske palače, na drugi strani se pa ruši. Pri tem je mišljeno rušenje, ki ni v nobeni zvezi z regulacijo ulic in cest, kakor je to v vsakem velikem mestu. Podiranje, ki je danes v Ne\vyorku na dnevnem redu, je popolnoma enako razvadi bogatina in raz-sipneža, ki meče proč dobro in uporabljivo^ samo radi tega, ker ni več novo. Številni dolarski aristokrati, »kralji« rudnikov, tobaka, klobas itd. do »kraljev« prepovedanega alkohola tušijo velika poslopja samo radi tega, ker rabijo v prospeli svoje bogataške stave prostor za velikanske nove zgradbe, ki odgovarjajo sedanjemu v Ameriki modernemu tipu. Človek bi si mislil, da bi lahko svojemu modnemu poželjenju zadostili kje drugje — saj je prostora dovolj, — stare stavbe pa prepustili mogoče celo dobrodelnim ustanovam, če jih že ne marajo več v svoji posesti in pod svojim imenom. Temu pa ni tako. Ameriški bogatin dela senzacijo s tem, da z oholo gesto uničuje velike vrednosti, kakor nekdanji kmetski bahač, ki si je s stotakom prižgal cigaro. Lani so porušili 1306, predlanskem 1300, v desetih letih pa 8899 dobrih zgradb v enem samem delu Newyor-ka v Manhaihanu. To podiranje ni bilo v nobeni zvezi z regulacijo ali s kako preureditvijo poslopja. Podrlo se je samo za to. da izgine, popolnoma izgine. Tako podiranje nožre ogromne svote. Velika skladiščna poslopja, zgrajena leta 18SS. na 42. cesti so podirali dobrih devet mesecev. V dveh partijah je delalo po .125 mož. Ogromna zgradba je bila v dobi svojega obstoja večkrat preurejena v pogledu varnosti pred ognjem in vlo- mi z najrazličnejšimi kompliciranimi napravami. Podiranje in odstranjevanje vseh naprav je stalo toliko, kolikor bo stala sedaj zgradba 50nadstrop nega nebotičnika na istem mestu. To se sliši kakor groteska, postane pa razumljivo, če se pomisli, da je vezalo trdnjavsko močno zidovje 3500 jeklenih tramov, da je zdrobljena opeka napolnila 7500, staro železje pa 2000 velikih tovornih avtomobilov, in da se je moralo končno odvoziti 35 tisoč kubičnih metrov prsti in 15.000 kubičnih metrov kamenja. Ko je bilo vse zrušeno in odvoženo, je pa stalo urejevanje novega stavbišča 100.000 dolarjev. Ko so prvaki ameriškega denarnega sveta v zadnjih letih podrli dolgo vrsto svojih starinskih palač, so se z drugo ruševino vred odvažale in me tale v morje tudi mnogoštevilne marmornate stopnice. Moderna Amerika nima časa, da bi stare vrednote obnovila in preuredila. Kdo bi mislil n. pr. na vse to-le: Kako lomijo v Italiji marmor in kako se pri tem trudijo delavci. Marmor se spravlja na ladjo, silno se potijo ljudje in živali. Ladje ga vozijo v daljno Ameriko, potijo se strojniki in kurjači. Kamnoseki ga obdelujejo, stopnice se postavljajo, delavci se potijo. In ko še ena generacija silno obogatelih špekulantov in živinskih mešetarjev ni prehodila sijajnih stopnic, se vse zopet demolira. Tn delavci zopet trpijo, ker se danes v dobi rušenja, v dobi bahanja in senzacije uničevanja štedi in skopari pri plačah delavcev in uslužbencev tako, kakor še nikdar DOprej v Ameriki. Pri novih velikanskih zgradbah, ki stremijo v višino radi čim glasnejše sve-dočbe bogastva in moči, se pa strinja in sklepa kruta veriga vedno bcdnej-ših delavskih moči. Zaslužki padajo, delovni pogoji sc slabšajo v dobi ce-zaro-manije' največjih bogatašev. ?rotifculturni boj na madžarskem V Rimu živeči madžarski arhitekt Jožef Vago se je udeležil razpisa načrtov za zgradbo palače Društva narodov v Ženevi. Vagov načrt je bil ocenjen in tako jc postal tnažarski arhitekt znan z mnogimi svojimi tovariši iu umetniki mednarodnega sveta. Tedaj je bil madžarski tisk poln proslav rojaka arhitekta, ki je v svetu tako lepo proslavil svoio nacijo. Poklicali so ga v Budimpešto in ko se je povabilu odzval, se je kot poklicni človek udeležil prvega razpisa za neko Javno zgradbo. In kaj se je zgodilo? Ovadili so ga, da ni upravičen uporabljati svojih načrtov za javne zgradbe na Madžarskem, ker ni član madžarskega udru-zeil3a graditeljev in inženjerjev. Vago je pa v Budimpešti dokončal svoje tehnične študije m dobil inženjersko diplomo. Na podlagi ovadbe, ki je prišla seveda od strani tekmecev, zagrizenih fašistov je bil \ ago obsojen na denarno kazen C00 pengo, ki se lahko spremeni v 6 dnevno zaporno kazen. Arhitekt Vago je že naznanil, da noče plačati ter da se da rajši zaprti, nato je pa odpotoval v Ženevo, da dovrši svoje načrte za zgradbo nai-višje mednarodne zgradbe. p0 vsem sveto lahko ta stavbenik z madžarsko di-Plomo gradi ter se udeležuje vseh razpi-s°v, samo doma v Budimpešti tega ne sme, ker ni vpisan med pristaše sedanjega terorističnega režima. Rmerikansfca reklama Amcrikanci so mojstri v reklami. Reklamnih trikov se nikjer drugje ne uporablja toliko kot v Ameriki in tudi časopisni oglasi so nekaj posebnega tako, da se je kar sama od sebe uvedla v trgovskem in podjetnem svetu za reklamo nekaka ameriška šola. Neko berlinsko knji-zevno društvo, ki posveča veliko pozornost zanimivostim v tisku, objavlja primer ameriške reklame iz leta 1844. Tedaj je bil tiskan v eni številki >New York neralda« sledeči oglas: »Ozkosrčni nepridiprav! Kdo Ti je enak po maloprid- nosti! Le poglej si svojo mlado in lepo ženo, njen prijazfen, solnčnat, zdrav obraz. Sedaj pa poglej samega sebe, kako si ves poln gub, brazgotin in mozoljev! Preskop iu preumazan si, da bi si privoščil za par beraških beličev komad slavnega italijanskega kemičnega mila, ki bi Tvojo nečisto in zgrbano kožo takoj očistil in o-zdravil. Poskusi, dokler je še čas in pošlji po komad v lekarno »Pri ameriškem orlu« v Brooklynu.« 900.000 počpisou — 3 vozički papirja Te dni jc bilo v angleškem parlamentu dosti začudenja in smeha, ko so med sejo pripeljali v dvorano tri s papirjem visoko naložene vozičke. Kupi papirja so se izkazali kod priloga predlaga za spremembo davka na avtomobile. V Angliji so avtomobili obdavčeni po konjskih silah, lastniki motornih vozil pa zahtevajo davek odmerjen po uporabi bencina. Za predloge sprememb, naredb in zakonov so potrebni podpisi volilcev in davkopia-plačevalcev potom velikih ljudskih glasovanj. Avomobilisti so plebiscit izvedli po svoje in mesto navedbe izidov so vse podpise »predložili« parlamentu. Finančnega ministra so veliki tovori podpisov tako ganili, da je obljubil storiti vse, kar bo v njegovi moči. Samoječi in Tanguzi ki prebivajo ob polarnem krogu, niso po poročilu lista »Nove Rusko« do predlanske jeseni poznali zdravnikov. Prve zdravnike jim je poslala ruska sovjetska vlada in sicer potom.leningradgkega Rdečega križa. Med ekspedicijo, katero je Rdeči križ odposlal v tečajne kraje, so bili specijaJisti za očesne bolezni, ker je znano, da trpijo Samojedi hudo na o-česnih boleznih in na pešanju vida, kc* oko silno trpi, ko gleda ali sneg ali pa svetlobo ognja v kočah in nikdar kake mirne barve, kakor na pr. zelene. Pri Sa-mojedih je zlasti visoka umrljivost otrok, ki doseže v nekaterih pokrajinah celo 77 odstotkov. Tudi Tunguzi so z največjim veseljem sprejeli obisk ruskih zdravnikov. ISSK ,.Maribor" prvak našega okroila SK Svoboda na poslednjem mestu. — Češkoslovaška ponovno vodi v borbi za evropski pokal — Lep uspeh Žgurja v Zagrebu. Športna trgovina M. MOGOČ Grajski trg štev. 1 sc priporoča ob današnji otvoritvi vsem cenj športnikom in klubom. Velika izbira najboljši!; ih finih 694 raketov in žog Slazenger, Spalding in Staub. Novo napenjan% in popravila brezhibno in precizno Niinliie cene! Najnižje cene* SK PTUJ : SK SVOBODA 2:1 (0:0). Zadnjo tekmo letošnje prevenstvene sezone je SK Ptuj odločil v svojo korist in se s tem plasiral na tretjem mestu v ta^ beli, dočim se mora »Svoboda« zadovoljiti z zadnjim. SK Svoboda je bilo boije moštvo, pa je dala zmago iz roke, ker ni bila v stanu izrabiti treh llmetrovk. Že v jesenski sezoni so istotako zastrelili tri llmetrovke in bi bil res že čas, - da se naučijo igralci streljati te tako važne kazenske strele. SK Ptuj ni predvedel tako energične igre kakor proti Železničarjem in se napad proti dobri obrambi Svobode ni mogel tako uspešno uveljaviti. Krilska vrsta je odgovarjala, istotako tudi obrani ba. Ribič je v golu* držal vse, kar je bilo mogoče. — SK Svoboda je imela v svoji obrambi in krilski vrsti najboljše moči. Napad je pred golom klaverno odpovedal in ni bil v stanu izrabiti najsigurnejših šans. Ker se je SK Svoboda odpeljala brez sodnika, je sporazumno s klubonHi sodil prvih 40 minut gospod Samuda, potem je šele prevzel vodstvo gosp. Franki, ki se je pripeljal z vlakom. Kratek potek igre. V prvem polčasu odprla igra z majhno premočjo Svobode, ki pa tega ne zna izrabiti. Tudi llmetrov-ka zastreli. V drugem polčasu doseže Ptuj po levi zve;?i v 15. minuti vodstvo. Prelog v 25. min. zviša score. Svoboda napenja vse moči: doseže eklatantno premoč; a napad je nesposoben. Dve llmetrovki se zastrelita in šele v 23. min. doseže Bišot časten gol za Svobodo. Mladina ISSK Maribora : SK Železničar 2:2 (0:2). JUGOSLOVENSKO CROSS-COUNTRY PRVENSTVO. Pri včerajšnjem tekmovanju za državno prvenstvo v Cross-Country-ju, ki se je vršilo v Zagrebu, so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Predanič (ASK) 37:46, 2. Slapničar (Primorje, Ljubljana), 3. Koren (Gradjanski), 4. Valentekovič (Hašk), 5. Kralj (Marathon), 6. Žgur (ISSK Maribor). StartaTo je 28 tekačev. Moštva pa so se plasirala takole: 1. Hašk, 2. Gradjanski, 3. Marathon. Hazena zagrebškega ASKa v Ljubljani. Pri včerajšnji prijateljski tekmi med družinami ASKa in liirije je zmagala rezerva Ilirije nad rezervo ASKa 4:3 (0:2), prva družina Ljubljančank pa je podlegla prvi družini istega zagrebškega kluba 7:8 (2:4). Ljubljana: prvenstveni tekmi rlenucs« Slovan IU (1:1), Jadran-Slavija 1:0 (0:0). Zagreb: prvenstvo: Gradjanski-Ž;lcz-ničar 2:0 (0:0), Concordia-Viktorija 2:0 (0:0), Croatia-Derby 3:1 (1:1). Beograd: BSK-Nenizeti 4:2 (4:1),- Ju-goslavija-Simmering 2:0 (0:0). Dunaj: Češkoslovaška - Avstrija 1:0 (0:0). Pred 40.000 gledalci je na liohe Warte podl6gla Avstrija v svoji šesti meddržavni tekmi s Češkoslovaško. Sodil je Belgijec Langenus. V tekmah z Avstrijci so Čehi štirikrat zmagovalci, Avstrijci pa dvakrat. Skupno število golov 9:6 za ČSR. Stanje v evropskem pokalu je torej: 1. ČSR 3 igre, 5 točk; 2. Italija 4, 5, 3. Madžarska 2, 2; 4. Avstrija 4, 2; 5. Švica 1. Praga: Reprezentanci Dunaja in Prage 1:1, polčas 1:0 za Prago. Publike 18.000. Budimpešta: Hungaria - Sabaria 1:1 (1:0), Ferencvaroš - Tretji okraj 2:1 (1:1), Ofenski 33 - Kispesti 2:2 (0:0), Ujpešti-Atila 2:0 (0:0), Vasas-Bastya 5:3 (3:2). Gradec: prvenstvo: GAK-Strassinoahn 2:1 (1:1), Švabi-Austrija 4:3 (2:2), Ost-mark-Jugosl. študenti 4:1 (2:0). Celovec: Ljubljanska Ilirija-Austria 1:1 (1:0). Antverpen: meddržavna tekma Belgija - Nizozemska 1:0 (0:0). ^Prosveta (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 2. aprila. Zaprto. Torek, 3. aprila ob 20. uri »Kreutzerjeva sonata« ab. A. Premijera. Sreda, 4. aprila. Zaprto. Četrtek, 5. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabat mater«. Prvikrat. Petek, 6. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabut mater«”. milijonar brez denarja Milijonar brez denarja! Najbolj omržena figura na pozornici naših dni — pa baš brez tistega, kar daje naši zavisti poved in naši niržnji pravico do obstanka. S tem je zadostno naznačena in označena miselna kal, iz katere je zraslo C. Philippsu-Oppenheimu dejanje njegove preimenitne povesti. Tudi je s tem pribito, da mora vsak, kdor dandanašnji zaman hlepi po ma-monu, s slastjo planiti na tako knjigo. Milijonar brez denarja! Ali ni to pravična pesniška osveta za vse neštete milijone, ki jih mi drugi — nimamo? Zakaj v bistvu smo pravzaprav vsi milijonarji brez denarja, le s to razliko, da mi »še« nimamo milijo-medtem ko ga jc Philippsov junak »že« imel. Le naj poizkusi, kako se siromaki preživljamo s poštenim delom svojega uma in svojih rok! Teh poizkušerii ir; preizkušenj ni malo in tudi lahke niso in vrli junali bi jim po pravici lahko ušel skozi prvo luknjo v plotu — če bi ne bilo razlogov za to, da ga je zlate minulosti še bolj strah nego skoka v nove prigode.. A tudi razlogi so. Milijon funtov šterlingov je breme, ki utegne zadušiti človeka pod svojo težo. In — beseda dana, vez velja! In tam spredaj nekje sijejo krasne, tihe oči siromašne strojepiske Frances Claytono-ve, ki ..., ne, to morate sami čitati, ne bo vam žal. Vesela, zdrava, bistra knjižica, ki bo zapustila v vas dobrodejen občutek svežosti in življenjskega poguma! Roman je izšel v knjižnici »Jutra« in stane broširan 20 Din, vezan 30 Din, poštnina posebej. Knjiga se dobi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. »Ljudska knjižnica«. V mesecu marcu, ki je imel že nekaj lepih pomladnih dni, je zabeležila 'Ljudska knjižnica« precej živahno gibanje. 17 članov se je na novo vpisalo, tako da je bilo vseh čitatcljev 454. Knjižnica je poslovala ta mesec 14krat in je izdala 405 članom 1111 knjig, med temi: 351 slovenskih, 42 srbohrvatskih, za katere je 'zanimanje vendarle malo zrastlo, 20 čeških, 675 nemških in 20 mladinskih — slovenskih. Statistika pa še vedno kaže, da Maribor mnogo manje čita, kot druga mesta in bi želeli, da gospodje profesorji vnovič in vnovič zlasti srednješolsko mla dino navajajo k čitanju. Javnost pa prosimo, da podpira knjižnico, ki je temelj vsega kulturnega življenja. ^WWWWPPWIBWB! ALBUS ODLIČNO Haas Dominik: Oblast tr€iih Ali« ni to samo ljubezen, ki se je iz-premenila v sovraštvo. Ki se morda jutri že zopet izpremeni iz sovraštva v ljubezen? Erik Truwor živi! Kako bo Diana sprejela vest o njegovi rešitvi? Bal se je prihajajočih trenutkov in vendar je želel, da bi čimpreje prišli. * * * Vest, da naj pride v London, je la-dy Diana prejela v Maitland-Castlu ob štirih popoldne. Sluga, ki ji je prinesel poročilo, je že zdavnaj zapustil sobo. Diana pa je še vedno nepremično sedela za mizo in strmela na papir pred seboj. Faksimile kemičnega daljnopisnega aparata je predstavljal karakteristično pisavo njenega moža. Samo nekaj besed: 'Prosim te, da prideš takoj v London.« Kaj naj pomeni ta želja? Horace jo kliče ... jo kliče ... zakaj? Njena prsa so se dvigala v boju nasprotujočih se občutkov. Po onem raz govoru se z Horacem nista več videla. V tihem sporazumljenju se je se je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v MARIBORU in ordinira v Prešernovi ulici 2 II. nadstropje JUBILEJNI ZBORNIK ZA PETDESETLETNICO OTONA ŽUPANČIČA je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Dki, vezana 56 Din, poštnina 3 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Alaksandroua tasta it. 13 Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične Dorice Benko se zahvaljujemo najiskrenejše za poklonjene vence in šopke. Zahvala bodi izrečena gg. zdravnikom posebno pa g. Dr. Sekulu, ter vsem prijateljem in znancem in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. «9* Maribor, dne 31. marca 1928. Žalujota rodbina Benko fririflfo yr fcftihlfoptv fl«yviftfov.aHr iadajflieHa in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskala