& Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 16. avgusta 1940. — Leto IX. — Št. 33. SLOVENIJA 1IRFDNIŠTVO- LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE ŠTEV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO BO DIN UPRAVN1ŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Politični dogodki r svetu Politična sodba v Riomu. . 'Preteklo zimo smo dobili od Mohorjeve družbe prelepo zgodovino Starilh i rkov, ki jo je spisal prof. Sovre. S to ^jigo se lahko mimo postavimo tudi P.red velikimi narodi, ki kljub ugodnejšim pogojem in daljši znanstveni tradi-c‘ji ne morejo vsi pokazati v tej stroki takega dela. Ena stvar je pa v tej knji-vendarle pomisleka vredna. Demo-sk‘Ha, ki smo iga dosilej pod vpli vom vseh storejših zgodovinarjev šteli med najdejo bojevnike za ideale, za domovino, 2a načelnega, značajnega domoljuba, uain je pokazal Sovre v popolnoma druid luči, kot perzijskega plačanca, tako-fekoč izdajalca domovine, ki je v svojem ozkem gledanju na grško vprašanje, Popolnoma prezrl, da so daljnosežni naprti Aleksandra Macedonskega edini na-c»i, ki lahko razširi gospodstvo i.n vpliv Srške kulture čez Prednjo Azijo do Indije. Ta zgled Ikaže, kako se posamezna zgo-°vin.ska osebnost lahko različno vidi z ali drugega konca. Posebno vsaka Politična osebnost se vidi v luči enega 1 drugega strankarskega gledanja po-Poln-oma različno. Zato je vprašanje politične odgovor n osti vedno zelo vprašljivo. Francoski narod ima sedaj neprijetno Halogo, ugotavljati, kdo je neposredno kriv 'velike narodne nesreče. Takoj po Pes reči so z najbolj merodajne strani Pgotoviili, da je kriv več ali manj ves ?arod. Ves narod je tudi kaznovan. Ko j® bilo pa objavljeno, da se bo sestavilo Clsto posebno sodišče, ki bo po nalašč *a to na novo določenem načinu sodilo Posamezne politike im vojskovodje, je k stvar vzbudila razumljivo veliko polnost v vsej javnosti. Najprej se je J’se izpraševalo, ali začenjajo sedanji bancoski oblastniki ito vprašanje zaradi ^čiščenja naroda samega, ali skušajo napraviti samo lepo gesto nasproti zmagovalcem. Gotovo je, da je pri talko velikem polomu razumljivo govorjenje Pied ljudskimi množicami, da je bil narod prodan im izdam. Zato je gotovo psihološko razumljivo, da sii prizadevajo Titi ljudstvu zadoščenje, češ, sedaj bo-videli, ali je na vašem sumničenju k, ,aj resnice. Tisti, ki bi bili mogli pro-,.ati ali izdati narod, bodo pred objektnimi sodniki morali pojasniti in opraviti svojti dejanja. Gotovo bo to tudi 'Zmagovalcu moralo vzbuditi prepri-jja,jje, da sedanji predstavniki Francije °Cejo s to sodbo povsem jasno pokazati *Vlom s prejšnjimi predstavniki voj-*ujoče se Francije. ^a to kazenslko obravnavo bo gledal ve'S svet. Majhno napako ima cela stvar od začetka iv tem, da so nalašč za J) postavili novo izredno sodišče z no-•Ui nalašč za to določenim procesnim pravilnikom. Taka izredna sodišča ima-vedno nekak poseben priokus. Do Naj nam še ni znano, ali se bodo ob-,°lženci morali zagovarjati .zaradi kon-Vetmih dejanj, alb popustitev, ali se bo-0 moraili braniti zaradi pol it ičn ega' ip re-.rjČanja in svojega stališča do vojne, v r zaradi tega, ker se niso o pravem ya'Su odločili za to, da naj se vojna neha. i ,Se to so politična vprašanja, na katera j francoski narod, ako bi bil zmagal, * »dal seveda popolnoma drugače, kakor ® (vda sedaj, ker je poražen. Zato bo '»rebitna obsodba vzbujala videz, da so ^dolženei obsojeni samo zaradi tega, je bil francoski narod premagan, '/ V(dičan.i bi pa bili, ako bi bil zmagal. ^lt'° hočejo nekateri videti v tem 'kazen-preganjanju ne toliko žejo po av'ici, .kakor nekako slabost naroda, francoski narod je sicer vojna od-Ak&na’. ve'nc^ir Pa vojna še ni končana. SeB°i angleški narod v tej vojni do-Se* končno drugačne uspehe, ‘kakor jih je francoski narod, bo ne samo ostali svet, ampak tudi francoski narod gledal z drugimi očmi na obtožence v Riomu. Zalo nekateri mislijo, da se je ta razprava prezgodaj načela. Vsekakor bomo doživeli politični proces velikega obsega pred kultiviranimi prvovrstnimi pravniki in z obtoženci, ki bodo tudi s svojo obrambo na višku. Pregled vojne Zadnje dni so se vršili veliki zračni boji nad Kanalom in ob angleški obali. Gba sovražnika sta dosegla velike uspehe, po nemških poročilih Nemci večje, po angleških pa Angleži, kakor je to navadno. Visa javnost se pa ukvarja pri tem s težkim vprašanjem, ali je to že začetek velikega napada na Anglijo ali še ne. Na vse pa z vso težo pritiska zavest, da se bo v teh bojih odločilo o velikih stvareh. Italijani začenjajo na več krajih napade proti angleškim kolonijam in so dosegli že začetne uspehe, o katerih odločilnem pomenu na končni izid vojne se sedaj še .ne more napravili prava sodba. Posebno poglavje je vse poročanje v javnosti o .poteku vojne. Oba sovražnika sta izsilila po vseim svetu odločitev za en ali drugii tabor, tako da moremo opazovati vse dogodke prav za prav že samo skozi dvojna očala, ali nemška, ali angleška, seveda skozi angleška zelo oddaljeno in zato bolj motno. Tretjega nepristranskega in neprizadetega okna pa sploh ni. Romunsko vprašanje Romunija in Bolgarija sta se glede mej baje že popolnoma sporazumeli. Zato sta se romunski kralj Karel in bolgarski car Boris sešla na prijateljski razgovor. Odstop Dolnje Dobrudže se pa še ni izvršil; počasnost Romunov pri tem je popolnoma razumljiva iin lalhko razložljiva. Med Madžarsko in Romunijo se pogajanja do zdaj še niso pričela. Za zdaj se v glavnem še vedno vršijo predpriprave v časopisni vojni, videtii pa je, da se bosta obe državi sporazumeli, ker Nemčija in Italija resno hočeta, da se tu spor uredi. Zahod in Vzhod Priobčujemo prvi det sestavka avtorja, ki je s svojimi prvim 'prispevkom izzval debato o tem vprašanju. Nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja so mnogi imeli za povsem osamljen pojav, njegovo filozofijo pa za neke vrste posebnost, ki je mnogim vzbujala s svojimi drznimi bogokletstvi občutke groze, drugi pa so se le 'nasmehnili, češ: Ta človek je norec in njegova filozofija so bolehne, vročične blodnje. Sam sem slišal profesorja filozofije, ki je ob koncu kurza dejal svojim slušateljem: »Vse mogoče so ljudje že počeli, častili in učili; toda norca morejo povzdigovati v filozofa le Nemci.« Toda to ni tako, predvsem ne čisto tako. Če se skušamo poglobiti tako v Nietzche ja kot človeka kakor v njegov nauk, bomo videli, da je filozofova osebnost zelo podobna idealnemu tipu Evropejca in da je njegova filozofija le evropska miselnost, zapisana na papir v blestečih, lepih besedah. Ničesar n.i v njegovih delih, česar ta ali oni filozof na Zahodu ne bi bil že prej trdil, ali česar ne bi bil vzel iz duše evropskega geniju. Celo misel o nadčloveku ni nova; poznali in izvajali so jo že prej. Nietzche jo je le po svoje povedal. 1 ako so Nietzchejeve knjige le izvleček vsega tega, kar se je v Evropi, ali bolje na Zahodu dogajalo že od štirinajstega stoletja sem. Nietzche je toliko drzen, odkrit in pretresljivo pošten, da brez omahovanja in .zavijanja, s fineso, ki jo občudujemo, prizna, da gre vse prizadevanje evropskega, človeka (čeprav govori večinoma v prvi in drugi osebi) za tem, da se dvigne nad svoje okolje, postane nadčlovek in se, kakor v grškem mitu Prometej, ki je ukradel bogovom ogenj in ga pri,nesel na zemljo, upre Bogu in nvu z drzno kretnjo ukrade del njegovega bistva, če se mu morda ne posreči ubiti ga popolnoma. I ako bi postal nekak človek-bog, ki prezira zakone, moralo, predsodke in vse, kar je predpisano, ter živi za svoj cilj, sam sebi suveren in zakonodajalec. Ali ne govori današnja Evropa skozi Nietzehejeva usta: »Zame je ljubezen do bližnjega znamenje propadanja, dokaz nezmožnosti, da bi se u.prl nagonom: sočutje je čednost le v očeh propadlega« (Ecce hoimo)? »Morala sa-moodpovedi je morala propadanja, dekadenca par excellence, je ugotovitev dejstva: grem v pogin, prenesena v kategorični imperativ: vsi morate drveti v pogin, in ne samo iv imperativ...!« (prav tam). Te misli, ki smo jih zapisali tu le v primer, niso osamljene, predvsem pa ne ostajajo nekje zapisane kot osebno mnenje nekoga, marveč so uresničene v današnjem času. Lalhko rečemo, da je Nietzsche najintimnejši filozof Zahoda, in naj se ga nekateri še tako otepajo, ravnajo vendarle tako, kot je on želel m napovedal. Tako, kot se zdi, mnogo laže razumemo, odkod vse gorje, ki je preplavilo Evropo v stoterih oblikah od velikih vojska do kapitalizma. Moti se, kdor misli, da je današnja Evropa še krščanska, dvakrat se moti, kdor kaj takega zapiše o katerem koli zahodnem narodu. Če bi Evropa Kristusov nauk res globoko doživela, ohranila in pri njem ostala, bi vsega tega ne bilo, vsaj v toliki meri ne, če upoštevamo, da je na vsem, česar se ljudje lotijo, res mnogo »človeškega«. Prav zaradi tega bolj ali manj zavestnega odtujevanja Bogu, je mogla nastati morala izkoriščanja, zato so vztrajali »velik! ljudje«, vojskovodje vseh vrst in veliki zločinci, ki se niso obotavljali žrtvovati stotin, tisočev, da — milijonov življenj, samo da so ugodili svoji niče m urnosti in si utrli pot k slavi. Vedno je bilo zgodovinsko načelo »krščanske« Evrope: »Moj paradiž je v senci mojega meča!«, čeprav je zapisal Nietzche (a stavek šele v drugi polovici 19. stoletja. Zahod si je že stoletja in stoletja prizadeval, da se otrese krščanskih načel kot neljubih vezi in da krene svojo pot. Odtod samozavest zahodne znanosti, ki je hotbla nadomestiti religijo iin se širOkousti.la, da je vajeti sveta iztrgala iz božjih rok. Pri tem so posamezniki, čeprav morda nezavedno, pa vendarle z neko slastjo doživljali, kar je Nietzche izrazil v zvenečih besedah: »Mi filozofi in svobodni duhovi čutimo, kakor bi nas ožarila rožna zarja, ko čujemo, da je stari Bog mrtev. Naša srca pri. tem prekipevajo od hvaležnosti, začudenja in pričakovanja. Nazadnje se kdaj zdi obzorje svobodno, čeprav še ni vedro. Naše ladje se vendar lahko že odpravijo na pot in 'kljubujejo vsaki nevarnosti. Spozma-valcern je spet dovoljeno, da vse tvegajo...« Tako moremo še enkrat povzeti, kar smo že rekli, da je v slehernem zahodnem filozofu, da, celo v slehernem Evropejcu meikaj Nietzscheja ali drugače: da je Nietzsche povedal to, kar na dnu svoje duše mislli, čuti in hoče slehernik, četudi to skriva in se teh misli sramuje. Če 'se ne motim, pravijo teologi, da se sleherni greh rodi iz te miselnosti, ito je iz upora proti Bogu, pa bodi v velikem ali v malem. V Evropi imamo sicer mnogo knjig, popisanih z evangeliji, teološkimi obravnavami, moralnimi nauki in mističnimi razglabljanji. Toda vse ostaja pri črki, uresničenega je od vsega tega zelo malo. Gandhi je rekel nekoč, s presenetljivo jasnovidnostjo: »Evropejec zaupa sam vase in se zato vdaja nauku nasilnosti. Česar v Evropi manjka, je utelešenje nauka, manjka ljudi, ki bi tudi v najmanjših stvareh /živeli po nauku.« Le tako, vidimo, je mogel Zahod zaiti v mrtvo' ulico zagat, v kateri je danes obstal, in od koder mu po vsem videzu ni izhoda. Kakor pri zidavi babilonskega- stolpa so se ‘tudi pri ustvarjanju »avtonomne Evrope« narodom »zmešali jeziki«, da se izgubljajo, izživljajo in uničujejo le še v medsebojnih trenjih in vojslkah. Isto velja za (posameznike, saj zdaj v največji meri velja stari rek: Človek človeku volk. Zahod je doživel že mnogo kritik. Saj je že najbolj pritalnim duhovom jasno, da se naglih korakov bliža svojemu propadu. Kakor trhla stavba se zdi, kii so jo od zunaj izpodjedale vode in razmajale nevihte, od znotraj pa so jo razjedli črvi. Evropski narodi so izživeti in utrujeni v grehih zoper sebe in zoper druge. Zastonj iščejo v miselnih zakladnicah, iz katerih so zajemali do sedaj. Ne bomo naštevali napovedi in sodb daljnovidnih ljudi, ki so jim rekali zaničljivo »pesimisti«. To je dolga vrsta imen od Herderja do Spenglerja ... Bolj nas zanima, kje vsii ti veliki ljudje slutijo rešitev. Znano je, da je Herder opozorili na — slovanstvo in napisal »prvo apologijo Slovanstva«. Opozarjal je v prvi vrsti na duhovne prednosti slovanskih narodov, ki morejo oplemenititi evropsko kulturo. Ameriški pisatelj Jack London je nakazal vprašanje nekoliko drugače, kot boj za svetovno nadvlado. V romaniu »A Dangbter of tihe Snows« čitamo sledeči zanimivi dvogovor: »... Mi, Anglosasi, smo pleme delavcev in borcev, svetovnih potnikov in osvajevalcev. Delamo in se bijemo, vztrajno delamo in se bijemo, tudi če se ne nadejamo uspeha. Poleg tega, da smo vztrajni in odporni, imamo tudi sposobnost, da se prilagodimo najrazličnejšim razmeram. Bo li kdaj Indijanec, Zamorec ali Mongol prekosil Anglosasa? Gotovo ne! Indijanec je 'vztrajen, pa nii gibčen; če se ne bo spremenil, bo podlegel. Črnec se lahko prilagodi, toda ni samostojen: je rojen služabnik iin potrebuje nekoga, da ga vodi. Kar zadeva Kitajce, so vedno enaki, konservativni. Vse, kar druga plemena niso, so Anglosasi, ali če hočete: Germani. In vse, česar druga plemena nimajo, oni imajo. Katero pleme se naj torej idvignje nadnje in jih premaga?« »Oh, vi pozabljate na Slo v one«, jo Carliss tiho opomni. »Slovani!« se vda ona. »Resnica,Slovani! Edino pleme na »vetu, v; katerem je najti mlade ljudi in sive starce! Toda oni so narod bodočnosti iin odločitev je še daleč v bodočnosti. A do takrat se moremo mi pripraviti. Mogoče bomo tako napredovali, da jim sploh ne bomo pustili zrasti. Vi veste, da so Španci uničili Azteke, ker so bili naprednejši v kemiji in so po- (Nadaljevanje na 2. strani) znali smodnik. Zakaj bi isii ini, kii vladamo nad svetom ion njegovim bogastvom, nc moglii prilastiti vsega znanja in potolči Slovane še v zametku, še prej kot si bodo utegnili zgraditi lastno hišo!« Vanee Carliss dvomeče zmaje z igla-vo in se nasmehne'... »Če nam je sojeno, da nekoč propademo, Vanee, bomo propadli grandiozno ... !« To je ena neštetih sodb, ki so si medsebojno tako različne, vendar so si edine v slutnji: Edino slovanski Vzhod more nadomestiti in oživiti Evropo. Zanimivo bi bilo vedeti, v čem je ta prednost Slovanov, ali z drugo besedo: Vzhoda pred Zahodom. Večina se strinja, da je to poleg števila, ižilavosti, svežosti in, telesne čilosti tudi duhovna čil ost, širina in globina slovanske dnhovsnisti, tesnejša povezanost misli in utelešenja. Takih kritik Zahoda je nešteto. Reči pa moramo, da ne le knjige in razprave, marveč vsi veliki pojavi v evropski zgodovini pomenijo vsak zaise protest proti aevzdržnosli gospodarskih, socialnih, političnih in. kulturnih načel Zahoda. — Oglejmo si le enega najznačilnejših z vsemi nasledki! Velika vojna 1914—1918 je bila nujen nasledek evropskih razmer, te pa sad »evropske miselnosti«, ki tiči v sebičnosti, grabljenju in prizadevanju po nadvladi. Vojna ni uspela; to se pravii: ni rodila pravega miru, niti ni prinesla evropskim narodom resničnega zboljšanja. Rodila pa je sadove, ki jih narodi, ki so vojno želeli, niso niti slutili, še manj pa pričakovali. Predvsem je privedla vojna človeštvo do precej splošnega spoznanja, da je stara Evropa, Zahod, z vsemi svojimi vnanjimi napravami, kakor tudi z miselnostjo, na osnovah katere je skušala ustvarjati, zašla v zagate. Treba je bilo najti izhod za vsako ceno. Tako sta vojni sledila predvsem dva pojava, !ki sta izraz iste stiske in iste potrebe, čeprav sta po svoj i naravi daleč vsaksebi: celo vrsto socialnih revolucij, k.i so se pri politično mladih narodih odele še v plašč bolj ali manj socialno barvanega nacionalizma — i.n v Srednji Evropi pomembno miselno reakcijo, pojav, kii sicer ni imeli trdnejše enotne oblike, niti vidnih »kupnih osnov, zato ga še najlaže imenujemo, kakor se je sam imenoval, »mladinsko gibanje«. Če so socialne revolucije skušale omajati neznosno socialno in gospodarsko strukturo predvojne Evrope in se jim je to ponekod bolj ali manj posrečilo, je »mladinsko gibanje« pomembno v prvi vir s ti kot duhovna revolucija, ki je segala mnogo dalje in globlje, saj je hotelo zrušiti tudi in predvsem duhovno strukturo predvojne Evrope, na ruševinah pa postaviti nekaj novega, boljšega, kar se bo prilegalo človeškemu telesu in duši. Kukor rečeno, »mladinsko gibanje« ni imelo pisanih programov, statutov' in poslovnikov, pač pa mnogo raznovrstnih oblik, ki so nastajale in se razvijale čisto samostojno, pa vendarle iz istega odpora proti tesnemu svetu, ki jih je oklepal. Če je čutila mladina leve smeri kričečo potrebo po novi etiki, po poštenju, ljubezni, svcibodi, enakosti in vsem, kar je še teh vzvišenih pojmov, ter iskala virov, kjer bi jih bilo mogoče zajeti, je mladina krščanske »meni klicala Evropo, naj se vrne k prvemu, preprostemu iin živemu krščanstvu. Hoteli so od črke preiti v resničnost, ustvariti kraljestvo božje na zemlji/, po močnih posameznikih prekvasiti družbo. Pripadnikov, ki ostajajo pri črki, »pravil-, nem stališču« in simpatijah, so se otresli z znanim stavkom, da je »nemogoče snubiti za mladiustvo, mogoče pa mladinsko živeti«. Poudarjali so: »Kolektivne vesti ni: vsa nravstvena obnova gre preko posameznega človeka«. Mladi ljudje, ki jih je to gibanje zajelo in oblikovalo, so jeli hodili v naravo, hoteli so se približali lepoti in si najti: čim preprostejšo obliko novega življenja. Mnogi so zažigali diplome, puščali položaje in se v ruševini napotili po svetu, sledeč nauku evangelijev. Njihovo geslo je bilo: »Najprej telo i.n potem dušo, toda duše ne nazadnje, ampak najprvo: dušo in telo!« Čeprav tako pestro in raznolično, si je »mladinsko gibanje« bilo v eni točki edino: zahtevalo je brezkompromisen odklon Evrope v duhovnost, k poštenosti in življenju po nauku. Kotsponr tono gibanje, ki je nastopalo na mnogih mestih istočasno, in kot mladinsko giba- nje, ki je krenilo na pot brez vodnikov in dogmatikov, je prišlo kaj kmalu v ostro nasprotje z reakcijo, ki je dobro občutila osti in namene novega pojava. V socialnem oziru gibanje ni imelo svoje doktrine. Če- so se posamezne skupine naslanjale sem ali tja, se je večina — zopet čisto mladinsko — navduševala za neko socialno romantiko. Privzemali so ideje Le Playa, Miillerja in Vo-geilsanga. Podstava novega reda naj b.i bila družina. »... Vkorenin jenje v lastnem domu, na lastnih tleh, povratek iz velepodjetij v družinske delavnice, kjer najde svojo veljavo in zadoščenje človekova osebnost, povratek i,z kaimenitih, brezdušnih mest k pramateri naravi, k zemlji, kii jo obdeluj vsakdo z lastnimi rokami in ji dajaj svoj lik, kakor ga daje ona njemu.« Reakcija se torej ni ustrašila toliko klica po novem socialnem redu kot zahtev po poštenosti,pristnejši etiki in novi miselnosti, ki naj bo izraz popolne duhovne svobode. Napovedala je torej mladini boj na življenje in smrt in navidezno zmagala. Gibanje je bilo zavrto, razkropljeno, uničeno, minogokjo pa celo spretno speljano v kanale novih organizacij, kjer mi. moglo več škodit.u Vendarle je pojav prišel iz take globine in tako silne potrebe, da je svoji d bi vtisnil pečat, ki ga ne izb' ■ še tako vestno popravljanje zgodovine. Mii na tem mestu ne bomo razpravljali, kaj je bilo zrno in kaj pleva, opozoriti pa hočemo na zanimivo dejstvo, da se je »mladinsko gibanje« v veliki meri duhovno hranilo iz vzhodne miselnosti. Razpust celovške M; iior-jeve ti ru z ' »Koroški Slovenec« poroča: Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu je v junija sprejel odlok državnega namestništva na Koroškem s sledečo vsebino: »Državni namestnik za. Koroško — v Cb-lovcu dine 2.imajnika 1940. Odlok: N,a podlagi § 24 zakona o društvih z dne 15. novembra 1867. številka RGL 154 so društvo »Družba sv. Mohorju« s sedežem v Celovcu, ki obstoja na podlagi odloka svoječasnegu deželnega predsednika Koroško iz leta 1860. ZL. 338 Pres, razpušča in prepove. Proti odloku je tekom dveh tednov dovoljen pismenim ali brzojavnim potom priziv na državnega namestnika v Celovcu. Utemeljitev: Društvo ne odgovarja več pogojeni svojega pravnega obstoja ker gredo stremljenja te bratovščine daleč čez okvir dušno pastirske birige za koroško Slovence. Tako ne sipadu izdajanje, posredovanje in širjenje .leposlovnih splošno koristili ih knjig, kakor to poudarja š 3 društvenih pravil, v dušno pastirski delokrog, marveč je to nezažetjen in nedovoljen posvetni delokrog, kakršen jo po sedaj veljavnih zakonih izrazito verski organizaciji načelno prepovedan. Z ozirom na predpise kazenskega zakonika je vsako delovanje, ki bi ise moigilio tolmačiti kot poizkus nadaljevanja te organizacije ali nove ustanovitve v drugi obliki, a /. istimi ali podobnimi cilji, prepovedano. Podpis: V zastopstvu vladni predsednik Pawlowski.« S tem je prenehala obstojati ec lovska veja Mohorjeve družbe. Po letu 1919. se je namreč Družba sv. Mohorja razdelila v dve polovici: v jugoslovansko, ki. je imela svoj sedež najprej na Prevaljah, od leta 1928. pa razpošilja svoje lenjiige i.z Celja, in v koroško, katere sedež je ostal v stari .Mohorjevi hiši v Celovcu. Kako se ne dela za slogo in edinost Že v ljudski šoli iso nam razlagali, kakšna šiba božja in kazen je zn nas naša stara slovanska nesloga. Ta je kriva vise naše narodne nesreče. Potem sem o tej neslogi velikokrat premišljeval. V čem prav za prav obstoji ta naša napaka nedožnosti. Slovenci smo nn vsak način silno ubogljiv in poslušen narod. Ta pripravljenost ubogati i.n služiti je naravnost nesrečno, pretirang. Ubogljivost je pa prav za prav v nekakšnem nasprotju z. neslogo. Ubogljiv narod bi prav za prav moral biti složen, pni puntarskem in neubogljivem ljudstvu bi človek pričakoval nesložnosti. Pri vsakem narodu in v vsaki večji skupnosti sc včasih pokaže prav posebno velika potreba po skupnosti, edinosti in slogi. Včasih nastanejo trenutki, ko so Mladi ljudje so z vnemo segali po spisih cerkvenih očetov, jih interpretirali ter si' jih osvajali, misel o zedinjenju cerkva se je razmahnila na šir, ruski pisatelji so pridobivali ma veljavi, da — celo indijske pesnike in filozofe je jel Zahod z užitkom citati; in to poslednje bi bilo napak tolmačiti s samo »kulturno utrujenostjo in degeneracijo«. Tako poštenih in iskrenih prizadevanj že ni bilo zdavnaj. Če se skušamo vprašati, čemu so ti poskusi, bodisi socialne revolucije, bodisi »mladinsko gibanje« z ozirom na pričakovani učinek odrešenja razočarali in izzveneli v prazno, si moramo odgovoriti čisto preprosto: Kakor pomeni socializem korenit obračun s kapitalizmom, je vendar plod iste zahodniške miselnosti, kot prvi in računa z istimi merili. Resnična idejna podlaga je tu in tam materializem. Saj so celo ruski .socialisti spoznali, kot prahi nekje Gorki, »da nam luč no prihaja od vzhoda, marveč od zahoda«. Tako je torej socializem (seveda v širšem pomenu besede) zdravil bolezen s klicami iste bolezni. V najbol jšem primeru je sicer utegnil najti novo obliko socialnega reda, zadovoljil in. osrečil pa /možic ni, »Mladinsko gibanje« je prav zaslutile, da bo treba najprej ustvariti v osnovah drugega človeka in šele potem novo Evropo. Toda kljub svojemu pravilnemu 'poznanju je moralo propasti. ker je našlo premalo iskrene pripravljenosti. Vendarle je vrglo svoje seme i;n čas bo požel njegovo žetev. (Konec prih.) v resnici nekako vsi zavedamo, kako škodljive so razprtije za vse skupaj. Naša prirojena nesposobnost za slogo se pokaže v tem, da v takih trenutkih nc naotcipijo kot prvi klicafcjiiza slogo ljudje s širokim obzorjem in s splošno priznano avtoriteto. Tudi ne ljudje, kii. so umirjeni in zarudi tega splošno priljubljeni, ampak pri nas vselej nastopijo v takih trenutkih kot klicarji k slogi in edinosti najbolj razvpiti bojni petelinčki, k.i bi se v interesu sloge in edinosti morali .naravnost’ skriti nekje v ozadje, ker že njihova navzočnost sama ogroža vsako razpoloženje za .silogo in edinost. 'Ti petelinčki nastopijo seveda z zahtevo, naj v znamenju sloge vsi brezpogojno priznajo najbolj izpodbijan program, ki ga ti ljudje sami v neznosni obliki zastopajo. Tako pridejo, ko gre za slovensko narodno 'slogo, kot klicarji k edinosti glasniki najneznos-nejšega centralizma in ga ponujajo in vsiljujejo v kakem zoprnem povoju kot pogoj in zdravilo 'za narodno slogo. Enako posrečeni glasniki sloge se pokažejo tudi v vsaki drugi ožji naši skupnosti kot samozvani glasniki sloge iiV edinosti. č. O skupnem slovanskem jeziku List ».Slovenska misao« je .s sestavki o tem vprašanju sprožil zanimivo polemiko, ki je našla odmev tudi pri nas. V predlogih, ki so »Slovenski misli« prihajali od vseh strani, so inteligentni čila-telji izrazili vrsto zanimivih želja. To opozarja na dejstvo, da bi resnični potrebi našega časa po enotnem slovanskem jeziku najlaže zadostili z jezikom, ki smo ga pred 1000 leti še vsi rabili, to je s p rasi ovanšči no, ki so jo slavistični učenjaki že skoraj orpolnoma rekonstruirali. Drugemu je bolj pril srcu ruščina kot najbolj razširjeni slovanski jezik. Tretji zopet predlaga sllovaščino ali pa ukraji.nščino. Kolikor odgovorov, toliko misli. Trav je, da se tudi mi nekoliko po-bavimo s tem vprašanjem. Predvsem moramo poudariti, da ne uvidimo potrebe po kakšnem uvajanju skupnega slcivan-rkega jezika. Vemo namreč, da se more kaj takega zgoditi le po bolj ali .manj na. Ini poti, ki gotovo ne rodi pozitivnih sadov. Povzročila bi se talko ogromna škoda, saj bi zamrla kulturna individualnost posameznih slovanskih narodov; vse knjištvo, ki je v potu tisočerih obrazov nastajalo dolga stoletja spričo velikanskih žrtev, bi postalo malone na mah brez pomena in brez vrednosti. Si.cer pa so predlogi zelo nestvarni. Uporabljati praislovainščino kot skupni jezik pa se celo. Saj je praslolvanščina, v 'kolikor jo poznamo, gotovo najtežji slovanski je-zik, ki bi se ga bilo zelo težko učiti, p®-leg tega bi ga pa :za nekoliko bolj komplicirano izražanje ne mogli uporabljati. Primitivni jezik je pač reven na izrazih. Poleg tega je praslovanščina zaradi p®*" glasnikov in neuglajenega vokalizma zelo nezveneč jezik. V naj večjo zadrego pa prišli v rabi tujk, kajti pisati b morali na primer filsms, avsto in podobno. Nestvarnost tega predloga je tore] očitna. Podobno tudi sledeči predlogi o privzemu kakega žiivega slovanskega je‘ zika. Čeinu popravljati zgodovinski razvoji' Saj je čudovito razisežno in razrešilo drevo slovanskih jezikov vredno k občudovanja. S privzemom ruščine bi £t’ individualnosti slovanskih jezikoiv P®' stopilo uničevale, kar bi imelo le škod' Ijive nasledke. Radi pa priznavamo, da jo vendar® zelo potrebna ožja jezikovna vez 'i®ed Slovani, ki bi sicer rahle vozi pomagal0 utrditi. Smo pa mnenja, da bi bilo 80 najbolje, uvesti v naše srednje, če že ®e nižje šolstvo vsaj en isllovamislki) jezik, šči.no, češčino ali poljščino. Pretresli1'0 je, tla so se na primer Poljaki in Sl®" venci .sporazumevali z — nemščino. O’1 celo Čehi in Slovenci! Edino čim večjc poznavanje individualnih slovanskih Je' zikov in poznavanje individualno®'1 posameznih narodov bo poroštvovalo trdnejše veizi in občutek povezanosti. “ primerno propagando bi morali vre®1 med narod vrsto poljudnih učbenikov z° ruščino, češčino im postopoma za v9e ostalo slovanske jezike. Zase morem® reči, da bo slehernemu Slovencu bolj ugajalo, če ga bo na primer Čeh o®0: voril v okorni slovenščini kot v okorm ruščini. Praiv posebej bi pa stike še P®' gluhi j n lo globlje poznavanje odlik in p°" Irtb posameznih narodov. Slehernem11 Čehu ho laskalo, če boš govoril z n j1*1 brez zadrege o Ilusovem delu ali o osv®' bodilu cm iboju. T. G. Masaryka. Prfl' tako bi bil Slovenec ganjen, če bi k a tujec znal ceniti Levstikovo delo za sim vensko knjigo ali bi znal na izutsf k®*0 I verz iz Prešerna. Želi,mo torej v n^fC sole t eč slovanskega duha, pa ne tolik® o starih Slovanih i.n njihovi medici, k®1 o Čehih, Slovakih, Ukrajincih, Rusih, L®’ žiških Srbih itd. Tako borno najlaže dvl' gali tudi narodno zavest. Gotovo ,pa je najmanj posrečen nad® za medsebojno sporazume vanj e slova®' škili narodov — esperanto, kot to pr® ’ laiga v »Slovencu« z dne 18. julija P**® Peter Golobič. Esperanto je iluzija m°' lih narodov. Veliki se ga ne bodo .niiko*1 učili. .Nekaj, kar ni organsko zraistlo a zgodovinskem razvoju, se nc bo prijet®’ Svež sad, ki je zraste! na drevesu, jgot®' vo bolj tekne kot pilula, .ki je prišla i* laboratorija, čeprav utegne ivsebova 1 enako .količino vitaminov in sladkorja Esperanto, ki: je sintetična tvorba ščiiiic, latinskih in germanskih jezik®'' pušča slovanske jezike .popolnoma . strani, ko da jih v Evropi ni. /ato^ ' bilo pametno, da bi Slovenci odveč® energijo položili v učenje katerega k®1 živega slovanskega jezika, le iv espera® to ne. J. M- Demokracija, ki ni demokracije Pod tem naslovom piše »Delavska P®” litika« med drugim: Oh tej priliki moramo omeniti tudi kdljj pojmovanje demokracije nekaterih hrva^U voditeljev pri inais, ki ga omenjajo tudi »f1®. ničke novinec. Nekateri hrvaški voditelj' vo.ro sa.mo o tem, da bo rešila Hrvate »k®L, tišku« demokracija. Poudarjanje take ®eJr;u krucije pomeni pravo zablodo v ipojmova ^ demokracije. Demokracija je splošna 6*^. zahteva vsega človeštva. Danes i.mamo 1 p ital isti eno diktaturo«, ali naj dobim® K. tam »ikmetiškoc? No stan, ne sloj, n® ljnlbini del naroda ine .more vnši.ti, dem®* cijo, anvpak 'le vse človeštvo, kraja, de« j sveta. »Seljačka« demokracija bi bula tajr lo diktatura eno plasti človeštva., ne P® mak racij a. , _n-[ji. Talko nejasni so še ipojitni o derooKru ^ da ho treba res še 'precej kulturnega >' ^e. vilizatoričnegn dela, preden bodo P111'1 mokroti strnili svoje ideološke im ' . j,af' sillo .ter odzvonili smrtno uro še ostalem*«),, barizmu, iki še vedno mrgoli v nu®, .•j,,, Z® .Demokracija je najidealnejša^ * "Ljcr®1' občevanje med kulturnimi ljudmi. I)('lia vSCfi cijn je iojal.no sporazumevanje ljudi ^oŠ" družaibinih in življenjskih razmerij Y. Jono korist. Zato je vrlina, ki jo .lin0 ’)m naj' seže, ulli vsi pa moramo stremeti za popolnejšim ciljem .naše kultuire. Z A P I S K I SLOVENIJA 1940 - Št. 33 - 3 Čudni načini I. V svoji predzadnji številki nam je »Sodobnost« podteknila versajstvo, ti 'še povili na isto saipo z \vilsoniizmom. Zaradi jasnosti naj ponovimo bistvene točke svojega odgovora iz 24. številke: Najmanj kar lahko po pravici zahtevamo Jjd vsakega resmega pisca je, tla si je na “Stem glede pojmov, s katerimi deila. Kdor Pa igOvori o »wilsonizmu« in »verSajstvu« na eno sapo, ta dokazuje kvečjemu, da si prisvojil izrazme načine povprečnih celostnih uvodnikov, me pa da bi mu bilo za stvarno razravnavanje. 'Kajti v iresnici sta si ta dva pojava v kar naj večjem nasprotstvu. Za »vvilsonizem« ima očitno j Sodobnost« "ilčonov mednarodno polliti.čni program, 'Uglašen v januarju 1018. leta, ki obsega H točk. Poglavitna točka tega programa, ki J° bštale le po nekakšnem dopolni ju jejo, je Pfavica narodov do samoodločbe. Morebiti H1 se dalo 'z realno političnega stališča marsikaj prigovarjati temu programu, posebno a jo preteč štel ina duha pravičnosti iin W«inalo računal z .nacionalnim imperialliz-'zastopnikom in zagovornikom .surove Ni se zgodilo prvič v zgodovini, da je velika 'misel ob svojem rojstvu brez ®!oČi — tiidi v vladarstvu misli veljajo za-JOni rasti in razvoja. Iz toga pa še ne sledi, I® bi Ibila misel na sebi slaba, niti to ne, a hi bila brez moči. Res, na žalost, velike ^sli samoodločbe narodov povojna Evropa ^ znala uresničiti, če bi jo bila, bi sedanje v°jne .najbrž me bilo. Toda mar se .ni ves dvojni svet .razgibal zaradi njih, mar ni pfavica do samoodločbe še zmeraj ideal ve-''ne narodov, večine človeštva? Živa je bila !a misel, živa je in bo tudi ostala. To pa j®'poglavitno za njeno zmago. V kakšni olb-“ki se bo to zgodilo, o tem smo ravtno mi 6 dov.olj.krat razmišljali im pisali, in dosedanji svetovmopolitični razvoj nam saimo ^eraj znovega potrjuje, da smo imeli prav: T svoix>dni .zvezi svobod.niih narodov, v ka-eri }>o narodni boj zgubil svoj pomen, ker i?f°dnega ogražanja ne bo, v zvezi torej, . edina mogla osvoboditi človeštvo na-vl0nal.nega imperializma in mn dati mogo-li5ela dežele, ki ji niso šle i,n zaradi kadrih je bila njena državna stavba tudi pre-Cei trhla. »Sodobnost« ve, .zakaj ne moremo Navesti še drugih primerov, zakaj jih tudi p,fej nismo mogli. Ce kdo, smo bili ravno Slovenci po versajskem miru prizadeti. Jurač: SkapsesJ slovenskega lisftarshega delavstva .. Mislimo si, da bi imela .tiskarskemu delavcu naisiprot.na stran zoper to naziramje pomisleke, da tolmačenja glede prispevka me j1 mogli vzeti reisino. Vendar je docela jasno, je organizacijski prispevek prav tak od-v^ljaj, kakršni so odtegljaji za bedmostni ^laid, bolniško blagajno, socialno izaivarova-Je. potem uslužbenski davek, za marodno-p^oimbni sklad in pozneje še 1% doprinos, j^en vseh teh odtegljajev bo predvsem sT^ejši, če povemo, da današnji družbeni k^av vse to od (tiskarskega delavstva terja y. je posebno odtegljaj za socialmo za-{J°vanje podoben odtegljaju odnosno pla-prispevka za organizacijo. Ta sledil* je namreč določen zgolj za podpiranje tiwl0v, ki inikoili ne morejo prejemati niti (Li^ja, kadar so zaposleni lin uži.vaijo redme t,. l^lke. Glede prispevkov je v pravilih ^'določeno, da člen dejansko mirna no-pravic do njih. Prispevek in vsi od- 1 so torej predvsem prisilnega značaja, jo 'tekoče preživljanje izgubljeni im i.ma-Ij^., Pomen lo za poznejše morebilinosti, ko >ivlatiiei/jnik od poprej plačanih prispevkov ji in in ima drugih dohodkov. 0 ^Povedanem moremo torej mirno trdif.i, (Z!>a«a dejanska, tarifno prizmama pilača ijedein 403 din, Ikar da na mesec 1746 din. lit, dimnim potrošnje iza štiričllensko druži-'Va. je znašal meseca j umi ja 1*530. leta 1016 V^jev, za samca pa 809 din nu mesec. Z slfjv 'mi besrdamii lahko torej rečemo, da 5 ,ls[w>soibljeni tiskarski delavec miti ° Pridano najvišjo mezdo me dosega Ha^k.nfftt eksistenčnega mirnima, kaj šele slT .'Pomožni delavec, katerega dohodki 0*Ori|i. polovico manjši, penili smo štiričlansko družimo; kakšna -a ra7jl>|ka šele maistane med hramite-*it)0? 1 prejemki in več ko štiričlemsko dru- Zato se je »Slovenija« zmeraj obračala zoper njega. Če torej »Sodobnost« talko povprek opravlja z enim in drugim in oboje na eno isaipo podtika nam, tedaj ne dokazuje drugega, kakor da ji mi za stvannost, da trguje s ceneno robo nekega političnega aksiomatizma, ki mu ne gre za vsebino, ampak za propagando. Mislili smo, da isino stvar dovolj razločno pojasnili in razložili. Še prav posebej zato, ker smo bili v »Sloveniji« od vsega začetka oster boji ravno zoper »versajstvo«. Oc it no ,se pa »Sodobnosti« zdi, da nam naše nepoznanjc zgodoviin-sko .dialektike mo da, apoiznati pravo vscibino ve.rsajstva, in da smo ga, ko smo ga pobijali, prav za prav samo branili in se istili z njim. Zato nam je v zadniji številki spet napisala svarilo in ipou.k. Viisonizem in versajstvo da sta .zgodo-v i. n s ko-d ia 1 ek t ično povezana. Toda poslušajmo rajši dobesedna njena izvajanja: Poiskali smo tisto, pod površjem skrito, mo t minjo izg.o do v i ns.ko-d i a! ek.t ično zvezo med willsonizmom in versajstvom, ki se razodeva v očitni resnici, da je wiilso,nizem lahko služil za temelj versajstvu, to je zmagi antantnega imperializma, a da nikakor ni imogel služiti kot orodje za premagovanje tega imperializma. To je bistveno, niiso ipa bistvene Wilsonovo pobožne želje in jalovi protesti tega »pravičnika« n. pr. zoper italijansko zasedbo Reke in poljsko zasedbo ukrajinskih .dežel 1. 1919. Mislli samoodločbe narodov pa nikako.r nima rajniki Wil,som v večinem zalkupu, kakor me.ni T. M., ki nam med vrstami slkuša očitati, da smo Včusih slišite, da so kraji ob Sotli mi-kavino lepi. Veliko več pa o tej pokrajini ni znanega. Gotovo je, da je biilo trpljenja tod vedno mnogo, saj se je rodil veliki slovensiko-hrvaški kmečki upoir leta 1573. kot poslednji' obupni čim siromakov ravno med olbsotelklkimi kmeti. Kako lepo je slišati, da se je boril podložnik s krampom, koso in cepci «oper nikoli site fevdalce, da je 'belo vodo, ki ji pravijo Sotla, rdečila rdeča, neplemenita s lo veins ko-li r v a šik a kri, da so tod sveta kmečka tla, napojena z uporniško krvjo, da je 'biil 'boj za »staro pravdo« slednjič krona« na raizlbel j enem prestolu z žarečo krono kmečkega »krallja« ... Ne, to ni romamtika, je živa, trda stvannost, ki ji je ime: življenje. Toda je priiblilžno še danes tako: vmes teče Sotla, na desnem bregu životari slovenska, na letvi hrvašlka kmečka raja; životari, ob primitivnem delu na ozki krpii nehvaležne zemlje, v svoj zadinji dam, in ise bori z življenjem: tiho, vdano, mevidno, ikakoir se je dedovalo od deda na očeta, od očeta Res je, da prejema del grafikov tudi določene odstotke na plačo. Toda za to mora grafik že več muditi, pri čemer moremo to označiti za 'zdravju škodljiv posel, kakor prenaipoimost. Vendar je kljub .temin malo primerov, ko dohodek presega minimum potrošnje, iki pa je — ponov.no poivedaino — zello skop. Saj določa na primer za sitanova-nje samo 2(K) din, ne upošteva, da je za tiskarskega delavca potrebna izdatmejša hrana, izdatkov za kulturno potrebe pa spioh ne pozna. Na podlagi teli kratkih navedlb ibi nemara odstranili javno mneinje, ki govori o »lepili« plačah, iki so v primeru zakonito določene minimalne imezde res višje, vendar me dosegajo višine, ki je določena za zmerno preživljanje Ko smo na kratko pregledali .najvažnejša določila v tiskartki kolektivni pogodbi, maj k temu še dodamo, da vsebuje v svojih 36 poglavjih p.odrobein pregled celotnega odmo-šaja med uslužbenci in podjetjem. Navedene so dol ičbe za vse panoge tiskarske stroke, določen je količnik dela in še marsikaj, kar za javnost ni tolikega pomena. II. Pri tem ko tiskarsko delavstvo čuje nad pridobljenimi pravicami, ko se še vedno trudi da jih izboljša im uveljavlja še marsi-kako upravičeno zahtevo, skrbi na drugi strani nič manj za svoj notranji organizacijski sestav, iki se izraža predvsem v podpiranju. Razumljivo je namreč, da more tiskarsko delavstvo spričo velikih dajatev, uspešno voditi dobrodelno stran -svojega < lanstva. Preden pa bi prešli do podrobnosti, ki jih vsebujejo vse vrste podpor, bi želeli predvsem ugotoviti, da inna tiskarsko delavstvo vse razpoložljive sklade za svoj prihranek, ki ga irabi takrat, kadar je v sili in ko od drugod ne dobi nikake uspešnic pomoči. Nedvomno vrši tiskarsko delavstvo s svojimi 'podporami veliko socialno delo, ki že ni več zgolj tovariška dolžnost, temveč brezprimerna žrtev, ki ne bi smela nikogar zavesti v mnenje, da morejo zaradi podpor, ki jih deli organizacija, odvzeti temu de- nasprotniki te misli izato, ker nočemo biti zaostali ptiči wil,somizma........ Najprej naj opozorimo in omenimo dvoje stvari v tem navedku, ker označujejo ves naaim sodothnostne.ga razrav-navanja. Kratko in mialo nam najprej podtika mnenje, da ima Wii kson miisel samoodločibe narodov v večnem zakupu, česar seveda nismo nikolli ne mislili ne rekli. Kajti ravno mi vemo, da je rta misel starejša, mi vemo, da je v olblilki, kakor jo je Wiilson nazadnje praktično sprejel, nezadostna in nezadovoljiva, četudi bi bilo pomenilo njeno sprejetje in njena iizvedba v sožitju narodov že velik korak naprej. In še; posebno vemo, da nima, da ne more imeti, žive misli, kakor je ravno misel samoodločbe, prav noben posameznik miti v večnem niti v časnem zalkupu. Tako .podtikanje, za katero ne najde še .na vse povrh v vsem sestavku prav nobene opore, je torej najmanj zelo neolkus.no. Prav tako je neokusno, če dvomi z narekovaji nad Wilsonovo pravičnostjo, ker so bili njegovi protesti zoper »versajstvo« brez uspeha. Menda se tudi »Sodobnosti« ne zdi, da je samo tisti pravičen, ki ima uspeh. A če nam nazadnje še podtika, da smo ji med vnstami) »skušali« očitati, da so pri »Sodobnosti« nasprotniki misli samoodločbe narodov, tedaj ne moremo drugega reči, kakor da vse te stvari izvija iz trte, da bi mogla vsaj malo udariti po nas, ko ji .z razlogi in dokazi me gre. Bralce pa prosimo, da sami preberejo in primerjajo oba navedka, in sodba jim bo lahka. (Dalje .prih.) na sina, od sima na pozne potomce, do današnjega dne, od tistega slavnega kronanja v Zagrebu, ko je dobila kmečka raja uzde na zobe ... Bogec vedi1, kakšna bo bodočnost! Slovenska zemlja olb Sotli, ki se na gornjem delu dotika Haloz, začenja s siromašnim, ponekod tipično gospodarsko pasivnim rogaškim sodnim okrajem in se vleče preko šmarskega in kozjanskega sodnega okraja in preko Svetih gora in Bizeljskega do Brežic. Pokrajina se irazteza v širino od Sotelslke doline čez prijazne griče v nepregledne hribovite ».pragozdove« in je gotovo tisti košček našega slovenskega sveta, ki je zelo malo poznam, za katerega se je slovenska javnost najmanj zanimala. Ni čudno: dežela je preveč od rok, k temu pa je še — .prerevna. Tik cb Sotli gre ozlka dolina. Neregu-liirana reka, ki se kakor kača vije sem in tja skoz svojo zeleno dolinico, katero zahrbtno izpodjeda, poplavlja svet v slehernem letnem času po nekolikoikrat. Ob lavstvu kakršno ik.oli pripadajočo podporo, bodisi državne ali kafke druge oblasti ali naprave. Ko prihajamo do podpor, bi hoteli navesti nekaj pomembnejših. Predvsem je to .redna brezposelna podpora, ki traja za večino delavstva 39 tednov. Sledi izredna brezposelna podpora, .ki traja do zopetne zaposlitve. Ko člen izgubii pravico do redne podpore, jo pridobi zopet po na novo vplačanih 26 tedenskih prispevkih. Organizacija daje nadalje bolniško podporo, ki traja 52 tednov, podporo porodnicam, podporo za potujoče člane, za selitev iz enega v drug kraj, za študijske .namerne in stanovanjsko doklado za brezposelne. Nadalje izplačuje organizacija invalidnino za onemogle člane odnosno članice, daje odpraviniino za vdove od-aoisno vdovsko podporo, plačuje sirotinsko podporo in pogrebnino. Zelo važno pa je tudi, da more organizacija v primeru kakšne stavke 'uspešno podpirati svoje člene, ki prejemajo takrat pri organizaciji svoje tedenske ».plače«, kar je gotovo velikega pomena. Vseh vrst podpor je okoli dvajset, s čimer je s te strani prav za prav vse storjeno. Razumljivo, da jo vsaka podpora zase obdana ?, drobnim objasnilom, da je izplačilna vsota kakršne koli podpore pri mlajših členih nižja, pri starejših pa višja. Za spoznavanje velikega dela, ki ga tiskarsko delavstvo vrši v .socialnem kakor splošno narodnem pogledu, bi se hoteli nekoliko ustaviti. pni trenmitiko ma.jzainimivejši 'podpori. Slovensko tiskarsko delavstvo je ipo številu sicer bolj majhno. Nekaj več ko tisoč delavcev in delavk je zaposlenih, oziroma organiziranih v tiskarski strokovni orgarni-zaiciji, Ti so zaposleni v približno 30 tiskarskih podjetij, ki jih ima Slovenija. Kl jub temu, da je število maj.hno, je brezposelnost med tiskarskim delavstvom zelo občutna. V času gospodarske stiske je bila četrtina delavstva brezposelna. Če rxiimisli-mo, da ti miso plačevali nikakih prispevkov, da so nasprotno le prejemali, tedaj si bomo ob številkah, ki jih bomo navedli, šele mogli ustvariti pravo sliko. vsakem večjem nalivu ali trajnejšem de-ževanju se struga, po kateri se premika drugače nezmatna, lena voda, napolni is kalno, blatno brozgo, ki se nazadnje, Iko je deževja preveč, raizlije na morebiti mnogo obetajočo letino ter uniči, kar se uničiti da. iMisliimo si, da poplavi polja tik po setvi, krmo tik pred ikoišnjo, žito tik .pred žetvijo, poljski sad pred izlko-pavanjem ,.. Sotla je vprašanje, za to pokrajino težko narodno .gospodarsko vprašanje, ki visi nad našim narodnim telesom in kliče leto za letom po rešitvi. Te seveda od nikoder ni. (No, Sotla ni osamljeno vprašanje — koliko podobnih gospodarskih in socialnih vprašanj visi nad našo domovino: neregulirane vode, razdrte ceste, vegajoči mostovi, razpadajoče bolnice, prenatrpane šole... itd.!) Za našo pokrajino se še celo nihče ne zmeni. Drugod se .za pereče krajevne ali pokrajinske potrebe marsikdo — recimo javnost — ivsaj na papirju zanima, postavlja jih na »dnevni red« in dela zanje »interpelacije® ter žanje »pomoč«, če že ne dejansko, vsaj v obljubah — za našo »Pepelko« pa se mihče ne žarnima; zakopana mora ostati' v svoj pepel in mi ga političnega princa, ki ibi jo prišel poljubit ter odrešit, če že ne z drugim, vsaj s ikako krepko — obljubo... 'Namreč, da ne bo nerazumevanja: pokrajina je lepa, vcleromamtična, za tujski promet bi billa. v urejenjlh razmerah pravi sladkorček. Toda revščina! Težko je .v okoliščinah, ko rodi' gričnat in hribovit svet pičel živež in je zraistlo v najboljšem času malo kruha in veliko vina — hm, 'dobrega vina, iki slovi daleč okrog kot »tinjčan«, »virštajnčan«, »ve-račan«, »'bučenar«, »poljanec«, »šemtpe-tran«, »bizeljean« ... Življenje je težko, udobnost se ni mogla razviti: komunikacije so slaibe, javnih del ni, letine udari rado slabo vreme, dobro rast, kadar je, dušijo povodnji in pogosta toča, a živinoreja, kolikor se je 'razvila;, trpi ob pomanjkanju dobre in zdrave kinne, saj so najlepšii travniki večinoma žrtve Sotlinih razlivov, blata in zajedalcev. O melioracijah se nikomur miti ne sanja. Edini »strokovnjak«, ki gre človeku pri poljedelstvu na roko, je — krt. A kako bi človek tudi mislil na izboljšanje zemlje, ko je prepuščen samemu sebi, ko životari na svojem ibolj ali manj obdelanem svetu (brez Iboljlše izobrazbe — v okraju so skoraj same dvo- alii triraz-rednicc; meščanske ali srednje oziroma strokovne šole nobene! — otroke lahko da šolati le maloikdo, .revščina je prevelika. Če se je kdo vendarle izšolal, si tod kruha ni iskal. Poisestveca merijo 2 do 5 ha, in kdor le more, beži z »rodne grude« v svet, za boljšim kosom kruha. Kdor se torej od te »rodne &rude« le more odtrgati, poveže culo in gre; takih je iv teh krajih najmamj deset na sto. Brezposelna podpora, redna in izredna, je znašala: leta 1928 . . . 153.293 dim leta 1931 . . . 239.086 din leta 1934 . . . 576.741 dim leta 1937. . . . 506.637 diin leta 1939 . . . 422.423 din Zanimiva je primerjava z drugimi tisikar-sikirni organizacijami v državi. Tako ima na primer zagrebška organizacija po poročilu za leto 1939, 2156 členov in elenic. Od tega jo brezposelnih 536 členov in čl eni c, .za katero je bilo izplačanih 2,558.600 diin brezposelne podpore. Novosadska organizacija je izplačala 550.000 dim. Zanimiva je primerjava z Belgradoim. Taimošmja orgamiza-cija šteje 2341 členov in členic, .od katerih je bilo v decembru 1939. leta 758 brezposelnih, to je skoraj tretjina. Za vse te je organizacija izplačala 1,665.185 dim. Pripominjamo, da ima vsaka zvezna organizacija svoj podporni sestav, oziroma višimo podpor, ki jih izplačuje svojim členom in členicam. Kljub temu, da je že vsota podpor nezaposlenim v enem samem letu razmeroma zelo visoka, izplačuje slovenska grafična organizacija tudi ogromne vsote ina naslov drugih podpor. Posebno visoka je invalidska podpora. Ta je na primer znašala: leta 1928 . . . 317.170 din leita 1931 . . . 465.570 dam leta 1934 . . . 543.39 din leta 1939 . . . 577.956 diin. Razmeroma visoka je tudi bolniška podpora. V letu 1939 je organizacija izplačala nekaj ima.nj kot 100.000 din. Ze sanio te podpore močno črpajo blagajno tiskarskega delavstva, vendar pa ima in mora organizacija imeti še na razpolago denar za tekoče upravne izdatke, za more-bitmo ostro mezdno gibanje, zn prosvetne namene, ki so .zapopadeni v klubih, ki gojijo strokovno plat, skrbijo za glasbo, spont in še marsikaj. V zadnji hletih je slovensko tiskarsko delavstvo prišlo tudi do svoje gospodarske zadruge, v kateri je zaOčitena vsa imovima. Dopis od. Sotle Tudi ljubezen do rodne grude gre skoz želodec, naj se to še tako grdo sliši! Pomanjkanje dela ali primerne zaposlitve, nezadosten zaslužek, pretanek kos kruha, prepičlo posestvo — in še kup podobnih vzrokov — tira ljudi z doma v svet s trebuhom za kruhom. Izseljevanje je, kakor povsod drugod, tudi tu globoko socialno vprašanje, ki se ga stvarno pri nas še nihče ni lotil z uspešnim zdravilom. Pa je vendar na naši zemlji toliko potreb, da javna dela kar vpijejo po rešitvi! Seveda se dostikrat sliši, ikak mestni modrijan, ki na vsa usta poudarja, da ljudje zato beže s kmetov v mestne ali v industrijske obrate, ker svojo zemljo premalo — ljubijo. O sveta preprostost! Dalje hodijo po našem slovenskem svetu druge vrste tiči, ki nesebične ljubezni do domovine v svojih srcih nikoli niso občutili im mnogi so frazarili o domovini im o ljubezni do nje samo v zvezi z mislijo na lastne osebne, družinske ailii strankarske koristi: ti ljudje tudi radi govore, pišejo in predavajo o pomanjkanju ljubezni do rodne grude našega malega kmečkega človeka, bajtarja ali proletarca. Doba, ko si se sam mastno najedel, bodisi kot narodni oče, bodisi kot narodni dobavitelj ali kar je že temu podobnega, zraven pa predaval o koristili stradanja, mora miniti. Naša narodna in državljanska vzgoja je zaradi takega delovanja v pretekli dobi mnogo trpela. Ni čudno, da je ljudstvo širom po domovini ravno za dvanajsto uro nasedlo marsikje raznim plačanim ali neplačanim pirišepelalcem ter začelo ljubimkati preko plota, da je narodno čustvo preprostega človeka tako padlo, kakor globlje ne bi bilo moglo. Ljudje iso izgubili prepričanje in smernice. Načini so bili napačni; namesto dobrih javnih del za poživitev narodnega gospodarstva in splošnega gospodarskega napredka, ki bi bila najbolj pozitivno sredstvo pri narodni vzgoji ljudstva, znane — fraze; zato tak »uspeh«. Narodni očetje in narodni dobavitelji so izgubili program; čaršija pa je samo žela, narod oral in sejal in užival lepe besede, kako jo treba domovino ljubiti. Če bi se bilo v preteklih 20 letih v naši domovini opravilo le tisočiuo toliko javnih del, kolikor se je na splošno o nacionalizmu trobentalo, napenjalo in repenčilo, bi bilo narodno čustvo ljudstva sito in strokrat globlje, kakor je bilo in kakor je še danes. Tako tudi tu — ob Sotli. Tu se ni v vseli dolgih letih ustvarilo — nič. KULTURNI Slivenska historična bibliografija A. P. Prosimo poravnajte zaostalo naročnino ! Tudi posebno Dobrodelno društvo vrši svojo nalogo, ki obstoji v izplačevanju posmrtnine in drugih manjših podpor. Nadalje imajo Členi in členice, kakor smo že navedli, še svojo klube. Ročni stavci, tiskarji, biografi, 'keimigrafi, vajenci se sestajajo v ožjem krogu, kjer rešujejo svoja vprašanja ter skrbijo za tarifno iin .strokovno izboljšanje. 1 udi pomožno delavstvo ima svoj klub. Javnosti so znana tudi pevska Grafika, orkester in športni klulb, kjer grafiki pridno delujejo. Tem .splošnim prikazom ni naimen ustvariti mnenje, da je morda grafično delavstvo z vsem tein zadovoljno. Mislimo predvsem na tarifno stran im notranje izboljšanje svojega delovanja. Toda o tem podrobneje govoriti nimamo namenu. V tem sestavku smo hoteli nakazati samo na kratko delovanje slovenske 'tiskarske organizacije. Za ostalo delavstvo, kakor druge poklice je namreč tiskarsko delavstvo večkrat deležno hvale, ki čestokrat nastaja kar na splošno, pri čemer dofiični ne poznajo njenega notranjega sestava in oisnov, na katerih sloni vse delovanje in uspeh, uko o njem moremo govoriti. Gotovo pu je eno, da je naj-"ažnejše za kakršno koli skupnost oziroma oklic, ki želi svoj položaj izboljšati, da tudi ostali delavci vsaj v tem posnemajo grafično delavstvo, da se čimbolj, če že ne popolnoma združijo. Ta preprosti nasvet je znan in obenem, na žalost, težko izvedljiv. Tudi s tiskarskim delavstvom najbrž ne bi bilo unč bol je, če ne bi bila ta skupnost že pred 70 leti ustvarjena. Tako ,pa morejo ti .slednji po svoji moči še marsikaj ustvarili. Potrebno je samo, da se tesno držijo svoje skupnosti, za splošno delavski napredek, za ustvarjanje boljšega družabnega reda sc pa naj grafičar udejstvuje povsod, kjer je to potrebno. S tem ne ho samo pokazal, da spada po svojem poklicu med delovno ljudstvo, ki mu daje v marsičem zgled borbe in dela, Obenem pa prvi ep cit nudijo lep primer, kaj zmore skupnost, zavest, moč, kar si brez truda ne moreš pridobiti. (Konec Nekako sedemdeset let je minilo, kar se je začelo znanstveno delo prve po moderni znanstveni metodi izšolane generacije slovenskih zgodovinarjev. Sedem .desetletij, ki nas delijo od one dobe, je prineslo v mnoigočem Ibogate sadove. Najpomembnejši od vseh je brez dvoma gradivo za zgodovino Slovencev, občudovanja vredni sad delavnosti in požrtvovalnosti slovenskega gimnazijskega profesorja. V celoti je značilno za to dobo podrobno znanstveno preučevanje posameznih vprašanj; šele po štiridesetih letih analitičnega dela se je pojavil prvi poskus obsežne sinteze, Grudnova Zgodovina slovenskega naroda, ki pa ni izdelana na znanstveni višini (poleg tega je bila dovršena šele lani. glede 19. stoletja v mnogo boljši izdelavi dr. Mala). Prvi, ki je mislil na znanstveno sintezo vsaj srednjega veka je bil I. Kos, vendar zaradi vnanjih okoliščin ni prišlo do izdelave njegovega načrta. Svobodna država in slovenska univerza sta tu stavili .zahtevo po dovr-šitvi takega načrta. Hauptmann je prvi podal skop, a bogat pregled slovenske zgodovine v NE, M. Kos pa je 70riše 1 preko koncepta (Slovcuatha) do izdelave prve znanstvene Zgodovine Slovencev do reformacije. Glede preiskave virov in sinteze slovenske zgodovine je ta doba prinesla bogate sadove, čeprav niti osnovna dela še niso dovršena: niti še n;i dovršeno gradivo, niti še ne objavljeni mnogi viri (urbarji), niti še nimamo vseh virov obdelanih, niti še ni dovršena znanstveno utemeljena sinteza slovenske zgodovine. Tudi poseben vsakdanji priročnik .slovenske zgodovine, nujno potreben slovenskemu izobražencu in tujcu, ki bi se želel obvestiti o nas, nam še manjka. Vendar so osnove že dane, delo je že organizirano in teče, sicer ne prehitro zairadi pomanjkanja delavcev, a vendar stalno in gotovo. Drugače pa je .s tretjo vrsto slovenskega zgodovinopisja, s slovensko historično bibliografijo. Pirav zaradi velike množice analitičnih del je postajalo občutno pomanjkanje pregleda tistega dela, ki je že opravljeno, vedno ostrejše. Zato se je glasil eden izmed sklepov prvega zborovanja slovenskih 'Zgodovinarjev (16. XII. 1939), »da skrbijo naša zgodovinska društva za sestavo tekoče in za izpopolnitev stare slovenske historično bibliografije in da zgodovinska društva Oskrbijo denarna sredstva za izdajo take bibliografije«. Izdaja slovenske zgodovinske bibliografije, urejene po načinu Dahlman,n-Weitza ne bi bila samo osnovnega pomena za poznanje slovenske hiistoriografije in njenega razvoja, marveč je tudi ena cd osnovnih potreb pri organiziranju slovenskega zgodo vinskega dela v bodočnosti. I11 to še bol j kakor pri zgodovini marsikaterega drugega naroda. Zgodovinopisje slovenskih pokrajin se je namreč razvijalo v zelo različnih .praivcih: ® pleš n oavs t r i j -silcem (zlasti okvirne razprave pridejo tu v prišle v!), vseslovenskem, pokrajinskem itd. Razprave so izhajale v vseh mogočih časopisih in listih, saj pravega, v resnici, ne le po imenu osrednjega slovenskega zgodovinskega lista še danes ni. Še danes ni glasila, ki bi beležilo v kratkih noticah, kar pišejo o nas tuji zgodovinski listi, kot je to navada na primer v Carinthijii ali ZIIVST. Mnogokrat je pri delu slovenskega zgodovinarja iskanje in pregledovanje literature o kakem vprašanju zamud-nejše od glavnega, dela na podlagi virov. Tudi posamezna vprašanja sama bi so fočnejše in lažje postavljala, pa tildi mnogokrat fočnejše reševala, če bi imel avitor pred seboj zanesljiv pregled slovstva lini bi delal tako na trdni podlagi dalje, kar se sedaj mnogokrat ne zgodi. Predvsem bi se pa poleg te .boljše kakovosti prihranilo mnogo energije. Tudi pred tujca, ki bi omalovaževal no govoril o Slovencih kot narodu brez zgodovine, bi hitro mogli postaviti tako delo im mu najuspešnejše zavezati jezik. Pregled o stanju slovenske historične bibliografijo, ki ga je podala na omenjenem zborovanju M. Pivcc-Stele (ČZN 1939, 207—10), kaže, da sestoji gradivo za tako historično bibliografijo doslej iz fragmentov personalnega, lokalnega (tu je prezrla kočevsko bibliografijo v Kočevskem zborniku!) in regionalnega značaja (zlasti indeksi k serijam zgodovinskih časopisov). Splošna historična bibliografija je urejena doslej le .po letih v okviru splošne slovenske bibliografije (Simonič-Šlebinger), pa celo to jo objavljeno le v oddelkih, deloma pa leži v rokopisu! Delo, ki so se ga namenila 'lotiti slovenska zgodovinska društva, je za uspešen napredek naše zgodovinske znano®!! zelo velikega pomena. Upajmo, da se bo tekoča bibliografija začela objavljati že letos, a da se bo začelo v kratkem tudi delo za celotno slovensko zgodovinsko bibliografi jo do tega leta! Morda nam bo pa že drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev v prihodnjem mesecu pokazalo kake uspehe že začetega dela. O. R. Nekaj a prevajana!ah 'Nemajhna umetnost prevajanja je v tem, da kdo prevede kako delo iz svetovnega knjištva, bodisi da je to pesem, roman ali razprava, v istem duhu, v istem smislu .in v isti barvitosti, kot je originalno delio. Če prevajamo na primer iz francoščine, sc mora sloviti eisprit francais kazati s sleherne strani, če prevajamo iz nemščine, ise mora nemško po-koleinje dela jasno razbrati. Le tako ibo imel bralec pravi užitek. Še več: če prevajamo Moiliera, se mora tudi prevodu to videti, če Zolaja, nam mora to biti vedno pired očmi. Prvi prevodi Zolaja v nemščino so bili talko skrpucani in zmaličeni, da so delovali kot pornografska, da, celo humoristična literatura. Do takih primerov lahko pripelje večje ali manjše nerazumevanje jezika, iiz katerega prevajamo, še bolj pa nerazumevanje duha iin bistva tistega naroda, iz čigar jezika prevajamo. Slovenci imamo mnogo izvrstnih prevajalcev, da omenimo le dva: O. Župančiča in A. Sovreta. Prvi je znan mojster, ki je prevedel najboljša dela zahodnega knjištva z resnično mojstrsko spretnostjo, medtem ko je o drugem znamo, kar so izjavili strokovnjaki, da njegovi prevodi iz klasičnih jezikov, latinščine In grščine, po tečnosti izražanja in mefodioznosti mnogokdaj dosegajo izvirno delo. Ne da bi ga hoteli pr o v v vsem enačiti s prvima dvema mojstroma, imenujemo v tej zvezi kot tretjega še J. Glonnrja, 'ker naim je s svojim prevodom Reymontovih Kmetov dal dober primer, kako daleč sme iti prevajalec v »slovenjenju« kakega dela. Reymontovi Chlopi govore v mazowieckem narečju, ki ga je Glonar prevedel s svojim domačim vzhodmošta-jerslkiiu govorom. To so še vedno poljski kmetje, poljska vas, o kakem nasilnem sloveniziranju mi sledu. ,Z realističnim vzhodncstajeirskim jezikom ni hotel Glonar nič več kakor tudi slovenskemu bralcu ohraniti pri življenju tisti barviti realizem Reymontovega jezika, ki bi v dobesednem prevodu zbledel in zvodenel. lo mu je skoro v polni meri uspelo, kajti kljub nekaterim upravičenim očitkom ocenjevalcev, da je svoje delo opravil malce preveč subjektivno in nekoliko nedosledno, je treba reči, da je prevod v resnici mojstrski. I>z vsega tega torej vidimo, da prevajanje mi clbrt, marveč umetnost, ki je komaj kaj manjša, kot samostojno umetniško ustvarjanje. I o bi. mam moralo biti vedno prod očmi, tudi v naslednjem primeru, čeprav tokrat ne gre za tako svetovno znano umetnino. Do pisanja teh vrstic me je namreč pripravil podlistek, ki ga je prinašal v juliju »Slovenec«. V dnevnem časopisju sicer ne smemo iskati točnih prevodov, se manj jih moremo zahtevati, iker vemo, da se tam dela na hitro roko. Ce pa se nekdo loti preva-vanja Kellerjevih »Muzikantov«, je 'druga rec,^ kajti to se pravi prevesti v slovenščino delo znanega pisatelja, tki ima pri nas že svoj sloves in tudi vrsto prevedenih del, od katerih je nekaj do-(»Hagarin sin«). »Muzikantje« so skrpucani, .da človek res ne ve, ali je hotel prevajalec delo nasilno sloveniizirati, kot se je to dogajalo z brili talko mnogimi povestmi »iz domačih goro«, Iki so jih pisali Ganghofer, Rosegger, Wie-ser itd. iin so jih neusmiljeni obrtniki ki jim manjka vsakega čuta, tako surovo »po naše zaokrožili« in preoblekli da je kulturnega človeka groza. Če kdo prevaja za razširjen list, o katerem moremo reči, da pride v roke vsem plaste® našega naroda, mora biti kaj več kot obrtnik. Oglejmo si nekaj svctk, ki sem jih pobral iz dveh številk. Junaki, ki nastopajo, imajo kup imen: Janez Kraus — Orel, Frider Šmajdek, viilgo Muholovec. Robert Mlinar — Pelikan, Alfred Caj-zilk — Vran, Čermak, Hajdler... Če žc prevajalec hoče slo veni žira ti, naj opravlja to delo dosledno. A to še ni oai’ hujše. Hujse je lo, da imamo »tblizU prijaznega šlezkcga mesta N.« opraV" k; ca s talko različnim denarjem je »dviodiinariški novec«, »tolar« in ba°' kot Lovec za »100 kron«. Da zveni to smešno, ni treba posebej omenjati. Nespret- nost razodeva tudi to, če nekdo prevede, da .so bili kmečki 'razgovori »interesantni« in da nekdo »sigurno« čuti... Če & nemško glasi »se.hr intercssanlt« (ne morem reči, da se), je v slovenščini ral8 te tujke mnogo bolj trda in okorna. To je le nekaj malot. Kdor hoče še v®" si lahko prevod sam ogleda. Pred se' boj bo imel primer, da se talko kot roman in kakor je znani Janez že prevajal iz nemščine, ne sme Pucelj jati. ipreva- J. M. J&zLUoi/hL kotiček Menda je Fr. Levstik tisti, ki je odpisali ali izustil stavek: Kdor ne zna 80 sklanjati in spregali, naj ne piše za ja5' nost, dokler se ne nauči tega prepotrebnega sloviniškega poglavja. V knjižn^ jeziku (in tega je imeli Levstik v .mislim se sklanjajo samostalniki, pridevnik1’ zaimki in išteivniki tu pa tam nekolik0 drugače kot v raznih narečjih, ker j« knjižna slovenščina rezultat komprorn’! sa. Na tem mestu mi ni treba navaja1 vzrokov, zakuj sta se pri tem komPr°' misu dolenjščina in pozneje gorenj ščib® v večji meri upoštevali kot pa obrob0' govori našega jezikovnega ozemlja. SaJ je pri vseh literarnih jezikih tako. 'Naj navedem tu nekaj primerov pačne (t. j. neknjižne) sklanjatve izra^ tnih listov in slovstvenih del: Z raznimi primesi;1 proti Glaukovefl1 stanovanju;5 do vrat, skoz katere s'® te odnesla;3 na Trockijevi ulici;* P*, otrokih;5 pred svojimi vrat mi;0 z ustmJ' podoben zamotanem stroju;" mi smo zojuivili ustam;0 med vrvnmi ladje;10 * sni m okom;11 z belimi miišimi;13 nad °|' čemur;13 pri cerkvama;14 pri hčeram®',, pri obema;13 vseh človekov;17 Perikle«®-pred Odrešenikovimi jasli;13 s tovur'®e' mn Josipu in Francu;30 'beketanje ja^ nedov;51 i. dr. V knjižni slovenščini bi bilo: z.. -