St. 91.
Trst, v sredo 2.
1913.
Tečaj XXXVIII,
IZHAJA VSAK DAN
te« tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. foMinlčne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih jobakarnah v Trsta in okolici. Gorici, KraDiu, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergn itd. Zastarele žtev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »amrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ■aeO 8t. mm. Za oglase v tfkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ft »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Sdlnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva ,, Edin o s t4' za Primorsko.
„V edinosti je
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 (t, pol leta 12 K.. 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brei dopo^lane naročnine, s* uprava ne orira. S.rodnln« a. nedeljska tx4*nj* ,,EDI30STI" iiui : M
oelo Isto Kron 5*30, .. pol Utt Kron 3 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi so ne vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo L -ta.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorCio Galattl 20 (Narodni do^) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN" GODINA. La -mik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinort*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, al:ca
Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranilnlinl račun Itev. 841-652. TELEFON It 11-57.
Demonstracija velesil proti črnigori.
Skader pred padcem.
Odgovor črnogorske vlade na demaršo proti Črnigori s 3 oklopnlcami in več manj-
velevlasti.
šimi ladjami.
CETINjE 1. (izv.) Uradno se poroča:1 DUNAJ 1. (Kor.) Glede udeležbe Avstrije Črnogorska vlada je danes odgovorila na na mednarodni pomorski demonstraciji proti
demaršo velevlasti. V odgovoru Izjavlja, da Črnigori v svrho izsiljenja respektiranja si pridržuje pravico posvetovanja z zavez- sklepov velevlasti, so že Izdana vsa potrebna nlkl v slučaju, če se velevlasti sporazumejo povelja, da odide oddelek avstrijskega voj-glede severne In severozahodne albanske ncfl? brodovja nemudsma v črnogorsko vo-meje. (Kralj Nikola, kakor razvidno, ne ve.dovje.
r iče?ar ozir. noče vedeti, da so velevlasti to j DUNAJ 1. (Izv.) Avstrijska vlada Je vprašanje že rešile. Op. ur.)	j ukazala mornariškemu poveljniku, naj od-
Kar se tiče zahteve velevlasti, naj Cr- ] poš!je oddelek avstrijske mornarice v črno-nagora ustavi operacije pred Skadrom in gorsko vodovje, da se udeleži mednarodne odpokliče svoje čete iz Albanije, Izjavlja j pomorske demonstracije proti Črnigori. črnogorska vlada, da ne more ugoditi tej\ že tako dolgo napovedana demonstra-zahtevi, ker traja na Balkanu še veuno vojno d\a se bo torej vendar vršila. Avstrijski di-stanje.	jplomaciji se Je po tolikih blamažab, katere
Vlada tudi dalje opozarja velesile, da j je doživela tekom balkanske volne, posre-so začetkom balkanske vojne slovesno oblju- j čjj0 doseči prvi vidni vspeh. Zato se tudi bile, da se ne bodo vmešavale v vojaške j silno trudi, da bi pripisala veliko važnost operacije balkanskih zaveznikov In varovale temu vspehu in izbrisala komično stran de-nevtralnost.	„	! monstracije, katero Je dosegla milijonska
Glede zahteve, da mora dati Crnagora\ Avstrija v boju proti pritlikavi Črnigori.
garancijo za versko in narodno svobodo albanskega prebivalstva, odgovarja črnogorska vlada, da je ta zahteva nepotrebna, ker vsebujejo črnogorski zakoni vse garancije za versko in državljansko svobodo vseh državljanov.
Srbija odklonila demaršo velevlasti.
BELGRAD 1. (Izv.) Srbska vlada je danes odgovorila na zadnjo demaršo velevlasti. Odgovor je v vseh točkah negativen.
Srbija Izjavlja v odgovorut da toliko časa ne more odpo klicat i svojih čet iz Albanije, dokler nova Albanija ne bo definitivno konstltucljonlrana in urejene državne oblasti
Dalje tudi ne more odpoklicati svojih čet izpred Skadra, ker je po pogodbi zavezana, da podpira Črno goro toliko časa, dokler definitivno ne bo sklenjen mir.
Konečno odklanja Srbija v svojem odgovoru insinuacijo protektorata kake tuje države nad katoličani in muslimani v onem ozemlju, ki pride po miru pod srbsko državo.
Demonstracija velesil proti Črnigori.
RIM l.j (Izv.) „Popolo Romano" poroča, da je predlagala Francija na velepo-slaniški reuniji,. naj se pomorska demonstracija proti Črnigori izvrši čisto mirno. Poverjena bosta s to nalogo Anglija in Avstrija. „Messaggero" nasprotno poroča: Anglija zahteva, da se morata pomorske demonstracije udeležiti po dve državi tro-zveze in tripelentente.
RIM 1. (Izv.) Pomorska demonstracija velevlasti proti Črnigori se izvrši na ta način, da bodo velevlasti blokarfle vse obrežje od Spuža do Lješa. Kake nadaljne odredbe doseda( Še niso slenjene.
DUNAJ 1. (Izv.) V \ladnih krogih se zatrjuje, da se udeleži Avstrija demonstracije
Dunajski ofldjozni krogi neprestano zatrjujejo, da so vse velesile navdušene za to demonstracijo in da Je le želeti, da se Čimprej izvede.
A cela komedija je malo drugačna, kakor si jo predstavljajo avstrijski eficijozni krogi. Demonstracije se bosta udeležila ie Avstrija in Anglija, mogoče tudi Italija. Rusija je definitivno odklonila svojo vdeiežbo in najbrže stori to tudi Francija, ker se francosko Javno mnenje zopet kar nenadoma zavzema za Črnogoro in Srbijo« Kaj stori Nemčija, še ni znano.
A celo one države, ki so pripravljene izjesti demonstracijo, niso med seboj edine. Predvsem vladajo velike diference o vprašanju, koliko ladij naj odpošlje vsaka država. Nasprotstva vladajo tudi glede vrhovnega poveljstva. Avstrija zahteva poveljstvo zase in se sklicuje pri tem na svoje Politično in teritorijalno stališče napram Črnigori, Anglija pa se pri svoji zahtevi sklicuje na to, da Je priznana kot pr?a moč na morju.
Ti dogodki pa so tudi z drugega stališča važnega pomena. Bolj ko kedaj prej, je sedaj dokazano, kako slaba in nezanesljiva Je toliko od avstrijskih vladnih krogov naglašana solidarnost velesil.
Internacionalni položaj se Je zopet znatno poslabšal, napetost povečala. Evropska diplomacija se nahaja pred novimi težkečami in komplikacije se bodo še povečale, če se konča srbsko-črnogorski generalni naskok na Skader z vspehom.
BERLIN 1. (Kor.) Mala križarka „Bre-slau" je dobila ukaz, da naj se udeleži skupne demonstracije velesil proti Čr-nlgori.
LONDON 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Malte: Oklopna križarka „Defence" je dospela semkaj in dobi:a ukaz, naj odide jutri s šefom mornariškega vojnega štaba, admiralom Tronbridge, proti vzhodu. —
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. SpiB&l Aleksander Duma«. — Prevel F. P.
XVII.
Tri mesece po dogodkih, ki smo jih pripovedovali ravnokar, }e nekega deževnega večera, ki mu je imela slediti viharna noc, jahalo petero mež skoz nomentan3ka vrata in sicer v smeri proti Nomeniu. Oni, ki je jezdil na čelu in ki se ga je lahko smatralo za poveljnika Čete, je bil bos in Je nosil modro tuniko, pregrnjeno z dolgim temnobarvnim plaščem; obraz mu Je bil zakrit z gostim pajčolanom, morda zato, da ie bil varen pred dežjem, ali pa, da se Je iahko izogibal radovednim pogiedom. Dasi je bila noč strašna, dasi so neprenehoma švigali bliski in so udarjale strele, se zemljani niso preveč menili za to, kajti imeli so dovolj opravka s svojim lastnim prevratom. V cesarskem mestu je bilo res vse ljudstvo pokoncu; krik množice je bil podoben divjanju oceana, po cestah si lahko srečeval vsakih sto korakov posamezne popotnike, ali pa male skupine, kakor je bila ta, k> smo jo opisali ravnokar. Na obeh straneh
Domneva se, da se križarka z ostalimi angleškimi ladjami, ki se že nahajalo na vzhodu, udeleži pomorske demonstracije proti Črnfgort
DUNAJ I. (Izv.) Uradno se poroča: Demonstracija evropskega brodovja, katere se vdeleže vse velesile razven Rusije, torej tudi Francija, ki se je k temu koraku odločila v zadnjem trenotku kljub odporu javnosti, se izvrši v najkrajšem času.
Brodovja bo obsegalo 12 — 15 velikih vojnih ladij s potrebnimi pomožnimi križar-kami in torpedovkami.
Avstrija odpošlje pod poveljstvom kon-treadmlrala Njegovana naslednje uradno navedene vojne ladje: Oklopnice „Franc Ferdinand", n Zrinski* in Radetzky", rapldno križarko „Admiral Spaun", tri torpedne rušilce, prvo torpedno flotlljo s 6 torpednlmi čolni in par manjšimi avlznlml ladjami.
Francozi proti Avstriji.
PARIZ 1. (Izv.) Francosko Javno mnenje je silno ogorčeno na Avstrijo. Političnih krogov se polašča velik nemir, ker se bole, da pride v internacijonalnem položaju zopet do velikih komplikacij. Vsi listi pripisujejo krivdo Avsrriji, ker Je postopala v mnogih vprašanjih popolnoma na svojo roko. Lsti zahtevajo, da se mora Francija odtegniti vsaki nasilni akciji proti Črnigori.
Odločilne operacije pred Skadrom.
CETINJE 1. (Izv.) Privatna poročila zatrjujejo, da se vrši že 48 ur strašen boj z3 skadrske utrdbe. Tako Turki kakor Črnogorci se bojujejo z velikim heroizmom. Neprestano silno grmenje topov je slišati celo na Cetioje. Črnogorsko vrhovno poveljstvo je zaprlo vse oblegovalno okrožje in prepovedalo celo vsem evropskim vojnim atašejem, razven ruskemu, vstop v bojno linijo oblegovalnih čet. Črnogorski generalni štab je izjavil, da Je trdnjava že sposobna za naskok in se Je generalni naskok že pričel. Kaj dela srbska armada pred Skadrom. ni znano in se razširjajo vse mogoče vesti Zatrjuje se, da srbski vrhovni poveljnik še ni dobil nobenega ukazs, da se ne sme udeležiti vojnih operacij pred Skadrom.
CETINJE 1. (Izv.) Odgovor črnogorske vlade na demaršo velevlasti še sedaj ni sestavljen, ker se vrše še vedno pogajanja in posvetovanja z balkanskimi zavezniki. Crna-gora hoče očividno pridobiti na času, da pade med tem že Skader v zavezniške roke.
BELGRAD 1. (Izv.) »Mali Žurnal" poroča, da se vrši bombardiranje Skadra z vso vehemenco in tudi z velikim vspehom. Več turških utrdb Je že popolnoma uničenih. Padec Skadra se pričakuje od ure do ure.
BELGRAD 1. (Izv.) Bitka za Skader, ki se je pričela z napadom na TaraboŠ, se nadaljuje. Srbska arHlerija obstreljuje z vso silo turške pozicije. Črnogorska infanterija je že stopila v akcijo. Rekognoscijski poleti srbskih avijatikov, ki so se vršili zadnje dni, so biii Jako dragoceni.
CETINJE 1. (Izv.) Po silno krvavem boju so danes srbski vojaki zavzeli dve važni predutrdbl na larabošu.
Sedaj se vrši strašna bitka za Brdlco, katero naskakujejo Srbi z nepopisno hrabrostjo.
ceste, vodeče v Alarijo in v Noment, so se dvigali šotori*pretorijancev, ki so bili zapustili svoje v notranjosti mesta nahajajoče se vojašnice in so se svobodno in varno vta-borili zunaj mestnih zidov.
Bila Je, kakor rečeno, ena izmed onih noči, ko vse stvari v naravi tarnajo in vzdihujejo in ko rabi človek svoj glas samo za to, da preklinja. Kdor bi bil tako nenadno uzrl tega poveljnika konjikov, bi bil morda menil, da hočejo ljudje in bogovi nad njim stresti svojef Jezo. V hipu, ko Je zapuščal Rim, je zapihljala tako čudna sapica, da so strepetala drevesa, da se Je stresla zemlja in da se Je zdelo, kakor da se konji rezgetajoč sklanjajo in da se hiše, raztrešene po pokrajini, zibajo na lastnem temelju. *Ti sunki so tra|ali le malo sekund, toda pretresli so ves Apenin od Regi|a pa do Alp, tako, da Je trepetala vsa Italija. Čim so jezdeci prijahali most čez Tibero, je nekdo izmed njih opazil, da voda, mesto da bi tekla proti morju, sili nazaj k studencu — pojav, ki so ga bili poslednjikrat opazili onega dne, ko Je bil umorjen julij Cezar. Slednjič so dospeli na grič, odkoder je bilo videti ves Rim ia na katerem je rastla cipresa, stara kakor večno mesto. Naenkrat se Je zazdelo, kakor da se hoče razpočiti nebo, Jezdece Je zakril oblak, dišeč po žveplu, strašno je zagrmelo, in stoletno! drevo, ki Je kljubovalo vsem vikarjem ia-
Črnogorski poveljnik odklonil odhod civilistov iz Skadra.
CETINJE 1. (Izv.) (Uradno). Črnogorska vlada je danes odgovorila zastopnikom velevlasti, da obžaluje, da ne more ugoditi njih zahtevam glede odhoda civilnega prebivalstva iz Skadra, ker je črnogorsko vrhovno armadno poveljstvo odklonilo Izročitev šifrirane depeše poveljniku skadrske posadke. Vendar pa je vlada pripravljena, predložiti armadnemu poveljstvu v vpoštevanje jasno Izraženo, od turške vlade podpisano noto glede odhoda civilnega prebivalstva iz Skadra.
Mirovni pogoji velevlasti.
CARIGRAD 1. (Kor.) Kolektivna nota, katero so izročili včeraj poslaniki velevlasti Porti, se glasi: Podpisani poslaniki naznanjajo cesarski otomanski vt&di, da predlagajo velevlasti, katerih posredovanje Je Turčija že spre|ela, sledeče mirovne pogoje:
1.	Mejo otomanskega cesarstva v Evropi naj tvori direktna črta Ecos-Midija. Vse zapadno od te črte ležeče ozemlje m :ra odstopiti Turčija zaveznikom, razven Albanije, kateri določijo meje in ustavni shtera velevlasti same.
2.	Odločitev v vprašanju Egejskih otokov pripade velevlastim.
3.	Turčija izjavi svoj popolen desinte-ressement glede Krete.
4.	Velevlasti ne morejo podpirati zahteve balkanskih zaveznikov po vojni odškodnini. Vendar se bodo vojskujoče se države lahko udeleževale posvetovanj posebne mednarodne komisije, ki bo imela nalogo, urediti opravičeno udeležbo balkanskih zaveznikov na otomanskem državnem dolgu in finančnih
bremenih novoosvojenega ozemlja.
5.	Takoj, ko se sprejme ta podlaga prehodne mirovne pogodbe, morajo prenehati vse sovražnosti na bojišču.
CARIGRAD 1. (Kor.) Pozno zvečer Je bila včeraj sklicana seja ministrskega s^eta, ki se Je posvetovat glede odgovora Porte na mirovne predloge velevlasti.
CARIGRAD 1. (Kor.) Kakor se zagotavlja, bo Porta še tekom današnjega dne odgovorila velevlastim, da sprejme predložene pogoje.
CARIGRD 1. (Kor.) Odgovor Porte na kolektivno noto velevlasti je bil danes dopoldne Izročen avstrijskemu poslaniku, grofu ' Pallav!cinlju kot doyenu dtplomatlčnega zbora. Porta izjavlja v odgovoru, da sprejema predloge velevlasti en bloc.
CARIGRAD 1. (Kor.) Porta Je izročila grefu Pallaviciniju odgovor na demaršo velevlasti ob 11 dopoldne. Pallavicini je izročil noto nemudoma tudi ostalim poslanikom velevlasti. Nota je Jako kratka.
LONDON 1. (Izv.) Diplomatični krogi zatrjujejo, da Je tudi balkanska zveza zadovoljna z ifnijo Enos-Midija, vendar pa odločno zahteva vojno odškodnino. Daije stoj balkanska zveza na staliSču, da pripadejo vsi Egejski otoki Grški. Glede Albanije balkanski zavezniki sicer priznajo ko m pete co velesil, zahtevajo pa, da dobi Grška oni del ozemlja, ki leži nasproti Jonskih otokov.
Pogoji balkanske zveze.
PARIZ 1. (Izv.) „Matin" poroča iz Sofije z dne 31. marca: Balkanski zavezniki izroče svoj odgovor ca mirovne pogoje ve-
revolucijam, je strela razklala od vrha do tal.
Ob vsakem takem nesrečonosnem pojavu je v pajčolan zaviti mož pritajeno vzdihnil in Je naganjal svojega konja, tako, da so Jezdeci z vso naglostjo dirjali po glavni cesti. Ko so bili že približno pol milje oddaljeni od mesta, so srečali družbo kmetov, ki so vzlJc slabemu vremenu veselo korakali proti Rimu. Oblečeni so bili v praznina oblačila, na glavi so nosili čepice po načinu osvobo-encev v znamenje, da Je od tega dne liudstvo svobodno. V pajčolan zaviti mož Je hotel kreniti s ceste v stran, toda eden izmed njegovih spremljevalcev je zagrabil njegovega konja za uzdo in ga je tako prisilil, da Je nadaljeval svojo pot. Ko so jezdili mimo kmetov, Je nekdo vzdignil palico, češ, da naj se ustavijo, jezdeci so ubogali.
„Ali prihajate iz Rima?" Je vprašal kmet.
„Da," Je odvrnil spremljevalec v pajčolan zavitega moža.
„Kaj pravijo o Oenobaibi ?"*)
V pajčolan zaviti mož se Je stresel.
„Govore, da se Je rešil," Je odgovoril eden izmed Jezdecev.
„Kam Je bežal ?"
„Pravijo, da so ga videli na apijski cesti na poti v Napolj."
„Hvala!" so dejali kmetje in so nadaljevali svofo pot v Rim, vzklikajoč : „Živel Galba ! Smrt Neronul"
Ti klici so vzbujali druge, v ravnini ia po taborih na obeh straneh ceste so se začuli glasovi pretorijancev, preklinjajoči cesarja z najstrašnejšimi kletvicami.
Jezdeci so nadaljevali svojo ježo; čez četrt milje poti so srečali četo vojakov.
„Kdo ste?" je vprašal eden izmed nj«h ter Jim zastavil pot s sulico.
„Galbovi pristaši, ki iščemo Nerona", Je odvrnil neki jezdec.
„Potem vam želimo več sreče, nego smo jo imeli mi," je dejal vodja, „kajti nismo ga našli".
„Kako to ?"
„Da, rekli so nam, da ga srečamo * ta tej cesti, in ker smo zagledali četo konjikov, smo menili, da Je on,"
„In?..." Je dejal v pajčclan zaviti rac ž s tresočim glasom.
„Ubili smo ga," |e odvrnil vodja ; „šele, 'ko smo si ogledali truplo, smo zapaziii, da | smo se zmotili. Bodite srečnejši od nas, ia Jupiter caj vas varuje!"
*) Neronov .vinska brada".
1
pridevek Oenobarbus pomenja |
(Dalje).
Buniti II.
---- - | .
„EDINOST" it. 91.
V Tista, dae 2. aprila 1*13.
ievlasti, tekom jutranjega dne. V odgovoru bodo naznanili, da sprejmejo obrae|no črto Enos-Mld;ja kot bazo za nadaljna pogajanja obeaem pa bedo zahtevali tudi odstop Egejskih otokov, vojno odškodnino in pre dajo vseh turških čet zapadno od linije Enos-Midija. Očividno je, da se nanaša zadnj pogoj na Skader. Zavezniki so pripravljen ustavl;i sovražnosti le v tem slučaju, če Tur čija sprejme te pogoje.
OPERACIJE PRI ČATALDŽI.
Bolgarski vspehl.
SOFIJA 1. (Kor.) Predvčerajšnjem popoldne. so prodirale tri turške divizije iz Bujak-Cekmedža proti bolgarskemu desnemu krilu pri Cataldži. Turško prodiranje je podpiralo tudi osem vojnih ladij, ki so vkrcane pri Kumburgasu in Kasteru, a vse ni nič pomagalo. Bo'garska artilerlja je pognala sovražnika naza}, nakar je bolgarska infan-terija podvzela bdjonetni naskok in prisilila sovražnika, ki je pustil na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih, da se je umaknil 1 velikem neredu.
Včeraj zjutraj je bataljon Turkov pro diral proti vasi Arnavtkčj, a se je moral vsled silnega bolgarskega ognja v divjem neredu umakniti. Istočasno je prodiralo 8 turšfcih bataljonov od Kumburgasa proti Jalosu. — Bolgari so sovražnika z bajo netnim naskokom vrgli nazaj in mu prizadejali velikanske izgube, kljub temu, da |e turške operacije podpiralo tudi turško brodovje.
Turki tudi
CARIGRAD 1. (Kor.) Veliki 7ezir je naznanil tujim poslanikom, da so se končale operacije na levem turškem krilu s popolno zmago turškega orožja. Turki so osvojili zopet nazaj vse pozicije, katere so zgubili prejšnji dan, tako da se nahajajo zopet v svojih starih pozicijah.
CARIGRAD 1. (Kor.) Danes Je dospel semkaj transport ranjencev vojaki se nahaja tudi več nikov.
CARIGRAD 1. (Kor.) Današnje cflci-jalno poročilo vojnega ministra pravi: Včeraj se je na levem krilu čataldže Unije vršil hud artilerijski dvoboj. Proti večeru Je bila neka bolgarska četa pri umikanju decimi-rana. — Po poročilih nekega ujetnika, Je bil 15. bolgarski polk tekom bitke pri Bujuk-Cekmedže skoro popolnoma uničen.
„zmagujejo". (Kor.) Veliki
iz Čataldže. Med bolgarskih vjet-
naSe
Zanimive številke o nazadovanju zunanje trgovine.
DUNAJ 1. (Kor.) Po statističnem izkazu trgovinskega ministrstva o zunanji trgovini avstrijskega carinskega ozemlja, je znašal meseca februarja uvoz 266 3, izvoz pa 207*7 milijonov kron, torej minus 26 7 mil. Meseca januarja je znašal uvoz 5162, izvoz 410 4 mil. K, torej minus 43 6 mil. V primeri z lanskim letom pa so še pasiva trgovinske bilance za meseca januar februar zmanjšala od 182 milijonov K na 105.8 itiiijonov.
megli in glede katere Je že danes gotovo dejstvo, da ne bo nikdar naša, da torel sejemo milijone, kjer žetev ne bo naša! To bi bila ena žalosina stran me dalje — nespameti. Druga Je še temnejša, ker kaže žalostne perspektive v bodočnost Mislimo na sovraštvo, ki smo si Je nakopali se svojo albansko ljubeznijo!
Gospod dr. Ro3tohar 1 Pustimo na strani vsako sentimentalnost, abstrahlrajmo od vsake morale in — če hočete — tudi od vseh etičnih vezi, ki spajajo velik del prebivalstva te države z balkanskimi državami, s katerimi je prišla Avstrija v na vskrižje radi albanskega vprašanja, — in premotrujmo to vprašanje se stališča hladno računajočega trgovca. Na eni strani imamo bodočo Albanijo s cirka 1 milijonom prebivalstva, brez kulture, brez naravnih virov, z neplodnim terenom, s skalovito puščavo in s prebivalstvom na tako i izki stopinji raz voja, da mu bo treba šele privzgojiti smisla za redno državno življenje, tako, da minejo gotovo desetletja, predno postaneta ta dežela in to prebivalstvo uvaževanja vreden
—	konsument in predno bi postala ta bodoča Albanija le v najminimalneji meri zanesljiv komponent naše balkanske politike ! Če bi sploh postala kedaj. A to Je ravno, čemur se upira zdravi človeški razum : da namreč naslanjamo svojo albansko politiko na zavezništvo njih, ki nam so in bodo tam doli — najnevarneji konkurenti. Le totalna slepota si more domnevati, da Je politika Italije ob albanskem vprašanju odkrita in lojalna napram nam I Ravno sedaj smo priče igre, ki nam
—	kakor Avsirijcem — sili rdečico v obraz. Naši oficijozi triumfirajo, češ, da Evropa soglaša z nami, ali ko gre za to, da se ta pretvezna^ volja Evrope uveijavi z dejanjem nasproti Crnigori, prepuščajo delo — Avstriji j Celo naši najintemniji zavezniki se umikajo od nevarnega ognja. Nemčija se drži previdno rezervirano in utihnila je visoka pesem o „nibelunški zvestobi*. Italija pa še posebno rada prepušča, da Avstrija vali o d i J na-se in si nakopuje sovraštvo balkanskih narodov, računaje, da iz zrnja ega sovraštva bo klilo klasje italijanskih interesov.
Ta albanska politika nas je srečno dovela do — splendidne izolacije, do osam-JenJ*.
Nasproti bodoči Albaniji stoji balkanska zveza — zveza urejenih držav, ki so bile :e v dosedanjih svojih mejah element kul-urnega napredka in gospodarske povzdige, d bodo po svojih sedanjih zmagah naravnost mogočna politična potenca, ki bodo udi številno odtehtavale dvanajst AlbaaiJ, n ki bodo vsled vsega tega neprecen-jiv konsument za evropsko ndustrijo in trgovino.
Mi smo torej trgovci, ki smo se ob-sovražili pri dobrem konsumentu radi nade, da dobimo — slabega !!
Je U to politika razuma — velecenjeai gospod dr. Rostohar?! Taka Je bilanca naše dosedanje balkanske politike. Pasivna — žalostno pasivna še posebno zato, ker
velike večine
ni v soglasju s čustvovanjem c	« < ** » o * . . .	I testnega prebivalstva,
basanov demisljonjra ? Izvolski na j To Je politika — nespameti. Seveda
' se dr. Rostohar sklicuje na to, da nam hoče Srbija postati rivalinja ob Jadranskem morju. To pa Je odprto vprašanje
površju.
PARIZ I. (izv.) V tukajšnjih diploma-tlćnh krogih se trdovratno vzdržuje vest, da bo Sasanov v kratkem demisijoniral in da postane zunanji minister zopet dosedanji poslanik v Parizu, Izvolski.
Na dan z resnico!
IV.
Karakteristično pri g. d.ru Rostoharju Je, da Vara postavlja premise, ki jim morate le prltrjati, potem pa hitro izvaja iz istih premis zaključke, ki jih morate absolutno odklanjati. Povdarja n. pr., kako da imamo mi avstrijski Slovani, posebno pa še mi Slovenci, ves interes na tem, da se Avstrija ohrani, takoj na to pa zahteva, naj odobru-je no avstrijsko politiko, ki po našem globokem uverjenju izpodkopuje temelje bodočnosti te države. Stavlja najnaravnejo in naj-opravičenejo zahtevo, naj sledimo politiki zdravega razuma, potem pa pritrja postopanju avstrijske dimploraacije, ki je v kričečem nasprotju z zdravom razumom.
Ako bi hotel dr. Rostohar prirediti, recimo, nekako enketo, da izve sodbo razsodne evrvpske javnosti o politiki Avstrije v konfliktu s Srbijo, smo uverjeni, da bo pri ogromni večini sodba ta, da vse avstrijsko postopanje v tem konfliktu ni bilo — pametno, da je naneslo tej državi ogromne škode na nje materijalnih interesih in na nje raoraličnera ugledu. Sodba vse razsodne in objektivne javnosti bo, da smo si s svojo politiko nerazuma nakopali sovraštvo tam, kjer bi bili lahko deležni najiskrenejih simpatij in resničnega prijateljstva, ki bi biio večalo ugled naše države, množilo nje politično moč In zagotovljalo najvspešnejo eksploatacijo na naravnih virih toli bogatih dežel.
Je-Ii je to politika razuma, ki Jej sledi avstrijska diplomacija ob albanskem vprašanju ?
Je li to politika pameti, da trošimo neizmernih žrtev za neko bodočo državno tvorbo, ki so jej oblike in sestava še v
pa je odprto vprašanje in mi opozarjamo g. dr. Rostoharja na dejstvo, da je celo neslovanskih politikov in nacijonainih ekonomov, ki drugače sodijo, nego on, in ki menijo, da bi srbska luka ob Adriji celo koristila Cislajtaniji v nje konkurenčnem boju z Ogrsko. Pa naj bo že to kakor hoče: gotovo Je, da bi nam biio to srbsko tekmovanje bogato kompensirano — politično in gospodarski — po prijateljskih odnošajih z balkanskimi državami! 1
Da, razum nam pravi, da si mi Slovenci moramo želeti ohranitve Avstrije. Toda ne Avstrije z nje dosedanjimi tradicionalnimi zmotami, ampak, ki bo umela, da Jo nje misija sili na Balkan in ki bo umela, da dobra avstrijska balkanska politika n e more biti p r o t i s 1 o v a n s k a , n e v notranjem, ne napram narodom na Balkanu.
Aut aut! Ali sledimo politiki razuma in postanemo balkanska sila, kar moremo postati le, če se odpovemo politiki slavofobstva, aH pa se odpovejmo svoji bodočnosti na Balkanu...!
To Je resnica, ki mora na dan!
Za občinske volitve.
Volilcem na Greti!
Politično društvo .Edinost" sklicuje po vaši želji za prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m., popoldne shod volilcev za Greto in bližnjo okolico. Natančnejši kraj in čas se objavi pravočasno.
Greta Je potemtakem prva, ki želi shoda volilcev, da se na nJem porazgovore volilci o bodočih občinskih volitvah. Na vas, zavednih narodnih gretskih volilcih, je torej da se snidete na tem shodu v čim najčast-nejšem številu in tako pokažete svoje živo zanimanje za Javne stvari.
Ne odlašajte z reklamacijami!
VolilsU imeniki so uradno razpoloženi na vpogled od torka, dne 18. marca 1.1.,
pa do vštetega ponedeljka, dne 28 aprila t. 1. Ker se morejo reklamacije viagati edino le v tem času ia so pozneje v i o* žene reklamacije brezpredmetne, brezuspešne, pozivamo vse one volilne upravičence, ki ali sploh niso vpisani v volilnem imeniku ali pa niso pravilno vpisani, da nikakor ne odlašajo z reklamacijami. temveč store čim prej svojo dolžnost. Čas do 2 8. aprila ob 2 popoldne poteče kmalu in potem Je stvar prepozna.
Kdor mora torej reklamirati svo|o volilno pravico, naj stori to takoj, naj nikar ne odlaša reklamacije na zadnje dni, ko lahko pride kaka zapreka, da ne bo mogel reklamirati, in tako potem izgubi svojo pravico, ne da bi jo mogel zopet pridobiti. Isto velja tudi za vse popravke nepravilnega vpisa.
Delo proti koncu reklaraacijske dobe se bo tako nakopJčilo, da ga bo le s težavo mogoče premagovati; zato pa tudi zelo olajšate reklamacijskim odborom njihovo delo, če storite že sedaj svojo dolžnost. Posebno Je potrebno to za one, ki morajo svojo pravico šele dokazati in si morajo šele na baviti potrebna dokazila morda celo od zunaj, od izventržaških občinskih (domovnice) in župnih (izpiski iz krstne knjige) uradov.
Nihče naj torej ne odlaša, temveč naj se takoj prepriča pri najbližjem volilnem lokalu, kjer Je volilski imenik na razpolago, ali Je vpisan in ali Je pravilno vpisan.
Zaupniški sestanki v mestu.
Sestanek volilcev za V. okraj se bo vršil danes, dne 2. aprila, ob 8 zvečer v gostilni Conte Verde vhod iz ulice Piccardi in Rossetti.
Sestanek volilcev za prvi mestni okra| se bo vršil v petek, dne 5. aprila, ob 8 zvečer v gostilni „Alla v
solutno treba reklamirati tedaj, čejepri volilčevera bivališču navedena napačna hišna številka, kajti volilske legitimacije in glasovnice se bodo dostavljale po pošti, i« kdor ni naveden v imeniku s pravim bivališčem, ne dobi legitimacije in glasovnice. Za dok?.z bivališča velja, kar smo rekli zgoraj: potrdilo policije oz. orožništva.
Prav tako Je tudi treba reklamirati, če Je kdo vpisan kot sin pokjnega (.fu") očeta, namesto še živega (,dla) ali narobe. V takem slučaju velja kot dokazilo „smrtovnica" ali potrdilo, da dotičnik živi. Taka potrdila izdaja župni urad.
Poživljamo pa vse volilce, ki hočejo reklamirati volilno pravico, naj s t o r e t o potom naših r e k 1 a m a c i j s k i h uradov ne pa po onem m a g i-stratnem uradniku, kjer je volilski imenik razpoložen. Ne zaupa j t e t e g a v a ž n eg a d e I a nikomur drugemu, nego edino le našim zanesljivim ljudem!
Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio 31.
Sestanek volilcev III. mestnega volilnega okraja se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 8 in pol v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva" v ulici Torre bianca št. 41.
Zaupniški sestanki v okolici.
Sestanek volilcev za Rocol se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 8 zvečer v prostorih »Gospodarskega društva v Rocolu.
Volilni odbor za Opčine bo imel sestanek v četrtek, dne 3. aprila v restavraciji Malalan ob 8 30 zvečer.
Predsednik volilnega odbora.
Kaj je potrebno za reklamacijo ?
Kdor ima vse lastnosti, ki Jih predpisuje zakon kot predpogoj za volilno pravico, pa vzlic temu ni vpisan v volilskem imeniku, mora reklamirati volilno pravico zase in dokazati, da ima vse one lastnosti, ki jih predpisuje zakon.
Dokazati Je treba:
I.	Za IV. mestni in II. okoličanski
volilni razred:
1., da |e dotičnik avstrijski državljan ;
2., da Je pred dnevom razpisa volitev (dne 3. marca t. 1.) dovršil 24 let;
3. da Je bival na dan razpisa volitev vsaj tri leta že v tržaški občini. (Volilno pravico ima tam, kjer Je imel na dan razpisa volitev, dne 3. marca 1. 1913., stalno bivališče. Če Je tedaj imel stalno bivališče v mestu, ima volilno pravico v mestu, če pa Je stalno bival v okolici, pa jo ima v okolici).
Za prvo dvoje Je najboljši dokaz vojaška knjižica; kdor pa ni bil vojak, dokaže avstrijsko državljanstvo z „domovnico" dovoljno starost pa s »krstnim listom" ali pa „matičnim izpiskom".
Po najnovejših informacijah veljajo d e-lavske knjižice le tedaj kot dokazilni dokument za avstrijsko državljanstvo, če so izdane po županstvu dotične občine, v katero Je pristojen lastnik knjižice.
Potrdilo za triletno bivanje izdaja v mestu in predmestjih, ki spadajo pod policijsko območje — p o 1 i c i | a, v okolici, ki ni pod policijskim območjem pa — orožni š t v o.
II. Za ostale volilne razrede.
Kdor hoče dokazati, da ima volilno pravico v volilnih razredi!!, za katere je določena posebna vrsta predpisanega davka, mora dokazati predpis realnega (zem-Ijiščnega ali hišnega) davka z davčno knjižico, predpis osebnega davka pa z dotičnim podpisom davčne oblasti ali »opominom" ali pobotnico.
Za I. razred Je predpisano najmacl 400 K osebnega ali 200 K realnega davka; za
II.	razred na]man| 100 K osebnega ali 50 K realnega; za III. razred vsaj 20 K osebnega aH 10 K realnega davka.
V okolici voli v I. razredu vsak oni, ki ima predpisanega vsaj 20 K osebnega ali 10 K realnega davka.
Občinske doklade se nevšte-vajo v to davčno s v o t o I
III. Za vse volilne razrede.
Če volilec ni pravilno vpisan v volilskem imeniku, Je treba reklamirati zaradi vsake pogreške. Na vsak način pa Je a b -
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
?H0D VOLILCEV
za mesto in okolico
ki se bo vršil
nedeljo, dne 6. t. m., ob 9 In pol dop.
v gledališki dvorani
„Narodnega doma" v Trstu.
DNEVNI RED:
Občinske volitve.
Narodni volilci iz Udeležite se tega shoda številu!
mesta In okolice! v čim najobllnejšem
Domače vesti.
Imenovanja v poštni službi. Za poštne asistente so bili imenovani poštni praktikanti : Oton Mayr, Lino Lauletich, Fran Ko-privec, Ludovik Mikuš in Ludovik Diitrich za Trst 1 ; Ivan Bičić in Anton Ivessa za Pulo; Božo Rimanič za Mali Lošin|; Fran Lapanje za Novomesto; Srečko Černe za Koper.
Imenovanje v davčni službi. Davčni oficijal Ivan Lovrich Je imenovan za upravitelja v IX. činovnem razredu; davčni asistent AngelJ Vernier Je imenovan za davčnega oficijala.
S sprejemanjem darov v razne dobrodelne namene, za CMD, „Dijaško podporno društvo* razna društva itd. ima zasti uprava našega lista, pa tudi uredništvo, in-seratni oddelek in celo vodstvo tiskarne včasih toliko nepotrebnega dela in sitnosti, da bi bilo v resnici najbolje, ko bi darovalci ne izročali svojih darov našemu uprav-ništvu, uredništvu, inseratnemu oddelku ali vodstvu tiskarne, temveč naravnost blagajniku ali biagajničarki dotične CMD podružnice ali onega društva, kateremu je denar namenjen. Seveda pa Je list vedno a d n a r a z p o la g o z a priobčitev dotičnih darov in darovalcev, ki Jih potem objavi ali dotično društvo, ali pa darovatelj sam, s pripombo, naj se svota inkasira pri njem.
Gre torej edino le za to, da bi se denar ne izročal pri nas, kajti večkrat se dogaja, da pride blagajnik dotičnega društva po dvakrat, trikrat k nam po izkazaai denar, a ne najde dotičnika, ki je denar sprejel. In tako se izgublja edino le čas in večkrat ustvarja po nepotrebnem nevolja. Torej je bolje, da se stvar uredi tako, kakor smo omenili zgoraj in naprošamo zaradi tega blagajnike oz. blaga|ničarke društev, katerim se navadno namenjajo darovi, da nam naznanijo svoje natančne naslove, da Jih eventualno priobčimo v listu.
Spored koncerta podružnice „Glasbene Matice" v Trstu, ki se vrši v soboto, dne 12. aprila:
1.	B. Smetana: „Libuša", overtura za veliki orkester.
2.	Dr. A. Schvab .-.Zlata k a n g I i -c a", za mešan zbor in sopran solo s sprem-jevanjem orkestra.
3.	a) E. Adamič: „Vsnegu", b) dr. G. Krek: „Idila" mešana zbora.
4.	Wagner-Wilhelny: „V a It e r J e v a pesem" iz opere „Mojstri pevci iz No-•imberga", parćfrasa za violino in orkester.
5 A. Foerster: „Turki na S 1 e -vici", balada za mešan zbor, soli In or-cester.
6. G. Blzet: ,L'A r I i s i e n n e", suita za veliki orkester. I. Prelude, Menuet, 111. Adagietto, IV. Karillon.
Sedeži so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma". Sedeži v pritličju stanejo z vstoonino vred K 3, 2 50 in 2, na galeriji K 160. Lože a K 15.
V Tisto, due 2 aprila luli).
„EDLNG8T" št. 91.
r*\rHT.
Iz pekovskih krogov. Naši sodjali- rizu, a Napoleon, iekda| vladar sveta ia stični peki prirejajo zborovanja, kongrese in I narodov, se Je moral odreči cesarski kroii, občne zbore. Ali, da-si so peki, organizirani da postane neznaten knez, orel z odreza-
prl socijalni demokraciji, po ogromni večini Slovenci, se poročila ne objavljajo slovenski. Velike svote denarja, nad polovico prispevkov, 500—600 K mesečno, pošiljajo centrali. Za podpore odpada šele petina inkasiranega denarja. Ali menijo gg. Kermolji ia Skoki, da so to knofi. Ne, to so drage kronce — žulji slovenskih delavcev. Poleg te materijalne Škode moramo mi slovenski peki še trpeti škodo v nacijonalnem pogledu.
Seveda trde socijalni demokratje, da Je to vse prav in v redu. Mi pa pravimo, da ni prav, da je v času, odkar obstoji naša podružnica, odšlo na Dunaj kakih 50000 K. Pri tem pa naglašamo, da ni dobila tržaška podruž. za vsa pekovska gibanja niti vinarja iz onega denarja. Zato se Je tudi zadnje gibanje Izjalovilo, ker ni bilo denarja.
Zato pa so tudi lepo povili svojo rdečo zastavo, češ, da gibanja ne vodi socialistična stranka, ampak delavski odbor pekovske zveze, to Je tisti, ki spadajo v pekovsko bolniško blagajno. Pred vsem pa bodi na glas povedano, da mi nismo kru-cninli in da nismo bili ml krivi, da je Štrajk ponesrečil. Kriva ie bila centrala, ker ni poslala nikake pomoči, ampak le nekega zaupnika, ki Je prišel v Trst na — razgled in nam govoril nemški, da ga mi pekovski delavci nismo razumeli.
To so dejstva, ki bi morala odpreti oči vsakemu slovenskemu peku, da bi videl, da smo samo v stafažo, ne da bi dobivali kake koristi.
Za 40-letno zvesto službovanje Je
dobil postiljon Miha Ogrizek zaslužno medaljo, ki mu jo |e v navzočnosti službe prostih postiljonov in podjetnika Dolenca izročil včeraj podravnatelj poštnih uradov, g. Bo-netta. Lepo |e to, da se izreka priznanje žudi najnižemu za njegovo zvestobo in mi čestitamo odlikovancu na tem počeščenju. Odločno pa moramo grajati, da tudi pri takih prilikah služi tista nemška formulca. Nagovor gospoda podravnatelja Je bil nemški, da-si oni, ki so mu bile te besede namenjene, ne zna nemški. Sploh so bile med navzočimi le tri osebe, ki razumelo nemški: dva postiljona, pa g. Dolenc. Razun teh dveh postU/onov so bili ob tem slovesnem činu sami Slovenci. Vendar niso imeli za iako priliko niti ene besede slovenske. Revež Ogrizek Je bil v največi zadregi in se fe zahvalil v tržaškem italijanskem dijalektu — kolikor ga pač zna. Ne le princip pravičnosti in dolžnega spoštovanja do narodnosti odlikovančeve, ampak tudi najelemen-tarneja taktnost do narodnosti odliko-vanca bi bila zahtevala, da ga ne spravljajo v tako zadrego. Ali kdo bo iskal pri tržaškem poštnem ravnateljstvu obzirnosti in takta napram Slovencem ? 1
Germanizacija v Bosni doseza lepih vspehov, kakor kaže ta le dopisnica, ki jo Je prejela neka tržaška tvrdka iz Bos. Broda:
An Ich bitte um Iaere Werte Preisliste Ih mehten beschtelen fiir meine Scheft meh-rere zahn Gochachtungsvoll Mehmed.
Avstrijska politika je dosegla tu največi triumf: celo Mehmedi v Bosni naročajo že zahn za svoj S h e f t!!
Za kruh. Od Sv. Sobote nam poročajo o silnem razburjenju, ki se Je polastilo domačega škedenjskega delavstva zaradi prakse, ki so Jo uvedli pri razkladanju parnikov, ki dovažajo riž za tamošnjo čistilnico riža. Včeraj z)utra| se je namreč moralo začeti razkladanje parnlka „Adriatico", ki Je pripeljal za čistilnico 50.000 vreč riža. Domaćini so brez kruha, brez zaslužka, in popolnoma Je uraljivo njihovo prizadevanje, d3 bi si dobili zaslužka pri razkladanju riža. Prišlo Je tore| k S/. Soboti okrog 100 domačih delavcev, a tu so videli, da so Jim delo prevzeli že drugi, namreč mestni pristaniški delavci.
Domačega delavstva se J? polastilo velikansko razurjenje in skoraj bi bilo prišlo celo do spopadov med delavstvom, ko bi □e b!l prispel na lice mesta močan oddelek policije, 30 mož, ki Je ves dan stražil par-cik in delavce, ki so delali na njem.
Z ozirom na pomanjkanje dela in služka, na katerem tako občutno trpi mače okoličansko delavstvo, bi bilo nujno potrebno, da se naši okoličanski sianci pobrigajo za to stvar in posredujejo, da bi domače delavstvo prišlo vsaj cd časa do časa do tako krvavo potrebnega zašlužka, kajti tudi okoličanski delavec potrebuje kruha, ako hoče živeti. Priporočamo torej prav toplo to zadevo našim poslancem.
Napoleon na Elbi. Rusija Je zadala Napoleonu smrten udarec. »Bitka narodov" pri Lipskem, v kateri Je Napoleon tudi podlegel, je biio ie nadaljevanje začetka konca, ki je prišel za Napoleona na snegu in ledu prostrane Rusije. Z nadčloveškim naporom je še poskušal, da se ua tleh Francije same up<-e invaziji svojih sovražnikov, ki so mu poraženemu sledili. NI vspel. Izcrpljene sile francoskega naroda so bile preslabe, da bi cdvrnile od Napoleona zadnje udarce zle usode. Dne 3 1. marca 1814 , m e 11 za v e r nI Ki svoj shod v P a-
nimi peroti, male kneževine Elde.
Odborova seja „Matice Slovenske1
bo v četrtek, dne 3. aprila 1913 ob 6. uri' zvečer.
Dnevni red: 1. Poročilo načelailtva, 2.! Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Poročilo o glavni skupičini 1913.! 5. Volitev prezidija, ostalih funkcijonarjev in; odsekov. 6. Slučajnosti.
Vse one dame, ki so sodelovale na f Ciril-Metodovem plesu, so vljudno vabljene j na Jako važno sejo danes v sredo ob 4 popoldne v .Slovanski Čitalnici". Na gotovo svidenje.	Odbor
ženske CMD podružnice.
Kaj je ,Sabinalin'?
odlikovan z zlatimi kolajaaaii ▼ Neapelju, Parizu in Ne\v vorka Safeisalin je najboljše do sedaj poznano sira^Uo proti belemu tnku, nesmaiaoatt uri-alraaja, lmpotenol. kmba »erednoatlnt is isostanjn meuetruaolj® ia je ciao sreditro. ki t«koj in brez bolečin dosegu najboljše uspehe ; popolnoma neškodljivo.
Sabiaalin se dobiva v vsek roCjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na
SM zfistsp kets. fin. Izdelkov. Trst, ulica Pondares 61».
kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno poŠto ia diskretno odgovarja, Gena v steklenicah po 6 ia 10 krca; v obliki tablet po 4 K
Albert o Finzi & C.o
DruStvene vesti.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes, v sredo, zvečer pevska vaja; za mešani zbor. Ker so to zadnje vaje pred ' koncertom, prosim točne in polnoštevilne udeležbe.	Pevovodja. |
Kolesarsko dr. „Balkan" priredi v i nedeljo, dne 6. aprila, točno ob Vi1 P°"! poldne izlet izpred kavarne .Minerva". Vrši: se tudi dirka JunlJorJev, ki imajo „čas za i vpis do sobote. Vpisnina Je K 5. Člani izj Briščekov, naj čakajo ob eni pri Obelisku; na Opčinah.
Slov, ak. fer. dr. »Balkan" v Trstu, j
Danes ob navadni uri sestanek 1 Radi nado- ■__
mestne volitve nekaterih društvenih funkcl- i Novosti
Jonarjev, ki se odpel{e|o v vseučiliška mesta j-
polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna.
Trst, ulica Gaetame Doalzetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariflche AUg. Croditbsmk) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih centih: žito vsake Trste, debele In fine otrobe, oves in sočlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomeojene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznano moke Združ. parnih mllntv „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in um aro f am po&UJaJo jut saliti o.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.
Brzojavi: ALBERTO FINZ1, Trst
pomlad
poletje!
Porotno sodišče,
Lastno ženo umoril.
Razpravi predseduje dež. sodni svetnik dr. Stegu, orisednika sta svetnik dr. Pachor in sodnik dr. Spongia. Državno pravdništvo zastopa dr. Tomicich; branitelj dr. Mandić; kot zastopnik civilne stranke pa Je navzoč dr. Pangrazl.
Obtoženec: Josip Marčan, rojen leta 1872. v Dragi Bakarski in pristojen v občino Trsat—Sušak, ki je obtožen, da Je v Hosti-Pehlinu dne 2. avgusta 1912. tako z nožem ranil na levem boku svojo ženo Marijo, da Je dne 6. avgusta umrla za izkrvavljeajem.
Izžrebani so bili sledeči porotniki: Blažlna Franc, Cetinlć Andrej, Dugolin Alojz, ErcfgoJ Jakob, Kocjančič Franc, Mankoč Iran, Mlllonich G'jovannl, dr. Millonig Matija, Pinter Jernej, Žgur Aleksander, Urbančič Josip, Žerjal Anton.
Dr. Pangrazl — sodnik v jezikovnih vprašanjih.
Umor soproge Je pač tako resna stvar, da bi mislil človek, ki misli človeški, da razprava proti obtožencu, kateremu se očita tak zločin, vendar ne bi mogla biti nikomur dobrodošla prilika za razkazovan[e nacijonalne • nestrpnosti in zadirljivosti. Toda celo taka! resna stvar Je pred tržaškim porotnim so- j diščem, žal, morala dati povod bivšemu! c. kr. sodniku in sedanjemu odvetniku dr. t Pangrazlju, da Je skušal uveljavljati svoja I Jezikovna „načela", menda da bi tako —i v smislu zakona, ki ga vendar dobro pozna — »olajšal* tek in razvoj razprave.
Dr. Pangrazl Je namreč zahteval tolmača, ki naj bi prevajal hrvatske izpovedbe obto-ženčeve v ilalijanski jezik, da bi on (dr. Pangranzi), ki razume pač slovenski, hrvatskega pa ne, mogel slediti razpravi. Dvomil Je tudi, da bi porotniki, ki razumejo samo slovenski, razumeli hrvatski govorečega obtoženca in prič, In Je zahteval tudi slovenskega tolmača za hrvaščino. Branitelj dr. Mandić se Je takemu poslovanju odločno protivit, in n|egovlm izvajanjem Je priirdlio tudi sodišče, ker Je predsednik izjavil, da samo eden porotnik trdi, da ne razume hrvatskega govora. Temu pa hoče on (predsednik) tolmačiti.
Precej čudno bi res bilo, da bi se moralaobtoženčevahrvaščina Slovencem italijansko tolmačiti.
Čisto prav Je imel dr. Mandić, ko Je zavrnil dr. Pangrazija, Češ, Čemu pa se loti zadeve, če ni zmožen jezika.
Dragoceno je priznanje g. dr. Pangra-zija, da razume slovenščino, ko Je bil prav on tisti, ki je tudi za slovenščino zahteval pred tržaško poroto — tolmača !
Obtožnica.
Pred petimi leti se je bil oženil Josip Marčan, mesar na Reki, ki pa Je svojo mesnico kmalu na to premestil v vas HDSti-Pehiin blizu avstrijske meje. Posel ni Šel ravno dobro, a obtoženec Marčan pravi, da mu je žena Jemala denar, vsfed Česar ni mogel uspevati. Zopet Je pa resnica, da je on sam mnogo potrošil za pijačo, ker Je vsako Jutro na tešče izpil 2 do 3 stekleničice ruma, po dnevi pa par litrov vina.
Radi tega so se odnošaji med njim in ženo poostrili; prihajalo Je dnevno do pre-s o pira in slednjič do pretepa. Žena ga je bila dala celo parkrat internirati v reško bolniš-
Moške oblake Iz sukna, kamgarna, zadn|e
novosti.......od K 15—48
Deške obleke iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke od 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlnastih hlač od K 2 20-5
Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. Itd. «
Samo v dobro znani trgovini
„Allo clttfl dl Trieste"
ulica Giosue Carducci (ex Torrente) št. 40.
za-do-pač po
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano
trgovino jestvin
Antonija Mihelič
v Trstu, ul. Rojan št. 8
FRAN SLUG-A.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje b kriči stilnim
- „čajem iz tisočrož". -
Obenem je to tudi izborco sredstvo proti ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodilom za eno krono se dobiva edinole ▼ od ikovani le Kar ni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
Če se poilje K 110, te odpošilja po pošti z obratno potto poštnine prosto.	VARUJTE SE POHAREDEB I
Zobotehnik iz Nemčijo
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Pariza,
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicold št. 18, II.
Plačila na mesečne obroke.
Jfans Schmidt
zobotehnik
TELEFON	TRST
št. 1085. al della Zonta št. 7.1.
Dr. Korsano
se je preselil v
ulico S. Lozzoro št. 17,1.
(Palazzo Dlana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega.
Prva slovenska mirodilniča
v Trstu
H loj z Saletelj
ulita Carradorl
Zaloga barv, predmetov
IX
18, v bližini gostilne ND0,
čopiče v, mrežic za plin, gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-Gi nalnih posodah in drugo. ■■
	Alojzu Poub
	slovenski
	urar in zlatar
	V TRSTU
	nlica del Rivo št. 26
	(na trgu pri Sv. Jakufeo)
Muti u jlaiift
Kokain« priprav« iz aluminija, plininh tiski eni o«, noii in vilice, planinska palio«, pri* prav« za Ud, Ssleza, snežni obroči, nahrbtaiki.
Vsakovrstne obleka:
Sweater, planinske hlače, gamale, čapl— iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, reč dni gorke ia mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, graj«*, ovratnice, zapestnice In nogoviee.
Za člane Športnih in planinskih draitef
BC POSEBNE CENE.
Športna trgovina Struktf
Hira S. Anlonio 12 (nasproti KreL rosliHD
Pristno brnsko sukno
pomladna in poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg i l odrezek 7 kron
, , ,, . . I 1 odre tek 10 kron
za kompl. moško obl. J i 0drezek 15 kron
(suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron -j—J—f- samo -f*-t"-f- ' 1 odrezek 20 kron Odrezek za Črno salonsko obleko 20 K kakor tad- blago za površnike, turiatovake lodne, svil. kamgaroe, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških < enah kot reeloa in nolidna, naj-b. lje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - Imhof - Brno (MmsIo)
Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma svežem blagu.
I>i\ Pežnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vb S. Cateriia Sta. 1.
Zdraraik a aotraaje (sploine) bolezni. 8—0 (n 2—3 in Specijalist n koža« Im (spolne) bo ležal i li1/,—I in 7—7X
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"SO in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
ulico Glorglo Unjnil SL10,
Stran IV.
„EDINOST" St. 91.
V Trstu, dne 2. aprila 1913.
nico ter mu grozila, da ga pošije v Stenje-vec v norišnico, kar ga je strašno jezilo. Ko so pa prišli pozneje ženini starši stanovat v Pehlln, pa sploh ni bilo več ljubega miru v hiši. Izprva se Marčan prihodu staršev ni protivit, ker je mislil, da bo bolje, a bilo je baš nasprotno. Zato pa se je žena preselila s svojimi starši drugam.
Dne 1. avgusta 1912. so nujno poklicali obtoženčevega svaka Metija Draščka k Marčanovim, kjer je Marčanova žena Jokala, češ, da jej Je bil mož vrgel lonec v glavo in je hotel tudi pretepsti njenega 82letnega očeta Valentina Draščka. Takrat so sklenili, da se presele k Matiji, in ko so to Javili Marčanu, Je ta planil na tasta in taščo. Le z velikim naporom so slednjič vrgli Marčana iz sobe in se začeli seliti, kar so delali do teme.
Naslednji dag so selitev nadaljevali in obtoženec je izprva od daleč gledal, ter ieno samo pozival, naj gre v Zamet kupit mesa. Tega pa ni hotela, vsled Česar Je šel sam. Vrnivšl se, je začet Draščkovira in ženi groziti, da so se vsi trije v strahu pred njim zaprli v hišo.
Jakob Vukellč, ki je selitev prevažal, trdi, da je bil takrat Marčan silno razjarjen in da Je vsem hudo grozil. Matija DraŠček pa ve, da je Marčan pograbil svojo ženo in jo odvedel v mesnico, kjer je zavpita, nato pa planila iz mesnice in se zgrudila. Drašček misli, da je Marčan najbrže hotel ženi odrezati glavo, a ga je oče udaril po roki in mu tako preprečil nakano.
Žena Marija Marčanova je umrla dne 6. avgusta vsled dobljenih ran. Toženec pravi, da se vseh dogodkov spcminja do kritičnega dne. Rekel je, da Je ravno bil prišel iz Zameta, ko je žena nalagala na voz „paranke", ki Jih je rabil za ubijanje živine. Tudi mramorne plošče je hotela vzeti, a tedaj sta se spila. Marčan Je izpovedal v preiskavi, da se ne spominja, kaj in kako je bilo, ve pa, da Je naenkrat zapazil pred seboj na tleh okrvavljeno ženo. Priznal Je, da se je hotel sam javiti sodišču v Voloskem, ker si ni bil siguren, da-lt ni morda sam česa zagiešil v svoji razburjenosti in zmedenosti.
Obtoženčev zagovor.
Obtoženi Josip Marčan slika pri obravnavi svoje nesrečno življenje, opisuje svojo ženo, njeno ponašanje in celo nezvestobo, ter večni svoj stiah, da bi ga zaprli kot norca v Stenjevec. Obtoženec dela vtis krotkega človeka, ki ga Je mogla samo zmedenost in skrajna razburjenost dovesti do tega čina. V obče vse priznava v smisiu obtožnice, ie na svojo krivdo se ne spominja, vendar pa tudi ne zanika nje možnosti.
Priče so izpovedale v smislu obtožnice: ženini sorodniki obtežilno, drugI pa tudi olajševalno za obtoženca.
Ob petih popoldne se Je razprava nadaljevala.
Sodišče Je stavilo porotnikom glavno vprašanje na umor, dodatna vprašanja, ali Je storil svoje dejanje v taki zmotnjavl pameti, da se ni zavedal svojega dejanja, drugo dodatno, ali v stanu popolne pijanosti, pridobljene brez namena hudodelstva, 1. eventuelno aii je kriv dejanja, storjenega v pijanosti, pridobljene brez namena hudodelstva, II. eventuelno na uboj, 3. dodatno, aii je bil obtoženec v bližnjem sorodstvu s pokojnico, 4. dodatno, ali Je storil svoje dejanje v popolni nezavesti, 5. dodatno ali v popolni pijanosti, in 6. dodatno, ali Je kriv te pijanosti.
Porotniki so zanikali umor z 12 „ne", prvo in drugo dodatno in 1. eventuelno vprašanje Je odpadlo; drugo eventuelno (uboj) so potrdili z 8 »da* proti 4 „ne", zanikali bližnje sorodstvo z 9 „ne" proti 3 „da", potrdili zmotnjavo pameti z 11 „da" proti 1 „ne", 5. dodatno in 3. eventuelno je odpadlo.
Sodišče Je z ozirom na ta pravorek oprostilo obtoženca.
Slovensko gledališče.
V nedeljo 6 marca ob 8 15 zvečer se vrši bentfična predstava raŠ^ga velezasluž-nega režiserja g. Dragutinov'ća in njegove gospe soproge. Gospod in gospa Draguti-nović že tii leta neumorno delujeta v pro-speh našega gledališča. Storila sta v polni meri svojo dolžnost in zato upamo, da bo naše občinstvo v nedeljo dokazalo, da zna ceniti svcje kulturne delavce, ter bo napolnilo našo dvorano do zadn|ega kotička. Pokažimo gospodu Dragutinoviću, da cenimo njegovo delovanje in da nam je naš kulturni zavod resnično drag.
Uprizori se prekrasna zgodovinska
igra
„V ZNAMENJU KRIŽA",
ki Je spisana po slavnem Sienkiewiczevem romanu Quo vadiš?
To delo Je eno izmed najlepših v svetovni literaturi. Ta večer bo pa zanimiv tudi radi tega, ker nastopi ta večer prvič na na?em odru mlada dama odlične narodne rodbine. Igrala bo veliko ulogo kristjanke Mercije.
Vstopnice se dobe pri blagajni v Nar. domu in tudi pri gospej Bičkovi.
Mm. de i- organizacija.
Zidarska skupina NDO sklicuje za |utri, v četrtek, ob 6 zvečer javen shod v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Na shod so vabljeni zidarji mesta in okolice.
Odbor zidarske skupine NDO. Danes, v sredo, ob 6 zvečer odborova seja v društvenih prostorih.
Skupina parketnih stavcev. Danes, v sredo, ob 7 zvečer odborova seja v društvenih prostorih.
Izredni občni zbor skupine tesarjev se Je vršil v soboto zvečer ob prece|šnji udeležbi v društveni dvorani NDO. Poročal Je predsednik Zveze Jugoslovanskih lesnih delavcev, tov. Čeh. Enoglasno Je bil izvoljen sledeči odbor: Velkovrh, predsednik, Končan, podpredsednik, Kremžar, tajnik, Prenz, Ivan Končan, Kraškovič in Aliček pa odborniki.
Pričakujemo, pa se bo skupina pod novim odborom dobro razvijala. Slov. tesarji, vsi v organizacijo!
DRHOVl.
—	Za svetoivansko CM podružnico Je darovalo „Svetoivansko pevsko društvo" o priliki velikonočnega izleta v Lonjer 4 38 K.
—	O priliki godu gospe Marije Alešo-vec med gosti nabrala Olga Vojtovič, učenka otroškega vrtca, za podružnico CMD pri Sv. Jakobu 3 K.
—	Za revnega dijaka v Gorici, daruje Kuret Luka 2 K.
—	Veselja, da Je padlo Drinopolje, Je nabral g. Kristjan Tavzes med narodnjaki v gostilni J. Frolla v Jelšanah za CMD 15 K. Obe svoti hrani uprava.
nnnnt □
□ □ □ □ □ □
8
MALI OGLASI
□ Id
□ I_
innnnnr
MALI OGLASI M rt&uuja p* 4 rt«, bes«do. Mastpo tisku« brnii ifltrit Najma^jla pilUsjUn* 40 via. Plač* sc takoj tascrstnaoMi odAatkm.
Fotografa ^^ _Tm,
alicn 7.
delie Poate 10; Gorica, Gosposki
444*
Spretna kuharica, se išče za hoteljerko
in res+avraterko na Kozini. Informacije : Trst, ulica Carducci 8, II.	652
7fimliieP5l Be Prodaj° P" postaji Sv. Ane od
bClIll JloLtC* 50 sežnjev naprej po nizki ceni. Naslov : gostilaa Furlan pri postaji Sv. Ane. 634
Prnrlain v naJem 86 dajo razne gostilne, rr^UdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavama Corso od 9—11. 3—6, telefon St. 825. 417
MjX[nft z zemljiščem v Rocolu se proda po niblbd nizki ceni. Pojasnila ul. Chiozza 81. 674
7al#nnclfa	popolnoma nova, sijajna, zelo
£alvUllollCl solidna, se proda zaradi odpotova-nja. Madonnina 34, Trata 5.	690
flrlHo CD Boba» Profit ^oi, razgled Da
UUUd «u dvor, mesto m morje. Šalita Gretta št. 8, I, vrata 5.	694
lilo H nnonnri \dovec, ki ima stalno službo ITI Idu yUo|IUll pri c. kr. drž. železnici, se
želi spoznati z gospodično ali vdovo Ima enega otroka. Ponudbe pod „Vdovec 100u poštno ležeče, Barriera vecchia.	695
Brivskega učenca 8pre,me tak0J brW
ulici Saverio Mercadante št. 1.
niča Vj. Gjurina v
687
rirlrtn en majhna Bobica takoj. Gaspare Gozzi U Ud d 5B 3, II, vrata 13.
688
M oh IS •■ono sobica se odda s hrano. Belvedere INeUlirdlid 12, pritličje.
689
Hrlrio ea takoj meblirana zračna soba, ul ca U U U d OB Toricolli 7, III, zraven ljud. vrta.
Brivnice:
i^naillo lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpdUlC najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, ul. Acquedoto 20.	1752
Krojači:
rn K U DlIDmi/ krojaški mojster, Trst.
r nMn nurniiv, uiica Geppa §t. 10, i. n.
Železnine:
Viimilnm Železo, stare kovine : Anton Cerneca ivupujclfl Trst, ul. Olmo Sul2.
173C
tržaška posojilnica In hranilnica
j V laatml hllL |	l | Telefoa
Trst Plozzo Cosenno Z, L n. (obod po Slavnlb nopnlcah).	
Irtalla« vU|a aprajaaa* od vaakac«, 8a tadl hI od bi mu A1! jih obrastaj« V |4 10 Itatil davtk gd kramllmih vlog plaHja aavod sam. Vlaga aa lakte pa aaa kraao. PaaajUa daja aa vk^Uka po dogovara Na aoaajioa po «a vaatava	po 61/,'/, ta aa uiortlmaoUo aa d^lj* Ao doao v« dogovor«- o o o o Uradna «ra: oi *.—IS* ara dopoladaa ta od 8.-6. popoln dna. Xxpla6aja aa ▼aaki daa oh uadalh arah. — Oh nada-ljah ta pniBBlkih ja oiad njiit ^gita« - hrsnllnldal rmlaa 010*004. -------------1---"- llatha ""
kakor tad] kruUN MlN, • katari«! aa aajnapaiaajc i»nj» It »dni tvojo d«oe.
čistilnica na suho
PAENA pralnica, fi baroarnlca
ulica F&rneto štev. 9, Trst.
ALBIN BOEGAIf
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, perje, rokavice itd. itd. se barvaio in čistijo na suh način nainatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Tentro št. 14.
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
VI tt ori o Ban
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih taci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svetiljk In mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki.	_
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulic* San ftancesco 9'^ssisi 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo so menjajo pasovi In zrnati ata&M za papalna dala la ta ae bali kaaSurenoe
BV Izredna prilika!
Proda ee
hotel-restauracija
prve vrste (SUČEL LOGAR na OPČINAH). Za pojasnila in pogajanja se je oglasiti v kavarni Balkan od 4 do 5 pop. in vprašati po Francu Kalinu, ki je za to pooblaščen. R. flektira se
tudi na posredovalce. NB. Hotel in resta* racija sta dobro vpeljana in na glasu v Trstu in ca Kras i. Privatnik si lahko pridobi lepega dobička. Podjetje je prikladno tudi za delniško družbo.
BET ZaJoga obuvala
shb in lastna delalnios ■■■■
Trst fii. Giosue Carducci 21
Velik* izbera molkih in žc-nsitih čevijfv. - Po-lisve be izvršujejo tečne in solidno
pc zmernih cenah
T V R D K A
Knjigoveznice: KfniinnvP7niP5k ^on bepesšek jt
IVVlJIljUVtsZNIOa edina slovenska kntigover-oica v Tretu, ulica Oecilia št- 9. — Izdeluje vstg knjigoveška preprosta in fina dela točno in p?
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST ]e preložila svojo
trgovina šivalnih strojev
bicikijev in pridevkov z mehanično delar-nico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
^ 35.000 ur
i ura kron 2 50.
Pariška najnovejša faaona, gravur natančne prvovrstno pozlačena, nerazločljiva od 18 karaktne s 31etno garancijo za samo K 2-50, 2 uri K 4 80, 5 ur K 1130. 1 Glrrta arebrna i pna era, švicarsko Kolesje, 3 letna garancij*. rajnovtj-fasena K 3*25, — 2 komada kron 650, — 5 Komadov 15 kron. 1 narlška pozlačena y»rliio» najnovejše fasone 50 vi^., 3 verižice Kron 1*25 Brez rizika. Za neugajajoče se povrne denar Dobavlja se po poštnem povze*ju.
S. Brandes, Krakov, (Avstr.;
B, Joaelowltza 11.
' Prodajalnica ur In dragocenosti
ISuclier
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trsi	Corso it. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, ziatanine, kakor tudi žepne ura.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. P0Z0B!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se sve2 k rub 3-4 krat na da« raznih sladčic, biSkotov in liherjev te — najfinejše moke itd. -

I TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 71
1 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA == liELA I>" POPRAVE == PO NlZSm CENAH. :: Delo dobro in zajamdeno. :: T81B1. 25-26. □ Poslovodja: Franja Jenka.
I

konkurenčnih cenah.
176C
Velika zaloga dvokoles
la šivalnih strojiv, graaofonov, orkastroaov pri B&tjel - U,
Oorloa, Btolna nlloa it. a ln 4-Behanlčna dalavntoa. — Prodaja na obrok«. Ctnlkl franko. Valika zaloga vMkovrttnlk iirt|(v rabljanlh po oenL.
Moderno žaiesno ograje M
za vila (ivorea), vrta, tava ros, dvarl*6a, praatara za taaia Iti. Ilmatiovan katalog itr» 104 brasplaŽaa.
„im indostrija olpskttt aelži" M ienltscft's
mi • RlsSenlflA
Stalui zastopnik v Trstu. Podrainicjk tovarna v ftradcu, Sotting«c Maut; podrutaica to-
T8rre na Dunain IV/1 Prf8sg8»«e 29. Tel 4144. ■
\fUXXXMX K, UKKKKK
| Fozor!
Opoldis In zvečer abetenert, zele u god ar Izborit ka-hinja !■ biidjejoviške pivo (■ Ič glavobola). Zaierae ceae.
Restavracija-Hotel Balkan (&a™0