n5»n r,i> olač«)na v gotovini
Maribor, sreda 24 aprila 1935
Stev 93
L-eto IX pCVI.')
iiUUBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
Ureanistvo In uprava: Maribor, Otoapoaka ul. 11 / Talalon uredništva 2440, uprava 24*s Izhaja razen nadalja in praznikov vsak dan ob 1*- url / Valja masažno prajaman « upravi ali po poStl 10 Din, dostavljali na dom 13 Din / Oglasi p« oanlku 1 Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra* v Ljubljani r Poštni čekovni rafiun it 11.409
11
JUTRA’
99
ioEearsk! Kronos
Od lanskega 19. maja, ko je skupina "^vena« izvedla tako nepričakovano državni udar, preživlja naša slovanska soseda Bolgarija težke in usodne dneve. Kimon G e o r g i j e v, ki je s svo-Nmi prijatelji, zlasti pa z voditeljem >>stotn:ške lige« Damjanom V el če v o m uvedel režim devetnajstega maja«, je bil Pred tedni prav tako tudi sam odstranjen 111 zamenjan z generalom Z 1 a t e v o m, nazadnje pa še interniran. Toda tudi nje-Sovega naslednika generala Z1 a t e v a ni doletela boljša usoda; v trenutku, ko ^ poslal Georgijeva, voditelja fašističnih narodnih socialistov Cankova in celo vrsto drugih bivših ministrov ter višj.h častnikov v internacijo, Je zletel še sam z mesta predsednika vlade, bil upokojen kot general ter postavljen nazadnje še M>d policijsko nadzorstvo, dočim je bil njegov podtajnik celo — aretiran! Novo Vlado je sestavil stari, upokojeni diplomat Andrija Tošev, toda kdo more garantirati, da ne bo njegova pot z vlade že jutri ali pojutrišnjem enaka oni Georgije-Va in generala Zlateva?
Nasilno dete »devetnajstega maja« žre svoje lastne očete drugega za drugim, kakor mitološki Kronos svoje otroke. V »devetnajstomajski« Bolgariji gre pot ministrskih predsednikov in ministrov izza kulis v vlado in iz vlade v ječo. — Človek je ali vsemogočni minister, alipa letnik in interniranec. Čuden režim, ki vsaki obnovi z novim predsednikom v'ade najslovesnejše izjavlja, »da je nje-?0V namen notranja ozdravitev in Do-miritev Bolgarije*! Da bi se ta Zdravit e v in pomiritev dala doseči s to p°litiko in taktiko, seveda niti v Bolgariji Saftvi nihče ne veruje, in ves bolgarski narod je trdno prepričan, da je nova ''■'elikonočna vlada Andrije Toševa priče-'a neozdravljivo bolehati že v tistem tre "ntku, ko ie prevzela svoje posle. Kako zelo je »trdna«, je pokazalo že to, da je ‘2 strahu pred nemiri izpustila politike in lastnike, ki jih je vlada generala Zlateva sele pretekli teden internirala, in postaja vso Bolgarijo pred cevi strojnic, ki '^oje na vseh križiščih in pred vsemi Javnimi zgradbami. Vprašanje pa je, če s° tisti, ki stoje pri strojnicah, tudi zanesljivi in se ne bodo danes ali jutri sa-^i obrnil; proti vladi, ki jih je poklicala, da bi ji vzdrževali red in mir?
Ozadje bolgarskih vlad »devetnajsto-‘najskega režima« tvori bolgarska vojska, toda ta vojska je sama razcepljena ?a tri skupine, na »vojaško ligo« visokih častnikov, ki jo vodi sedaj odstranjeni 1,1 upokojeni general Z1 a t e v, na »ligo stotnikov«, ki ji načeljuje prijatelj Kimona Georgijeva in dejanski povzročitelj »devetnajstega maja« polkovnik Vel č e v, ’n na »mešano ligo« višjih in nižjih čast-n'kov dosedanjega notranjega ministra, Polkovnika Kruma K o 1 e v a. Vse tri skupine žele »pomiriti in ozdraviti« Bo1-*ar:j0 vsaka s svojimi ljudmi in vsaka na svoj način in se zato kaj lahko zgo-da dož-ivi Bolgarija nekega dne po-"°bno tragedijo, kakor jo Je nedavno ^rčija, državljansko vojno. Mimo tega °axtudi bivše stranke, ki jih je »devetnajst;
niaj« pomedel s pozorišča, ne minejo
in narašča med ljudstvom zlasti npliv voditelja narodnih socialistov Aleksandra Cankova. Cisto odzadaj pa
glavo tudi še vedno pošast ma-
*	e d o n s t v u j o č i h, pripravljena vreči se v bratomorni boj za vsakega, ki bi ji poljubil vrnitev v stare čase terorizma. Svečano zatrjevanje, da z linije politike ^devetnajstega maja« ni vrnitve, ima za-to malo vrednosti, zlasti še ko vemo,
Izza kulis evropske politike
Silna aktivnost Anglije, ki hose doseči sporazum z Nemčijo in ie pov-zročila Sudi prekinitev pogajani med Francijo in sovjetsko Rusijo
PARIZ, 24. aprila. Vlade Francije, Anglije in Italije niso vzele preveč tragično nemške protestne note zaradi ženevske obsodbe. V Parizu menijo, da je nota pro dukt pritiska narodnih socialistov in generalov na Hitlerja, namenjena predvsem notranjemu efektu. Tudi dejstvo ne vznemirja, da Nemčija zaenkrat odklanja povabilo na rimsko podonavsko konferenco, ker prevladuje tako v Parizu kot v Londonu prepričanje, da zasleduje s tem le željo pridobiti dovelj časa. Ta položaj izrablja sedaj Anglija za pritisk na Nem-čijk>, da jo pridobi za mednarodno sodelovanje. Zatrjuje se, da je Anglija celo pri pravljena odstopiti Nemčiji one kolonije, ki jih po svetovni vojni upravlja, ako se Nemčija vrne v Ženevo. Pa tudi Francija pričenja uvidevati, da bi se bilo treba z Nemčijo nekako sporazumeti in odstraniti večno napetost, ki obstoja med Parizom in Berlinom, ker bi se samo na ta
način mogel zares zagotoviti evropski mir. Zdi se, da je to predvsem želja Anglije in je na njen pritisk bilo tudi prekinjeno sporazumevanje med Parizom in Moskvo za vojaški pakt. Nekateri listi o-čitajo Lavalu, da koleba in namerava sedaj pod tujimi vplivi potovati prej v Berlin in v Varšavo, kakor pa v Moskvo. Velika važnost se pripisuje tudi ulogl Italije, ki jo je prevzela glede Poljske in zlasti sestanku med Suvichom in Beckom v Benetkah. Vse te akcije so iniciativa Anglije, ki bi hotela doseči pomiritev in zbiižanje v Evropi brez vezanja na pomoč sovjetske Rusije.
PARIZ, 24. aprila. Ves francoski tisk razpravlja še vedno o prekinitvi pogajanj med Francijo in sovjetsko Rusijo za skle nitev vojaškega pakta. Tako piše »L’ Homme Libre«, da je pot od Pariza do Moskve še vedno polna zaprek, med katerimi sta največji Berlin in Varšava.
List naglaša, da ie o vseh teh stvareh treba voditi računa. Morda sedanjih mučnih trenutkov ne bi bilo, ako bi se bilo o pravem času računalo z vsem. Kaj pomaga vojaški pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo, dokler ga more Poljska vsak trenutek onemogočiti. Francija in sovjetska Rusija nimata skupnih meja in je v sredi Poljska, preko katere ni mogoče iti brez sporazuma ž njo. Podobno pišejo tudi drugi Usti, ki pa zatrjujejo obenem tudi, da zasleduje Moskva pri svoji evropski politiki še vedno boljševiške cilje, »Journal« pa obžaluje, da je prav sedaj, ko so pogajanja za francosko-sovjetski pakt prekinjena, prišla v svetovno javnost vest o nekem tajnem francosko-poljskem sporazumu. Nekateri Usti so pa zopet optimistični in menijo, da se bodo dale težkoče, ki so nastale, odstraniti bo pakt vseeno sklenjen.
Prepreiem orevrat v Bolgariji
POLKOVNIK KOLEV HOTEL ARETIR ATI KRALJA IN UVESTI REPUBLIKO,
PA JE BIL SAM ARETIRAN.
SOFIJA, 24. aprila. Vladi se je posrečilo odkriti priprave za državni prevrat, ki so ga nameravali izvesti častniki, ki niso zadovoljni s sedanjim političnim položajem. Vodja pripravljajočega se prevrata je bil bivši notranji minister v vladi generala Zlateva, polkovnik Krum Kolev. Kolev ie nameraval aretirati kralja Borisa in proglasiti republiko. Ker je bil pa načrt še pravočasno odkrit, je bil Kolev aretiran in je z njim vred šlo v ječe še mnogo njegovih prijateljev, visokih častnikov. Mimo tega je odredil vojni minister premestitev cele vrste višjih častnikov iz Sofije v podeželje, da jim
tako onemogoči rovarenje v prestolnici. Vlada se sedaj trudi pridobiti naklonjenost čim širših množic. Odredila .ie tako, da se do 1. maja izplačajo državnim uradnikom in nameščencem vsi zaostanki prejemkov, ki so zaostali celo še od februarja. Pa tudi kmetom hoče vlada v marsičem ustreči, vendar je položaj še vedno zelo nevaren. V pravosodnem ministrstvu že posluje komisija za sestavo nove ustave na stanovski podlagi z avtoritarnim režimom. Vlada meni, da je za Bolgarijo minil čas liberalizma in je treba najti nove oblike. O novi ustavi bo odrejeno ljudsko glasovanje.
Fašistična sarota Fra**ci*i
PARIZ, 24. aprila. Tu je vzbudila veliko senzacijo vest »Populairea«, v kateri se trdi, da pripravljajo francoske des ničarske fašistične organizacije napad na parlament, ki ga hočejo razgnati in izsiliti nato nove volitve, na katerih bi desničarji dobili večino. List trdi, da je ta načrt zares zdelan in se fašistične organizacije pripravljajo zelo resno na izvršitev. Zaradi tega zahteva, da vlada raz pusti te organizacije, ako hoče, da se v Franciji zavaruje notranji mir.
katastrofa na Farmozš
TOKIO, 24. aprila. Katastrofa, ki je zadela otok Formoso, je mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo. Že doslej je število ubitih naraslo na preko 4 tisoč, število nevarno ranjenih na preko 8 tisoč, lažje ranjenih pa na preko 2 tisoč.
Porušenih je bilo več kakor 30 tisoč hiš in je brez strehe četrt milijona ljudi. Ker so pa zveze z notranjostjo otoka še vedno prekinjene, je čisto mogoče, da je število žrtev še večje. Pod mnogimi ruševinami so še mrliči, ki razširjajo smrad in obstoja nevarnost kužnih bolezni. Vlada pošilja neprestano pomoč nesrečnemu prebivalstvu.
PODONAVSKA KONFERENCA.
RIM, 24. aprila,. Priprave za podonavsko konferenco v Rimu so v polnem teku. Konferenca se snide koncem maja, a datum še ni določen. Italijanski tisk poudarja že sedaj, da se mora zaključiti konferenca s konkretnimi sklepi.
VAJE NA TIHEM OCEANU.
WASHINGTON, 24. aprila. Dne 3. maja se bodo pričele na Tihem oceanu velike vaje vojne mornarice Združenih držav, pri katerih bo sodelovalo 160 boj
kam so vojaške razprtije in diktature privedle Španijo in Grčijo.
Že danes moremo reči, da bodo vojaški ali vsaj po vojski vodeni režimi privedli Bolgarijo v vedno bolj kaotične razmere, ki se zlepa ne bodo končale. Taki eksperimenti se kaj lahko prično, težko jih je pa k on č a ti. V novejši zgodovini ne poznamo primera, da bi se bil kateri končal z uspehom, izvzemši fašističnega in narodnosocialističnega v Nemčiji, ki sta pa bila podprta po svo-
bodni volji organiziranih milijonov, ki so se zbrali od spodaj navzgor z revolucionarnim zaletom. Ti dve gibanji sta zato nekaj čisto drugega, pa še tu nihče ne ve, kakšen bo zadnji konec. Nam, ki želimo, da bi bila bratska Bolgarija močna in notranje zdrava, povzročajo njeni notranjepolitični dogodiki resne skrbi, ki jih še stopnjuje strah, da M mogli ti eksperimenti nekega dne uničiti lepo obetajočo setev bolgarsko-jugoslo-vaoskega bratstva.	-c.J
nih ladij in 500 hidroplanov. Skupna posadka teh edinic znaša 54.000 mož. Vaje se bodo raztegnile vse do Havajskih in Midvajskih otokov. Japonska smatra te vaje za ifianever proti njeni varnosti in je zato odredila istočasno enake vaje svoje mornarice, katerih cilj bo preizkusiti obrambo pred Združenimi državami. Vendar je poskrbljeno za to. tln obe mornarici ne srečata.
AMERIŠKA FANTAZIJA.
ŽENEVA, 24. aprila. »Journal de Ge-neve« ponatiskuje načrt nekega čikaške-ga lista o Združenih državah Evrope. Glavno mesto federacije naj bi bila Ženeva. Ameriški list predlaga tudi že sestavo vlade, ki je zelo interesantna. Predsednik naj bi bil Mussolini, zunanji minister Litvinov ali Laval, ministra brez portfelja Macdonald n Herriot, minister trgovine Flandin, minister propagande dr. Goebbels, minister letalstva Balbo, minister vojske maršal Petain, notranji minister Bogoljub Jevtič, prosvetni minister pa dr. Beneš.
PROTEST V LITVI.
LONDON, 24. aprila. Uradno se potrjuje, da so Anglija, Italija in Francija izročile pretekli petek litovski vladi pro testno noto zaradi kršitve klajpedskc"^ statuta.
SOVJETSKA IZJAVA.
PARIZ, 24. aprila. Iz Moskve poro čajo, da bo podala sovjetska vlada ]. maja programatično izjavo, v kateri bo obrazloženo njeno stališče v zunanji politiki. Pričakuje se, da bo zunanjepolitična izjava zelo pomirljiva.
NEMŠKI OBOROŽEVALNI FOND.
PARIZ, 24. aprila. Londonski dopisnik »Agence Economique et Financiere« poroča, da razpolaga Nemčija v Holandiji, Švici in Ameriki s pol milijarde fun tov šterlingov. Ta vsota se splošno smatra kot vojaški fond. S tem denarjem kupuje Nemčija v tujini sirovine, ki jih potem uvaža za izpopolnitev svoje oborožitve.
TUJI NOVINARJI V NEMČIJI.
BRESLAVA, 24. aprila. Semkaj je prispelo osem turskih novinarjev, ki so jih povabili nemški tovariši na turnejo po Nemčiji. Istočasno se mudi v Nemčiji indi skupina češkoslovaških novinarjev.
Dnevne vesti
Velikonočni pirih je izdal nezvesto
zeno
TRAGIČNA DRUŽINSKA ZGODBA NA PERIFERIJI. RANJENA ŽENA.
ŽEVO POSLOVILNO PISMO.
Koliko podobnih zgodbic, rodijo današnje težavne življenjske razmere, toda e redkokatera predre v javnost. Ljudje žive dandanes pod psihozo, da drugače biti ne more in se zadovoljijo s svojo usodo.
Življenjska nesreča pa je doletela ob letošnjih velikonočnih praznikih tudi trgov skega potnika Ignaca S. in bo imela naj-brže najhujše posledice.
Ignac S. je bil dolga leta zaposlen pri neki mariborski tvrdki kot potnik. Pred 3. leti se je oženil s trgovsko sotrudnico Marico R. Sreča se je naselila v njun skromni dom, saj je Ignac lepo zasluži!,
Marica pa mu je skrbno gospodinjila.
1 ežko je biti potniku pošten in zvest mož, tako pravijo, toda Ignac je bil poštenjak in ni nikdar preomil dane besede, fak je ostal tudi, ko je moral pred letom z zaslužkom v Beograd, ker mu je bila v Mariboru odpovedana služba. Redno je pošiljal denar svoji ženi. On je štedil, ona je lepo živela. Ker so stroški za potovanje iz Beograda precejšnji, je Ignac kot štedljivec bolj redko prihajal v Maribor.
Mimo tega pa je bil popolnoma zaverovan v svojo mlado ženo in se mu še sanjalo ni, da bi ga mogla varati. Ko je
MO«
pa prišel Ignac na velikonočno soboto k svoji ženi, je že ob prihodu slutil, da ni bil njen sprejem tako topel kot nekdaj, a možato je pregnal strupene misli in vesel sedel za velikonočno mizo. Neprevidnost ženina je pa hotela, da je našel v predalčku pisan pirih, ki ga je Marici poklonil »njen Feliks«. Prazničnega razpoloženja je bilo konec. Temne slutnje so bile vedno večje in Ignac je hotel vedeti vse. Sosedje so mu povedali marsikaj. Ženina nezvestoba ga je pognala v obup.
Na velikonočni ponedeljek so ga zapustili živci in hudo se je spozabil nad svojo zakonsko polovico. Nekdanja velika ljubezen do nje se je pretvoria v strupeno sovraštvo. Ignac je segel po nožu in nevarno ranil svojo nezvesto ženo. Pretil ji je celo s smrtjo, kar pa so pre-, prečili na pomoč prihiteli sosedje, ki so zadevo javili tudi orožnikom. Dolgotraj-no je bi'o zasliševanje Ignaca, ki se ni mogel pomiriti. Še bolj je bil obupan, ker zahteva žena proti njemu sodno postopanje. Včeraj se je poslovil in pustil na mizi pismo, v 1 aterem piše, da si bo končal življenje...
Vuzenica. Morebitni interesenti dobe zadevna pojasnila pri g. predsedniku podr. Slov. lovskega društva v Mariboru.
Nočna lekarniška služba. V četrtek 25. tm. bosta imeli nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Občinska organizacija JNS v Studencih bo imela jutri v četrtek ob 19. uri od-borovo sejo v sejni sobi NO na Kralja Petra cesti. Vabljeni so vsi studenški somišljeniki in odborniki iz Radvanja.
Iz »Nanosa«. Danes ob 20. uri predava g. Janko Furlan v društvenih prostorih
o	Masaryku in omladini. Člani in prijatelji vljudno vabljeni.
svengali I	Velika
četrtek 25.	
kavarna	Svengali I
Tri dni mrtva v stanovanju
Na Ruški cesti je preživljala jesen svojega življenja 631etna zasebnica Terezija Puškinova. Ko so jo zapustile moči, si je najela skromno sobico in živela od dobro srčnosti in usmiljenja drugih ljudi. Vso svojo mladost in ostalo življenjsko dobo ie preživela kot skromna in pridna služkinja, ki pa si ni mogla od dela svojih rok toliko prihraniti, da bi na starost živela ahko brez skrbi. Na velikonočno soboto je zaprla vrata svoje sobice in je ni bilo več na spregled. Ljudje so mislili, da je šla kam po svetu čez praznike. Ker je pa le predolgo ni bilo nazaj, so pričeli sumiti, da se je starki kaj hudega pripetilo. Obvestili so o tem stražnika, ki je s silo odprl njeno stanovanje in našel starko mr Ivo na postelji. Policijski zdravnik g. dr. Zorjati je ugotovil, da je umrla za srčno kapjo.. Njeno truplo so včeraj popoldne prepeljali v mrtvašnico na magdaensko pokopališče, kjer ga bodo danes popoldne Pokopali..
Iz šolske službe. V višjo položajno sku pino so napredovale: Marija Hribarjeva v Tešanovcih, Flora Kiličeva v Guštanju m Ivan Lebič v Prevaljah; premeščen je meščanskošo.ski učitelj Josip Rudež iz Trbovelj v Maribor, učitelj na tukajšnji deški vadnici Aleksander Koprivc pa je premeščen v I-epinac pri Varaždinu. •
Iz državne službe. Za banovinskega onetijskega inšpektorja pri banovinski Vi tarski in sadjarski šoli v Mariboru je menovan Josip Topolovec! V višjo po-ožajno skupino pa je napredoval sekundarni zdravnik v splošni bolnišnici v Mariboru dr. Bogomir Kreutziger.
Napredovanje v politični policijski služ m. V višjo položajno skupino so napredovali Josip Kardinal jn Marko Kranjc, aba pri okrajnem glavarstvu v Maribo-ru, ivan Puncer pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, Fran Rižner pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, Josip Smrekar, pisarniški uradnik pri okrajnem glavarstvu v Mariboru ter pisarniški uradnik Luka Velej pri okrajnem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah. V višjo skupino sta napredovala policijski stražnik Franc Ga-;un pri mestni policiji v Mariboru in Martin Medvešček.
Velikodušen dar. Ravnatelj tekstilne ovarne Doctor iti'drug g. Karel Fischer ,e daroval sreskemu odboru Rdečega križa v Mariboru znesek 1000 Din. Naj mu slede še drugi, četudi morda z manjšimi zneski!
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 32 številki: obvestilo o oprostitvi plačila uvozne carine za turistično propagandni material, razvrstitve avtobusnih potniških prog, objavo o
telefonskem prometu in objave b'- ;ske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Harmonikarji Rdečega križa na turneji.
Na velikonočni ponedeljek popoldne so se podali mariborski harmonikarji Pomladka Rdečega križa na svojo turnejo pod vodstvom svojega učitelja g. Vilka Šušteršiča. Nastopili bodo v Karlovcu, Dugi resi, Senti, Veliki Kikindi, Osijeku in drugod.
Jadranska umetniška razstava slik v Mariboru. Znani naš primorski slikar narodne folklore g. prof. Stjepan Bakovič je razstavil v veliki kazinski dvorani nad .90 svojih odličnih del. Jadranska straža v Mariboru je prevzela pokroviteljstvo te razstave, saj ji je g. profesor odstopil vso vstopnino kot prispevek za »Dom Jadranske straže« v Bakru na Jadranu. Jadranska straža se obrača zato na vse svoje članstvo s prošnjo, da se z obiskom razstave oddolžil g. profesorju, saj bo v tej pestri skupini našel marsikdo poleg umetniškega užitka gotovo tudi pri merno sliko za okras svojega doma. Slike so priznane umetnine in tudi cene so
V	četrtek 25. aprila ob 20. uri bo zopet sobno streljanje v »Plzenski pivovarni« v Tattenbachovi ulici. Člani SPD in prijatelji strelskega športa vabljeni!
»Jetika — socialno zlo« je predmet diskusijskega večera, ki ga priredi Društvo jugos ovanskih akademikov v Mariboru , v petek, 26. tm. ob JŽ20. uri v posebni sobi restavracije Narodni dom. Člani obvezni — drugi vabljeni.
Ljubljanski Akademski pevski zbor, ki deluje pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice matere Marije, priredi tudi v Mariboru koncert, in to 2. maja v »Unio nu«, na kar opozarjamo cenj. občinstvo že danes. Prodajo vstopnic staprevze'i tvrdki Zlata Brišnik in J. Hofer. Cene navadne.
Važna in radostna vest za vse one, ki
se bavijo s fotografskim športom ali se želijo temu posvetiti, je znižanje cen fo-tofilmskemu materialu in upeljavanje cenenih aparatov. Svetovna tvrdka Kodak Company je dala na trg zelo cenen aparat znamke Kodak Baby-Brownie. Cena samo Din 75 in se dobi aparat pri vsakem foto-trgovcu. Formatslike te lepe kamere je 4x6.50 cm* dočim je sama kamera elegantna, odlične konstrukcije, enostavna i pri uporabi, osigura vsakomur, ki uporablja Kodak ali Pathe filme, odlične posnetke;
Narodno gse^aiia&e
REPERTOAR.
Sreda, 24. apria ob 20. uri: »Kdo ie kriv?«. Premiera. Red C.
Četrtek, 25. aprila ob 20. uri: »Prebrisa ni Amor«. Red B.
Petek, 26. aprila: Zaprto.
Drevi v gledališču krstna predstav** Cerkvenikove vojne drame »Kdo ie kriv!« Avtor je po svojih v Mariboru, Celju, Ljubljani ter po slovenskih ameriških odrih uprizorjenih delih znan kot razglabljajoč duh ter kot srdit bojevnik za pravico in mir. Tak se nam kaže tudi v svoji najnovejši drami »Kdo je kriv?«-To je vojna zgodba, ki se odigrava med svetovno vojno nekoliko kilometrov za nemško-rusko fronto nepretrgoma od de vete ure zvečer do polnoči, Delo je jako efektno in goreč protest proti vojnim grozotam. Dramo je naštudiral Mi an Košič, nastopijo pa Starčeva in Furijai* v glavnih ulogah, v ostalih dveh pa Gorinšek in Verdonik. Predstava bo za red C. Krstni predstavi prisostvuje tudi pisatelj.
Rasbergerjeva opereta »Prebrisani Amor« je ob krstni predstavi dosegla redko velik uspeh ter jo je občinstvo bučno odobravalo. Prihodnja uprizoritev bo v četrtek, 25. tm. za red B. Režija .ie Kovičeva, večje uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Sancin, P. Kovič, Grom Verdonik.
KINO
GRAJSKI KINO
Sarao še danes dunajska opereta
Rože z
- - juga
Paul Horbiger, Greti Theimer.
Pride; „B£IA SESTRA" nov film, nova režija, novi igralci.
’ Cenjene donY£"opozarjamo na brezplačno
kozmetično predavan "e
m osebno konzultacijo priznane dunajske kozmetiinrke gospe
- HELENE P IS S EL,
la bo kcncem prihodnjega tedna v Mariboru. Informacije daje drogerija Kanc, Gosposka ul. 33.
Keramika in tiskarski škrat. V sobotni iakn '7mp™.	V	~~	I '°slas tvrdke C. Pickel d. z o. z. se je na
maja. t 1	3 rajd prvega žalost vrinila pomota, ki kvari smise.
v ’	„	j	Mesto »glaziranje sten, oblog« je treba
se orporaclje, društva in ustanove bratj »glaziranje stenske obloge«, kar e o vešcajo, da se bo vršil letos tradi- pomeni z drugo besedo keramične plo-cionalni »Mariborski teden« v času od 3. ščice za stenske obloge (in štedilnike).
se mo^vršiti m! ob,kateri pnlik* b!i Velikonočni lov organov finančne kon-zbornfd SIT , 'T™' ,	1	Tole. Dne 15. in 16. t. m. sta odkri a ko-
pozar ia v so lavno st d e?a iedna °’, misar finančne kontrole g. Vukašin Mar-
času "e vmduahie sestani k	t	r	e	ba	^plač	a	Gn	akn^d	ne'	t rljša r i-
,	,1 Iz oltarnih prtov je hotel napraviti
i	V:	v	pravoslavni ka- srajce. Pretekli ponedeljek je proti ve-
pe i ju. a veliki četrtek 25. tm. ob.j čeru obiskal cerkev v Limbušu 62-’.etni 18. uri večernice (bdenije) s čitanjem 12 j prevžitkar Alojz Polanec. Nekaj časa je Ja"gellJf - veliki petek 26. tm. ob j klečal pred stranskim oltarjem in ko so ‘ večernice s polaganjem »plaštam- : vsi verniki odšli iz cerkve je naglo stopil c «. Na veliko soboto _7. tm. ob 16.30 k oltarju, pobasal prte ter se naglih kora večernice ter spoved. Na velikonočno j kov odstranil. Ljudje, ki so stali zunaj, nedeljo 28. tm. točno ob 4. uri zjutraj pro ! so takoj slutili, da možakar nima čiste
Kino Union. Od danes dalje zelo napeti film »Na straži velemesta« z Gustavom rohlichom.
cesija okrog kapele v Melju, nato liturgija ter sv. obhajilo. Na velikonočni ponedeljek 29. tm. ob 9.30 liturgija. Vljudno se pozivajo pravoslavni verniki, zlasti oni, ki bivajo v mestu, da se navedenih obredov po možnosti udeleže, zlasti pa na velikonočno nedeljo polnoštevilno pro cesije ter liturgije.
Dražbe lovišč. Dne 7., 9., in 10. majni-ka t. 1. bodo pri sreskem načelstvu v Sl. Konjicah dražbe za obč. lovišča Slov.
vesti, tembolj/ker je na glasu kot prebrisan tat. Obvestili so takoj orožnike, ki so ga kaj kmalu izsledili in aretirali. Pri aretaciji je izpovedal, da je prte zato kradel, ker nima srajce in si je hotel iz ukradenih prtov izdelati srajce. Oddan je bil v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Tatvina. Trgovcu Francu Dobrajcu v Tattenbachovi ulici je neznanec ukradel iz zaklenjenega stanovanja novo moško
__	  —	—	M --------- ~	“'■'O	~	^	•	J	v*	uuvu
Konjice in okolica, Iepanje, Opotnica in obleko, vredno 1200 Din in kopalni plašč, Loče, pri sreskem načelstvu na Prevaljah vreden 200 Din. Dobrajc sumi, da mu je pa dne 10. majnika za občinsko lovišče 1 obleko ukradel neki njegov bivši podna-
jemnik, ki ga je policija aretirala, toda m našla pri njem ničesar.
Ukradeno kolo. Zavarovalnemu zastopniku Ludviku Halbvirtu je včeraj odpeljal neznan tat z nekega dvorišča v Jurčičevi ulici 1000 Din vredno kolo. Halbwirt je prijavil tatvino policiji.
Aretirani tatovi. Brusovo gostilno pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju so te dni obiskali nevarni vlomilci. S ponare-jenemi ključi so ponoči vdrli v gostilno in odnesli dragoceno tehtnico. Orožniki so aretirali dva moška, pri katerih so našli ponarejene ključe, posamezne dele ukradene tehtnice ter nekaj predmetov, ukradenih v Brusovi gostilni.
Ogenj, Na velikonočno nedeljo je v gospodarskem poslopju posestnika Martina Ber.ožnika v Sv. Florijanu izbruhnil požar, ki je vpepelil gospodarska -.poslopje do tal. Zgorelo je tudi vse .gospodarsko orodje in dva voza ter znaša povzročena škoda okrog 25.000 Din.
Pobegli sinko. Danes dopolue se je zgm sila na policiji predilka Ana Pljukavčeva in prijavila, da je njen 11 letni sinček France že pred prazniki neznanokam odšel od doma. Deček je bil zadnje čase precej zmešan in se mati boji, da se mi* je kaj hudega pripetilo. Je srednje i*1 šibke postave, nazaj počesanih las, oblečen pa v temnosiv vomen jopič.
Poštena deklica. Učenka 3. razreda o-snovne šole v Krčevini Idica Birsova ie našla včeraj na velikonočni ponedeljek na poti na Kalvarijo zlato žensko zapestno uro, vredno okrog 700 Din. Deklica ie najdeno uro takoj prinesla na policijo* kjer jo lastnica dobi.
Najdena žaga. Dijak realne gimnazijo Slavko Polič je našel pred mostičem v parku skrito krožno žago, ki jo je prinesel na policijo. Krožna žaga je prav S°' tovo last kakega mizarja in se naj zglas’ lastnik na policiji.
Vremensko poročilo mariborske mete0 rološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza-toplomer 12.8 stopinj C nad ničlo; min*' malna temperatura je znašala 8.2 stopinJ C nad ničlo; barometer je kazal pri ^ stopinjah 735.6, reduciran na ničlo Pa 733.8; relativna vlaga 88; vreme je de* ževno in oblačno. Vremenska napoved-menjaje oblačnost in manjše spremembe temperature.
M a r il) o r u, dne 24. IV. 1935.
1shsw», '.jikh?iBmB.T»!SBBsvd: aaeammmmam
Mariborski »V e č e r n 1 k« 'Jutra
sa&EOisti
Stran 3.
Pred gradnjo Sokolskega doma v Mariboru
DOSEDANJI provizorični nač rti in končni gradbeni sklep.
d seji v torek 16, tm. je obravnaval ^ariborski občinski svet tudi prošnjo Sokolskega društva Maribor-Matica za adstop Stavbišča za zgradbo Sokolskega abma.- Občinski svet je soglasno sklenil, °a ' e v ta namen prepusti Sokolu Mari-or-Matica prostor v izmeri ca. 2000 m’ severno od projektiranega podaljška Gre '“'orčičeve ulice, ki bo po regulacijskem načrtu ootekel po sredi sedaniega starega ebieg£ telovadišča Sokola-Matice.
S tem sklepom-je končno odločeno, kje o stal bodoči Sokolski dom v Mariboru vprašanje zgradbe doma stopilo v odločilni stadij. Že kmalu po ustanovitvi
•	1907. s: je Sokolsko društvo v Mariboru zadela nalogo ustvariti si lasten So-Kolski dom. Pričelo se je z zbiranjem Vadbenega fonda in je prišlo tudi že do llakitpa stavbne parcele v Krčevini. Po vojni je društvo po naklonjenosti »Poso-•"Inice« v Mariboru pridobilo stavbeno Parcelo sredi mesta v Wildenrainerjevi utici. Zbirat';e gradbenega sklada se je Nadaljevalo. Zaradi vedno večjega razvoja društva je postajalo vprašanje zgrad ae vedno bolj pereče. V jeseni 1. 1931.
ie ponudila prilika nakupa kompleksa Unionske dvorane. Pogajanja, ki so bila tik pred zaključkom, je prekinila nasto-Pivša denarna kriza. Prevladalo je miljenje. da stavba Unionske dvorane za društvene namene ni primerna in da se
tudi z velikimi izdatki ne bi dala docela ustrezajoče urediti. Velika biba tega načrta je tudi, da bi dom ne bil v zvezi z letnim telovadiščem, kar najbolj ustreza praktičnim in estetskim zahtevam. Iz teh razlogov bi bilo tudi stavbišče v "VVilden-rainerjevi ulici manj primerno.
Sklep - občinskega sveta pomeni kar najzadovoljivejšo rešitev tega vprašanja. Ko se izvede nameravana regulacija pokopališča in podaljšava Gregorčičeve ulice, bo dobil s tem bodoči Sokolski dom lepo zvezo, s središčem mesta. Stal bo ob križišču dveh novih cest, v primernem okolju, ter bo z velikim letnim telovadiščem v ozadju gotovo v okras mestu. S orimerno preureditvijo starega pokopališča v park ali slično bo dom na učinkovitosti še bolj pridobil. Zato je vest o odločitvi mestne občine razveselila vse mariborsko Sokolstvo, kise najlepše zahvaljuje občinskemu svetu mariborskemu z županom dr. Lipoldom na čelu za velikodušno razumevanje in naklonjenost. Gotovo bo sklep z odobravanjem vzela na znanje vsa mariborska javnost, ki ji je na tem. da se bo tudi Maribor ponaša! s svojim čim lepšim Sokolskim domom. — Prepričani smo pa tudi. da bo vsa javnost podprla Sokola-Matico moralno in gmotno pri gradbeni akciji, ki naj se zato 'zvede na čim širši podlagi.
Žensko gibanje in svetovni mir
S KONGRESA INTERNACIONALNE FEMENISTIČNE ZVEZE V CARIGRADU.
Ko so se pred kratkim sestale v Carigradu predstavnice ženskih gibanj iz 40 držav vsega sveta pod vodstvom predsednice internacionalne femenistične ali-ance Carie Cattove, so temeljito razprav dale o vseh najvažnejših problemih, ki zadevajo predvsem življenje naših žena in življenje v splošnem. Posnemamo s kongresa nekatere zanimivosti, ki globoko posegajo v ženski pokret.
Ko je bila leta 1904. v Berlinu osnovala svetovna ženska organizacija, so se ^ takrat pričele boriti žene za politično eNakopravnost. Visoko so dvignile tedaj Svojo zastavo in se solidarno borile za Sv’oje pravice. Zahtevale so in zahtev.a-Jo enak moralni položaj za moža in že-?°> enake pogoje za delo, modeme dr-žavne zakone za ženo, pravičnejše zakone za poročene žene, pravice za ne-^konske matere in nezakonske otroke, kakor tudi napredek kulture in socialne-8a položaja ter garancijo za svetovni Tz posameznih poročil pa je bilo razvidno, da je odporna sila žene v zadnjih etik nekoliko popustila. Danes so se pričele nagibati žene na ekonomska področja in se tam uspešno udejstvovati.
Glavna točka dnevnega red" r>a je bi-k volilna pravica žene. Prvotno je vo-
lilna pravica za žene obstojala samo v 4 državah. Ko pa je bila osnovana internacionalna ženska organizacija, je ta kaj kmalu priborila glasovalno pravico ženam v 40 državah. Mirno lahko trdimo, da ima danes na svetu polovica ženskega sveta volilno pravico. Toda žene vidijo uspeh v tem, ko bodo imele vse glasovalno pravico.
Druga najvažnejša točka dnevnega reda pa je bilo vprašanje svetovnega miru. Sprejeti so bili v zadevnem obširni in te meljiti sklepi, ki bodo poslani Društvu narodov v Ženevo. Žene vsega sveta so odločno proti prelivanju krvi in zahtevajo zagotovilo za popoln svetovni mir.
V	svojih zahtevah poudarjajo zlasti, da se posledice svetovnega klanja poznajo občutno in porazno še danes po tolikih letih premirja in da se bodo poznale še desetietja ir. desetletja ter bi nova svetovna vojna prinesla človeštvu katastrofo.
Obširne so bile tudi razprave o zahtevah posameznih predstavnic za posamezne države. Najzanimivejše so bile zahteve turških žen, ki se zadnje čase silno nagibajo k emancipaciji. Pri volit-j vah so bile izvoljene Štiri predsednice, |prva v Franciji, druga na Češkoslo-
vaškem, tretja v Holandiji, četrta pa v Nemčiji. Švicarska ima tajnico za korespondenco, Jugoslavija pa pomožno tajnico. Članice odbora so iz Egipta, Polj ske, Danske, Urugvaja, Indije, Avstralije Anglije, Španije Grčije in iz Združenih držav Severne Amerike.
Ptuj
Zopet požar na Dravskem polju. Bilo je okrog 21. ure na Veliki petek 19. tm., ko se je nenadoma zasvetilo nebo nad Cirkovci. Požar je nastal pri posestniku in gostilničarju Antonu Goljatu. Goreti je. začelo v gospodarskem poslopju in se je ogenj razširil še na ostale gospodarske objekte, ki so zgoreli vsi do tal; žrtev požara je tudi velika količina sena in slame ter vse. gospodarsko orodje. Gasilcem iz Cirkovcev, Mihovce-Dragonja vas in iz Ptuja se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, kar bi povzročilo lahko ktastrofo za vso vas. Pri gašenju se je ponesrečilo več ljudi, ki so se hudo opekli. Škoda je precej velika, znaša okrog 40.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je nastal požar, še ni ugotovljeno, vendar so zadevna poizvedovanja orožnikov iz Cirkovcev v teku.
Prekmurje
Dva koncerta Glasbene Matice v Murski Krajini. V prihodnjih dneh bo Murska Krajina deležna redkega obiska ljubljanske Glasbene Matice, ki koncertira s svo jim orkestrom pod vodstvom dirigenta, profesorja na drž. konservatoriju v Ljubljani in znanega slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca dne 27. t. m. v Murski Soboti in dne 28. t. m. v Ljutomeru. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske vrši hvalevredno kulturno-nacio-ralno propagando za našo glasbo že preko 15 let in je v tem oziru naša edina orkestrska organizacija te vrste. Spored obeh koncertov obsega povečini slovanske točke. Z orkestrom pa sodelujeta tudi dva solista, in sicer naš največji operni in koncertni pevec, direktor ljubljanskega drž. konservatorija in dolgoletni član dunajske dvorne opere, g. Julij Bet-teto, ki bo zapel pesmi Lajovica, Adamiča in Škerjanca, ter naš najpomembnejši violinski virtuoz, prof. Karlo Rupel, ki bo zaigral skladbe Dvofaka, Saint-Saensa in Svendsena, tako da bo koncert nadvse pester in zanimiv. Opozarjamo naše či-tatelje na oba pomembna glasbena dogodka, ki sta gotovo vredna, da ne gresta neopaženo mimo nas.
Šport
Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega okrožja.
Letošnje tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se vrši brez kluba iz Maribora. Zato je tudi zanimanje za to važno tekmovanje pri nas nekoliko v ozadju. Dogodki v drugem razredu mariborskega okrožja so se v zad-
^ l#!Id
PROIZVOD: ,UNION", ZAGREB
njem času že toliko razčistili, da imamo na obzorju že letošnjega prvaka, namreč SK Muro, ki ima odigrati le še dve tekmi, in sicer proti Panoniji in proti SK Gradjanskemu.
Prvenstvena tabela izgleda takole:
SK Mura	6	6	0	0	20:6 12
SK Gradjanski 5	4	0	1	12:5	8
SK. Drava	7	3	0	4	19:15	6
SK Ptuj	7	2	0	5	14:19	6
SK Panonija	5 0 0 5 0:20 0
Dva poraza SK Gradjanskega iz Čakovca v Avstriji.
Čakovečki SK Gradjanski je za velikonočne praznike gostoval v Donawitzu kjer je odigral dve prijateljski tekmi. Prvi dan je bil Gradjanski poražen od SK Dona\vitza z rezultatom 8:0 (2:0), drugi dan pa od SK Kapfenberga s 5:1 (3:1).
Državno nogometno prvenstvo se bo
nadaljevalo v nedeljo 28. t. m., in sicer se bodo srečali v Zagrebu Gradjanski: Primorje, v Osijeku Slavija :Concordia, v Sarajevu Slavija:Hašk in v Beogradu Jugoslavija: Hajduk.
Za prvenstvo LNP. Prihodnja nedelja 28. t. m. bo za mariborski nogomet težka preizkušnja. V tekmovanju za prvenstvo LNP bosta namreč SK Železničar in IS5K Maribor merila svoje moči proti zastopnikom Ljubljane, in sicer SK Železničar v Ljubljani proti ŽSK Hermesu, ISSK Maribor pa na domačih tleh proti pretendentu za naslov prvaka LNP t. j. SK Ilirije. Obe tekmi sta za nadaljnji raz voj prvenstvene tabele eminentne važnosti.
Odbor lahkoatletskih sodnikov je za
nedeljski lahkoatletski miting določil naslednjo žirijo: vrhovni sodnik F. Kramberger, starter dr. Jetmar, sodniki in ča-somerilci Fišer, Beigot, B. Kramberger, Smerdei, Starašina, Perin, Venuti in vsi sodniški kandidati. Žrebanje bo jutri, v četrtek ob 20. v kavarni »Spatzek«.
SO pri OOLNP, službeno. Pozivam gg. Nemca, Bizjaka, Kopiča, Frankla in Kasperja, da se zaradi zaslišanja udeležijo sestanka, ki bo drevi od 19.30 pri »Orlu«. Sodniški tečaj se bo nadaljeval jutri, v četrtek ob 19.30 v Delavski zbor nici. Udeležba za vse kandidate strogo obvezna. Poverjenik.
®	spomenik
Viteškega kralfa Aleksandra I. Zedinitelia v Mariboru P
Kulturne vesti
Angelo Cerkvenik: Kdo je kriv?
Vojna zgodba v štirih dramskih scenah. ^ nocojšnji krstni predstavi v našem gledališču.
Cerkvenik je mariborskemu gledališkemu občinstvu že star in ljub znanec, saj so vsa njegova odrska dela doživela svojo krstno vprizoritev v Mariboru in vsa so zapustila močan vtis.
S svojim najnovejšim dramatskim de-‘Otn, z vojno zgodbo »Kdo je kriv?« je otopil Cerkvenik na prostrano polje voj-*tih dogajanj in tako obogatil našo sionsko vojno literaturo, ki je borna in skromna, dočim se je pri drugih narodih z° Prva povojna leta bohotno razcvetela.
Cerkvenikova vojna zgodba v Štirih Scenah se odigrava v svetovni vojni na ri,sko-nemški fronti. Vso težo dogajanja jk>sita dve osebi, vojak in ženska. Vsebina: Nemški vojak na straži zaloti žen-!*°i Rusinjo, pri tatvini jestvin iz vojaškega živežnega voza. Namesto da bi jo Do Predpisih naznanil, jo pusti, da odide z nabasanim tovorom. Tik nato jo ob-
išče v njeni hiši blizu prve bojne črte in terja ljubezni, spočetka samo kot plačilo za izkazano uslugo, pozneje v mnenju, da je mož te ženske, kozak, zapeljal njegovo ženo v nemškem zaledju. Ko zatrobi kmalu zatem trobenta alarm, ker so Rusi naskočili nemške postojanke, ubije vojak, ki dotlej še nikogar ni ubil, v vojnem metežu Rusa, katerega je iskal na vseh frontah in za katerega je menil konč no da ga je našel, onega, ki mu je zapeljal ženo. Istočasno ko je nemški vojak vrgel Rusu sabljo, ki se mu je zapičila do ročaja v prsi, mu je le-ta poslal kroglo pod srce. Težko ranjenemu in umirajočemu vojaku pove ženska, da ni ubil pravega, da ni ubil njenega moža, da je ubil drugega.
Kakor je Cerkvenika v vseh njegovih dosedanjih dramatskih delih najbolj zanimal odnošaj med moškim in žensko, ki postaja v okviru današnjih zapletenih kulturnih razmer vedno manj naraven in harmoničen, kakor se ga je vedno znova loteval, tako ga je tudi topot znova zagrabil, samo da ga je sedaj prestavil iz malomeščanskega okvira, v katerem ga je do sedaj navadno reševal, v grozoto vojnega ozračja. Tako je Cerkvenikova
vojna zgodba v primeri z drugimi deli svetovne vojne literature snovno prav gotovo enako močna, v motivu celo zanimivejša in globlja, etično morda šibkejša, ker zveže Cerkvenik odgovornost za radi vojnega ubijanja z vsemi onimi postranskimi grozotami in tragedijami, ki spremljajo sleherno vojno. V Cerkveni-kovi vojni zgodbi ni upora proti smrti, oprijemanja za življenje, pa tudi ni vdanosti, s katero človek sprejme vojno grozo kot nujni delež. Ostro je v njej poudarjeno nasprotje med vojakom in človekom, ne v pogledu neizprosnega izpolnjevanja dolžnosti in brezpogojne zvestobe, kakor pri Maeterlinckovem »Stil-mondskem županu«, eros in seksus kažeta svoj obraz in govorita svoje besede iz te Cerkvenikove vojne zgodbe, iz njegovih dveh oderskih likov, ki neposredno pred nami doživljata svojo vojno usodo, prav tako pa tudi iz obeh onih pojav, ki posegata ves čas duhovno in posredno v to vojno zgodbo, iz zakonskih drugov obeh, vojaka in ženske.
Cerkvenik je tudi s to svojo vojno zgodbo ostal realist, njegovo delo zajame v vsej svoji preprosti enostavnosti, enotni neposrednosti in smotreni ubranosti,
ki pa ne zapade nikoli v utrujenost. Vso to Cerkvenikovo odersko vojno zgodbo preveva duh avtorjevega odločnega odklonilnega stališča do vojne, njegovega naziranja, ki pride do mogočnega izraza v sklepnih besedah, ki so obenem odgovor na naslov te vojne zgodbe, da smo krivi mi vsi, ki vojno dopustimo, kajti beseda vojna pomeni človeško delo, vojna, to smo mi vsi, zato smo vsi enako krivi.
V	današnjih dneh, ko se vse velike dr žave oborožujejo z mrzlično naglico in se odločujoči državniki odkrito pripravljajo na novo vojno v nasprotju z odločno voljo slehernega zadnjega državljana, ko morajo slediti male države zgledu velikih, da zavarujejo svoje lastne življenjske interese, je učinkovala Cerkvenikova vojna zgodba že preteklo leto, ko je izšla v knjižni obliki, kot močen opomin onim redkim, ki so dojeli in doumeli vso grozoto in nesmiselnost prejšnjih in bodočih vojen. Prav gotovo bo tudi sedaj, ko bo spregovorilo Cerkvenikovo delo z odra doli, učinkovalo v svoji globoki notranji preprostosti kot redko doživetje in pretresljiv memento nam vsem.	—n.
Stran 4.
■Bffr.r.‘33SESBi
Atobonse Datictet:
&UEH Z£JV£
ROMAN.
62
»Obrekli so abbeja Ceresa, da mu je najmlajša hčerka Lucristovih. ki jih je obenem z materjo sprejel k sebi za časa zapora očeta divjega lovca, bila ljubica .. . Človek bi skočil iz kože od jeze! Prav ta otrok brez dozorelosti in žensko sti, škrofulozen, epileptičen, z angleško boleznijo, prav ta naj bi bila taka skušnjava, ki ji ne bi bil mogel odoleti ta čudoviti človek, ta svetnik! Seveda je bil ves dokaz samo v tem, da so več tednov živeli skupaj pod eno streho ... In ko pomislim, da je vso to gonjo povzročil oni svetovnjaški župnik, oni gizdalin, oni parazit bogataških miz, h katerim je vodil tudi svojo gospodinjo . . .«
Gospa Feniganova — morda si je tudi sama mogla očitati kakšno povabilo take vrste — je naglo prekinila sina:
»Kaj ti je odgovoril škof?«
»Napisal mi je poslanico, dolgo več strani, ki mrgoli citatov iz Tertulijana. Gospod župnik da je vzoren pastir, gospod vikar pa da je spet star, predober otrok. Med tem so pa poslali našega starega prijatelja za tri mesece v trapistov-ski samostan v Aiguebelle, a naš gospod
župnik zbira po gradovih podpise za peticijo, v kateri prosi, naj se za vselej odstrani od tod ta svečenik, ki ljubi in blagoslavlja samo berače in klateže. Manjka samo še tvoj podpis, zato čaka
ipnik na tvojo vrnitev.«
»Naj samo pride! Ga bom že sprejela!«
»Ti ne boš podpisala?« je vprašal Richard navdušeno. »Dobro. Jaz ti pa obljubim, da se z onimi ničvredneži tam preko, ako me puste v miru, ne bom več ukvarjal.«
»Pustili te bodo, to ti prisegam. A zdaj mi daj to svojo veliko glavo, da jo še pobožam, potem pa pojdi, ker moram malo tudi še spati.«
»To sem tudi sam misilil . . . Ker razumeš, Lydija ne more tam doli ostati sama . . .«
»Da, da . . . razumem, govorila bova o tem jutri pri kosilu. Potrebujem vsaj en dan počitka. In zdaj pojdi, moj dragi.«
Richardu se je zdelo, da ne bo mogel strpeti do večera zaprt v delavnici; prvič po tolikem času je stopil skozi vratca, ki so bila priča Lydijinega pobega, — odšel je s trdnim sklepom, da se do noči
ne vrne. V tem času gozd ni bil več tako lep, ker so ga veliki nalivi in vetrovi ekvinokcija oropali še zadnjega listja, in so bila tla ena sama rumena in blatna zmes. Veje in drevoredi niso imeli več onega skrivnostnega čara, ni bilo več perspektiv, ker ono, kar se je poprej zdelo dalnje, je bilo zdaj blizko in od vseh strani so se mogle videti ograje Gros-bourškega gozda, da je mali Senart iz-gledal kakor z žicami prepletena šuma. In kakor je izginil čar in nakit gozda, tako se je razpršil tudi njegov orkester. Kje pa kje je v tistem izprepletenem grmovju skakljal in žvižgal kos, ki je zdajizgle-dal dosti večji, jate vran so se spreletavale po vrhovih dreves, po starih kolnikih, napolnjenih z deževnico, so pa broz-gale divje race, katerih ponosni krik je odmeval po gozdu. V Richardovi glavi pa je tisti dan oriia zvočna fanfara, ki jo je korakajoč spremljal s svojim običajnim »pum . . . pum . . •«, a zdaj veselim in divjim »pum . ... pum . . .« kakor motivom slavca, kakor pesmijo ljubezni in vstajenja, ki se je glasila okoli njega, ko se je sprehajal v nekem zasanjanem gozdu, polnem vonja, svetlobe in ptičjega petja . . . Ljubila se bosta torej še lahko in objemala, in njegovemu zaljubljenemu srcu se je zdelo, da bo zdaj mogoče vse popraviti; ni čutil več one strašne opekline, one žgoče žerjavice v prsih, od ka-
tere so mu drhteli vsi živci. Njegova W' bosumnost je bila ozdravljena, nje£°va rana oprana v Lydijinih solzah in krvi. •
Draga žena! Koliko je morala pretrpi ti, preden se je odločila za samomor, ona, ki je tako ljubila življenje! Pri tistem, ' se je tako težko pokoril za svoj greli, s ne sme več govoriti o odpuščanju. ^ra" čala se je k njemu z novo poltjo, polu očiščeno s trpljenjem: kako prijetno J bilo nasloniti glavo na to polt, vdihava' oni vonj mladosti, ki zori, vonj podobe onemu šmarnice in vijolice, ki se širi tZ' pod grmovja pod konec pomladi . • ■ •
»Sopristi! gospod Richard, vi že ta*0 zgodaj pretegujete svoja kolena • • • ~ vam mudi h kosilu? Pa, dajte potem, stopite malo k nam v Eremitage, da sneva skupaj kos kruha!«
»Toda vaša sinaha, moj dobri Eugene. ne bo zadovoljna.«
»Eh, kaj me briga! Tudi ona se bo pra'( gotovo malo razvedrila, ko ji vsaj enkr<*‘ ne bo treba jesti le meni nasproti.«
Indijanec, ki se je vračal s svojega P1' vega obhoda s puško preko rame in zajcem v torbi, je peljal Richarda skozi ta-ko imenovana »Velikonočna vrata«, stare samostanske dveri s težkim lokom in po* čenimi deskami, ki so jih črvi preluknja*'-skozi katera se je prišlo na s travo obraslo dvorišče, kjer se je pred mesec' slavila svatba Sautecoeurjevega sina.
Minljivost posvetnega bogastva
in sreče
ROMANTIČNO ŽIVLJENJE MILIJARDERKE IN NAJLEPŠE ŽENSKE IZ DEŽELE DOLARJA.
Pred tedni so našli v siromašni kočici blizu Vermonta neko staro ženico. Po daljšem prizadevanju so oblasti dognale njeno identiteto. Starka je bila nekdanja lepotica in ena najbogatejših žensk Amerike ter se je imenovala Elizabeta Tabor. Danes je njeno ime popolnoma pozabljeno, dočim je v poslednjih letih 19. stoletja igralo tako veliko ulogo.
Elizabeta Taborjeva je bila najbogatej-ša ženska in je bilo njeno premoženje precenjeno na milijardo dolarjev, umrla pa je v bedi in siromaštvu. Ko je bilo še njeno ime na vrhuncu slave, so pisali o njej, o njeni lepoti, o njenem bogastvu in o njenih razkošnih oblačilih listi dolge članke. Ilustracije so ponatiskovale njeno sliko in vsak najmanjši dogodek iz njenega življenja je bil že senzacija. Omo-žena je bila Elizabeta Taborjeva z nekim Horacijem, ki je bil prav tako najbolj Fantastičen človek zahodne Amerike. Že v svoji mladosti je nagibal k pustolovščinam in v lovu za bogastvom je imel izredno srečo. Kmalu po poroki je kupil v Koloradu ogromen kompleks zemljišča in pričel tam kopati zlato. Zlata žila pa je bila kmalu izčrpana, a Horacij ni okleval in je odkril bogat rudnik srebra. V nekaj mesecih se je pomnožilo njegovo premoženje nad 1 milijon dolarjev.
Takrat se je ločil od svoje žene Elizabete. ki je vidno oslabela zaradi velikih skrbi. Pri razporoki ji je izplačal 1 mili-ion 200.000 dolarjev in se zaljubil v neko P.lizabeto Kurtovo, ki je bila legendarna
lepotica Amerike. Z denarjem je ločena žena nekaj let uspešno gospodarila in si pridobila ogromno premoženje. Toda njej ni bila sreča tako mila, kakor njenemu ločenemu soprogu. V nekaj letih so se posušile njene blagajne, prodati je morala svoje hiše prodati je morala svoj poslednji nakit in se predati ubogemu življenju. Ni vef živela v mestu, Šla je na deželo in tam beračila od hiše do hiše ter živela od usmiljenja dobrih ljudi. Ko je letos v marcu pritisnil hud mraz, se je Elizabeta zatekla v neko kočico in tam zmrznila. Njena tragična smrt je vzbudila pravo senzacijo in ameriški listi so mnogo pisali o njej in o njenem življenju.
Nasprotna pa je imel njen '.očem mož večjo srečo. Nova ljubezen mu je prinesla k hiši novo zadovoljstvo in blagostanje. Bil ji je kavalir in jo je obsipaval z dija-manti in dragulji, s svilenimi oblačili in z vročo ljubeznijo. Njegovo bogastvo se je večalo iz dneva v dan. V nekem mestecu je zgradil za sebe krasno palačo in zgradil je opero, ki je stala nad milijon dolarjev. Prav ko je bil Horacij na vrhuncu svoje sreče, ga je pa nepričakovano tudi zadela katastrofa. Padec vrednosti srebra ie porazil vse njegovo imetje. Prisiljen je bil prodati vse rudnike in nekaj let nato vse svoje premoženje. Na stara leta ga je doletela ista usoda, kakor njegovo ločeno ženo Elizabeto. Umrl je pozabljen in osamljen kot navaden cestni pometač..
Ali tera civil*zaci|a ljudi v obup?
MED PRIMITIVNIMI NARODI JE VEČ SAMOMOROV KOT PRI CIVILIZIRANIH.
nji razvoja ne poznajo samomora z lastno roko. Pri njih si konča človek življenje na pasiven način s tem, da čaka da
Samomore so pripisovali vplivu civilizacije na ljudi šibkejših živcev ali nagne-nju k ekscentričnosti. Samomore naj bi poznali samo kulturni narodi. To nazira-nje so potrdile statistike s svojimi točnimi podatki o samomorih. Pri tem pa je bilo pozabljeno dejstvo, da primitivni narodi ne poznajo statistike in da o samomorih pri njih ničesar ne vejo. Sele pred kratkim so raziskovalci ugotovili, da so samomori pri primitivnih narodih celo pogostejši kakor pri kulturnih.
Neki Holandec je sestavil podrobno statistiko samomorov pri 54 narodih vseh delov sveta glede na različne stopnje razvoja. Že način samomorov je zelo različen pri primitivnih in kulturnih narodih. Majprimitivnejši narodi na najnižji stop-
nastopi po dolgem gladovaniu srnrt s^* ma. Drugi se pa dajo brez odpora, in obrambe mirno usmrtiti ali pa iščejo siriti v boju z močnejšim sovražnikom. Avstralci ;z zahodne Viktorije si končajo življenje na ta način, da se dajo pičiti strupeni kači. Pri plemenih višje sto nje razvoja so take vrste samomori redki pojavi.
Zelo pogosto je samomor posledica naravnih in socialnih razmer. Tako imajo Eskimi in prebivalci severne Azije težje življenje od drugih primitivnih plemen in narodov. Večina samomorov pri primitivnih narodih izvira iz določenih nazo-
rov in nravstvenega čustvovanja. Raziskovalci so dognali v'mnogih primerih, da so se stari ali težko bolni ljudje po običajih dotičnega plemena, odnosno naroda sami usmrtili, ali pa so jih usmrtili njihovi rojaki. Taki običaji imajo svoje gospodarske razloge in samomor velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Močno je razširjen tudi običaj, da si končajo ljudje življenje ob smrti svojega sorodnika. Ti samomori se nanašajo na žene in otroke. Ob čisto drugačnem pojmovanju življenja in smrti pri primitivnih narodih in plemenih so tudi vzroki samomorov čisto drugačni kakor pri kulturnih narodih.
Vzroki samomorov pri kulturnih narodih so mnogo globlji in močnejši, kakor se splošno misli. Večkrat zadostuje hude razžaljenie ali nesrečna ljubezen. Pri nekaterih plemenih se je povečalo število samomorov, čim je začela prodirati k njim evropska civilizacija. V takih primerih je gnala divjake v smrt sprememba življenja. Pri primitivnih narodih na nižji stopnji razvoja je zelo pogosto vzrok samomora tudi maščevanje. Tako si konča življenje žena samo za to, da se maščuje nad svojim možem, ker je grdo ravnal ž nio.
Nedvomno je torej, da samomor n;kol> ni bil in m v zvezi s civilizacijo, marveč, da si konča življenje več ljudi pri prin11' tivnih narodih, kakor pri civiliziral# Civilizacija je samo pripomogla, da se šte vilo in vzroki samomorov samo ugotavljajo, nikakor pa ne, da bi se njih ; pomnožilo.
Domišljija.
Neka ne posebno lepa in mlada dama ic pristopila k stražniku in se prišla: Gospod v avtomobilu me stalno zasle duje. Kamorkoli krenem, vselej mi je zjj petami. Dozdeva se mi, da je pijan a,: nor.«
Stražnik je pogledal damo in jo preti1.2' ril od pet do glave ter končno reke,: »Prav gotovo je pijan a!i pa nor.«
Edina misel.
Betka: Mirko mi je rotil, da sen1 edina njegova misel na tem svetu.
Polonca: Mogoče, toda sinoči sen’j ga videla, kako se je z neko drugo m>' slijo sprehajal po parku roko v roki.
hm sloveni #
*»
Razno
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dve krat
na teden morske ribe, bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna daltriatinska vina kakor: črno po Din 8—. Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Piri 12.—. Gostilna »Rotovž« Vicel, Maribor. Rotovški trs S. 1416
OTROŠKE VOZIČKE
v veliki izbiri in zelo irzkih cenah dobite pri »Jugu«, d. z o. z., Maribor. Tattenbachova ulica 14.	1597
MODERNI VOZIČEK
na prodaj. Gosposvetska 10, (Samostanska).	1761
Kupim
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem buietu. 1430
I Kupim drobro ohranjeno MOŠKO KOLO. Ponudbe pod šifro >P!ačam takoj« na upravo lista. J756
TAKOJ DOBITE DENAR,
če prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski starinarni. Plača najboljše! 1669
Soomnite se CMD
Sobo odda
SOBO
s posteljo oddam s 1. majefl1. Vprašati Oset. .1 ugoslovafl' ska hranilnica. Kralja Petr** tre 6.	175?
PRAZNO SOBO
odam boljši osebi, ki ima čistf pohištvo. Cvetlična ulica pritličje.
Službo dobi
sprejme ul. 10.
HIŠNIKA
Križnič. Danjk<>v» ,751
OSEBE. KI SO BILE.
dne 27. marca t. 1. navzoče pri karambolu z avtomobilom in kolesarico na vogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice se naprošajo, da javijo svoj naslov pod »Karambol« upravi lista. 1758
Prodam
KOLESA
in nadomestne dele kupite po najnižjih ceaah in usodnih plačilnih pogojih Pri »Jugu«, d. Z o. z.. Maribor, '1 attenba-chova ul. 14.	1598
Za iPomladamMS
lepe nogavice, rokavice, kombineže, sra ^1 kravate itd. - Modne, šiviljske in krojašn« potrebščine v modni trgovini
Anton ^aš, ^larsbo?
Slovenska ulica 4.
Naznanjamo, da je naš predragi mož, oče itd., gosood
Ivan Sagaj
‘ posestnik,
včeraj ob 7. uri zjuttaj po kratki bolezni previden tolažili sv. zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 25. apn-a obpol 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče Pobrežje pri Mariboru, dne 24. aprila 1935.
Žalujoča žena in otroci.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik irdaiatelip
in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA v Maribora
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavr