LETO I.
december GLASILO SZDL OBČINE LOGATEC
aški
Ol
LOGAŠKI KOMUNISTI V LETU 1975
Letolnje leto je bilo eno najpomembnejših in tudi najuspešnejših v povojni graditvi naše družbene stvarnosti. Gre za leto, v katerem smo / delovanjem družbenopolitičnih organizacij, delegatskih skupščin in samoupravnih organov doka/ali, da so kongresni partijski dokumenti in nova ustava prinesli delovnemu človeku in
občanu novo samoupravno in dnižbehoekonomsko vsebino in da nas s samoupravne socialistične poti ne bo nihče ver speljal. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je v uveljavljanju teh odnosov v praksi imel;i najpomembnejšo vlogo zveza komunistov, ki se je v pravem času in uspešno Spopadla / vsemi nosilci raznih odklonov in protisamoupravnega delovanja,
Povsem razumljivo je, da je zveza komunistov usmerila svojo dejavnost v temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, torej tja, kjer ustvarjamo dohodek in ga usmerjamo v potrošnjo.
Med najuspešnejše akcije zveze komunistov v letošnjem letu tudi v naši občini prav gotovo sodi uveljavljanje politike gospodarske ustalitve in resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letu 1975. Seveda, razvoj v začetku leta ni šel po poti, ki iffio jo izbrali, saj je poslovanje gospodarskih organizacij odstopalo od vseh zastavljenih ciljev. Ce bi tako nadaljevali, bi hudo ogrozili osebni in družbeni standard. Zato so v začetku druge polovice leta delovni 'Judje na pobudo zveze komunistov ocenili dejanske razmere v svojih delovnih organizacijah •t sprejeli programe o boljšem gospodarjenju in varčevanju. Kmalu se je stanje v vseh delovnih   oreanizaciiah popravilo.
četudi vsega zamujenega ni bilo moč nadoknaditi. Kajpak, uspehi so bili najboljši tam. kjer so pripravili programe tako, da je vsak delavec jasno videl <xl-visnost njegovega osebnega dohodka in dohodka njegove delovne organizacije od njegove delovne prizadevnosti, oziroma delovne prizadevnosti celotne delovne organizacije.
Naslednja zelo pomembna politična akcija komunistov ie bila ocena uveljavljanja socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v skladu z ustavo in kongresnimi dokumenti na vseh področjih samoupravnega delovanja. Ocenili smo: velik napredek smo dosegli v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in skupščinskem sistemu, medtem ko se bomo morali še /elo prizadevati za boljše in zavzetejše delo delegacij m skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Kav za slednje velja, da si namreč zelo enostransko ra/la-gajo svoje funkcije in naloge, češ, daje njihova dol/nosi razdeljevanje denarja, ki ga delovni ljudje namenjajo posameznim skupnostim(nc razumejo pa, da gre piedvsem /a menjavo dela in zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov.
Ob uveljavljanju družbene preobrazbe je zveza komunistov spreminjala tudi svoje delovne metode. Zelo si je prizadevala za politično dejavnost organizacij socialistične zveze in sindikatov, za njihovo večjo dejavnost v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Takšna delovna praksa omogoča delovnim ljudem priti do spoznanj, da sleherna dejavnost komunistov je resničen boj za korist delovnega človeka in delavskega razreda. Kajpada, ob tem pa velja povedati, da komunisti nismo povsem zadovoljni s svo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob 22. decembru, prazničnem dnevu naše vojske, čestitamo vsem, ki na kakršenkoli način dejavno delujejo v njej ali z njo sodelujejo. Se zlasti naj veljajo naše dobre želje vojakom in starešinam, ki žive z nami skupaj v naši občini, v kateri si skupno prizadevamo hitreje razvijati našo socialistično in samoupravno domovino.
»Zafco/
bi...«
Zakaj neki bi se družbeno in politično udejstvovalaw,mi je pred kratkim v pogovoru dejala mladinka. BPoIitika je samo za nekatere, zame pa ni, ker se nanjo kaj prida ne spoznam in ker tako ali drugače ne morem kaj dosti vplivati na njeno vsebino*, so bile njene nadaljne ugotovitve. Prav te njene besede so me spodbudile k pisanju tega prispevka. Čeprav vem, da tako ne mislijo vsi mladi ljudje, se mi vendar zdi prav, da se tudi o takšni in podobni miselnosti pogovorimo.
Kajpak, ko mladi človek stoji takorekoč pred vrati mladinske organizacije, se vpraša, kakšen je njen cilj. No, ta cilj se prav nič ne razlikuje od ciljev drugih organiziranih dejavnikov, saj se vsi zavzemajo za uveljavitev socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v naši družbeni stvarnosti. Tem odnosom se vsa jugoslovanska dmžba    vztrajno približuje.
Vsakdo, ki ima v sebi razvit čut pravičnosti, bo razumel, da lahko le tisti, ki kakorkoli prispeva k materialnemu in duhovnemu proizvodu, tudi odloča, kaj bo naredil z njim. Uresničitev te ideje je temeljna zahteva v naši današnji   družbeni stvarnosti.
katere del pa smo tudi mi, mladi, organizirani v mladinski organizaciji, v ZSMS.
Če v naši vsakdanji praksi opazimo razliko med prividom in stvarnostjo, nas le-to ne sme odvrniti od začrtane poti ali pa se prepustiti razlagi o naši nemogočnosti pred usodo. Vedeti moramo, da se nahajamo v prehodnem obdobju, ki ima v sebi še mnogo protislovij, ki jih pa moramo odpravljati s skupnimi napori. Zelo zgrešeno in naivno je misliti, da bo namesto nas nekdo drug urejal družbene zadeve tako, da bo prav nam in v prid celotne družbe.
In mi, mladi, organizirani v ZSMS, moramo biti v prvih vrstah boja za uveljavitev pravil socialističnih ' samoupravnih odnosov, kajti misel, da je v mladini prihodnost, ne sme biti zgolj le fraza. Tega dejstva se moramo mladinke in mladinci zavedati ter se prek vzgoje in samovzgoje zavzemati za samoupravne socialistične odnose. Mi smo tisti, ki moramo danes oblikovati družbene odnose, ki nam bodo zagotovili jutri lepše in bogatejše življenje.
Janez Turk
V LETU 1976 ŠE BOLJ GOSPODARNO
LOGAŠKI KOMUNISTI V LETU 1975
(Nadaljevanje s 1. strani)
jo dejavnostjo, saj je teh metod delovanja še vedno premalo.
In na koncu še povejmo, kakšne naloge nas čakajo v prihodnjem letu. Zagotovo bo osrednja še naprej poglabljanje samoupravnih družbenih odnosov v vseh celicah naše družbene stvarnosti. Revolucionarna družbena preobrazba še ni namreč dosegla stopnje, na kateri bo delavec v celoti odločal o ustvarjenem dohodku in o pogojih svojega dela, tako kot je zapisano v ustavi.
Dalje, na področju gospodarske ustalitve ne bo nič lažje kot je bilo -letos. Zato moramo z letošnjimi prizadevanji v prihodnjem letu nadaljevati in tako zboljšati osebni in družbeni standard delovnih ljudi. Ta prizadevanja pa naj veljajo predvsem zmanjševanju proizvodnih stroškov, zboljšanju, tehnologije dela in povečanju produktivnosti dela, kar je tudi zahteva   konkurenčnejše spo-
sobnosti delovnih organizacij.
To so torej naše poglavitne naloge v naslednjem letu, in za uresničenje le-tch se bomo logaški komunisti zavzemali z vso odločnostjo. Seveda se bomo trudili uresničiti tudi druge zastavljene naloge, ki neposredno ali posredno vplivajo na počutje in življenjske razmere naših oblanov. Nadaljevali bomo z izgradnjo objektov kot so šole, vrtci, trgovska hiša, hkrati pa se bomo zavzemali /a odpiranje delovnih mest, za obnovo električnega omrežja, za asfaltiranje cest in podobno. Naši uspehi pa bodo tem večji, čim več občanov in delovnih ljudi bomo uspeli pritegniti v dejavno uresničevanje zastavljenih nalog.
Na koncu naj zapišem, da komunisti logaške občine želijo vsem delovnim ljudem in občanom v prihodnjem letu veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Ivan Loštrek sekretar občinske konference ZKS
V četrtek, 11. decembra, se je zbral občinski politični aktiv in razpravljal o predlogu resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1976. Pogovor o poglavitnih vprašanjih družbenega in gospodarskega razvoja v prihodnjem letu je zajel predvsem tista, ki imajo ključni pomen za nadalj-
Do pomladi
seme
Čeprav je naša občina razmeroma majhna, je vendar utrip njenega življenja enako nagel kot v drugih, ki so nekajkrat večje. Zato, morda prav zavoljo te posebnosti, je občutljivost nekaterih še neurejenih javnih služb š e močnejša, kot je • drugje. Med takšne sodi tudi izredno slaba telefonska povezanost znotraj občine in navzven z ostalo širšo družbeno skupnostjo. O tem smo se v preteklih letih že menili in tudi marsikaj storili ter letos dobili novo sodobno avtomatsko telefonsko centralo za 400 priključkov. Proizvajalec Iskra je v septembru ob tehničnem pregledu centralo izročil PTT podjetju ljubljanske regije. Pričakovali smo, da se bomo v jeseni že povezovali z ostalim svetom. Vendar do danes ni bil priključen še noben novi naročnik. Zakaj?
Na številna javna vprašanja smo se v Ljubljani na sedežu pristojnega PTT podjetja zanimali, kaj naj bi bilo narobe. Dobili smo pojasnilo, ki se približno glasi takole: centrala je bila res prevzeta ob tehničnem pregledu, vendar takoj zatem se je pokazala tehnična pomanjkljivost nekega preklopnega elementa. Ker je centrala v garanciji, jo bo moral proizvajalec, Iskra,usposobiti v določenem roku. Kdaj naj bi bilo to delo opravljeno, nam natanko niso vedeli povedati, vendar so nam obljubili, da bomo zanesljivo zvedeli sredi januarja, priključevanja pa najbrže ne bo pred začetkom pomladi. Torej, potrpimo še nekaj mesecev, mi pa se bomo v januarju spet oglasili na direkciji za P TT promet v Ljubljani, da nam bodo povedali kaj bolj zanesljivega o začetku obratovanja nove telefonske centrale v Logatcu. -vr
no ustaljevanje gospodarskih gibanj in hkrati za razvoj družbenega standarda. Tako se bomo morali v prihodnjem letu še bolj zavzemati za resnično povečanje produktivnosti dela in za varčnejše gospodarjenje s celotnim dohodkom. Nekatere želje bomo morali pustiti v predalih in izpolniti le tiste naloge, ki bodo določno in učinkovito vplivale na dobro gospodarjenje. Poglobiti bi morali v sebi spoznanje, da le s svojim večjim prizadevanjem si lahko povečamo standard.
Na zboru je stekla beseda tudi o nadaljnem razvoju družbenega standarda v občini. Gre za dokončanje programa izgradnje vseh objektov na področju šolstva in otroškega varstva. Doslej smo s krediti, z delom dohodka gospodarskih organizacij in s samoprispevkom občanov že zgradili večji del stavb, ki so v sprejetem programu, ostaja pa še obnova nekaterih starih šolskih objektov in izgradnja otroškega vrtca v Logatcu. Da bi lahko dokončali ta program, bi morali takoj nadaljevati z zbiranjem denarja, vendar zaradi spremenjenih vrednosti le-tega, bi morali povečati stopnjo prispevka od dohodka gospodarskih organizacij od 1,5% na 2 % ter stopnjo samoprispevka od 1 % na 2 %. O teh predlogih bodo najprej razpravljali na zborih, ki jih bodo organizirale krajevne organizacije socialistične /veze, zatem pa bi se občani o povečanju samoprispevka odločali na referendumu.
-vr
Ženske o svojih problemih
V začetku decembra je bila prva seja sveta za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk pri občinski konferenci socialistične zveze-Naloge sveta bodo spremljanje problematike v zvezi z nočnim delom žensk, otroškim varstvom, z aktivnostjo žensk v združenem delu, nadalje s položajem kmečke žene in podobno. Enake svete nameravajo oblikovati tudi pri krajevnih konferencah socialistične zveze.
-vr
LOGAŠKE NOVICE
DECEMBER 1975
STRAN 3
Znanje krepi obrambo
Idejno-politično izobraževanje rezervnih vojaških starešin je dobilo v letu 1975 prvič pomembno mesto v programu dela občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Logatec. Gre za spoznanje, da je rezervnemu vojaškemu starešini, poleg poznavanja vojaških veščin, potrebno tudi poznavanje notranjih in zunanjih političnih razmer in sposobnost ter pripravljenost za družbenopolitično delo v sredinah, kjer dela in živi. Eden izmed pogojev za pravilno družbenopolitično delovanje je gotovo dobra obveščenost. Poleg drugih sredstev javnega obveščanja, ima pri obveščanju rezervnih vojaških starešin o aktualnih družbenih dogajanjih pomembno mesto revija „Naša obramba".
V petek, 7. novembra, pa je rezervnim vojaškim starešinam naše občine govoril o nekaterih aktualnih notranjih in zunanjih političnih dogodkih, sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan. Tovariš Kučan je med drugim govoril o stabilizacijskih prizadevanjih naše družbe, o problemih in od-
porih, ki se pojavljajo pri izvajanju ustavnih določil, posebno tistih, ki zagotavljajo delovnim ljudem pravico in dolžnost deliti ustvarjeni dohodek. Pri-šotne je seznanil z nekaterimi oblikami sovražne dejavnosti. S področja naše zunanje politike je Kučan med drugim govoril o pripravah za konferenco komu nističnih partij in o naših pogledih na to srečanje, zunanjih pritiskih na Jugoslavijo in o globjih vzrokih za sovražno delovanje proti Jugoslaviji. Na koncu svojega predavanja je Kučan nakazal ključna vprašanja našega nadaljnega razvoja.
Po končanem predavanju so rezervne vojaške starešine, ki so vojaški obvezniki, opravili pismeni izpit iz obveznega programa splošnega vojaškega usposabljanja. Večina vprašanj je bila iz. tem, ki so bile objavljene v „Naši obrambi". Prve ocene kažejo, da rezervne vojaške starešine ne proučujejo dovolj temeljito gradivo, ki ga objavlja „Naša obramba." Res je tudi, da je bil i/pit bistveno zahtevnejši kot prejšnja leta in verjetno nekateri na to niso bili pripravljeni.       Alojz Sajovee
MLADI LOGAŠKE OBČINE
JANEZ TURK O MLADINSKI ORGANIZACIJI
NOVICE: Janez, s prvim decembrom si začel delati kot profesionalni sekretar pri OK ZSMS Logatec. Čemu profesionalni sekretar?
TURK: Logatec je bil edina občina v Sloveniji brez profesional-
Novosti v ocenjevanju učencev
Radi bi starše opozorili na nekatere novosti ob spremenjenem pravilniku o ocenjevanju učencev. Ta prinaša pomembne vsebinske dopolnitve, ki temelje na pozitivnih Izkušnjah učne prakse in v sistematičnem prizadevanju, da bi se vrednote socialistične samoupravne šole izražale tudi v sistemu ocenjevanja učencev.
Tako uvaja pravilnik novo lestvico ocen za predmete: telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo. Učenci bodo dobili v teh predmetih opisne ocene, in sicer „zelo uspešno" za najboljšo oceno, „uspešno" za srednjo in „manj uspešno" za slabšo oceno.
Prav tako uvaja nov način ocenjevanja vodenja in ocenjevanja splošnega uspeha. V vedenju uvaja nove ocene, in sicer ..vzorno", kadar s svojim vzornim vedenjem izstopajo, „primerno", s katero je ocenjenih večina učencev in v izjemnih primerih ocena „manj primerno". Pri ocenjevanju vedenja sodelujejo s predlogi vsi učenci razreda in skupno z učiteljskim razrednim /borom upoštevajo posameznikov odnos do dela, do sošolcev ter vedenje v šoli m izven nje.
Do ocene splošnega uspeha ni mogoče več priti s seštevanjem, pač pa na podlagi kompleksne ocene učenčevega znanja, vedenja, odnosa do dela v šoli in zunaj nje. sposobnosti in nagnenj skratka s celovito podobo učenca, kakršen se kaže pri svojem delu.
Majda Osterc
nega delavca. Obseg dela se je tako povečal, da volontersko delo ni moglo biti uspešno. Po novem bomo zagotovili boljšo povezavo naše občinske konference z medobčinskim svetom in republiško konferenco. Več pozornosti bomo namenili osnovnim organizacijam in njihovem povezovanju v področne konference v okviru občine.
NOVICE: Na kratko nam razloži sestavo občinske konference.
TURK: Na območju občine deluje 13 osnovnih organizacij, ki v občinsko konferenco delegirajo skupno 31 delegatov. Ta konferenca ima svoj sekretariat in predsedstvo ter več komisij (za idejnopolitično delo, za SLO, za informiranje in še nekatere druge). V letu 1976 moramo ustanoviti področne konference mladih delavcev, mladih v krajevni skupnosti . . .
NOVICE: Kako pa je s finančnimi sredstvi?
TURK: V letoinjem letu smo prejeli iz občinskega proračuna 5.500,00 dinarjev. Predvidena sredstva za leto 1976 pa znašajo približno 14.000,00 dinarjev. Del tega denarja je namenjen kot dotacija osnovnim organizacijam v KS, del gre za osebne dohodke sekretarja, del pa za seminarje, predavanja in materialne izdatke.
NOVICE: Mladi smo sicer prisotni na različnih področjih družbenega življenja (krajevna samouprava, šport, kultura), vendar dokaj nepovezano in le kot posamezniki. Mladi se premalo vključujejo v ZSM, če pa ae, ostajajo pasivni. Kateri so dejavniki ki vplivajo na to, kaj je z mladimi komunisti?
TURK: Mladi včasih preveč čakamo na spodbude od drugje, torej smo premalo samoiniciativni. Razlog za to je tudi ' slaba informiranost in abstraktni, neživ-Ijenski način dela posameznih organizacij. Komunisti so premalo prisotni v naših vrstah, prav oni bi morali biti nosilci spodbud in s svojo dejavnostjo vzor ostalim, ne pa da nekateri ostajajo zgolj pri izrekanju za delo, ničesar pa ne store.
Ta pogovor naj izzveni tudi kot poziv vsem tistim mladim, ki se šE NISO VKLJUČILI V VRSTE ZSMS, ali pa če so vključeni - so to samo na papirju. Poziv tistim, ki so prepričani, da smo mladi sposobni in pripravljeni enakopravno sodelovati pri vseh zadevah, ki se tičejo nas samih, kot celotne družbe. V šoli, na delovnem mestu, v krajevni skupnosti, v teritorialni enoti, v kinu, na plesu, na igrišču in še kje drugje - povsod moramo prispevati svoj delež, ne pa da drugi odločajo o naši usodi!! Toda tega ne moremo početi vsak zase, nepovezano. Stara resnica je namreč, da organizacija brez ljudi ne pomeni nič, neorganizirani ljudje pa prav malo!
Matjaž Kek
Ves podzemeljski svet naše občine je podoben temu na fotografiji. Malokdo ve zanj, a vendar tudi njega ogroža nevarnost onesnaženja, kar naši jamarji že ugotavljajo, in ko se spuščajo vanj, naletijo na °dpadni papir, ostanke polivinila in podobno. Voda, ki jo pijemo, pa teče prav v tem podzemeljskem svetu. Foto: M. Vogrič
OBVESTILO
Izšla je zbirka Prešernove družbe za leto 1976. Cena broširani zbirki je 70 din, vezani pa 100 din. Naročite jo lahko v vseh knjigarnah ali v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Borsetova 27
★★★★★★★★★*****************
Samoupravljanje v vzgojni
praksi
Publikacija „Osnovna šola" navaja: Samoupravljanje, kot sistem odnosov med ljudmi v delovnem procesu vedno deluje tudi kot vzgojni proces. Zato ne moremo usposabljati za samoupravljale le s poučevanjem o samoupravi, ampak moramo v šoli zavestno organizirati in usmerjati delovne okoliščine v katerih učenci soodločajo ter se srečujejo tudi s posledicami svojih pobud in odločitev.
Na šolah v Logatcu se zavestno usmerjamo k taki vzgoji, ko učenci spoznavajo in doživljajo samoupravne odnose ob vsem svojem življenju. Že pred časom smo uvedli oddelčne konference. Kaj prinašajo novega?
O uspehih učencev smo doslej govorili ločeno od njih, v zbornici. Sedaj pa smo razpravo o vzgojnoizobraževalnem delu prenesli v razred, oziroma oddelek in učenci se sami dogovarjajo o svojih uspehih, težavah, svoj in medsebojnih odnosih ter odnosih med učitelji in učenci. Sami prevzemajo skrb za svoje delo in so skupaj z učitelji soodgovorni zanj.
Zelo uspela oblika samoupravljanja je bila uvedba samoupravnega dne na šoli v Gornjem Logatcu, ko so učenci prevzeli 10. aprila 1975 v svoje upravljanje vso skrb za šolo. Razdelili so si delo hišnika, snažilk, kuharic, učiteljev, rav-
natelja, tajnice, pedagoga. Ob koncu dne so na skupni konferenci ugotavljali, daje dan odlično uspel, saj so bile vse naloge vestno opravljene, ter enoglasno sklenili, da za vedno OBDRŽE 10. april kot dan samouprave na šoli.
V letošnjem šol. letu smo samoupravo začrtali poglobljeno in razširjeno na prav vsa področja življenja učencev. V tem duhu sta izzveneli pionirska in mladinska konferenca; samoupravno se organizirajo tudi kot športniki, taborniki, planinci - skratka v vseh  izvenšolskih dejavnostih.
Najpomembnejšo vsebino samouprave pa smo začrtali v dejavnosti šolske skupnosti in razrednih skupnostih učencev. Prav te dni so učenci volili svoje predstavnike na volitvah, ki so jih izvedli tako, kot jih bodo kasneje kot odrasli občani.
Odbor šolske skupnosti je izoblikoval vsebino svojega dela, ki zajema naslednja področja: medrazredno tekmovanje v učenju in disciplini, medsebojna pomoč pri učenju, medsebojna skrb med učenci, organizacija razvedrila, poklicno usmerjanje in prometna varnost. S tem načrtom bodo aktivirali vse razredne skupnosti in dali vsebino njihovemu delu. Ob tem pa se oblikuje tudi zavest pripadnosti razrednemu kolektivu in kolektivu šole, solidarnost in tovarištvo.
Vzgoja k samoupravljanju pa spreminja tudi odnose med učitelji in učenci, saj samoupravljanja ni brez demokracije. Tako postajajo učitelji učencem vse bolj svetovalci pri njihovi aktivni vlogi oblikovanja svoje osebnosti, kar vpliva na zbliževanje kolektiva učiteljev s kolektivom učencev.
Majda Osterc šolski pedagog
Vozniški izpiti v Postojni?
Na pobudo Avto-moto društva Logatec je skupščina občine Logatec v začetku novembra predlagala republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, naj bi naši občani imeli možnost opravljati vozniške izpite v Postojni, namesto v Ljubljani. Kaže namreč, da bi naši občani z izpiti v Postojni zamujali precej manj časa, uporabili bi pa tudi dokaj manj denarja kot v Ljubljani. Nedvomno: vsaj dve pomembni ugodnosti.
Maš
Denar za dijaške domove
V začetku letošnjega leta je bil v Sloveniji podpisan družbeni dogovor o združevanju sredstev za dijaške domove, kar je pomenilo nadaljevanje vseh prizadevanj, ki so že bila storjena v tej smeri. Stanje na tem področju pa je kritično v vseh regijah, tako v Kopru, Mariboru in Ljubljani.
Dijaški domovi, ki se zaradi svoje dotrajanosti že rušijo, in so neprimerni za bivanje, je potrebno čimpreje nadomestiti z novimi, ki bodo omogočali boljše možnosti in pogoje za študij učencev in študentov.
Dogovorjeno je bilo, da bomo te probleme reševali v
mejah regije in na ta način tudi zagotovili   zbiranje sredstev.
Skladno s tem je bil v ljubljanski regiji podpisan družbeni dogovor, v juliju mesecu pa izdelan osnutek ter na osnovi javnih razprav predlog samoupravnega sporazuma.
Tako so se delovni ljudje ljubljanske regije v preteklih mesecih sporazumeli o višini in obliki sredstev, ki jih bodo v naslednjem letu prispevali za izgradnjo doma medicinskih sester in študentskega doma v Ljubljani. V občini je bil ob aktivnostih akcijskega odbora za sanacijo dijaških domov in drugih dejavnikov sporazum podpisan 90 'A. Sredstva bodo zbirali na posebnem računu izobraževalne skupnosti, ki bo zagotovila javnost zbiranja sredstev z objavo podatkov med letom.
Delovni ljudje v naših kolektivih in delovnih skupnostih so v veliki večini razumeli potrebo po reševanju tega perečega vprašanja in so se na svojih zborih odločili o pristopu.
Se vedno pa se ponekod pojavlja ozko gledanje in nerazumevanje dejstva, da je prispevek za dijaške domove v interesu delovnih organizacij, saj se bo v prihodnjem obdobju odrazil v gospodarstvu z vključevanjem novih kadrov. Kot vemo, pa je človek najpomembnejši faktor, ki vpliva na gospodarski in družbeni razvoj.
Posnetek vseh sodelujočih v prvem samoupravnem dnevu na osnovni šoli v Gorenjem Logatcu
Niko Glavatovič
POROČILO
o poslovanju sklada za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov v letih 1970—1975
Sklad je bil ustanovljen na podlagi 68. člena Zakona o fin. družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Ur. list SRS št. 63/64 in 43/67 ter 40/68), 7. člena Odloka o uvedbi samoprispevka (Uradni list SRS, št. 21/70) in 100. člena Statuta občine Logatec (Glasnik št. 6/65) na skupni seji obeh zborov Skupščine občine Logatec, dne 5. junija 1970.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima poleg predsednika še 18 članov. Namen sklada je izgradnja novih šolskih in zdravstvenih objektov ter adaptacija starih objektov.
Dohodki sklada:
- Samoprispevek prebivalstva občine Logatec,
- Prispevek delovnih organizacij občine Logatec, prispevek proračuna občine
prispevki SIS Občine Logatec, drugi dohodki
Program sklada za obdobje 1970-1975:
1. ) Izgradnja novih objektov:
- osnovna šola Rovte,
- zdravstveni dom Logatec,
- osnovna šola Gorenji Logatec, telovadnica Gorenji Logatec telovadnica Dolenji Logatec osnovna šola Dolenji Logatec
2. ) Adaptacija starih šolskih prostorov:
- osnovna šola Hotedršica
- osnovna šola Laze osnovna šola Gorenji Logatec
osnovna šola Rovte, Zibršc in Medvedje brdo
Upravni odbor sklada seje lotil svoje odgovorne naloge takoj po izvolitvi oz. imenovanju. Zavedajoč se svoje družbene naloge in odgovornosti do občanov, ki so s tako veliko večino na referendumu odločili o tej nalogi, smo si postavili delovni načrt. Odločili smo se za takojšnje naročilo najprej idejnih, nato pa tudi glavnih projektov. Naslednja pomembna naloga odbora je bila zbiranje dodatnih sredstev oz. iskanje možnosti za najetje kreditov.
Vzporedno s tem smo pripravljali lokacije za nove gradnje in skušali pridobiti ustrezne parcele za zdravstveni dom, za šolo v Rovtah in končno tudi za obe šoli v Logatcu. Naslednja, in tudi težka naloga, je bila odločitev o vrstnem redu in začetku gradnje.
Srečali smo se s problemom obveznega 307t depozita, ki nas je postavil pred dejstvo, da smo morali največji, obenem pa tudi najnujnejši objekt postaviti na zadnje mesto. Prav zaradi tega je imel UO velike težave z. nekaterimi člani učiteljskega kolektiva, ki so /j vsako ceno hoteli vplivati na odločitve o vrstnem redu gradnje. Z veliko mero resnosti so se vsi člani tega odbora pokazali kot dobri gospodarji, in prav zaradi tega je bil 5-letni program izgradnje novih objektov do postavljenega roka realiziran. Do začetka šolskega leta 1975/76 so bile zgrajene in predane svojemu namenu vse tri šole. dve telovadnici in zdravstveni dom. Skladu pa ni uspelo v tem času opraviti tudi adaptacije starih šolskih prostorov, ker so nam stroški gradnje prehitro naraščali. Enako moramo žal ugotoviti, da za šolo Rovte sklad ni nabavil nove opreme, ampak je za najnujnejšo opremo prispevala TIS Logatec. Tudi šola Gorenji Logatec ob otvoritvi ni bila-zadostno opremljena, saj smo morali z izrednim varčevanjem poskrbeti tudi za dograditev še ene, in to največje šole. Prosvetnim delavcem v Gorenjem Logatcu smo obljubili dokončno rešitev potem, ko bo zgrajena še šola v Dolenjem Logatcu.
Od ustanovitve do danes je imel sklad naslednje dohodke
v letu 1970 175.650,20 din
v letu 1971 620.581,81 din
v letu 1972 1,692.304,85 din
v letu 1973 .1,611.066,60 din
v letu 1974 2,748.448,75 din
v letu 1975 (do okt.) 3,452.394,45 din
SKUPAJ 10^00.446,60 din
Zaradi pridobitve pravice do posebnih kreditov pri LB so tam vezana na 20 lel naslednja sredstva:
- iz sklada 240.000.00 din
- iz proračuna občine 260.000,00 din-
- iz TIS in TSOV 1000.000.00 din
1.500.000,00 din
Na podlagi te vezave je sklad pridobil pravico do dolgoročnega (20 lel) kredita v višini 2.700.00 din.
Za uresničitev zastavljenega programa je UO sklada v soglasju / občinsko skupščino najei naslednje kredite:
PREGLED ANUITET SKLADA ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE ŠOLSKIH IN ZDRAVSTVENIH
OBJEKTOV
Namen
Znesek letne anuitete
Odplačil, doba
Višina dolga od leta 1976 naprej_______
1.	Anuiteta za ureditev okolice			
	zdrav, doma - LB	67.762,oo	1974-1979	271.o48,oo
2.	Anuiteta za šolo Rovte - RIS	43.666,oo	1973-1983	349.328,oo
3.	Anuitete za šolo Rovte - LB	54.7o4,oo	1973-1991	875-264,00
4.	Anuiteta za šolo Dol.Logatec-lIS	518.628,00	1974-1983	4,6o2.9o9,oo
5.	Anuiteta za šolo Dol.Logatec-LB	29.894,oo	1974-1991	478.3o4,oo
6.	Anuiteta za šolo Dol.Logatec-OV	81.462,oo	1975-1984	773.889,oo
7.	Anuiteta za šolo Dol.Logatec-OV	27.048,00	1974-1981	148.764,00
8.	Anuiteta za šolo Gor.Logatec-LB	* 88.932,oo	1973-1991	l,422,912,oo
9.	Anuiteta za telovadnico Gor.Lopratec			l,37o.o56,oo
	- RIS	94.586,oo	1974-1988	
lo	• Anuiteta za telovadnico Dol.Logatec-	RTKS		
		128.546,25	1975-1979	514.185,oo
iii^Hiiiiaza_šolo_DoliLogatec-K8P__		252.688Aoo	1225-128o	2A668.44oAoo
	SKUPAJ	1,868.916,25		14,475.o99,oo
s = = = = = = c= = == = =
LB - podr. za kreditiranje
RIS
RSOV
LB in KSP
KSP zav. SAVA
RS TKS
Krediti so bili uporabljeni takole:
I. RIS:
za šolo Rovte za šolo Gorenji Logatec - za šolo Dolenji logatec
2. RSOV:
za šolo Dolenji Logatec
3. LB. podr. za kred. stan. in kom. gosp.
— za šolo Rovte
- za šolo Gorenji Logatec za šolo Dolenji Logatec
4. LB - KSP
- za ureditev okolice ZD
za šolo Dol. Logatec
2,700.000,00 din 5,840.000,00 din 922.500,00 din 292.000,00 din 2,700.000,00 din 500.000,00 din
12,954.500,00 din
374.835,00 din 1,200.000,00 din 4,265,165,00 din
5,840.000,00 din
922.500,00 din
842.399,75 din 1,399.971,75 din 450.000,000 din
2,692.371,50 din
292.000,00 din 500.000,00 din
5. RS TKS
6. KSP - Zav. SAVA za šolo Dol. Logatec
Skupaj uporabljeni dolgoročni krediti znašajo torej
12,946.971,50 din
2,700.000,00 din
Če k tej vsoti prištejemo še lastna sredstva sklada, je upravn odbor v tem času razpolagal skupno z 23,247.318,16 din. Ta sredstva so bila uporabljena takole:
- zdravstveni dom Logatec šola Rovte
- šola Gor. Logatec s telovadnico - šola Dol. Logatec s telovadnico
2,107.527,60 din 1,364.768,20 din 5,220.003,00 din 11^36.788,45 din
20,029,087,25 din.
DRUGI IZDATKI SKLADA DO 31. 10. 1975
1. Vezava pri LB
2. Plačila zemljišč za gradnjo šol i. Izdelava načrtov
4. Oprema šole Gor. Logatec in tel. delno
5. Oprema šole Dol. Logatec in telovad.
6. Plačilo anuitet po najetih kreditih
7. LB - inter. obresti
8. Zavarovalne premije
9. Administracija sklada 10. Drugi izdatki ,
240 214 157 242 297 1,405 162 45 50 134
000,00 .796,00 .727,00 .054,00 238,00 .419,25 .433,70 .864,10 000,00 392.65
2,946.924.90 - KSP Logatec
Za šolo Dolenji Logatec dolgujemo izvajalcu del še ca 3,009.569,30 dinarjev.
Da bi dolg v celoti poravnali, smo predlagali naslednjo sanacijo:
a) do 31. 12. 1975 bo sklad zbral s samoprispevkom in prispevkom OZD in SIS 1,300.000,00
b) Stanovanjska skupnost Logatec bo dala do 30. 11. 1975 kratkoročni kredit skladu
350.000,00
c) Komunalni sklad SO Logatec bo dal do 3U. 11. 1975 kratkoročni kredit skladu
100.000,00
č) Proračun SO Logatec bo iz obvezne rezerve dal skladu do 10. L 1976 9-mesečni kredit
400.000,00
d) Izvajalec bo do 30. 11. 1975 odobril kratkoročni premostitveni kredit, ki zapade v plačilo
850.000,00 3,000.000,00.
Stroški za gradnjo šole Dolenji Logatec so se deloma povečali tudi na račun bodoče izgradnje otroškega vrtca, ki je po programu
predviden ob sedanji novi šoli. Zato smo predvideli in že zgradili nekatere skupne naprave.
Tako je za vrtec že nabavljena in vgrajena celotna oprema za centralno ogrevanje. Napeljava je za toplo in mrzlo vodo vgrajena do zunanje stene bodočega vrtca. Zgrajena in opremljena je' tudi bodoča skupna kuhinja,'do bodoče zgradbe pa je speljana tudi elektrika in kanalizacija.
Ker pri gradnji vrtca teh stroškov ne bo, se bo gradnja občutno pocenila, sedaj pa je bila nekoliko dražja.
Iz prej povedanega sledi, da so se vse štiri investicije od našega predvidenega predračuna 12.000.000,00 din približno podvojile. Ce se torej spomnimo na obdobje pred 5 leti, moramo žal ugotoviti, da so naši gradbeni stroški naraščali hitreje kot dohodki sklada. Te naloge smo se občani Logatca pač lotili v nekoliko neugodnem času, oz. nekaj let prepozno, vendar pa, enkrat smo morali začeti in opraviti tudi to.
Sklad je svojo funkcijo in nalogo za minulo 5-letno obbdobje opravil. Zaradi tega upravni odbor prosi, naj občinska skupščina obravnava in sprejme to poročilo kot zaključno, člane UO pa naj potem razreši njihove dolžnosti. Tudi sklad naj preneha s svojim delovanjem pri občinski skupščini, njegove pravice in dolžnosti pa naj prevzame SIS za izobraževanje.
Ko tako zaključujemo svoje 5-lelno delovanje, smatramo za svojo dolžnost povedati še svoje predloge za nadaljnje akcije oz. delo pri izgradnji objektov družbenega standarda v naši občini:
- odplačevanje vseh dolgoročnih kreditov za do sedaj zgrajene šolske objekte naj prevzame SIS za izobraževanje, plačuje pa naj jih iz sredstev amortizacije, delno pa tudi iz rednih letnih proračunov;
- odplačevanje kredita za ureditev okolice ZD naj prevzame SIS za zdravstveno varstvo;
- šoli Gorenji Logatec, ki ob otvoritvi ni bila primerno opremljena, je treba takoj, ko bo mogoče (v letu 1976), priznati del sredstev za nabavo najnujnejše opreme, saj smo jo ob otvoritvi opremili le za silo, ker smo skušali čimveč sredstev prihraniti za dokončanje šole v Dolenjem Logatcu. Zato predlagamo, naj SIS za izobraževanje komisijsko ugotovi, kaj vse bi morali nabaviti tudi za to šolo, da bi potem vsi novi objekti normalno in enakovredno obratovali;
družbenopolitične organizacije in SIS naj tako, kot pred 5 leti, tudi sedaj prevzamejo iniciativo in se lotijo novega 5-letnega programa izgradnje objektov družbenega standarda. Akcija bi se morala začeti takoj, da med zaključkom ene in začetkom „nove petletke" ne bi prišlo niti do navidezne stagnacije;
po našem mnenju bi v naslednji petletki morali zgraditi naslednje objekte:
- otroški vrtec v Logatcu za 180 otrok 10.000.000,00 din solo v Hotedršici 2.000.000,00 din
- šolo (prizidek za nižje raz.) v Gor. Logatcu     2,100.000,00 din
- popravilo šole v Lazah 500.000,00 din
- popravilo šole v Rovtarskih Žiberšah ^00.000,00 din
- popravilo šole v Medvedjem brdu 300.000,00 din
Skupaj cea 15,200.000,00 din
predlagamo, da se na zborili delovnih ljudi TOZD odločijo namesto sedanjega prispevka 1,5 "/c prispevati v sklad 2 % od bruto OD;
- dalje predlagamo politično akcijo za povečanje samoprispevka od sedanjega I % na 2 % od netto OD;
- če bi povečali oba prispevka, bi lahko v naslednjih 5 letih gradili vse omenjene objekte z lastnimi sredstvi, saj kreditov za te objekte ni mogoče pričakovati;
- leto 1976 naj bo v novi petletki zopet leto pripravljanja načrtov in programov, priprave lokacij, pridobitve potrebnih zemljišč in podobno; v letu 1977 pa naj se potem začne izgradnja z enakim tempom, kot je bilo to v minulem obdobju(1972- 19/5).
Predsednik UO Vinko Haložan
OBVESTILO
Delovne ljudi in občane obveščamo, da bomo v prihodnjem letu uvedli posebno prilogo v Logaških novicah, v kateri vas bomo sproti obveščali o delu skupščine in njenih organov.
logaške novice
december 1975
stran 7
MOJCA PRI MARŠALU
»Logaške novice« v letu 1976
Čisto neopazno je šel pred meseci mimo nas dogodek, za katerega pa menim da je prav, da ga omenimo v našem lokalnem, oziroma občinskem glasilu.
Tudi letos so obiskale delegacije republik in pokrajin tovariša Tita v Beogradu, ob njegovem rojstnem dnevu. V delegaciji pionirjev naše republike je bila tudi učenka osnovne šole Gor. Logatec Mojca Baje iz Kale. Šolska pedagoginja Majda Osterc pa je bila določena za vodjo slovenske delegacije. Štab PO je na razširjenem sestanku odločil, naj pionirje šole zastopa Mojca. Mojca skorajda ni mogla verjeti, da je izbrana, saj je bilo precej kandidatov. Teden dni pred rojstnim dnem tovariša Tita je skupaj s tova-rišico Ostcrčevo odšla na pot. Po tednu dni, ko se je vrnila s te vPoti, pa nam je pripovedovala o svojih vtisih. Takole pravi:
„Najprej sva s tovarišico odpotovali v Ljubljano, kjer smo se zbrali vsi delegati iz Slovenije. Tu smo dobili lične, enotne uniforme. V delegaciji nas je bilo šest. Ko smo se pre-oblekli, smo odšli na prireditev v Muzej NOB, kjer smo prisostvovali svečanosti ob prevzemu Kurirčkove torbe, ki je ta dan končala svojo pot po Sloveniji. Še istega dne smo odpotovali v Zagreb, kjer so se zbrale delegacije iz vseh republik. Bili smo gostje prijaznih zagrebških pionirjev. S Pionirko, katere gost sem bila, ,sva si ogledali Zagreb in živalski vrt. Naslednje dni pa smo si ogledali rojstno hišo tovariša Tita ter druge zanimivosti tega kraja. Tako so minili dnevi v Zagrebu in napočil je trenutek slovesa od naših novih znancev in gostiteljev in že smo se peljali Proti Beogradu. Opazovala sem Pokrajino v Panonski nižini. Zdela  se   mi je dolgočasna,
Pevci so navdušili
Hotedrško pevsko društvo nam je Poslalo prispevek, v katerem med drugim pišejo:
Dan republike smo v Hotedršici Praznovali zelo slovesno. V nabito Polni dvorani je imel predsednik krajevne organizacije socialistične 'veze slavnostni govor, v katerem je "ajprej krajanom orisal zgodovinsko Pot nove socialistične samoupravne Jugoslavije od njenih prvih začetkov v času narodnoosvobodilnega boja do današnjih dni, zatem pa je govoril tudi o nalogah krajevne skup-
pogrešala sem naših hribčkov, poraslih z gozdovi in sama sebi sem dopovedovala, da v taki pokrajini z. nepreglednimi polji, ravnimi kot miza, ne bi mogla živeti za nobeno ceno. Spoznala pa sem, da je naša domovina bogata in ima izredno veliko rodovitnega sveta, kjer uspeva vse, od koruze do pšenice.
Končno smo izstopili v našem glavnem mestu - Beogradu. To je veliko in lepo mesto. Tako kot v Zagrebu, so nas tudi tu zelo prisrčno sprejeli pionirji domačini in tudi tu smo postali za naslednje dni njihovi gosti. Mene je odvedla na svoj dom pionirka Marina. Vsi domači so bili zelo prijazni z menoj in se trudili, da bi mi v vsem ustregli. Posebno se je v tem trudila moja nova prijateljica. Že ta, prvi dan sva si ogledali mesto. V naslednjih dneh pa še Avalo in Pionirsko mesto. Končno je tudi to minilo in prišel je tako težko pričakovani dan - srečanje z maršalom na stadionu, kjer je bila prireditev v počastitev njegovega rojstnega dne. Maršala smo vsi delegati čakali pred vhodom. Ko je prišel, sem ga zagledala vsega nasmejanega in zadovoljnega. Pionirji smo mu zapeli pesem Lepo ti je, lepo ti Je Zagorje zeleno. Maršal je bil vidno presenečen. Odšel je na stadion, mi pa smo krenili za njim na rezervirana mesta, razumljivo, saj smo bili njegovi gosti. Z zanimanjem smo spremljali program. Kaj takega še nisem videla in kaj tako lepega verjetno tudi nikdar več ne bom.**
Tako je končala svojo pripoved simpatična Mojca. Ob zadnjem stavku: „Vseeno bi še enkrat rada doživela vse to kar sem, saj je bilo tako lepo," pa me je podzavestno prešinila misel, da star pregovor „LJUBO DOMA, KDOR GA IMA", še vedno drži. Janez Sovan
nosti v prihodnjem letu in v letih srednjeročnega načrta. Tako bo v tem času treba obnoviti vodovod v Hotedršici, elektrificirati pa Ravnik in Novi svet, zgraditi šolo in vrtec ter dokončati gradnjo gasilskega in prosvetnega doma. Seveda, krajani se zavedajo težav in naporov, ki jih čakajo, vendar to prav nič ne zmanjšuje njihovega zaupanja v svoje moči, in prepričani so, da bodo zagotovo uresničili načrte, ki so jih sprejeli.
Zatem je sledil nastop domačega pevskega društva, ki je s 14 pesmimi razgibal vso dvorano. Poslušalci so terjali ponavljanje, zbor pa jim je ustregel s ponovitvijo Pesmi o svobodi. Po zelo uspelem nastopu so dali priznanje najstarejšim pevcem za njihovo dolgoletno sodelovanje v zboru.
Na zadnji seji izdajateljskega sveta ..Logaških novic" 23. oktobra 1975, so obravnavali finančni položaj glasila in nekatere probleme urejanja. Najprej je tekla beseda o letošnjem plačevanju prispevkov podpisnikov sporazuma, ki so do tega dne vplačali okoli dve tretjini svojih letnih obveznosti. Nadalnja razprava je zadevala predlog finančnega programa za prihodnje leto, ki bo za četrtino letošnjega večji, in sicer deloma zaradi večjih stroškov, predvsem pa zavoljo večjega števila izdaj. Letos bo namreč "izJlo, skupaj z današnjo, devet številk, v prihodnjem letu pa'jih bo deset.
Predlog sporazuma o prispevkih za prihodnje leto, ki so ga tudi na poznejši seji predsedstva občinske konference socialistične zveze sprejeli kot predlog za javno razpravo, pa temelji na sorazmerni delitvi prispevkov glede števila zaposlenih v posameznih koletkivih, podpisnikov sporazuma, in se glasi (številke v oklepajih pomenijo število zaposlenih):
KLI (1030) prispevek 52.736, TOZD Valkarton (272) prispevek 13.926, Mercator (100) prispevek 5.120, Konfekcija (114) prispevek 5.836, Kmetijska zadruga Logatec (44) prispevek 2.252, Komunalno stanovanjsko podjetje (135) prispevek 6.912, TOZD Goz-
Razgovor s prodajalko časopisov Vero Kovačič
— Dober dani
— Dober dan, ITD boste, kajne?
— Res! Pa kako veste, da bom kupil ravno ITD?
— V letu in pol, kar delam tu med časopisi in revijami, sem že skoro natančno spoznala želje tistih, ki pri meni kupujejo.
— Pa jih mnogo kupuje pri vas?
— Ja, kar veliko. Takole bi dejala: kaka polovica je prehodnih kupcev, med temi največ avtobusnih potnikov, v drugo polovico pa štejem domačine.
— Vidim, da prodajate različne časopise in revije; kaj vse?
— Veste, pravzaprav je veliko vsega tega, kar imam: nad deset različnih časopisov, več kot dvajset različnih revij v slovenskem, nemškem, italijanskem, angleškem in celo francoskem jeziku.
— česa pa največ prodate?
— Stripov, teh gre največ; prodam jih tudi 120 in več izvodov na mesec.
— Kako pa gre s časopisi?
— Kajpada, Delo precej prodam: dnevno 30 do 40 izvodov, nekaj slabše gre Ljubljanski dnevnik, ITD pa gre tudi do 30 izvodov tedensko.
darstvo (83) prispevek 4.249, TOZD Obrat za kooperacijo prispevek 3.000, TOZD Pen-zion Krpan (15) prispevek 768, Petrol Logatec (60) prispevek 3.072, Ljubljanska banka, ekspozitura Logatec (8) prispevek 409, Slovenija avto Logatec (13) prispevek 665, ŽTP Postojna - prometna sekcija in sekcija za vzdrževanje prog (60) prispevek 3.072, Skupnost otroškega'varstva 4.000, Skupnost za osnovno izobraževanje 8.000, Kulturna skupnost 22.500, Telesna kulturna skupnost 4.500, Stanovanjska skupnost 8.000, Skupnost socialnega skrbstva 4.000 in Skupščina občine Logatec 50.000 din. Po tem predlogu naj bi podpisniki plačali obveznost v štirih obrokih, in sicer po enega na začetku vsakega četrtletja. Tudi v prihodnjem letu naj bi vsa gospodinjstva v naši občini prejemala ..Logaške novice" brezplačno.
V razpravi o problemih urejanja občinskega glasila so se vsi za razširitev uredniškega odbora z novim članom Matjažem Kekom, študentom fakultete za politične vede in sociologijo. Nadalje so govorili o šiblcem odzivu občanov na poziv za sodelovanje pri občinskem glasilu še zlasti v primerih, ko gre za dejavnost delegatov in delegacij ter njihovih delovnih in samoupravnih organizacij.
■r- In revije?
— Daleč največ prodam Jano: kakih 75 izvodov na teden, malo manj gre Stop, Antene prodam pa kakih 40 izvodov.
— Kaj pa tuje revije?
— Seveda, teh manj prodam. Vendar je kar precej zanimanja za Burdo, Neue Mode in še za kaj. Med srbohrvaškimi revijami prodam še najbolje Areno.
— Tu vidim celo Eno,
— Vidite, zgodi se tako, da naročam časopise tudi upoštevaje posebne želje kupcev. Eho kupujejo zlasti tisti, ki igrajo na športno stavo. Tako uživa Eho izjemno pozor nost.
— Ste zadovoljni z delom?
— Veste, zelo! Glejte, celo svoje življenje sem se ubadala po prodajalnah, ampak ta posel: med časopisi, med revijami, med raznolikimi ljudmi mi je nadvse všeč.
— In vaše želje?
— Oh, želja je veliko, z vsakim dnem prihajajo nove, vendar: če bom zdrava, bom lahko še delala; zadovoljna bom, če me bo ob kiosku obiskovalo čim več Ijudi-kupcev, saj navsezadnje sem plačana od prodaje . . .
In ob slovesu širok, radoživ nasmeh - za vse nas. Maš
Kateri časopis želite?
Predlogi za imenovanja šol in vojašnice
Nekatere novosti
o varnosti cestnega prometa
PROMETNA PRAVILA
Zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je na tem področju najbolj izčrpen, vendar prinaša republiški zakon nekatera nova pravila, ki se nanašajo predvsem na vožnjo in ravnanje voznikov v strnjenih naseljih, na katere velja posebej opozoriti.
1. Polkrožno obračanje v križiščih
Gre za prepoved obračanja v semaforiziranih križiščih oziroma v križiščih, kjer ureja promet pooblaščena uradna oseba po drugem odstavku 9. člena. Namen tega predpisa je prav gotovo v tem, da bi bila prepustnost vozil na takih križiščih večja, ker je praksa pokazala, da voznik s takim manevrom znatno zadržuje vozila za seboj, ki zavijajo polkrožno, hkrati pa ustvarja nevarnost za vozila, ki vozijo naravnost po nasprotni strani ceste.
Na to novost bomo morali biti vozniki še posebej pozorni, dokler ne bodo na ustreznih križiščih postavljeni posebni znaki, kajti prepoved bo veljala že z dnem uveljavitve zakona.
2. Vožnja v koloni pred prehodom za pešce
Ta predpis (13. člen) je namenjen temu, da bo ob prometnih konicah omogočen prehod pešcem čez vozišče na označenih prehodih zunaj posebej urejenih križišč, saj se je doslej često dogajalo, da pešec enostavno ni mogel čez cesto, ker je bil prehod zaseden zaradi povsem stisnjene kolone vozil. Za to ne bo posebnih znakov, razen seveda označitve prehoda za pešce, in bo torej morala biti pozornost voznikov toliko večja.
3. Ustavljanje in parkiranje
a) V bodoče bo prepovedano ustavljanje in parkiranje na pločnikih (s celotnim vozilom ali delno) povsod, kjer to ne bo izrecno dovoljeno s prometnim znakom (14. člen). Doslej smo vozniki pri tem ravnali tako, da je pač dopustno, kar ni izrecno prepovedano, tako miselnost pa bomo v>bodoče morali opustiti, kajti razen kaznovanja za prekršek predvideva zakon tudi odstranitev nepravilno ustavljenega ali parkiranega vozila, ki predstavlja nevarnost ali oviro za promet (18. člen).
b) Opozoriti je treba tudi na določbe 16. člena zakona, ki ureja parkiranje in ustavljanje na mestih, kjer je parkiranje ali ustavljanje omejeno na določen čas in kjer ni javnih parkirnih ur. Za te pri--mere bo potrebna parkirna ura v vozilu in seveda ustrezna disciplina.
c) Posebnost v določbah o ustavljanju in parkiranju so določene olajšave za zdravstveno osebje pri opravljanju dolžnosti in za invalidne voznike (19. člen). Jasno je, da gre tu le za izjeme in bo krog upravičencev ustrezno omejen.
»Mladost« pred sezono
Po izredno uspeli minuli sezoni je dramska skupina „Mladost" iz Logatca začela z delom za novo sezono. Niti ni tako daleč uprizoritev „Matička" v režiji prof. Mirka Zupančiča. Predstave so ustvarile vtis, da so pogoji za gledališko dejavnost v Logatcu dani, zanimanja je dovolj, ustvarjalnih želja nič manj.
Dvoje dramskih uprizoritev bo osrednje delo logaških gledališč nikov. Vaje tečejo za upri-
zoritev komedije Antona Medveda „Rendez-vous" v režiji Janeza Jemca (scenografa ..Matička"). Gre sicer za manj znano komedijo iz naše starejše dramske literature, za veselo igro z zapleti zmešnjav, z. ljubezenskimi izpovedmi, z igrivo mladostnostjo in obilico petja. Komedijo „Rendz-vous" bomo gledali v januarju.
Drugo delo bo komedija nemškega dramatika Kleista „Razbiti vrč" v režiji prof. Janeza Marina. Ob tem delu, ki sodi med evropske klasične dramske stvaritve, se bodo logaški igralci prvič spoprijeli z verzi, kar bo terjalo izredne napore za estetsko oblikovanje tovrstne odrske govorice. „Razbiti vrč" bo uprizorjen v marcu. Maš
Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze, ki sta se je udeležila tudi občinski odbor ZZB NOV in odbor Logaškega bataljona, ter predstavnika krajevne garnizijc, so najprej obravnavali predlog o imenovanju vojašnice v Logatcu. Navada je namreč, da poimenujejo vojašnice bodisi s pomembnimi dnevi i/ našega narodn(x>svobo-dilncga boja ali pa z imeni znanih   borcev   in revolucio-
Planinci
na Snežniku
Planinsko društvo Logatec je 6. julija letos organiziralo izlet na Snežnik. Vreme ni bilo posebno lepo, kar udeležencev ni motilo. Med njimi je bila večina mladih, ki so se tega dne posebno veselili. Mladinci in pionirji, sedeminpet-deset po številu, so pred kočo na Snežniku prejeli članske izkaznice in značke, ter na ta način postali najmlajši člani PD Logatec.
Predsednik društva tov. Čanžek Ivan je v pozdravnem govoru poudaril zadovoljstvo nad množičnim sprejetjem mladih v vrste planincev, saj je planinska organizacija množična, zbira okrog sebe otroke in mladino šolsko, delavsko in kmečko. Planinska organizacija si prizadeva, da člani koristno prebijejo svoj prosti čas, zato se poslužuje različnih dejavnosti, Planinska organizacija spoznava svoje člane s pridobitvami ljudske revolucije in sodobnimi družbenimi odnosi. Svojim članom omogoča doživljanje prirode, goji telesno kulturo in tako prispeva k ustvarjalnemu življenju naše skupnosti. Mladina se v svoji aktivnosti združuje v sekcijah in odsekih Planinskega društva. Mladinski odsek se zaveda pomembnosti vzgoje kadra, ki bo vodil na terenu aktivnost mladih.
Nevarnosti v gorah zahtevajo znanje za varno hojo v gore. S tem, da vzgajamo kadre, ki vodijo mlade, preprečujemo nesreče v gorah, vzgajamo patriotizem, pokažemo življenjske vrednote, ki se, prenašajo na vse mlade. Mladi planinci se vključujejo tudi v telesno kulturni skupnosti, v občinske in krajevne konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
Mladi sodelujejo tudi z osnovnimi   šolami,    šolskim športnim društvom   taborniki    in drugimi krajevnimi    organizacijami. Tov. predsednik je izrazil veselje nad tako •velikim številom udeleženih, zlasti ■ mjadih, katere je v imenu Planinskega društva Logatec sprejel v vrste aktivnih članov.
Slavje na Snežniku se je zaključilo z ogledom zgodovinskega Gradu Snežnik v Loški dolini. Na koncu naj še pripomnim, da je razveseljivo dejstvo za nadaljnje delo društva, da je bilo letos na novo včlanjenih skupaj stotrideset mladincev in pionirjev.   Francka Kavč i*
narjev oziroma po enotah narodnoosvobodilne vojske. O tem so torej govorili in na zaključku so se sporazumeli predlagati poveljstvu vojašnice, da bi jo imenovali Vojašnica Logaškega bataljona. Predlog so utemeljili s tem, da je imel Logatec svoj bataljon, četudi le-ta ni dolgo samostojno deloval, ki je opravil pomembno politično in vojaško nalogo, hkrati pa dokazali, kako enotno so Logačani med vojno nastopali, saj so mladi, ki so tvorili to enoto, odšli hkrati iz Logatca in kmalu oblikovali bataljon, ki je ob začetku štel le nekaj mož manj od dvesto borcev.
Na isti seji je tekla beseda še o imenovanju šol v Gorenjem Logatcu in na Vrhu nad Rov-tami. Na seji niso govorili o določenih imenih, ker so sodili, da bosta morali krajevni organizaciji socialistične zveze pripraviti pogovor med krajani, ki naj sami odločijo, kako naj bi imenovali svojo šolo. vr
OBVESTILO
Na podlagi 4. točke odločbe št. 015 - 1/70 z dne 10. septembra 1973, o poimenovanju nekaterih naselij v občini Logatec v enotno naselje Logatec, poteče rok za odstranitev starih hišnih tablic dne 31. decembra 1975. Zato pozivamo vse prizadete hišne lastnike in uporabnike stavb, da stare hišne tablice po tem roku odstranijo.
Oddelek za občo upravo in družbene službe SO Logatec
t
Logaške novic« - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniJki odbor: Albin'Čuk, delegat KLI, Karel Nanutt delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, dele-
fit KSP, Tatjana Stirn, delegat LI,.in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ jc izdajateljski svet, ki ga tvorita . 20-clanska delegacija družbenih organi ta tli brganizaclj združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk ' tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR '•jc*i 421 - 1/72 Je glasili oprvV-ciiO plačila te-I meirMjra davka od promet« pno-