POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSAMEZNA ŠTEVILKA 4 DIN
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO
RADIO LJUBLJANA
LETO VIII
5
KDAJ PRIDE MAMICA ZVITOREPKA? (K oddaji »Lisica Zvitorepka« v sredo popoldne.)
GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠALCEV
Radione - aparati so v sezoni 1935-36 zopet vodilni_

AW 33
Troelektronski Midget Dinamie za vse valove. Izboren elektrodina-mični zvočnik. Aparat je povsem selektiven, občutljiv za postaje in močan. 9 watna končna pentoda!
Din 3800.—
AW 44
Štirielektronski super za vse valove, najmodernejša izvedba z regulatorjem za fading in vsemi modernimi pridobitvami. Popolna selektivnost. Glasbeno dovršen!
Din 5800 —
AW 66
Veliki šestelektronski super za največje zahteve. Ima regulator za fading in
regulator za selektivnost.
Glas tega aparata je povsem enak originalu.
Din 7500 —
ZAHTEVAJTE PREDVAJANJE OD
RADIO, reg. zadr.zo.z. LJUBLJANA t"
Miklošičeva 7 3190
NAROČNINA: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192.—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. — »Radio Ljubljana« izhaja tedensko.
OPOZARJAMO NA NAŠE ZAVAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA!
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku.
RADIO LJUBLJANA
VIII	26. JANUARJA 1936	5
PRIČAKOVANJA SLOVENSKIH POSLUŠALCEV
Mnogo, premnogo pričakujejo slovenski poslušalci. Sedaj še bolj kot kdajkoli prej. Že davno so izpovedali svoje želje. Prva številka šestega letnika našega tednika jili je objavila. Tega je tedaj dve leti irt še nekaj čez. Do danes se je izpolnila vsaj prva točka, ki smo jo tedaj postavili na čelo: Zahtevamo čimprejšnjo ureditev vpraša-n ja našega radia . . . Čakali smo dve leti, toda dočakali smo. Vse se dočaka in Slovenec je, hočeš nočeš, vajen potrpljenja. Da ga le prej ne bo konec, dokler mu potrpljenje ne poide ...
Tudi druga točka se nam je izpolnila hkrati s prvo: Zahtevamo, da bodi naš radio Ijudsko-prosvet-na, za nobeno ceno pa ne trgovska ustanova. S tem vred se nam je izpolnila še tretja zahteva: Zahtevamo upravo, ki bo odgovarjala željam in mišljenju slovenski}! poslušalcev.
Kaj še preostaja?
Mnogo zelo važnih stvari. Ne dvomimo, da bo nova uprava poskrbela za primerno ojačenje postaje in za eventuelno zvezno postajo v Mariboru, o čemer seveda danes ne vemo poročati še ničesar. Saj je bil to stalni refren na eni kakor na drugi strani, saj je od tega odvisna bodočnost slovenskega radia, njegov razvoj po merilu drugih narodov ali njegovo žalostno životarjenje po dosedanjem vzorcu.
Je pa še polno drugih stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti bodisi v radijskem pravilniku ali pa v določbah pogodbe Prosvetne zveze z državo, ker se tičejo razmerja naročnikov do postaje oziroma njene uprave in so važne za napredek našega radia in za porast števila njegovih naročnikov. Drži
vsekakor, da je naš radiofonski pravilnik v važnih točkah naravnost predpolopen.
Tako je nesmisel, ki smo ga že primerno označili, da mora vsakdo, ki se za radio zanima in bi si rad omislil aparat, najprej vložiti prijavo in plačati predpisano pristojbino navadnega naročnika, še preden je aparat kupil in doma preizkusil!
Formalnosti, ki so združene s posestjo aparata, so tudi nesmiselne. Zahtevali smo, naj se čim bolj omeje. Vsak aparat naj dobi legitimacijo, ki naj omogoči poljubno prenašanje aparata v kako drugo poslopje, kar je danes prepovedano, ali v kak drug kraj, kar je danes združeno z nepotrebnimi sitnostmi.
Motnje se drugod čimdalje energičneje zatirajo. Pri nas je boj proti njim kar potihnil, dasi jili gotovo (vi nič manj kakor1 svoječasno. Že tedaj smo zahtevali, da se krivci motenj po ovadili nemudoma poiščejo in eksem-plarično kaznujejo.
V pravilniku bi se moralo načeloma predpisati, da se naročnina pobira po prvem vsakega mesca, ne pa konec meseca za naslednji mesec. Tudi vse omejitve mesečnega plačevanja so popolnoma odveč in se morajo v celoti odpraviti. Princip plačevanja naj bo mesečen, pa konec.
Druge stvari je treba urediti v sporazumu z eksploatantom. Tako bi bilo samo v korist postaji in v prid večjemu številu naročnikov, če bi se omogočila, kakor smo svojčas zahtevali, od sedanjih gospodarskih razmer prizadetim slojem nabava radia s tem, da se vsakemu novemu naročniku dovoli prvi mesec oproščenje takse.
(Konec na prihodnji strani spodaj.)
POGODBA
MED MINISTRSTVOM PTT IN MED PROSVETNO ZVEZO GLEDE LJUBLJANSKE RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE
(Konec.)
Za primer, da uporabi država postajo po prvem odstavku tega člena, bo povrnila Prosvetni zvezi škodo, ako je sploh kaj ho, ki pa se mora ugotoviti iz knjig po mesečnih dohodkih, ki jih je imela v poslednjem trimesečju, preden je država postajo vzela v svojo upravo.
Pri predaji postaje se mora z ene in z druge strani ugotoviti s komisijskim protokolom, katere stroške mora nositi država od dneva prevzetja.
Cl. 14.
Prosvetna zveza se obvezuje:
a)	do ba dokupila zemljišče za postajo, kolikor državno zemljišče v Domžalah ne bi bilo dovolj veliko, ali pa mora na sosednem zemljišču pridobiti pravo služnosti za postavljanje stolpov, zemljevoda, cistern, kanalov itd. Dokupljeno zemljišče ali pravica služnosti se morata takoj prenesti na državo.
b)	Da v času trajanja koncesije v svoji lastni režiji montira in vzdržuje prostore za študije v Ljubljani, nabavi potrebni inventar, pripravi vse, kar je potrebno, razen električnih strojev za radiofonijo. — Za primer, da prestane veljavnost te pogodbe, prenese in montira Prosvetna zveza na svoje stroške električne stroje študija v druge lokale, ki jih označi ministrstvo.
c)	Da vzdržuje tako električne stroje kakor študije v pravilnem stanju in to prav tako anteno in masive kakor tudi ostale aparate. Prosvetna zveza ne odgovarja za prirodno izrabo stanja pri normalnem obratovanju, toda jamči za vso škodo, ki bi nastala po njeni krivdi aji po krivdi njenih organov.
d)	Da nosi vse stroške za obratovanje postaje, za študije in nabavo pokvarjenih delov rele instalacije.
CI. 15.
Za jamstvo, da se bo država pogodbe tako za vzdrževanje postaje kakor tudi v pogledu izvrševanja programa in vsega, kar je s tem v zvezi, da Prosvetna zveza garancijo kake banke v vrednosti Din 300.000. '
Cl. 16.
Vsa postaja z vsemi stroji, aparati, akumulatorji se mora po spisku izročiti Prosvetni zvezi in po prestanku pogodbe mora Prosvetna zveza ves material vrniti državi.
Cl. 17.
Ta pogodba je napisana in podpisana v dveh primerkih, od katerih enega obdrži Ministrstvo PTT, drugega pa vzame Prosvetna zveza v Ljubljani.
V Beogradu, 4. februarja 1928.
Br. 5146 iz T. T. Odelenje Min P. in T.,
17. februarja 1928. Po pooblastilu	Minister
za Prosvetno zvezo: pošte in telegrafa:
Dušan Sernec s. r. VI. Kocič s. r.
narodni poslanec Dr. Fr. Kulovec s. r.
narodni poslanec.
GORENJSKA NARODNA NOSA POZIMI
ŽNa domačem valu...
t PRVA SMRTNA ŽRTEV SLOVENSKEGA RADIA V ponedeljek, dne 20. januarja 1936., se je v naši oddajni postaji v Domžalah pri popravljanju defekta smrtno ponesrečil tehnik Viktor P o v š e. Prišel je v stik z vodom z napetostjo 10.000 voltov in je kljub zdravniški pomoči po daljši nezavesti izdihnil.
Prav je, da se na tem mestu spomnimo ne samo njega, ki je moral pustiti svoje življenje t1 službi, ampak uslužbencev v Domžalah sploh. Poslušalci pač slišimo in poznamo ljudi, ki nastopajo v našem studiu, popolnoma neznani pa so nam možje, ki vrše ves čas oddaje službo v Domžalah. Nikoli se jih ne spomnimo. Gotovo je ta služba ena izmed najbolj težavnih in zahteva največ žrtev. Ti možje žive stalno v popolni samoli, služba jim teče takrat, ko smo vsi drugi rudi prosti: zvečer in v nedeljo. In ta služba ne nudi dosti zanimivega: stroje in same stroje, — zahteva pa mnogo pozornosti in terja včasih celo — življenje.
Ob tem tragičnem primeru se spominjamo naših tehnikov v Domžalah. — Pokojnemu Viktorju Povšetu pa naj sveti večna luč!
(Nadaljevanje s sprednje straniJ
Pravično bi bilo, ako bi se naročnina tudi ločila po detektorjih in po elektronskih aparatih
Naposled je pa sociahia nujnost in neizbežnost, da se po vzorcu vseh kulturnih držav oproste takse slepci, lOOodstotni invalidi, neozdravljivo bolni, brezposelni, vse seveda proti zadostnim izkaziloni.
Ko se bo sedanja nova uprava nekoliko uredila, ji bomo slovenski poslušalci izredno hvaležni, če se bo lotila tudi teh naših zahtev in bo v našem imenu in v svoj prid posredovala, da se naše želje upoštevajo in se jim ugodi.
NEDELJA
GORENJSKI ŽENITBENI OBIČAJI
(K državni oddaji v nedeljo 26. t. m. ol> 8. uri zvečer.)
Ženitbeni običaji so izmed najstarejših in najpestrejših narodnih običajev. Ti običaji so po verzih zelo različni v podrobnostih, v bistvu pa so si vendar podobui. Mnogo je v teh običajih mitoloških ostalin in treba bi bilo le raziskati, koliko je v njih pristnega, našega pestrega narodnega blaga, koliko pa pri-nešenega od drugod. Ko je naše pristne narodne godce izpodrinila harmonika, je z njo izginilo mnogo dragocenega narodnega blaga, sem in tja pa je vendar še kaj ostalo. Mnogo pa je starega v obrednih običajih.
Naša radijska oddajna postaja se je odločila, da bo zbirala folklorno blago in med poslušalci vzbujala zanimanje zanjo, obenem pa seznanjala ostale kraje z običaji enega ali drugega dela dežele. Kot prvi takšen folklorni večer bo oddajala v nedeljo 26. t. m. »Gorenjske ženitbene običaje« od snubitve do ženit-nine. Joža Vombergar, ki unu je bila poverjena naloga, sestaviti te običaje v primerno obliko, je zvezal vse te obrede in navade v realnem ženitbencm primeru. Šinonov Miha pregovori očeta, da mu izroči posestvo. Oče je trmast Gorenjec in bi rad gospodaril do smrti, čeravno vidi, da gre sin že v leta. Pa pride posredovalka Alenka in začne Miho in Šmona ogrevati za Preznikovo Mano. Ta zveza se zazdi obema primerna. Miha naprosi dva »moža«, da gredo zasnubit Mano. Tu se dogovore o doti, o poroki in drugih stvareh pa, ko pride Mana k Šinonu na razgled. Nato slede tipični ženitbeni običaji, godčevske šale itd. Seveda v pičlem času dveh ur ni mogoče podati vsega, zato je podal avtor le poglavitno, deloma pa si je pomagal s conferencierjem. Vmes poje stare svatbene pesmi, godci pa igrajo stare gorenjske oziroma alpske plese.
»Gorenjski ženitbeni običaji« imajo precej alpski značaj. Mnogo je v njih humorja, še več pa izraza globoke ver-
nosti, simbolike — vsaka najmanjša stvar ima svoj pomen. Vse pa priča o starih, morda lepših časih naše preteklosti — saj take velike ženitnine so drage in za današnji čas skoraj predrage. Zato tudi čedalje bolj izginjajo in se krčijo. Tudi tempo življenja postaja drugačen.
Prepričani smo, da bo večer po svoji pestrosti in po lepoti narodnega blaga samega nudil poslušalcem obilo zdravega užitka.	—m.
IGNACIJ BORŠTNIK: »STARI ILIJA« (ob 16.45 uri) (VII. ura cikla »Iz razvoja slovenske drame«.)
Ignacij Borštnik (1858—1919) ni bil samo najboljši slovenski igralec svoje dobe, ampak je za potrebe svojega časa in občinstva, kateremu je igral, bil tudi dramatik. Dramatiziral je Tavčarjev roman »Otok in Struga«, spisal dve manjši igrici, a najučinkovitejše njegovo dra-matsko delo je »Stari Ilija«, ki so ga precej igrali (1891). Ta igra, ki je danes že pozabljena, bo oživela v priredbi za radio to nedeljo popoldne.
IGNACIJ BORŠTNIK
ZBOR MALIH HARMONIKARJEV pod vodstvom g. P. Rančigaja koncertira v nedeljo ob 11.
TOREK
HAVAJSKA GITARISTA I. Polanjko in J. Geč (K torkovemu večeru)
DVE BEETHOVNOVI SONATI (v torek oh 18. uri.)
Naša odlična pianistka Jadviga Po-ženelova ho izvajala ta torek svojevrstno oddajo. Podala ho analizo dveh Beethovnovih sonat. Storila ho to kot učenka Blunche Selve po njeni svetovno znani metodi.
Kakor svetal meteor na nočnem nebu je zablestelo to ime ob zatonu preteklega stoletja v mednarodnem glasbenem svetu zapadne Evrope. Ne brez vzroka! Danes pozna to slovito pianistko in ne-nadkriljivo glasbeno pedagoginjo že ves kulturni svet.
Kot Francozinja po rojstvu in Kata-lonka po rasi (Selva = katalonski »gozd« t združuje v svoji osebi vso pro-finjenost francoskega duha in južnjaški temperament čuvstvenega Katalonca.
Rodila se je dne 29. januarja 1884. v mestu Brivesu v Franciji. Že v svojem petem letu je kazala izredno dispozicijo za glasbo. S sedmimi leti je prvič nastopila javno na nekem dobrodelnem koncertu ter z devetimi leti v Lilleu. Že ta dva prva nastopa sta vzbudila v glasbenem svetu veliko pozornost in ji pripomogla, da je bila že v tej dobi -— kot devetletni otrok sprejeta na pariški kon-servatorij. Že takoj prvo leto študija si je priborila po soglasnem sklepu profesorskega zbora najvišje odlikovanje. Vendar je to ni utešilo: nezadovoljna z načinom pouka je kmalu zapustila kon-servatorij.
S starši se je preselila v Ženevo (Švica). Na svoj 13. rojstni dan je Selva dala svoj prvi samostojni klavirski koncert v Lausanni z nepopisnim uspehom! S tem se je začela njena epohalna koncertna kariera: vrstili so se mnogoštevilni koncerti po raznih mestih. Skoro se je že zdelo, da je po tem času njen interes na intenzivnosti študija nekoliko popustil. Naključje pa je hotelo, da je v 15. letu starosti spoznala na nekem koncctrtu v Ženevi slavnega Vineent I)Tndyja. Začela je pri njem takoj z intenzivnim študijem, istočasno pa z novim zanosom pripravila ogromen klavirski repertoar.
Leta 1900. se je kot 161etno dekle predstavila najizbranejši pariški publiki
na koncertu v Societe Nationale de Pariš, nato pa tudi drugi francoski javnosti na številnih koncertih v Parizu in provinci.
V I. 1902. je zasedla mesto profesorja mojstrskega razreda klavirja na zname-n i tem zavodu »Shola eantorum« v Parizu.
Z dvajsetim letom svoje dobe je opozorila nase svet s tem, da je dala na 17 zaporednih koncertih vse Bachove klavirske kompozicije. To se je zgodilo v Franciji prvič! Brezprimerna aktivnost ji je omogočila več koncertnih turnej po Franciji, Belgiji, Angliji, Nemčiji, Rusiji, Italiji, Španiji itd.
Vse to je pa ni oviralo, da se ne bi bila istočasno posvetila z vsem entu-ziazmom glasbeni vzgoji svojih mnogoštevilnih učencev; do svetovne vojne je njena glasbena predavanja posečalo preko 600 rednih slušateljev širom vse Francije. Tega ogromnega pedagoškega dela seveda ni obvladala sama v lastni osebi, marveč je organizirala po raznih večjih mestih Francije stalne kurze (z asistenti in repetitorji), sama pa je. stalno osebno nadzirala ves ta sistematični pouk. V svoji nesebičnosti, izvirajoči iz njene globoke religioznosti in navdušenja do temeljite vzgoje glasbenega naraščaja, smatra Selva kot svojo življenjsko nalogo in dolžnost, da preda vsa globoka dognanja, ki jih ji je omogočila njena genialnost, svetu in tako omogoči, da se z njimi okoristi vse človeštvo. Izdala je šest velikih knjig z naslovom »Muzikalni pouk klavirske tehnike«, delo ogromne važnosti in pedagoške vrednosti. Kot najpopolnejše, kar imamo v svetovni literaturi del v klavirski tehniki, vsebuje ta edicija vsa odkritja tehnike, potrebne za moderno ekspresivno igro na klavirju, in tako smotreno združuje vse pozitivne elemente različnih sistemov; s tem pa ustvarja sistematičen in logičen pouk, ki temelji v bistvu na dognanju fizioloških sposobnosti.
Razen tega je izdala Selva knjigo »La sonate«, ki predstavlja važno študijo o tehničnem, historičnem in ekspresiv. nem razvoju sonate, dalje študijo o Beethovnovih delih, študijo o »Podlagi muzikalne interpretacije«, biografijo o Deodatu de Severac, nešteto priredb klasičnih kompozicij itd. itd.
Razen tega je Selva v svojih Strass-bourgskih konferencah izčrpno obdelala klavirsko sonato komponistov iz dobe pred Beethovnom (Kuhnau, Scarlatti, Bach, Haessler, Haydn, Mozart, Rust itd.). Ob lOOletnici Beethovnove 9mrti je ponovno izvajala vse njegove klavirske sonate in v sodelovanju z violinistom Massia vse sonate za violino in klavir.
Vkljub brezprimerni zaposlenosti, ki ji jo je nalagalo njeno istočasno delovanje na glasbenih zavodih v Parizu in Strassbourgu, pa Selva ni počivala niti med počitnicami. V letih 1921,—1929. je vodila v svojem rojstnem kraju v Brivesu redne šesttedenske poletne kurze oh udeležbi do 60 svojih nekdanjih učencev, povečini že profesorjev glasbe in virtuozov iz vseh dežel Evrope dn drugih komponistov sveta.
Sedaj živi stalno v Barceloni. Brez f odmora raste njeno delo iz dneva v dan, brez sebičnosti služi še vedno samo čisti, pravi umetnosti in lepoti.
SREDA
»LISICA ZVITOREPKA«
Poleg basni, ki nam kažejo različne živali v različnih položajih, iz katerih se da dobiti nauk, ima srednji vek že v 12. stoletju začetke drugačne živalske poezije, kjer nastopajo živali ne toliko zato, da bi iz tega dobili mi kakšen nauk, ampak zato, da se zabavamo ob njihovi prekanjenosti ali neumnosti, ob njihovih zgodah in nezgodah. Največje delo te vrste je gotovo Roman o Lisici Zvitorepki (Le Roman de Renard, Rci-necke Fuchs, Reinecke de Voos), ki se je spočel v Franciji (kjer je dosegel velikanski obseg, nad 100.000 verzov), prišel v Nemčijo in doživel tu po sto in sto letih pod Goetliejevim peresom prepesnitev. Več ali manj so zgodbe o pre-kanjeni lisici Zvitorepki mednarodna lastnina, zato tudi pri nas med narodom več ali manj znane. Celoto pa je prenesel k nam Jos. Brinar s svojo priredbo glavnih epizod. Po tej priredbi bodo imeli naši mali priliko, da v našem radiu poslušajo vsako sredo — šest jih ho — del te velike zgodbe o dejanju in nehanju lisice Zvitorepke. Priredil jim ho to oddajo J. Žvan, igrali pa bodo člani našega Narodnega gledališča. -— Prva slika bo to sredo: Zvitorepka med kokošjim svetom. — Slede pa: Zvitorepka z volkom Lakotnikom v Špano-viji — Zvitorepka na dvoru kralja živali, leva Miroljuha — Zvitorepka mora pred sodbo — Zvitorepka preslepi visoko sodnijo — Zvitorepka se izmaže.
Sv. Sa
va
(K mednarodnemu večeru iz Beograda v ponedeljek ob 20.15 uri)
»KRALJIČIN LJUBLJENEC« ali
POSLEDNJI DNEVI VELIKEGA GOSPODA FABIANA
(K prenosu iz ljubljanske opere v sredo zvečer.)
Prizorišče nas prenese na Angleško v čas strahovlade dinastije Tudorjev. Marija Krvava (na prestolu 1553—1558), kakor jo imenuje zgodovina, je nadaljevala brezvestno in grozno delo svojega očeta Henrika VIII. in neposrednega predhodnika na prestolu Edvarda VI.
V teh nemirnih časih se je pojavil na Angleškem dvoru Italijan Fabiano Fa-biani, ter je s svojo zunanjostjo in svojim nastopom očaral lahkomiselno kraljico. Kmalu je postal njen ljubljenec ter bil povzdignjen v grofa Clanbrassil-skega. V svoji predrznosti pa je stremel kar po angleški kroni. To pa ga le ni oviralo, da bi se ne zabaval na svoj način tudi v meščanskem Londonu. Ne-volja in upor v ljudstvu raste od dne do dne. Tolmači tega razpoloženja so mestni očetje, iki se pritožujejo ministru Renardu, močnemu Fabianijevemu nasprotniku: »V smehu kraljica živi, jok pregrenak ljudstvo duši. Ta stvor pije srebro nam, žre naše zlato . . . Svojo sekiro brusi rabelj vsako jutro, ker je topa že pod večer!«
Renard išče dokazov: pot ga pelje v pristanišče. Tam se preprosti delavec Gil poslavlja od svoje varovanke in neveste Jane. V skrbeh je; zdi se mu, da se je v dekletu poslednji čas marsikaj spremenilo. Vendar odhaja, ker je dobil nočno delo; če bi pa pretila nevarnost, naj ga le pokliče: slišal jo bo, pa naj bo kjersiže!
Jane se čuti krivo. Vseeno pa željno pričakuje poseta onega drugega, ki mu je darovala srce.
Delavci gredo od dela. Iz pogovora čuje.mo, da se pripravlja velika zarota proti Fabianiju. Ce ga kdo pozna? Med njimi je starec Erazem; 011 ga pozna! Toda ljudje se ga boje v sami besedi. Odhite. Erazem čaka. Osveta ga je priklenila na ta prostor; saj mu Fabiani še iz prejšnjih časov dolguje marsikaj.
I11 res, lahkoživa pesmica napove drznega Napolitanca. Sem gre, da bi s pod-oknico zbudil Jane iz sladkega spanja. Toda starec ga pri tem moti. On zahteva obračun: Kje je njegova hči, njegova družina. Fabiani se skuša otresti sitnega zalezovalca. Ker ne gre zlepa, se po-služi bodala. Truplo bi rad spravil v reko; zato gre, da si poišče pomoči. Medtem se vrača Gil. Zadovoljno ugiba, kaj lahko kupi Jane z zaslužkom. Umirajoči starec ga prikliče na pomoč. Prepozno je. Samo ubijalca lahko še pove. Budni Renard obljublja osveto. Fabiani se vrne sam. Gil mu stoji nasproti ter ga obtoži umora. Italijan se ne zdrzne: ravnotako bi bil morilec lahko tudi Gil. Razlika je samo v posledicah: 011 je plemenit gospod, ki bi plačal za to dejanje kvečjemu štiri cente globe, medtem ko bi Gila kot navadnega meščana — obesili. Zato je bolj modro, če mu pomaga odnesti truplo in s tem zabriše sled.
Jane je nemima: Hotela bi videti drugega, da mu pove, kako ga ima rada, toda tudi, kako zvesto jo ljubi Gil. Spla-šita jo dva moža. Gil se huduje. Fabiani mu da denarja ter se napoti proti hiši. Tam biva njegova draga. Gil mu zastavi pot. Janino pismo mu razjasni vse. Z grožnjo se mogotec oddalji, v onemogli jezi prisega Gil osveto. Toda kdo naj mu pomore? Renard se oglasi: Jaz!
Fabiani je nejevoljen: Vsak ga že kliče na odgovor, manjka še Adam, da bi ga povprašal po Evi! Vsem je menda že speljal žene! Toda, kaj mu Madon je pustih mar, kaj skrinj brez zlata! O11 zahteva izpolnitev obljube, ki mu jo je dala njegova Marija na zeleni trati! »Cas hiti in vsak dan smo starejši in vsak dan bolj slabotni!« I11 nevarnost preti, da ga odrinejo nazaj med ljudstvo, iz katerega je prišel. Zato bo posegel po kroni in si »del škrlatni plašč: postati hoče angleški kralj!
Kraljica ga je željno pričakovala. Zanj se je okrasila, koprneče je sanjarila, kje je. Vidi ga nemirnega, bledega. Umiri naj se v njenem objemu. Fabiani jo spominja na njen obet. Vse mu rada da, le zapustiti je ne sme. Dana obljuba
PRENOS IZ BOSANSKE GRADIŠKF, v soboto ob 19.50. — Naše slike: desno: mohamedanec, levo: mohamedanke, na prihodnji strani spodaj: bosanske narodne noše
ju veže, le eno naj za nju ne velja: Čas, ki neizprosno v dalj beži. Iz sanj ju zbudijo vojaški zvoki. Nastop dnevne straže. Dan ju loči; in vladarski poklic. Minister Renard poroča o nočnem dogodku v pristanišču. Razburjena kraljica zahteva dokazov in grozi: »Ti boš ob glavo, če to ni res! O11 bo ob glavo, če to res je!« Kakor prej ljubezen, tako sedaj maščevanje ne pozna mej: »Če je resnica, ne boni mirovala prej, da bo ta mož razpadel v prah! In ta prah, razgnan po vseh vetrovih, v viharjih bo vpil: Bil sem Fabiani nekoč, usmilite se me!« Osramočena in izdana odloča: »Ni usmiljenja s teboj!« Renard pripelje priči. Kraljica pridrži Gila. On je pripravljen na vse. Le skrbijo naj za Jane, ko ga ne bo več. In kraljica izpelje ž njim navidezen napad na lastno življenje. Pred zbranim dvorom izvede preiskavo; ugotovi se, da je Fabiani morilec. Mehko in očetovsko očita Gil Jane njen prestopek, skesano se ona opravičuje, saj sama ne ve, kam je zašla! Prcsrčno si ta dva preprosta človeka zagotavljata zvestobo: Filetnon in Baucis naj jima bosta vzor, njuna želja je, da bi zraščena kot eno drevo rodila obilen sad.
Kraljico oblijejo solze: »Preden gremo v Oxford slavit vstajenje, naj ta mlada glava, ki davi je. bila najdražje od vsega, kar sem na svetu iinela — pade!« Dvorjaniki pa puste kraljico samo, kajti: »Solze orosijo vsak obraz človeški, kot znak najvišje sreče ali zadnje boli; s solzami bodi človek vedno sam!« V nečuveni boli izbruhne kraljica: »Krona, tako si lahka, da te drže še vedno trudne moje roke? A težka, da omagujem pod teboj!«
Sodniki so zbrani. Renard prosi v imenu kraljice usmiljenja za Fabianija. Sodniki so neizprosni. Zahtevajo, da se prebere spis, po katerem bo usmreen. Renard bere listino: »Fabiano Fabiani, grof Olanbrassilski, bo nocoj okrog devete ure, ves s črnim pajčolanom odet, ob svitu hakelj z Londonskega stolpa po Claringški ulici na stari trg odveden in tam pred zbranim narodom obglavljen. Izstrele naj se trije streli: prvi, ko stopi na morišče, drugi, ko legel bo na tnalo, in tretji, ko pade glava.« Vsi podpišejo sodbo. Ista kazen zadene tudi Gila.
Renardu vest ne da miru. Poleg krivca ubija tudi človeka, ki se je nesebično žrtvoval, zato da si ljudstvo oddahne od more onega drugega! Zakaj ga ni sram? . . . Zakon zahteva obe življenji, pravičnost le eno! Poplačaj enega, uniči drugega! Kaj naj da? ... Če kdaj se oglasi v tvoji duši skrivni glas, poslušaj ga in sledi mu! — Iz premišljevanja ga zbudi kraljičin ostri smeh. Pila bi! . . . Torej je sklenjen njegov pogin? Ljudstvu se hoče žrtve? Kaj je ona manj kot navadna služkinja? Ona želi mu posaditi na glavo krono! Zato: »tu je denar, stori, zbeži Fabiani v Gilovi obleki . ..«
Renard je stanoviten.
Dvorne dame sprejmejo medse Jane, za katero bo skrbela kraljica. Rada bi še enkrat videla Gila; kes jo je prevzel. Družice jo tolažijo, odstopajo, »da jih čuvstvo ne premaga«, saj »ni njihova volja, ki so ji podložne; žrtvovale so vsako hotenje. Bog jim bo zato dal večno življenje«. Zato naj vztraja tudi Jane in naj spolni Njegovo voljo! Jane pa je vztrajna: »Bog, naj Tvoja volja bo ista
GLEDALIŠČE
ČETRTEK
scene iz operete »prešmentani grad«
Zgoraj levo: Poveljnik straže javlja, <la bo v gradu nastanjen komandant; na desni vidimo go. Ribičevo kot grajsko gospodično. Na desni: Kogejeva, Gostič, Zupan. V srednji vrsti: zbor viničaric; desno: zaroka v gradu; na desni vidimo
Simončiča kot Radetzkija, Poličevo, Go-stiča in Zupana. Spodaj levo: vojaki so prišli. Desno: večerja v gradu: od leve Poličeva, Zupan, Peček, Kogejeva in Gostič. — Leiea Foto Rajko Kos, Ljubljana.
kot moja, da Gil, ki ga jaz ljubim, bo otet!«	»
In Renard prinese rešitev: Pri tretjem strelu naj ga odveze, Jane da duška svojemu veselju in svoji sreči.
V ječi se Gil obrača do Boga: »Kamorkoli zre oko, umira zemlja in ž njo njen rod! Prerok pa je zapisal, da zašije kmalu dan vstajenja; na njivi mrtvih bo završalo in mogočna prebujenih vstane vojska! Ječali ste dolga leta v trnjevih ledinah, v robstvu! Potili se boste znojno poletje v vinogradih svobode in prosti ostanete do poznih rodov. Krstili boste deeo z vodo življenja! Čujte, molite! O Bog, daj, zlomi šibo priganjačev in daj, da pride k nam Tvoje kraljestvo pravičnosti! Amen!«
Drugače pri Fabianiju. Renard mu izroči obsodbo. On pa napiše svojo oporoko. Žvižgajoč odide na morišče. In kraljica bere njegov pozdrav: »Slovo za vselej vzemi, pa zdrava hodi mi! Kar v izbo se zakleni in skrinjo v njej odpri. Tam našla boš vse lepo v redu, vse te reči preštej; molčim, to je najina tajna .. ., oporoko pred vsem preglej.« In v mračnem sprevodu nadaljuje Fabiani: »da, to je moje prokletstvo, naj pade na tvojo glavo in kri, ki vre, pobarvaj tvoj zid in odejo, pod katero ležiš. Rdeč bodi dan in rdeča noč, povsod naj preganja te kri. Pri vsem, kar je, in karkoli storiš in če kričiš: Fabiani! Za-
škriplje pod in zastokal bo zid, na skrinji poči pokrov.« Onemogla se upre kraljica: »Prokleti kraj! Ti Golgota ljubezni, pošast, ki hraniš se z lastno krvjo!« Trije streli javijo, da je Fabiani končal.
Po vzoru klasične opere zaključuje delo apoteoza. Ob svečanih zvokih orkestra predavajo pevci sentence: »Sreča v življenju ni brez bolesti.« »Hrabro nagni čašo, ki polni jo trpljenje, in vžival boš vso srečo, ki nudi jo življenje. Kdor bol pozna, pozna i pravo srečo!«	(»Gledališki list«.)
IV. VEČER
SLOVENSKIH SKLADATELJEV L. M. ŠKERJANC
(K uri njegovih skladb v četrtek ob 20.)
V vrsti skladateljskih ur domačih avtorjev je v četrtek zvečer na vrsti izbor dela prof. L. M. Škerjanca. Spored obsega šest samospevov, ki jih zapoje so-pranistka gdč. Štefka Korenčanova s spremljavo klavirja, dalje skladba »In-termezzo romantique« za violino in klavir, pri kateri igra prof. Karlo Rupel violinski part, potem sedem nokturnov za klavir, izvaja avtor, in dve orkestralni točki: »Preludio« jz suite »Preludio, Aria e Finale« za godalni orkester in mala suita iz seenične glasbe h Molie* rovi komediji »Žlahtni meščan«. Ti dve točki izvaja pomnoženi radijski orkester pod vodstvom dirigenta Draga M. Ši-janca.
Izvajani samospevi datirajo še iz let 1920—1925, ko je bilo skladatelju 20, odnosno 25 let. Intermezzo romantique je. delo iz leta 1934., obenem edina kompozicija tega skladatelja za violino in klavir in ena redkih naših skladb tu vrste. Sedem nokturnov je bilo kompo-niranih v celoti na dan 9. aprila 1935. in se bodo tokrat prvič izvajali z avtorjem kot interpretom. »Preludio« je prvi stavek suite za godalni orkester iz leta 1933., ki je prejela pri razpisu ljubljanske Filharmoničnc družbe prvo nagrado (5000 Din) in je bila 1. 1935. sprejeta v izdajo slovite dunajske in svetovne založile »Universal-Edition«, ki je parti-turo izdala pod št. 10.269. To je, mimogrede povedano, prva slovenska tiskana partitura sploh. O tem stavku jc podal znani zagrebški glasbenik in glasbeni zgodovinar dr. Božidar Širola sledeče mnenje: »Ves razpored gradnje tega stavka kaže smelo avtorjevo zamisel in veliko spretnost v vodenju posameznih glasov in dosega v homofonih stavkih vzlic neobičajnim harmonskim kombinacijam lepo zvočnost, medtem ko drugod prevladuje polifonija ter se javljajo razni motivi glavne teme v živem kreta-uju povsem svobodnih posameznih glasov, ki so med seboj harinonski neodvisni. Vse delo dokazuje zelo seriozno fakturo in vzlic temu, da je pisano za sam godalni orkester, vendar dokazuje izredno znanje vseh možnosti, ki so dane temu orkestralnemu telesu. Ima mnogo barvitosti in zanos, s katerim narašča, mnogo doprinosa k vrednostim tc koin-
pozicije. Atonalne in politonalnc kombinacije so skladatelju le sredstvo za objačenje izraza.« — »Preludio« je bil prvič izvajan 1. 1933. v Zagrebu pod taktirko rektorja Fr. Lhotke.
L. M. SKERJANC
Mala suita iz »Žlahtnega meščana« je avtorjeva priredba scenične glasbe iz leta 1924. za mali odnosno radijski orkester. V tej zasedbi in priredbi se tokrat prvič izvaja.
Nekaj novie
K ORGANIZACIJI NAŠEGA RADIA
Mesto upravnega tajnika razpisuje uprava radiofonske oddajne postaje v Ljubljani. Zahteva se popolno znanje državnega, nemškega in francoskega jezika, zmožnost samostojnega upravljanja vseh pisarniških poslov in po možnosti fakultetna izobrazba. Prednost imajo oni, ki znajo tudi angleško ali italijansko. Podatke o življenju iu dosedanjem delovanju, spričevala in navedbo zahtev je vposlati do 1. februarja t. 1. na naslov: Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani, Bleivveisova cesta 54.
SPREMEMBA V STALNEM PROGRAMU
Na splošno željo se je prestavila smučarska gimnastika ob nedeljah od 8.15 n a 8. uro zjutraj. Za take, ki se za jutranjo telovadbo ne zanimajo, se začne nedeljski jutranji spored torej ob 8.30 in se nato vrši — zanje vsaj — brez prekinitve. Jutranji koncert je ob 8.45.
Želeli bi, da se nedeljski spored sploh nekoliko revidira. Zlasti popoldanske ure naj hi se izrabile in uporabile smotrneje kakor doslej.
IZSELJENSKE ODDAJE
Kakor Vse kaže, dobimo v kratkem posebne oddaje za naše izseljence. Vršile naj bi se za posamezne naše pokrajine, ki dajejo največ izseljencev, in bi bile namenjene našim izseljencem zlasti po Franciji, Belgiji in Holandski.
KONCERTI S PREDAVANJEM
so uspeli pojavi v okviru radijskega glasbenega sporeda. Predvsem s stališča poučevanja, ki je neizbežno v taki gostoti glasbenega izživljanja, kot je dana radijski ustanovi in v taki množini poslušalstva vseh plasti, kot jih sedi ob radijskih aparatih. In tudi kulturno poslanstvo je tukaj v igri. — Dosedaj je z nekaj takimi koncerti postregel profesor Lucijan Škerjanee, ki je ob zadnji priliki razčlenil in orisal francoskega skladatelja impresionizmu bližajoče se smeri Gabriela Faureja in zaigral nekaj njegovih klavirskih skladb. Prireditev je bila uspešna. Morda bi bila umestna še nekoliko jasnejša razčlemba in opis v besedah. Na splošno pa večja sistematika z ozirom na ciklično povezanost takih koncertov s predavanji.
KONCERT »PRAŠKEGA KVARTETA«
je lahko v ponos naši postaji, kajti komorna izvajalska skupnost tolikšnih umetniških vrednot je biser. — V prejšnji številki tega lista je stal ponatis ocene umetnosti, kot se pne izpod rok in iz instrumentov teh mojstrov. Besede pa so le okoren in trd oris njih žive umetnosti, kot smo jo ponovno doživeli v našem radiu v preteklih dneh in ob kateri smo mogli doživeti in uživati trenutke največje lepote. — Ob primerjavi s koncertom istega kvarteta pred letom dni se je sedaj javila prijetna razlika z ozirom na zvočno sočnost. Ta je bila vse večja in vse bolj plemenita, kar je užitek stopnjevalo. — Preureditev oddajnega prostora je tedaj prav ugodna.
KRITIKA
PROSVETNI DEL
ZIMA, ZIMA BELA!
Ko sta gospoda Ivo Zor in Stanko Bi-težnik pripravljala besedilo za pestri večer, ki smo ga slišali v soboto dne 18. januarja, sta prav gotovo upala, da se bo letošnja muhasta zima vendarle še premislila in pobelila hrib in dol. Tako pa se nam je geslo večera, ki je tako zanosno govorilo o snegu in zimi. •Zdelo spričo sivega jesenskega blata skoro anahronizem. Pa nič zato! Dobre volje smo radi letošnje nezimske puščobe še bolj potrebni. In za dobro voljo je bilo preskrbljeno. Večer je potekal živahno in neprisiljeno, tako da sta dve uri minili kaj kmalu. Mnenja smo, da spadajo taki zabavni pestri večeri bolj primerno na zaključek tedna kakor poučni pestri večeri.
GLASBENI DEL
SIMFONIČNA GLASBA
Tekom dvestoletne pretklosti je glasbena umetnost razvila svoj izraz v posebno pisani in svojevrstno učinkoviti smeri, ki ji je ime simfonična glasba. Ta čisto instrumentalna veja je dosegla tekom razvoja tolikšno višino lepote, da je danes glavni sestavni del vse glasbene umetnosti in zato nepogrešljivi vir glas-benega užitka. Jasno je, da je zato tudi radijski sporedi ne morejo prezreti in da si upravičeno lasti svoje poglavitno mesto v okviru glasbenih prenosov. — Naša radiofonska postaja je, kot vemo,
v tem pogledu še precej zapostavljena, v kolikor tej zahtevi še ni kos; kajti ozko odmerjene prilike ji še ne dopuščajo vzdrževati lastnega simfoničnega orkestra. V zadnjem času se sicer opaža izrazito stremljenje izpolniti to vrzel. Doživeli smo tudi že prvo ugodno uspeli simfonični koncert izredno pomnoženega radijskega orkestra. A je ostal zaenkrat še osamljen v tej sezoni. Hrepenenju po simfonični glasbi pa vendar ni mogoče izbegniti; to pravilno pojmuje tudi dirigent radijskega orkestra in skuša zato, čeprav z instrumentalno pomanjkljivim orkestrom, tu in taim po-streči poslušalcem s simfonično umetnostjo. — Poslušal sem Schubertovo H-mol simfonijo. Lahko razumljiva, vendar čudovito 1 lažilna glasba velikih fines, koje popolna slika je možna le s polnim simfoničnim orkestrom. Z njim naša postaja ne razpolaga. A dirigent se je je vendar lotil v svoji pravi neugnani želji po simfoničnem izživljanju z danim orkestrom; manjkajoče instrumente sta v salonski zasedbi nadomestila klavir in harmonij. In podoba simfonije je zrasla. Barve so bile meglene. Toda obrisi so zaživeli toliko izrazito in jasno, da je bil sprožen umetniški uspeh. Orkester je zvenel izenačeno in čisto. Tonske oblike pa so se risale plastično in čeprav ne v povsem jasnih barvah s finim občutkom za dinamično valovanje, za melodično prelivanje in za ritmični utrip. Dosežen je bil uspeh z nedostat-nimi sredstvi. Človeku pa je skoraj žal za tolikšno notranjo napetost in bo nedvomno ena prvih in glavnih potreb naše postaje, da si ustanovi popoln, čeprav samo komorno zaseden simfonični orkester.
DR. FR. STELŽ ki je imel pretekli teden predavanje o Frančišku Kavčiču
KAJ JE .. .
ARIJA?
Arija je lirsko-dramatski samospev, v instrumentalnih suitah pa počasen stavek v značaju pesmi. Operna arija se je razvila v Italiji že pred Alessandrom Searlattijem. V dobi procvita je šesto-jala vselej iz treh delov, iz glavnega stavka, iz nasprotno deljenega srednjega stavka in iz začetka glavnega stavka, ki ga je pevec improvizirano okrasil po svoje. Pozneje se je razvijalu v večji svobodi in se razdelila potem v veliko (dramatično) arijo ter v specifično koloraturno ali b r a v u r• n o a r i j o. Arieta in k a v a t i n a se je približala navadni pesmi. Cerkvena arija ima za osnovo molitev ali sploh nabožno besedilo. — Izza Wagnerja je arija zastarela.
KULTURNA OfBI KRONIKA
Dogodek tedna . . .
DAN EŠEVA PETINTRIDESETLETNICA
Ta teden smo ob »Pesmi s ceste« proslavili Josipa Gradiša -Daneša petintridesetletnico umetniškega udejstvovanja na odru. Trem generacijam je Danes eden izmed najbolj prijetnih pojavov na odru. V njem se skriva izredno fin komični talent, ki doseza učinke ne z robato hrupnostjo, tudi ne z groteskno karikaturo, ampak z neko čudno notranjo silo, ki iz njega prehaja na gledalce, da se mu morajo smejati. Takšen talent je velik dar božji, z njim se uvršča Daneš med naše velike odrske umetnike. Ob petintridesetletnici se pridružujemo vsem raznolikim voščilom tudi mi z željo, da bi nam Daneš dal še mnogo prijetnih ur in da bi sam pri tem našel vedno novo zadoščenje! Daneš je namreč po vsem svojem delu in kljub dolgi dobi svojega odrskega ustvarjanja še daleč od kom odrtega pokoja!
•
60LETNICA ROJSTVA DRAGOTINA KETTEJA
V nedeljo 10. januarja je poteklo 60 let, kar se je rodil pesnik Drugotin Kette. Izhaja iz učiteljske družine: njegov rojstni kraj je Prem na Notranjskem. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, dovršil pa jo je po vmesnem presledku poldrugega letu v Novem mestu. Po maturi je moral odriniti k vojakom v Trst: potrdili so gu bili namreč že kot sedmo-šolca. Nesrečna usoda je hotela, da je vojaščina, ki je vzela zdravega 22letnega mladeniča, vrnila čez pol leta jeličnega bolnika. V Ljubljano je prišel v staro cukrarno samo umiral; 26. maja l. 1899. je sklenil svoje življenje, ko je dovršil šele 23 let. Dve leti za tem se je v istem mrkem poslopju ponovila enaku trage-diju, katere žrtev je bil pesnik, Kettejev vrstnik in prijatelj Murn-Aleksandrov. V slovenski literaturi se je Kette pojavil v štiriperesni deteljici s Cankarjem, Murnom in Župančičem, ki jim je stal blizu tudi nedavni jubilant — šestdeset-letnik Ivan Prijatelj. Ti so osnovali slovensko moderno. Mogoče, da je bil pesniško najmočnejši med njimi vprav Kelte in je bila njegova prerana smrt tako dvojna izguba. Danes počiva Kette t skupnem grobu s Cankarjem in Murnom pri Sv. Križu v Ljubljani. V pesmih kaže jasno in veselo naravo, ki ga je srečno obvarovala skrajnosti v deku-dentstvu. Kasneje se je poglobil v življenjske in filozofske probleme. Bil je mojster soneta, klasične Prešernove
pesniške oblike, in so njegovi cikli sonetov najlepše, kur je ustvaril.
Pričakovtdi smo, da 60letnica rojstva Dragotina Ketteja v našem radiu ne bo minila neopuženo. Vendar je v vsem programu bilo samo predavanje dr. Rudolfa Koluriču, pa še to v šolski uri v petek, 17. januarja. Ker večina poslušalcev ne posluša šolskih ur, saj so tudi numenjene nižji šolski mladini, lahko rečemo, da ni prav, dn uprava za širši krog poslušalstva ni preskrbelu primerne prireditve.
Knjige
ZISCHKA ANTON: ABESINIJA, zud-nji nerešeni problem Afrike. Prevedel Pavel Debevec. Založba »Dom«. Ljubljana 1936. — Str. 143.
Knjiga o problemu, ki pretresa sedanji evropski svet. Knjiga časa, zato je aktualna, pisana za sodobnike. Vse izveš v njej, kar ti je potrebno, če hočeš s primernim poznavanjem stvari brati in razumeti časopisna poročila o etiopski vojni.	—ok—
Ljubljanska bolnica. Izdala akcija za univerzitetno knjižnico v Ljubljani, 1935.
To je dokument slovenske sramote, pogumno odkritje največjega škandala, kar ga moremo pri nas beležiti. Prevzeli so to nalogo nase mladi ljudje in hvala jim za to! Kdor ta izvajanja, podprta z dokazi, opremljena z diagrami itd., prebere, ga mora stresti groza. Ali se bodo ti nesrečni »merodajni činitelji« zdaj zgenili ali se ne bodo? Saj to je vse skupaj tako, da ni vredno niti abesin-skih razmer — in se vendar nahaja v srcu kulturne Slovenije! Sramota!
—ok—
Gosar dr. Andrej, Z u nov družabni red. Drugi zvezek. Cilji in potu. Tretji snopič. Družba sv. Mohorja v Celju, 1936.
Počasi raste to velikansko delo univerzitetnega profesorja dr. A. Gosarja, s katerim dobivamo idejno stavbo novega družabnega reda, kot si ga zamišlja avtor. V tem pogledu je to delo za Krekovim Socializmom in Ušeničnikovo Sociologijo pač največja slovenska knjiga te vrste, zato vredna vse pozornosti.
-ok—
Kojc Martin, Učbenik živi j e -n j a. Po II. nemški pomnoženi izdaji predelul dr. Fr. Bradač. S posebnim predgovorom univ. prof. dr. K. Ozvalda. Umetniška propaganda, Ljubljana, 1935.
Knjiga, ki je imela v Nemčiji velik uspeh. Prva naklada je po nekaj mesecih pošla. Prinaša nove poglede na način, kako gospodovati življenju in prilikam, ki nas zadevajo, da ostanemo vselej na površju. Mnoge trditve so našle sicer drugačno, vse bolj definitivno rešitev (mislim s stališča religioznega krščanskega človeka), vendar pove knjiga nove stvari, ki utegnejo kritičnemu človeku res koristiti. Poudarjam s profesorjem Ozvaldom: Knjiga je pisana samo za resne ljudi!	—ok—
Drobne novice
BIBLIOGRAFIJA 0 FRANCEU
Jacques Lion je izdal zbirko naslovov del, ki obravnavajo Anatola Francea. Naštel je 214 del ali posebnih številk raznih revij, posvečenih temu velikemu francoskemu pisatelju.
KNJIŽNI NAČRT SSSR ZA 1936
Državna založba SSSR »Goslitizdat« je izdelala za tekoče leto založniški načrt, ki je od sile velikopotezen.
Na prvem mestu so Puškinova dela, ki jih pripravlja ta založba za stoletnico njegove smrti 1937. Posamezne knjige bodo izšle v nakladah po 200.000 izvodov, naklada Puškinove antologije bo štela 300.000 izvodov. — Puškinova dela bodo tako dosegla skupno naklado 5 milijonov izvodov.
Nadalje so na vrsti zbrana dela Go-golja in Gorkega. Izdali bodo tri Flau-bertova dela, štiri Goethejeva, štiri Stendhalova, pet Balzacovih, sedem Maupassantovih, Dantejev »Pekel«, Ve-haerenove drame, Byronove, Shelleyeve, Lcrinontovljeve, Mickiewiczeve pesmi Rabelaivovega »Gargantuo in Pantagrue-la«. S Puškinom vred bo dalo to vse skupaj okrog 13 milijonov klasičnih del.
Poleg tega se obeta cela vrsta izvirnih sodobnih ruskih del z novimi ali že znanimi imeni: Soikolov, Aleks. Tolstoj, Konst. Fedin, Vsevolod Ivanov, Leonid Leonov, Jurij Oleša, Boris Pilnjak, Nikolaj Tihonov, Lidija Seifulina, Kaverin, pesmi Borisa Pasternaka, Selvinskega in drugih. — 93 del bo posvečenih teatru, sam Meyerhold pripravlja knjigo.
Pripravljena pa je tudi vrsta prevodov, kjer srečamo imena kakor: Th. Dreiser, Waldo Frank, E. Hemingway, Aldons Huxley, Forster, Bert Brecht, Jakob Wassermann, oba Manna, Lion Feucheranger poleg številnih poljski]), turških, češikih, japonskih, laških, finskih, skandinavskih in holandskih avtorjev.
Vsega skupaj bo izšlo v letu 1936 pri »Goslitizdatu« okoli 23 milijonov zvezkov.
SLOVAKI so dobili monumentalno delo o svojih gradovih. Ludovit Janota je izdal te dni svoje delo »Slovenske hrady« v formatu velike četvorke, »kupno z 992 stranmi (trije deli), 520 ilustracijami v tekstu in 12 petbarvnimi prilogami. Pisec je že zmlada zbiral podatke o gradovih svoje slovaške domovine, za to delo pa je zbral vse gradivo po najrazličnejših virih. Obdelal je 120 gradov, poleg opisa zgodovine itd. je dodal tudi vse legende in bajke, ki so združene z vsakim. Delo sestavlja tako vrsta monografij o slovaških, kar daje knjigi tudi izredno znanstveno važnost. — Takega dela bi bili potrebni tudi mi!
COMEDIE FRANCAISE bo 5. februarja gostovala v Pragi. Predvajala bo Mussetjevo »On ne badine pas avec l'amour« in Geraldijevo enodejanko »Les grands garsons«.
FRED D. PASLEY:
cTLI Capone ~
car chicaških banditov
DOKUMENTARIČNl REPORTAŽNI ROMAN
Torrio, ki so ga nato vprašali za svet, je priporočil, naj plačajo.
0'Banion se je posluževal svojih revolverjev kjer in kadar se mu je zdelo, pogosto zaradi nepričakovane muhe, na primer, če je kdo razžalil kakega njegovega prijatelja. Tako se mu je nekega dne njegov varovanec in stalni spremljevalec Yankee Schwarz pritožil, da tovariš Davy Miller ni hotel nekje z njim govoriti. Davy je bil boksarski sodnik in sam najboljši boksar v West-Sideu. Bil je tedaj zelo popularen. 0'Banion je zvedel, da bo Davy isti večer prisostvoval premijeri neke operete v nekem gledališču v Loopu. Šel je tja, pustil Davyju, da je gledal predstavo do konca, ko pa je zapuščal sijajno razsvetljeni foyer, je 0'Banion sredi tisočere množice ljudi v večernih toaletah sprožil nanj hladnokrvno dva revol-verska strela. Krogli sta zadeli Davyja v trebuh in je prebil dva hudo kritična tedna v bolnici. Po tem dogodku pa je 0'Banion mirno zapustil gledališče in nihče ga zaradi tega zl*čina nikoli ni klical na odgovor.
Istega leta, 1924., je 0'Banion organiziral velik vloin v skladišče Sibley, pri katerem je odnesel 1750 zabojev steklenic whiskyja zajamčenega izvora in vrednega en milijon dolarjev. Veliko zvezno sodišče je obtožilo Michaela Gradyja, poročnika pri detektivskem uradu, in četvero njegovih podčastnikov, da so eelo sami spremljali ukradeno blago. Za časa razprave so bili odpuščeni iz službe, ko pa so bili oproščeni, so bili sprejeti nazaj in nekaj pozneje je postal poročnik Grady celo kapetan! Dokaz, kako dobro je deloval »sistem«.
Z dohodki iz sihleyske afere je kupil 0'Banion destilerijo Fragin, najvažnej-
Pet vprašanj.. .
Odgovori na pet vprašanj v zadnji številki našega tednika se glase:
1.	Karel Benz v Unter - Tiirkheiniu (Nemčija).
2.	Schiller Švico.
3.	Dve tretjini tvori voda.
4.	Ker pravijo, da točijo krokodili tačas solze, ko trgajo svoj plen.
5.	Angleški red hlačne podveze; nosi se pod kolenom.
Odgovorite sedaj do prihodnjega torka na naslednjih pet vprašanj:
1.	V kateri evropski državi, denar ni urejen po decimalnem sistemu?
2.	Kako se je imenoval najslavnejši vojskovodja 30letne vojne?
3.	Katero mesto ima pokopališče za pse?
4.	Katero je novo ime mesta Kristjani je?
5.	Kdo je avtodidakt?
šo alkoholno tvornico Zapada. Ko je hotel zvezni upravnik za prohibieijo zapreti to tvornico, so mu ponudili »sod vina« v vrednosti 250.000 dolarjev, da hi tega ne storil!
Če so bili predstavniki oblasti pošteni, niso imeli ravno lahke naloge. Ko je šef policije Collins zvedel, da bo trinajst tovornih avtov s pivom krenilo iz pivovarne Sieben, se je osebno podal na lice mesta in dal obkoliti pivovarno, da bi preprečil vsak izhod. Ko je dospel, so bili 0'Banion in njegovi že na delu in celo dva policista sta jim pomagala. Takoj je poslal ponju, ju dal aretirati in jima sani strgal policijske odznake, tako silno je bil ogorčen. Ko sta prišla pred sodišče, so ponudili 50 tisoč dolarjev preiskovalnemu sodniku, da bi preprečil njih obsodbo.
»Sporočil sem jim, da so se obrnili na napačni naslov!« zatrjuje William W. Vaugh, preiskovalni sodnik, ki v resnici ni hotel nič slišati o kakšnem »sodu vina«. Toda njegova užaljena odklonitev je bila zaman, zakaj celo zvezna vlada je bila brez moči, da bi zavrla 0'Banionovo karijero, kakor da so ga posebne sile vzele v svojo zaščito.
Ta nesramni gusar na kopnem je vladal nad vsem Chicagom. Brez ovir se je kretal med zločinci kakor v salonih politikov. Vzbujal je istočasno ogorčenje in zavist, zlasti med pristaši Torria in Caponeja. Kmalu se je temu pridružilo še nekakšno narodnostno čuvstvo: Italijani in Sicilijanci so se zbirali okoli Torrija in Caponeja, medtem ko so Irci obdajali 0'Baniona. Vsaka prilika jim je bila dobrodošla, da so se sprli, du. hovi so bili razdraženi in več kot enkrat so Big Three morali osebno posredovati, da so ločili skupine, ki so se hotele spopasti in se pobijati. Vojna tihotapcev je postajala vse bolj zapletena, ker je postajala tudi vojna med narodnostmi.
•
Torrio ni mogel slutiti, koliko bo vrgel monopol za pivo v Ciceru 0'Ba-nionu, kateremu ga je bil prepustil. V aprilu je dajal ta posel 20.000 dolarjev mesečno. V oktobru je bil dvignil 0'Banion to številko na 100.000 dolarjev mesečno.
Započel je bil propagando v Chicagu in pregovoril 50 starih tovarišev, ki so bili vsi lastniki raznih lokalov, da so se naselili v njegovem eldoradu. Ker nikoli ni pokazal želje, da bi delil svoje nove dohodke s »sindikatom«, se je pojavljala nejevolja v družbi Torrio - Capone, ta nejevolja se je kmalu spremenila v grožnje in splošna nezadovoljnost je postala kmalu izrazito sovraštvo.
Politik Torrio je čutil, da je čas, da revidira svoj sporazum z 0'Banionom.
Poskusil ga je obiti. Ponudil mu je, naj prepusti »sindikatu« četrtino svojih dohodkov od monopola na pivo v Ciceru, zato pa bi mu dal del svojih osebnih dohodkov od javnih hiš v Stickneyu.
»Le drugam se obrni, Johnny!« je bil odgovor 0'Banionov. Ni se maral ukvarjati z ženskami.
Rečenioa, da se vse, česar se 0'Banion dotakne, spremeni v zlato, ni bila nikdar bolj točna kakor pri tem njegovem poslu s pivom v Cieeru. Razvil se je tako, da je pokosil po dohodkih vsa ostala podjetja »sindikata«, zakaj 0'Banion je začel prodirati v okraje na Jugu in Zapadu in njegovo trgovsko področje se je vedno bolj širilo.
0'Banion je odbil Torria in vendar se je sam čutil užaljenega. Na drugi strani pa je imel istočasno prepir s še-stimi brati Genna. Sicilijanci Genne so imeli destilacijo manj vrednih vrst alkohola, »Alky • Cooking«, ki jim jo je bil organiziral njihov svak Henry Spin-gola. Spočetka so bili potisnjeni v to malo imenitno in donosno panogo, zato so se po zavzetju Cicera brž potrudili, da so se pridružili družbi kot tihotapci in so segali več ali manj 0'Banionu v njegovo področje. Njegove pritožbe, ki jih je zato naslavljal na Torria, so rodile vedno le najbolj ljubeznive obljube, toda ostale so brez učinka. In prav tedaj je Torrio predlagal 0'Banio-nu, naj mu prepusti delež pri pivu, za kar bi mu dal delež pri trgovini z dekleti! 0'Banion je bil besen in si je prigovarjal, da ga hočejo speljati na led. Nekaj strelov je tudi že padlo z Genni in 0'Banion je izgubil potrpljenje. »Vrag vzemi Sicilijance!« S tem kratkim vzklikom je zagnal v kot svoje nekdanje tovarištvo in naročil svojem ljudem, ki so samo čakali na znamenje, naj »začno«.
To je bilo 20. oktobra.
Ne da bi se zmenil za vojno, ki jo je s tem začenjal, in ne da bi se brigal za grožnje, ki so letele nanj, je bil 0'Banion tisti čas ves v politiki. Zvezne, državne in pokrajinske volitve za leto 1924. so bile pred durmi, bilo je še 14 dni do njih. Moral je kakor po navadi misliti na to, kako bo organiziral 42. in 43. okraj in zagotovil zmago republikanski listi, zakaj stvar, s katero se je 0'Banion najbolj halial, je bila vprav to, da ima ta dva okraja v žepu.
(Dalje)
Vsaf{ teden druga
Poskušnja pred mikrofonom ali silni pevec.
PATENT NA RADIO"!
Kdo ga ima? Po vsej sili si na hoče /iridobili »Naš val«. To je namreč revija, ki si je bila nadela »radijski naslov« in je šlu v dolino šentflorjansko, oborožena z »uradnimi priporočili«, kot »glasilo naše postaje« — pa ni o radiu doslej nič pisala. Nič. Imela je samo naslov
—	glavno je nuslov, kaj ne? — in programe. Sicer pa je prinašala v nujskrom-nejšem slovenskem merilu magazinsko blago. Ampak je bila in je — revija za radiojonijo.
Globok pretresljaj pa se je pojavil r njej tedaj, ko je moral pri i komisarijat zapustiti svoje postojanke. Zasvitalo se je gospodom okrog nje, da bi morda kazalo poslej kaj pisati o — radiu. Padel je en članek, dva. Potem pa je šlo spet po starem naprej.
Ampak zadnje čase, odkar je »šel« tudi drugi komisarijat, pa je moral bili v uredništvu »Našegu valu« pravi potres. Zduj so se gospodje okrog njega prebudili, zares si mencajo oči. In zduj hite, jo j, kako hite! Zdaj pa pišejo — o radiu namreč, pišejo, ljudje božji, ker zdaj je kukavica zares — priletela spet na staro svojo smreko. Zdaj je, kar je. In zato je zadnji čas, da se začne pisati. In sicer tako, du se bo vzbudil videz, A ako silno se je tu zaslužna revija doslej ukvarjala z radiem, kako strašno se je ubadala z najrazličnejšimi njegovimi problemi. O, seveda, zdaj na to skoraj takt zahteva — po slovenskih pojmih namreč. In zraven moraš tolči veliki boben in se delati, kakor da se je, da se in da se bo ves radio sukal samo okoli »Našega vala«! Vse to je potrebno.
V svoji zadnji številki se je »Nuš val«, le poslušajte, razčeperil zarudi našega članka o novem poslopju z-i naš ridio i/i zaradi nučrtov ing. Pengova, uur smo objavili v božični številki. Pisec članka
—	kot »bivši« profesor — kajpada sploh nima legitimacije za takšno pisanje. Ima ga pa seveda anonimni pisec »Našega vala«, ki se je šele zadnje čase spomnil, da bi bilo treba pisati o radiu, a je vse doslej o takih stvareh molčal. Zakaj? Jasno: ker se je čutil za to premalo legitimiranega . . .
»Našemu valu« ni prav, da smo ob-javili te načrte, ki da jih je ing. Pengov izdelal že pod »prvim« komisarijatom, kateri jih je pa, kakor sam pravi, — odklonil. Vprašamo: Ali ima »prvi« komisarijat kakšne avtorske pravice nad temi načrti? Ali se mordu ne smejo objaviti, »ker so bili od struni tegu komisurijutu odklonjeni?« Ne bodimo vendar smešni!
Ampuk pojdimo naprej. Ti načrti »prvemu« komisurijutu niso bili všeč zurudi zemljišču nemara. In je iskal zemljišče po vsej Ljubljani, pravi »Naš val«, »pri zasebnikih in pri mestnem poglavarstvu«. Ni gu dobil. Obrnil se je na ministrstvo, pravi »Naš val«, pa »do razrešitve ni prejel nobenega pozitivnega odgovoru«. Žalostno, kaj ne? Ampuk je »Nuš val« in je »prvi« komisarijat in smo mi za to, da se nov studio postavi. Križ božji, kje ga pa naj postavimo, čc ministrstvo ne da glasu od sebe in če niti »zasebniki« niti »mestno poglavarstvo« ljubljansko ne dado zemljišča? Su-lomonska rešitev je nepotrebna: zemljišče, ki ga predvideva načrt ing. Pengovu, kot smo ga objavili, pa bi se nemara dobilo. Heureka torej, »Naš val«! Ali ne?
Nak, to pa ne!
Zakaj ne, o »Naš val«?
Zato ne, ker je to zemljišče last »Go-spodurske zveze«.
v
Da, tako je zapisal »Nuš val« črno na belem. »Gospodarska zveza« je vendar »klerikalno« podjetje in na klerikalnem zemljišču naj bi stal nuš studio? Ne in za nič na svetit ne!
Da, gospodje okrog »Našegu vala«, — »semkaj pes taco moli«, kakor sami pru-vite. Če hočete vedeti, je uvtor komuj vedel, du je tisto zemljišče last te »klerikalne institucije«.
Vaše pisanje vas dobro označuje kot pripadnike tistega dela našegu časopisju, ki je bilo vselej za slovenske interese, če je njegovi kliki tako kazalo, in proti njim, če je bilo kliki tako prav. Te značilne slovenske razmere pa bo treba v kratkem p o -s p r a v i t i, one so največje zlo našega javnega življenja, ovira vsakega resničnega napredka — duši si nadevajo napredno ime — in naša največja narodna rana.
To pot jo začenja »Naš val«. Ste se začudili? Mi tudi. Ravna se po geslu: »Zdaj nismo na vladi, zato zabavljaj-mo!« Tudi mi smo zabavljali, ampak naše »zabavljanje« je bila resna in stokrat opravičena kritika, za katero smo imeli zadostno moralno legitimacijo kot glasilo poslušalcev in po kvalitetah naših sotrudnikov.
To pot je »Naš val« nenadoma nabodel napovedovalca ing. Pengova.
Mi smo svoje o ing. Pengovu že mnogokrat zapisali; zapisali pohvalo in kritiko, stvarno in po najboljši vesti. Tega ne bomo ponavljali.
Odveč se nam zdi, da bi tukaj »branili«. Take obrambe ni potreben. Imamo pa svojo sodbo o napadih take vrste. In povedali bi radi naslednje v obliki dveh vprašanj:
Drugo p i s m o.
Ljuba žena!
Najlepša hvala za tvoje ljubeznivo pismo; veseli me, da sva po 20. letih zakona še vedno istih misli. Prav kakor ti, sem tudi jaz mislil, da zakrpanih hlač ne bom mogel več nositi. Ko bi krojač vzel vsaj štirioglato krpo in hi se ne ravnal po luknji prežganih hlač, bi bilo še nekako. Vendar sem še enkrat imel srečo s ponesrečenimi hlačami. Včeraj se je oglasil pri meni brezposelni popotnik in mi je rekel, da bi zelo potreboval hlač. Takoj sem mu dal hlače, ki jih je krojač prinesel pred dvema urama. Samo škoda, da so mu prevelike in me skrbi, da bo na potovanju skoznje
Ne, gospodje okrog »Našega vala«, ne boste nas prepričali, da imate »patent na radio« vi, ki ste sedli k pogrnjeni mizi. In zato je tudi smešna in bosu tista prva vaša ugotovitev, da je »vprašanje novega studia. . . pokrenil že prvi komisarijat postaje«. V praša nje nov egastu-d i a je pokrenila Prosvetna zveza že t e d u j, ko je nekdanje skladišče prirejala za studio in se pri tem zavedala, da je to le izhod v sili in da bo v d o g l e d n e m času t r e b n postaviti no v o s t a v b o v t a n a-m e n ! Tako je! Prosvetna zveza ti je morala v negotovost in na očividno izgubo prvih let izposoditi milijon ljudskega, slovenskega denarja —, da je spravilu v tek in življenje to, kar danes živi in deluje kot slovenski radio.
Lahko je bilo gospodom okrog »Našega vala« »začeti« takrat, ko se je pravkar obračalo na bolje. Ampak kakšni so bili tisti »začetki« »prvega« komisarijata, o tem pa govore tedanje številke našega tednika.
Nikarte se, gospodje, preglasno ponašati. Vi ste bili samo epizoda, samo slabe sanje v zgodovini naše r a d i o f o n i j e. Za »patent« na radio pa vam manjka vsega, prav vsega.
Zakaj je načel »Naš val« kampanjo proti ing. Pengovu vprav sedaj?
Zakaj je »Naš val« dosledno molčal o napovedovanju v našem radiu tedaj, ko so naši poslušalci besneli, ko smo se v svojih predalih komaj zadrževali, da nismo začeli najhujše kampanje proti »prvemu« komisarijatu, tedaj, ko je ta komisarijat na račun živcev našega po-slušalstva na nezuslišan način »eksperimentiral« z napovedovalskimi močmi v našem radiu? Zakaj »Naš val« takrat ni našel niti besedice, niti ene same besedice o napovedovalskem problemu v našem radiu?
Morda bo »Naš val« tako ljubezniv in nam bo na to odgovoril v naslednji številki. Saj se razumemo — clara pacta, boni amici.
padel in jih izgubil. Rekel sem mu, naj gre k mojemu krojaču in si da hlače všiti na moj račun. Da si bo nekoliko krajšal čas na svojem dolgem potovanju, sem mu dal gramofonsko ploščo in ker nisem imel drobiža, sem mu dal 100 dinarjev, da mi jih zinenja pri trgovcu. Najbrže je šel z izmenjanim stotakom kar h krojaču, ker ga še ni nazaj.
Včeraj zvečer sem zopet enkrat sedel pri pisalni mizi, kar zadoni iz sosednje hiše prelepa pesem: »Terezinka«. Čudovit tenorbaritonbas je pel ob sprendje-vanju klavirja. In tisto lepo mesto: »Poooo — — gankugankuganikuganku-ganku je hodi — i — la« je gotovo desetkrat ponovil. Zakaj, ne vem, pa me (Nadaljev. na nasled. strani spodaj J
PRAVDA O NAPOVEDOVALCIH
ZA BOLJŠO VOLJO
TRI PISMA SLAMNATEGA VDOVCA
»SEN KRESNE NOČI«
Res velika je razlika med vsemi do sedaj izdelanimi filmi in filmom »Sen kresne noči«, katerega je ustvaril znameniti režiser Max Reinhardt. Besedo »ustvaril« moramo vzeti tu dobesedno v prvotnem pomenu, ker Reinhardt ni hodil, ko je snimal to značilno delo, po »starih uglajenih potih«, po katerih bi hodili drugi režiserji.
JF.AN MUIR
Že prve scene tega velikega filmskega dela prikazujejo do sedaj še ne videne scene. Občuti se genij velikega ustvarjalca Reinhardta, ki je dal temu delu svojo dušo, ravno tako. kakor je dal to delom, ki jih je režiral na svetovnih odrih.
Max Reinhardt se je poslužil v veliki meri domislekov najmodernejše in najbolj dovršene filmske tehnike in prav umetniško uporablja efekte svetlobe in sence, izkoristi vse možnosti kamere in daje to, kar je najvažnejše, zaokroženo, harmonično celoto.
Njegova genijalnost se kaže tudi v igri igralcev. Tako daje n. pr. James
Cagney, ki je poznan iz velikega števila filmov, kot Klobčič prav dovršeno kreacijo, tako da scene, v katerih igra z oslovsko glavo, v resnici fascinirajo gledalce. Majhni Mihv Rooney! Brez velike reklame je nastopil ta deček v težki vlogi hudomušnega Spaka in gotovo igra glavno vlogo v tem filmu. Brez dvoma je on na jnadarjenejše »dete«, katero smo gledali zadnjih deset let. On je osrednja postava v filmu, on pripoveduje doinisleke, povzroči spletke, zmote in neprilike, in ko vidi, kaj je napravil, se smeje s hudomušnim smehom, ki se avtomatično in spontano prenese na občinstvo.
JAMES CAGNEV
Glasbo Felixa Mendelssolina je predelal znameniti nemški komponist Erich Wolfgang Korngold, med tem ko je baletne plese, ki so eden izmed glavnih delov filma, izvežbala slavna Nižinska.
ZA BOLJŠO VOLJO (Nadaljevanje)
tudi nič ne briga, meni je vseeno; vendar sen> mnenja, če koga povabiš k petju, mu daj takoj kozarec vina, da mu ni treba toliko časa vpiti. Ker ni nehal stokati, sem zavpil skozi okno: »Pre-šmentana reč vendar, tak dajte mu že vendar enkrat vina, da se bo peklensko vpitje že nehalo!« Tedaj so mu vendar dali piti, zakaj petje je takoj prenehalo.
Prav za prav so čudoviti ljudje na svetu! Predvčerajšnjim zvečer sem gledal skozi okno in v miru ter zadovoljno kadil svojo cigaro. Pa ti gre spodaj neki gospod mimo in tudi kadi cigaro. Nenadoma se ustavi in začne nad menoj vpiti kakor da je znorel. Zelo sem se prestrašil, zakaj zaradi ogorka, ki mu je padel na plešo, res ni bilo treba takega razburjanja! Posebno še, ker mu je padel na glavo še cvetlični lonec, ki sem ga prevrnil v prvem strahu, in ga je gotovo bolj zabolelo, ker se je na glavi razletel na tisoč koščkov. Roži pa se ni nič zgodilo, ker sem jo bil dobro za I i I in je ostala z zemljo vred na gospodovi pleši. Z gospodom sem se pobotal. On me bo tožil zaradi poškodovanja tuje lastnine, jaz pa ga bom tožil zaradi kaljenja nočnega miru. Videti pa je bil dobri mož kakor puranova pečenka z drobnjakom.
Da, da, najboljši človek ne more v miru živeti, če hudobni sosedje tako nočejo. Ali je morda potrebno, da sosedje taikoj pokličejo gasilce, če mi prekipi mleko? Veš, postavil sem mleko na plinski štedilnik i|i sem nato šel v kavarno. Ko sem prišel domov — komaj tri ure sem bil v kavarni — je stopil iz mojega stanovanja gasilec. No, mleko sem drago plačal. In smrdelo je v kuhinji! Še sedaj dišijo obleke tako močno, da me vsak cucek ovoha. Prihodnjič skuham pol litra mleka v loncu za perilo, tu pač ne bo moglo prekipeti! Pri tej priložnosti bi te prosil, da mi razložiš naslednje stvari:
1.	Kako dolgo se kuha mleko, če hočemo iz njega dobiti kavo, toda tako. da ni potrebna gasilska pomoč?
2.	Kaj naj naredim, če se je mleko tako strdilo, da ne gre iz lonca?
3 Kako naj zamašim luknjo v blazini, ki je nastala zaradi cigarinega ogorka? Sedaj perje leti po vsej sobi, ker se obliž ne prilepi na platno?
4.	Kam si zakopala mojo pikčasto kravato in lakaste čevlje, ker jih ni mogoče najti?
5.	Kaj naj naredim s tvojim slamnikom, ki ga je prinesla mo-distka? Ali
naj ga vtaknem v peč ali ga hočeš vsaj enkrat nadeti?
Končavam za danes, ker moram po vsem stanovanju pobrati gumbe, ki so se mi raztresli iz škatle.
Od srca te pozrdavlja in poljublja tvoj ljubeči te možiček.
N. B. Prosim te, brzojavi mi, kje je še kakšen gumb za ovratnik, ker drugače ne morem od doma!
(Dalje.)
Izvleček iz programov
koncerti
PONEDELJEK
20.15 Simfonični koncert — Varšava 21. Mednarodni koncert — Beograd
TOREK
20.	Simfonični koncert — Varšava
SREDA
20.45 Slavnostni koncert — Konigs-berg
21.	Chopinov koncert — Vurštrva
ČETRTEK
20.15 Simfonični koncert — Bucarest
Opere
operete - dram? - igre
NEDELJA
Iti. Tristan in Isolda — opera (Wag-
ner — Leipzig 20. Margarita — opera — Miinchen
TOREK
20. Munon — opera (Massenet) •— Zagreb
SREDA
19.25 Ugrabitev v Serajlu — opera — (Mozart) — Dunaj
ČETRTEK
20.10 Idornenes — opera (Mozart) — Breslau
PETEK
20.10 Nibelungi — Siegfridova smrt — Stuttgart
SOBOTA
20.10 Velika grešnica —- opereta — Leipzig
Predavanja
je^it^ovni tečaji
NEDELJA
9.25 Otvoritev oddajne postaje v Lin-
zu — Dunaj 17. Življenje in smrt Napoleonovega
sina — Beromiinster I H. R. Ifugner v luči sedanjosti — Leipzig
PONEDELJEK
18.30 Francoščina — Beograd 18.35 Angleščina — Dunaj
TOREK
18.35 Francoščina — Dunaj
SREDA
18.30 Nemščina — Beograd
ČETRTEK
18.30 Angleščina — Beograd
SOBOTA
15.15 Francoščina — Dunaj
TEDENSKI SPOREDI
Radio Ljubljana
Nedelja, 26. januarja
8. Telovadba (vodi g. Ciril Šoukal) 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda
8.45 Ruske balalajke (vodi g. Kalčen-ko). — Fakir — koračnica; Pozabljeni kotiček — valček (orkester); Ruski potpouri; Moskva — romanca (zbor); Bid moja rumhala — pesem (solo gospod Golovin); V temnici — pesem (zbor); Bili so dnevi — pesem (solo g. Driga); Tango iz operete »Pastir Ko>tja« (solo Golovin); Koračnica iz operete »Pastir Kostja« (solo Driga) 9.45 Versko predavanje (g. prior Vale-rian Učak)
10.	Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda
11.	ZBOR MLADIH HARMONIKARJEV (pod vodstvom gosp. prof. Pavla Rančigaja). — Sveta noč — Raduj človek moj — Stara božična — Zagorski zvonovi — Idrijska narodna — Vesela koračnica (»Pastir Kostja«) — Koračnica in valček (igra solo mladi Pavle)
—	Preljubi sveti Lenart — Kdo bo listje grabil — Junak Janko — En hribček bom kupil — Delajmo, delajmo nova kolesa — Kmečki valček
—	Lepi Jurij — Kje so tiste stezice
—	Prleška — Šmentaua muha — Lisica — Triglavska koračnica
12.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah)
15.	Kmetijski nasveti — 15.20 Kar imamo, to Vam damo (radijski orkester po željah)
16.	Gospodinjska ura: Meso in tolšče v kmetijskem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazarjeva)
16.15 Koncert radijskega orkestra. — Friedmann: Slovan, rapsodija; Foer-ster-Bravničar: Gorenjski slavček — fantazija; Vilhar-Petrič: Mornar — pesem; Gregorc: Dobrna —- koračnica
16.45 RAZVOJ SLOVENSKE DRAME: VII. ura. — I. Uvodno predavanje. —
II. Ign. Borštnik: Stari Ilija — ljudska igra (igrajo člani radijske dramske družine, radijski orkester, kvar-nik; Jernej Bogate; Jera, njegova žena; Marijana, njegova hči; Završnica; Tone, njen sin; Koprivar, mlinar; To-polčev Miha; Tomaž Ilija; Lucija, njegova hči; Gojžan, godec; Žandar 19.30 Nacionalna ura 20. Napoved časa, poročila, objava sporeda
20.15 ŽENITOVANJSKI OBIČAJI NA GORENJSKEM. Spisal g. Joža Vom-bergar. Sodelujejo: Člani radij, dramske družine, radijski orkester, kvartet »Hmtadra«, kmečki trio, harmonika solo, fantovski kvartet, dekliški tercet itd. — Nastopajo: Šmonov Miha, ženin; Robasova Mana, nevesta; Šmon, Mihov oče; Robas in njegova
9. Šolska ura: Svetosavska proslava
12.	Kino orgle (plošče). — Melodije iz zvočnih filmov (Wurliške orgle); Burke: Kadar sanjam; Kern: Pogled za srebrno obleko; Green: Ljubica sanja (Wurliške orgle); Rapec: Char-maine; Brown: Ples lutk; Freed-Brown: Pesem iz džungle; Dubin-Burke: Skozi cvetke poglej na me; Shaw: Vihar
12.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Reproduciran koncert simfoničnih orkestrov. — Dvorak: Slovanski ples št. 3, 8 (simfonični orkester češke filharmonije); Mascagni: Rantzau (milanski simfonični orkester); Glazu-nov: Ljubavne zvijače (kr. operni orkester Covent Garden); Roussel: Rojstvo lire (Veliki simfonični orkester iz Pariza); Mendelssohn: Sen kresne noči — ouvertura (simsonični orkester iz San Francisca)
14.	Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Zdravniška ura: O tifusu (g. dr. Bogomir Magajna)
18.20 Lalo: Nainouna koncertna suita (plošče)
18.40 Kulturna kronika: Pregled našega izvirnega leposlovja v preteklem letu (g. prof. France Vodnik)
19.	Nacionalna ura
20.15 PROSLAVA 100LETNICE SVETEGA SAVE — patrona šolstva (mednarodni koncert beograjske radijski' postaje). — Blagoslov Nj. Sv. patriarha Varnave; Himna sv. Save (poje zbor »Mokranjae«); Marinkovič: Prošnja (zbor »Mokranjae« in orkester kraljeve garde); Binički: Iz moje do-
žena; Alenka, inešetarica; župnik, notar; starešina, teta, drug, družica, svatje, godci, fantje in dekleta, otroci.
—	Slike: Šmonov Miha išče nevesto
—	Mešetarica Alenka posreduje — Prvo srečanje — Mihova predsnubi-tev — Nevesta Mana pride na oglede; dogovor o ženitvi — Pri notarju delajo pisma — Ženin in nevesta pred poroko —- Poroka — Nevesta se poslavlja od svojega doma — Nalaganje in prevoz bale — Pred ženinovim domom — Rajanje na svatbi — Svatbeni obredi in običaji
22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda
22.15 KONCERT RADIJSKEGA ORKESTRA. — Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru (Jupiter simfonija); Allegro vivace — Andante cantabile Mi-nuetto — Molto Allegro
(Konec ob 23. uri.)
movine — ouvertura (orkester kraljeve garde); Stojanovič: Koncert za violino s spremljevanjem orkestra (Maria Mihajlovič); Krstič: Iz opere »Zakletva«; Golemovič: Iz opere »Zu-luinčar« (igra orkester kralj, garde); Binicki: Potpouri melodij, pesmi in ljudskih plesov (soli, zbor in orkester kraljeve garde). — Dirigent: Dragutin Pokorny
22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda
22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«
(Konec ob 23. uri.)
Torek, 28. januarja
12.	Nekaj veselih domačih napevov (plošče). — Moj očka so mi rekli; Bratci veseli vsi (S. Banovec in krečki trio); Oja, oj dekle moja; Kam pa ti pobič (Mirko Jelačin in Drago Žagar>; Parma: Ti sladko zlato vince ( J. Ve-koslav); Ljubca moja (M. Udovič in J. Lauše); En hribček bom kupil (Janko Vckoslav); Gregorc: Kranjskogorska koračnica (kmečki trio); Hišica pri cesti stoji; Zapojmo veselo zdravico (M. Udovič in J. Lauše); Ženitovanjska polka (sloven. kmečka godba)
12.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Iz francoskih oper (radijski orkester). — Auber: Fra Diavolo — ou-
Ponedeljek, 27. januarja
vertura; Massenet: Herodias — fantazija; Halevy: Židinja — fantazija
14. Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Analiza in izvedba Beethovnove sonate, op. 2, št. 1 (govori in izvaja gospodična Jadviga Poženelova)
18.40 Filozofija zadružnega gospodarstva. II. predavanje (univ. profesor g. France Veber);
19.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
12.	Iz daljnih krajev (plošče). — Gra-nados: Orientalska koračnica; Dreyer:
V	ikitajskem gledališču (orkester Ma-rek Weber); Lindemann: Kitajski svatovski ples (Ben Berlin orkester); Yošitomo: Japonski ples s svetiljkami (orkester Herbet Frolich); Yošitomo :
V	cejlonskih čajnih vrtovih (orkester Paul Godwin); Albeniz: Cordol.a (La Argenita i. orkester); Ketelbey: Na vrtu kitajskega templja (kino orgle solo); Clark: V sanjavem Hilo-zalivu Sherwood: Solnce zahaja na Havajskem (havajske kitare)
12.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Revelerji, harmonisti in še drugi taki pevci (na ploščah). — Whiting: Kje je moja cvetka iz Waikikija (revelerji); Roland: Španski moritat; Axelson: Znaš li žvižgati, Johanca? (harmonisti); Handmann: I'm gonna charleston; Akst: Dinah (revelerji); Kupfeld: Stric Bumba iz Kolumba pleše rumbo (harmonisti); Bootz:
12.	Vojaške godbe (plošče). — Blume: Mornarjev jutranji pozdrav; Jutro na brodu (Beka); Beethoven: Fidelio
—	ouvertura (republikanska godba); Čajkovski j: Slovanska koračnica (gre-nadirska godba); Slovanske koračnice
—	potpouri (vel. Artiphon orkester); Myddelton: Osat (godba angl. kraljeve garde)
21.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Razni šranili igrajo (plošče). — Ločiti moram se od gora (Trio iz Grinzinga); Felix: Mačica — Pod lipo; Lochmanu: Predi, predi (dunajski šramel kvartet); Kučera: Ali veš, mamica, kaj sem sanjal? — Dunajski humor (Trio iz Grinzinga); Špicpol-ka; Pavčič: Slovenska koračnica; Šent Lenart — kmečki valček (kmeč. trio); Eli hribček bom kupil (instrumentalni kvartet »Jadran); Joliann Strauss: Jutranji listi (»Vindobona« šramel-kvartet)
14.	Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Potovanje od zapada proti vzhodu (radijski orkester).— Elliott: Vsoln-čni Španiji — suita; Moskovskij: Španski plesi; de Falla: Aragonesa; Waldteufel: Španija
18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič)
19.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
19.30 Nacionalna ura
19.30 Nacionalna ura 20. PESEM IN PLES. Večer vesele glasbe s sodelovanjem jazz-kvarteta »Micky«, dueta havajskih kitar (gospoda Ivan Polanjko in Jakob Geč), radijskega jazza in plošč 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda
22.30 Angleške plošče
(Konec ob 23. uri.)
Lepa Izabela iz Kastilije (harmonisti); Balling: Pesmice našega kvarteta (kv. »Fat«); Novak: Zvezdica moja; Skoupy: Vlajka (zbor Settlers Club); Como puedes pedirme que 110 te quie-ra; Palmerin: Cobarde (pevski kvartet Palmerin)
14. Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Otroška ura: Lisica zvitorepka (zvočna igra. — I. slika). Po povesti Josipa Brinarja priredil Jakob Zvan. Igrajo člani Narodnega gledališča
18.20 Izrezovalna dela (gosp. Zdravko Omerza)
18.40 Vzroki moralnega propadanja mladine (g. Vojko Jagodič)
19.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
19.30 Nacionalna ura
20.	PRENOS IZ LJUBLJANSKE OPERE: »KRALJIČIN LJUBIMEC«. -
V I. odmoru: glasbeno predavanje (M. Bravničar); v II. odmoru: napoved časa, poročila, objava sporeda
(Konec ob 23. uri.)
20.	GORENJSKI TRIO (gg. Ahačič iz Tržiča in Stanko Avgust)
21.	IV. VEČER SLOVENSKIH SKLADATELJEV. L. M. ŠKERJANC. — Uvodno besedo govori g. dr. Anton Dolinar. Tri samospeve poje gospodična Štefka Korenčanova. Intermezzo romantique — za violino solo, igra g. prof. Karlo Rupel. Tri samospeve poje gdč. Štefka Korenčanova. Prelu-dio1, izvaja radijski orkester. Mala suita iz »Žlahtnega meščana, izvaja radijski orkester
22.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda obvestila
22.15 Radijski jazz
(Konec ob 23. uri.)
Petek, 31. januarja
11.	Šolska ura: Živalski nagon, razum
ali kaj? — dvogovor — pogovarjata se
stric in Marko (g. Arnošt Adamič)
12.	Baletna glasba (plošče). — Gounod: Baletna godba iz »Fausta«; Saint Sa-nes: Baletna godba iz »Samson in Da-lile«; Massenet: Manon (halett)
12.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Razni jazz orkestri (plošče). — Parish-Perkins: Enialine (ork. Char-
les Burnett); Kaufmann: Ljubavne sence (plesni orkester The Van Eps); Rodgers: Taka ljubezen (orkester Alb. Taylor); Sarony: Kadar garda paradira (orkester Percy Chandler); Carr-Nesbitt: Najbrž postajam zaljubljen; (plesi orkestra Jack Jackson); Green: Ni slabo (plesi orkestra Rav Noble); Discepolo: Yira! Yira! (orkester tipica Viktor) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Ženska ura: O olju (ga. Mil. Šerko) 18.20 Roussel: 1'ajkova pojedina — suita za orkester (plošče)
18.04 Kaj moram vedeti o Okrožnem uradu (g. Rudolf Smersu)
19.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
19.30 Nacionalna ura
20.	Komorni trio (gg. Drapal Silvester
—	flavta, Gregorc Janko — klarinet, in Hauch Willi fagot. — 1. Kumar: Trio za flavto, klarinet in fagot; 2. Lorenzo: Divertimento; 3. Osterc: Trio za piceolo, klarinet in fagot
21.	»SOS na kratkih valovih« — radijska burka v enem dejanju; spisal Josip Danes; igrajo člani Narodnega gledališča
22.	Vremenska napoved, poročila 22.15 Prenos lahke glasbe iz »Nebotičnika«
(Konec ob 23. uri.)
Sobota, 1. februarja
12.	Plošča za ploščo — napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila
13.	Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Plošča za ploščo — napev v napev
14.	Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.	Za delopust (igra radijski orkester).
—	Urbach: Regina — koračnica; Joliann Strauss: Telegrami — valček; Smetana: Poljub — fantazija; Morena : Posebnosti — potpouri
18.40 Pereča zunanjepolitična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar)
19.	Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
19.30 Nacionalna ura: O Bosanski Gra-
diški (Zagreb) 19.50 PRENOS IZ BOSANSKE GRADI-DIŠKE. — Salavat ( poje Ilija Ibra-himovič); Mokranjac: Statija III (poje srbsko pevsko društvo); Zaje: Pa-storale; Sattner: Vera (poje hrvatsko pevsko društvo); Čačkeš: Mostar marš; Kolakovič: Potpouri narodnih pesmi (igra orkester na pihala); Koncert srbskega pevskega društva; Koncert gimnazijskega zbora; Koncert hrvatskega pevskega društva; Dragica Abraniovič in Slavko Tadič pojeta sevdalinke; Koncert srbskega in hrvatskega pevskega društva 22. Napoved časa, vremenska napoved,
poročila, objava sporeda 22.15 Operetna glasba (radij, orkester). Nedbal: Poljska kri — fantazija; Gregorc: Saj si sama kriva —- valček; Moj ljubček je krepak mornar — pesem; Fall: Ločena žena — fantazija (Konec ob 23. uri.)
Sreda, 29. januarja
Četrtek, 30. januarja
Ostale postaje
Nedelja, 26. januarja
BEOGRAD
437.3/686
2.5 kv
9.30 Maša • 11.10 Plošče • 12. Radijski orkester © 13.15 Poljudne pesmi 9 13.45 Poročila 9 16. Pesmi 9 16.30 Humoreske 9 16.50 Plesna glasba 9 18.30 Koncert radijskega orkestra 9 19.30 Nacionalna ura 9 20. Ljubljana 9 21. Prenos iz Zemuna 9 22. Poročila 9 22.30 Prenos koncerta iz restavracije
ZAGREB
276.2/1086
10. Maša 9 12. Plošče © 16.30 Koncert šramel kvarteta 9 17.15 Koncert radijskega kvarteta 9 19.30 Nacionalna ura 9 20. Prenos iz Ljubljane 9 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba
BARCELONA
377/795
5 kw
16.	Plošče 9 18. Koncert radijskega orkestra 9 18.45 Pesmi 9 19.15 Radijski orkester 9 20. Jazz 9 21. Plošče 9 22.30 Plošče 9 22.45 Vokalni koncert it 23.15 Pestra reportaža
BEROMuNSTER 540/556	100 kw
17.	Življenje in smrt Napoleonovega sina © 17.30 Pesmi 9 18.20 Plošče © 19. Poročila © 19.30 Igra 9 21. Poročila 9 21.10 Poljudni program 9 22.15 Poročila
BRESLAU
315.8/950
100 kw
5. Jutranji koncert 9 6. Hamburg 9 9. Maša 9 10. Mladinski koncert 9 11.30 Kantata J. Seb. Bacha 9 12. Opoldansk., koncert 9 15.30 Otroška ura 9 16. Lan-genberg 9 18. Langenberg
BUCAREST
364/823
12 kw
11.45 Opoldanski koncert 9 16.15 Koncert rumunske glasbe 9 17. Poljudna glasba 9 18.15 Jazz 9 19. Poročila 9 19.15 Jazz 9 20. Gledališki večer 9 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kw
8.05 Poročila 9 8.10 Gimnastika 9 8.45 Plošče 9 9.25 Otvoritev oddajne postaje v Lincu © 11. 180-letnica Mozartovega rojstva © 12.10 Otvoritvena slavnost v Lincu © 13. Zabavni koncert © 14.45 Poročila © 15. Književna ura © 15.20 Koncert komorne glasbe © 16.05 Kmečko pustovanje © 16.30 Kot misijonar in raziskovalec pri južnoameriških Indijancih © 17. Poljudni koncert © 19. Poročila © 19.10 Prenos iz Linca — Pester program © 22. Poročila © 22.20 Poro-
čila s smuških tekem v Bad Ischlu © 22.25 Vokalni koncert © 23.05 Objave © 23.20 Plesna glasba
FRANICFURT
251/1195
17 kw
6. Hamburg © 10.45 Zborovno petje © 12. Opoldanski koncert © 16. Langenberg © 19. Zabavni koncert © 20. Radio uganke © 22. Poročila © 22.25 Šport © 22.45 Zabavna in plesna glasba © 24. Stuttgart
0.7 kw
HAMBURG
331.9/904
100 kw
6. Pristaniški koncert © 9. Dopoldanski koncert © 11.25 Narodne pesmi © 12. Koncert godbe na pihala © 13.05 Opoldanski koncert © 14. Otroške igre © 14.55 Schubertove pesmi © 16. Langenberg © 18. Slušna igra © 20. Narodni koncert © 22. Poročila © 22.45 Plesna in zabavna glasba
KATOVICE
395.8/758
10 kv*
15.10 Plošče © 15.35 Klarinet © 19.15 Plošče © 19.45 Glavni program © 21.45 Poročila © 22. Večerni koncert © 23.05 Plesna glasba
KoNIGSBERG
291/1031
60 kw
6. Hamburg © 12. Opoldanski koncert © 14.30 Kmečka godba © 16. Pester program » 18.20 Lahka glasba © 19.20 Pesmi © 20. Pester večer v prid zimske pomoči © 22. Poročila © 22.40 Zabavna in plesna glasba
LANGENBERG
658/455.9	100 kw
6. Hamburg © 10. Komorna glasba © 11.30 Leipzig © 12. Opoldanski koncert © 16. Pester popoldanski koncert © 18. »Tristan in Isolda« — opera (Wagner) • 20. Klavirski koncert © 22. Poročila
LEIPZIG
382.2/785
120 kw
6. Haml. urg © 8. Orgelski koncert © 8.30 Zborovui koncert © 11.30 Leipzig • 12. Zabavni koncert © 14.50 Sonate za klarinet © 16. Popoldanski koncert © 18. R. \Tagner in sedanjost © 18.15 Tristan in Isolda — opera (VPagner) © 20. Koncert orkestra © 22. Poročila © 22.30 Zabavna in plesna glasba
LUXEMBOURG
1304/230	200 kw
7.15 Plošče © 7.35 Plošče © 8.15 Pestra glasba © 12. Pester koncert © 18. Pester koncert © 21. Pester koncert
MuNCHEN 405.4/740	100 kw
6. Hamburg © 10.30 Pester koncert © 12. Koncert godbe na pihala © 12.55 Poročila © 13. Opoldanski koncert © 14. Pravljičn aigra © 15.05 Pestra glasba — Armin KnaLove kompozicije © 16. Langenberg © 18. Slušna prireditev © 19.30 ČtiVo ® 20. »Margerita« (Faust) — opera 23. Nočna plesna glasba
POSTE PARISIEN 312.8/959	60 kw
16.30 Plošče © 19.28 Operna glasba 9 19.35 Operni odlomek 9 20.15 Komedija 9 22.30 Lahka glasba — plošče
STRASBOURG 859/349.2	40 kw
14.15 Plošče 9 15.30 Plesna glasba 9 16.30 Igra 9 17. Popoldanski koncert 9 20.10 Plošče 9 20.30 Varijetejski večer 9 22.45 Plesna glasba
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
15.30 Pesmi 9 18. Operni odlomki 9 19.45 Poročila 9 20. Komorna glasba 9 20.55 Plošče 9 21.05 Drama 9 22.30 Poročila
STUTTGART
522.6/574	100 kw
6. Hamburg 9 9. Maša 9 9.30 Narodni koncert 9 11.30 Leipzig 9 12. Opoldanski koncert © 15. Domača glasba © 15.30 Kristan Knaverjeva ura © 16. Langenberg © 18.30 Pravljična igra © 20. Straussove kompozicije © 22. Poročila
•	22.25 Poročila o tekmi v sankanju
•	22.40 Zabavna in plesna glasba © 24. Nočna glasba
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
Program ni prišel.
VARŠAVA
1339.3/224
120 kw
9.15 Plošče © 10. Plošče © 12.15 Simfonični koncert © 14. Salonska glasba © 16.15 Popoldanski koncert © 17. Plesna glasba © 18. Španci plesi © 20. Operni dueti in arije © 20.50 Poročila © 21. Citre © 21.45 Poročila © 22. Plesna glasba
S[li ste je poravnali naročnino ? Poravnajte jo čimprej, da boste delejni našega zavarovanja aparatov in življenja /
Ponedeljek, 27. januarja
BEOGRAD
437.3/686	2.5 kvv
9. Maša • 12. Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 16.20 Koncert radijskega orkestra • 18.30 Francoščina
•	19.30 Nacionalna ura • 19.50 Recitacije • 20.15 Mednarodni koncert • 22. Poročila • 22.20 Poljudne pesmi
ZAGREB
276.2/1086	0.7 kw
10.30 Svetosavska proslava • 12.15 Plošče • 1". Poročila • 17.15 Vokalni koncert • 19.30 Nacionalna ura • 20. Prenos koncerta in Beograda • 22. Poročila • 22.15 Narodne pesmi
BARCELONA
377/795	5 kw
16. Plošče • 18. Plošče • 20. Plošče • 21.15 Koncert radijskega orkestra • 22.20 Mandolinski konc. • 23.45 Plošče
BEROMlJNSTER
540/556	100 kw
16.30 Stara francoska glasba • 17.20 Godalni sekstet • 18. Otroška ura • 18.30 Starost zemlje • 19.05 Plošče • 19.25 Kneževina Monaco • 20. Simfon. koncert • 22. Poročila
BRESLAU 315.8/950	100 kw
5. Jutranji koncert • 6.30 Frankfurt • 8:30 Zabavni koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Pestra ura • 15.60 Literarna ura • 16.40 Pestra glasba • 18. Koncert radijskega orkestra • 20. Poročila • 20.10 Pravljična igra • 22. Poročila • 22.30 Nočni koncert
BUCAREST
364/823	12 kw
17.15 Koncert radijskega orkesra 9 18. Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncerta
•	19.15 Plošče • 20.10 Radio univerza
•	20.30 Koncert komorne glasbe •21.05 Vokalni koncert • 21.30 Poročila • 21.45 Harfa • 22.15 Nočni koncert • 22.45 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kw
7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 11.30 Plošče • 12.20 Opoldanski koncert • 13. Poročila, nato koncert • 14. Plošče • 14.30 Objave •
15.	Poročila • 15.20 Mladinska ura •
16.	Poročila • 16.05 Operetna glasba •
17.	Pesmi • 17.20 Arije • 17.40 Orgle
•	18.35 Angleščina • 19. Poročila • 19.30 Plošče • 20. Prenos iz Linca • 21. Koncert dunajskih simfonikov • 22. Poročila • 22.20 Zabavni koncert • 23. Objave • 23.15 Zabavni koncert • 23.45 Plesna glasba
FRANKFURT
251/1195
17 kvv
6.30 Jutranji koncert • 12. Hamburg • 15.45 Zabavni koncert • 18. Stuttgart • 20. Poročila • 20.10 Narodna glasba •
21. Igrokazi • 21.15 Bruno Stiirmerjeve kompozicije • 22.30 Poročila • 22.45 Breslau • 24. Nočni koncert
HAMBURG
331.9/904
100 kvv
6.30 Jutranji koncert • 12.20 Opoldanski koncert • 14.20 Zabavna glasba • 16. Zabavni koncert © 17. Narodne pesmi • 18. Stuttgart • 20. Poročila • 20.10 Slušna prireditev • 21.30 Varija-cije • 22.15 Poročila • 23. Zabavni koncert
395.8/758
KATOVICE
10 kv
16.15 Pesmi • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.40 Večerni program • 22.30 Arije • 23.05 Plesna glasba
KoNIGSBERG
291/1031
60 kvv
6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert
•	8.40 Zabavna glasba • 12. Opoldanski koncert • 14.30 Zabavna glasba • 15.30 Tuje narodne pesini • 16.10 Zabavni koncert • 18. Stuttgart • 20.10 Večerni program • 20.45 Zabavni koncert • 22. Poročila • 22.20 Plesna glasba • 23.20 Nočna glasba
LANGENBERG
658/455.9	100 kw
6.30 Frankfurt • 12. Opoldan, koncert
•	16. Zgodvinsko predavanje • 18. Stuttgart © 20. Poročila • 22.10 Končen radijskega orkestra • 22. Poročila
•	22.10 Nočna glasba
LEIPZIG
382.2/785
120 kvv
6.30 Jutranji koncert • 8.30 Zabavni koncert • 12. Opoldanski koncert ® 14.15 Pestra ura • 16. Otroška ura • 16.30 Harfa in flavta • 17.30 Pestra glasba • 18. Stuttgart • 20. Poročila ® 20.10 Pester program ® 21. Koncert orkestra • 22. Poročila ® 22.20 Pesem velike ljubezni ® 23. Nočna glasba
LUXEMBOURG 1304/230	200 kvv
7.15 Plošče • 7.35 Plošče • 12. Pestra glasba ® 12.40 Koncert kvinteta • 13.35 Koncert kvinteta • 17.45 Plošče • 18.1* Pestra glasba • 20.15 Propagandni koncert ® 20.40 Koncert kvinteta • 21.05 Operetna glasba • 21.35 Pianinski koncert • 21.50 Komična oper^ • 22.45 Plošče • 23.05 Plesna glasba
MUNCHEN
6.30 Frankfurt • 12. Opoldanski koncert radijskega orkestra • 13. Poročila ® 13.15 Opoldanski koncert • 16.10 Ctivo
•	16.50 Koncertna ura — baltiške pesmi
•	18. Zabavni koncert • 20. Poročila • 20.10 Pestra glasba • 21. »Poroka o polnoči« — slušna igra • 22. Poročila • 23. Nočna glasba
Med nami povedano:
Ima antenski avtomat za pravilno nastavitev. Zato se ga more naravnavati z enim samim gumbom. Igraje sprejema Telefunken T 512 vse večje evropske postaje'. Njegov glas je čudovit Cena aparata: T 512 z elektronkami Din 2400 za gotovino, Din 2700 na 12 obrokov
TELEFUNKEN
POSTE PARISIEN 312.8/959	60 kvv
18.27 Baletna glasba • 18.49 Plošče • 19.35 Plošče * 20.15 Humoristični kotiček ® 21.20 Plotče • 21.50 Koncert komorne glasbe ® 22.30 Lahka glasba — plošče
STRASBOURG
859/349.2
40 kvv
16. Solistovski koncert ® 17.15 Lahka glasba ® 18.15 Plesna glasba • 18.45 Pestra glasba • 20.10 Plošče «21. Operni koncert
SUISSE ROMANDE
443.1/677
25
16.30 Skupna oddaja • 18.30 Esperanto • 19.10 Plošče • 20. Bachov koncert • 20.30 Koncert radijskega orkestra • 21.20 Poročila
STUTTGART
522.6/574
100 kvv
6.30 Frankfurt • 8.30 Zabavni koncert • 12. Opoldanski koncert • 14. Pestra ura • 16. Pester koncert • 18. Pester koncert • 20. Poročila ® 20.10 Slušna prireditev ® 21. Leipzig ® 22. Poročila ® 22.30 Koncert ogrske filharmonije ® 23.30 Breslau © 24. Frankfurt
TOULOUSE
328.6/913
60 kvv
18.05 Propagandni koncert • 18.30 O-perni orkester • 18.50 Popevke • 19.25 Dunajska glasba • 20.15 Filmska glasba • 20.50 Salonski koncert • 21. Zborovno petje • 22.05 Angleška glasba • 22.50 Koncert vojaške godbe • 23.15 Operetna glasba • 23.45 Melodije • 0.20 Ko-
VARŠAVA
1339.3/224
120 kvv
6.50 Plošče • 12.15 Opoldanski koncert • 16.45 Igra • 17.20 Vokalni koncert • 20. Koncert mornariške godbe • 20.45 Poročila • 21. Simfonični koncert • 22. Literarni večer
Torek, 28. januarja
BEOGRAD
437.3/686
2.5 kw
11. Radijski orkester 9 12. Plošče 9 13.45 Poročila • 16.20 Poljudne melodije 9 18. Plesna glasba • 19.30 Nacionalna ura 9 19.50 Pester večer ruske glasbe 9 21.20 Pesmi in narodni plesi • 22. Poročila • 22.20 Koncert iz restavracije
ZAGREB
276.2/1086	0.7 kw
12.15 Plošče © 12.45 Poročila • 13.10 Plošče © 17.15 Radij, orkester • 18.50 Literarna ura • 19.30 Nacionalna ura • 20. »Manon« — opera (Massenet) 9 Poročila
BARCELONA
377/795	5 kw
16. Plošče © 18. Koncert komorne glasbe 9 20.30 Plošče 9 21.35 Koncert radijskega orkestra 9 22.30 Pianinski koncert 9 22 50 Koncert radijskega orkestra 9 23.30 Prenos iz gledališča
BEROMONSTER
540/556	100 kw
16. Operetna glasba 9 18. Plošče 9 19.20 Francoščina 9 20. Poljudna ura 9 20.40 Pesmi ® 22.15 Poročila
BRESLAU 315.8/950	100 k\v
5. Jutranji koncert ® 6.30 Langenberg 9 8.30 Zabavni koncert 9 12. Leipzig 9 14. Pestra ura 9 15.30 Otroška ura 9 16.15 Otroške pesmi ® 18. Miinchen 9 20.10 Igra ® 21.10 Pester večer 9 22. Poročila © 22.30 Hamburg 9 23.25 Beethovnove sonate
BUCAREST
364/823
17.15 Plošče 9 18. Poročila 9 18.15 Plošče 9 19.15 Pester koncert 9 19.50 Modema glasba 9 20.30 Koncert simfoničnega orkestra © 21.30 Poročila 9 21.45 Nočni koncert 9 23.55 Poročila
DUNAJ
506.7/592
100 kw
7.20 Poročila 9 7.25 Plošče 9 9.20 Trž-ne vesti © 12. Koncert radijskega orkestra © 13. Poročila 9 13.10 Opoldanski koncert © 14. Plošče © 14.30 Objave 9
15.	Poročila 9 15.20 Otroška ura 9 15.40 Marionetno gledališče 9 16. Poročila © 16.05 Narodne pesmi 9 17.30 Vopalni koncert © 18.35 Francoščina 9 19. Poročila © 20. Koncert moškega pevskega zbora — radio orkester 9 21.35 Feultoni 9 22. Poročila 9 22.10 Mozartov godalni kvartet 9 23.10 Ven-ček šlagerjev 9 23.35 Objave 9 23.50 Plesna glasba
FRANKFURT 251/1195	17 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12. Leipzig 9
16.	Popoldanski koncert 9 16.50 Koncert godbe na nihala 9 18. Miinchen 9
HAMBURG
331.9/904
KATOVICE
395.8/758
10 kw
15.30 Plošče 9 16. Popoldanski program 9 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila 9 19.40 Večerni program 9 20. Simfonični koncert 9 22.30 Večerni program
KoNIGSBERG
291/1031
60 kw
6.05 Gimnastika 9 6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14.15 Zabavna glasba 9 16.10 Popoldanski koncert © 18. Miinchen 9 20. Poročila 9 20.10 Pestrag la-ba 9 21.10 R. Strausso-va simfonična dela 9 22. Poročila 9 22.40 Nočna glasba
LANGENBERG 658/455.9	100 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 16. Pester program 9 18. Zabavni koncert © 20.10 Slušna igra 9 21. Igra 9 22. Poročila 9 22.20 Francoska in angleška konverzacija
LEIPZIG
12 kw 382.2/785
120 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 14.15 Pestra ura 9 16.30 Pesmi iti kantate 9 18. Pester koncert 9 20. Poročila 9 20.10 Plesna glasba 9 22. Poročila 9 22.30 Večerni koncert
LUXEMBOURG 1304/230	200 kw
7.15 Plošče 9 12.40 Koncert radijskega orkestra 9 13.35 Koncert kvinteta 9 17.45 Koncert kvinteta 9 18.15 Pestra glasba 9 20.10 Koncert kvinteta 9 20.45 Koncert radijskega orkestra 9 22. Pesmi 9 23. Plesna glasba
POSTE PARISIEN 312.8/959	60 kw
18.35 Klasične melodije 9 18.55 Plošče 9 19.40 Popevke 9 20.25 Večerni koncert 9 21.10 Pestra glasba 9 22.30 Plošče — lahka glasba
MONCHEN 405.4/740	100 kw
6.30 Langenberg 9 12. Leipzig 9 13. Poročila 9 13.15 Zabavni konc. 9 16.50
Važno vprašanje:
20. Poročila 9 20.10 Hamburg 9 21.10 Miinchen 9 22. Poročila 9 22.20 Večer-ni koncert 9 23. Hamburg 9 24. Stutt-gart
100 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12.10 Leipzig 9 14.20 Pestrag lasba 9 16. Lahka glasba 9 17. Literarna ura 9 17.15 Pestra ura 9 18. Večerni koncert 9 19. Pesmi 9 19.25 Pestra glasba 9 20. Poročila 9 20.10 Slušna igra 9 21.10 Miinchen 9 22. Poročila 9 22.30 Zabavna in narodna glasba
Kako pisan je
svet ?
To nam hitro reši Telefun-kenT523. Pri njegovi popolnosti glasu i-ma človek res veselje s pisanimi sporedi evropskih postaj. In ravnanje z njim, to je prav lahko. Cena aparata: T 523 z elektronkami Din '. 3850 za gotovino, Din 4310 na 12 obrokov
TELEFUNKEN
Francoski komponisti 9 17.50 Poročila 9 18. Večerni koncert 9 20. Poročila 9 20.10 Slušne slike iz predmestij starega Monakova 9 21.10 R. Straussove simfonične kompozicije 9 22. Poroč. 9 22.20 Mojstri v drsanju © 23. Plesna glasba
859/349.2
STRASBOURG
40 kw
17.30 Ponoldanski koncert 9 18.15 Španska glasba 9 19. Ruska glasba 9 20.10 Plošče © 20.30 Pester koncert *
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.30 Violinski koncert 9 16.45 Dueti za klarinet in bas 9 17.05 Harmonike 9 17.15 Koncert radijskega orkestra 9 18.50 Plošče ® 19.20 Pesmi 9 20. Vo-kalni koncert © 20.20 Lahka glasba 9 21.20 Poročila 9 21.30 Lahke pesmi
STUTTGART 522.6/574	100 kw
6.30 Langenberg 9 8.30 Zabavna glasba ©12. Leipzig 9 14. Pestra ura 9 16. Pester popoldanski program 9 18. Miinchen 9 20. Poročila 9 23.10 Beethovnov večer © 22. Poročila 9 22.30 Hamburg 9 24. Nočna glasba
TOULOUSE
328.6/913
60 kw
18.15 Popevke 9 19.05 Dunajska glasba 9 19.25 Ciganska glasba 9 19.45 Propagandni koncert 9 20.30 Vojaške koračnice 9 20.50 Filmska glasba 9 21. O-perna glasba 9 21.40 Pestra glasba 9 22.05 Angleška glasba 9 22.50 Lahka glasba 9 23.15 Argentinski orkester 9 20.45 Koračnice 9 0.20 Filharmonični orkester
VARŠAVA
1339.3/224
120 kw
6.50 Plošče 9 12.30 Koncert orkestra 9 15.30 Koncert salonske glasbe 9 17.15 Lahka glasba 9 18. Komorna glasba 9 20. Simfonični koncert 9 23. Poročila 9 23.05 Plesna glasba
Sreda, 29. januarja
BEOGRAD
437.3/686
11. Plošče 0 11.30 Koncert radijskega orkestra • 13.15 Pestre pesmi 0 13.45 Poročila 0 16. Koncert vojaške godbe • 18.30 Nemščina • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Poljudne pesmi • 20.50 Simfonični koncert — plošče • 22.10 Poročila 0 22.30 Prenos koncerta i« restavracije
ZAGREB 276.2/1086	0.7 kw
12.15	Operna glasba • 12.45 Poročila • 13.10	Plošče 0 17.05 Ojroška ura • 19.30	Nacionalna ura 0 20. Prenos koncerta	iz Ljubljane .0 22, Poročila • 22.15	Plesna glasba
BARCELONA
377/795	5 kvv
16. Plošče • 18. Plqšče • 21.05 Koncert radijskega orkestra 0 21.30 Radio gledališče 0 22.20 Plošče
BEROMUNSTER 540/556	100 kw
16.30 Koncert radijskega orkestra 0 16.45 Schubertove pesmi 0 17.10 Moderni šlagerji 0 19. Poročila • 19.20 Brahmf: Sonata za čelo in klavir op. 38 0 19.45 Sedemdesetletnica Romaina Ro-landa 0 21.10 Klavirski koncert 0 21.45 Za Švicarje v tujini 0 22.30 Poročila
BRESLAU
315.8/950	100 kvv
5. Jutranji koncert 0 6.30 Lahka glasba 0 10.15 Mozartova mlada leta 0 12. Opoldanski koncert 0 14. Pestra ura 0 15.30 Otroška ura 0 16.20 Klavl ski koncert 0 17. Popoldanski koncert 0 18. Zabavni koncert radijskega orkestra 0 19.45 Ctivo 0 20.15 Leipzig 0 21. Prigode z Gordon - Bennetlove tekme leta 1908 9 22. Poročila 0 22.30 Plesna glasba
BUCAREST 364/823	12 kvv
17.15 Koncert radijskega orkestra 0 19. Poročila 0 19.15 Plošče 0 20.10 Violinski in vokalni koncert 0 21.05 Koncert radijskega orkestra 0 21.30 Poročila 0 21.45 Nadaljevanje koncerta 0 22.55 Poročila 0 23. Nočni koncert
DUNAJ
506.7/592
100 kvv
7.20 Poročila 0 7.25 Plošče 0 9.20 Tržne vesti 0 12. Plošče 0 13. Poročila 0 13.10 Moderna simfonična glasba 0 14. Plošče 0 14.30 Objave 0 15. Poročila 0 15.20 Otroška ura 0 16.05 Filmska glasba 0 16.55 Ura avstrijskih komponi-sov 0 18.25 Esperantb 0 19. Poročila 0 19.25 Ugrabitev v Serailu — opera. Mozart 0 22. Poročila 0 22.10 Zabavni koncert 0 23.05 Objave 0 23.15 Koncert radijskegt orkestra 0 23.45 Plesna glasba
FRANKFURT
2.5 kvv 251/1195
17 kvv
6.30 Jutranji koncert 0 12. Opoldanski koncert 0 16. Zabavna glasba 0 18. Popoldanski koncert 0 20. Poročila 0 20.15 Leipzig 0 20.45 Pester večer 0 22. Poročila 0 22.30 Langenberg 0 24. Nočni koncert
HAMBURG
331.9/904
100 kvv
6.30 Jutranji koncert 0 12.10 Opoldanski koncert 0 14.20 Zabavna glasba 0 16. Pester program 0 17.30 Popoldanski koncert 0 18. Pester program 0 19. Zborovno petje — serenade 0 20. Poročila 0 20.15 Ura mlade generacije 0 20.45 »Muzikant« — igra 0 22.15 Pred počet-koin olimpijskih iger 0 22.30 Poročila O 23. Langenberg
KATOVICE
395.8/758
10 kvv
16.20 Koncert zbora »Odmev« 0 18.30 Vokalni koncert 0 18.45 Plošče 0 19.20 Poročila 0 20. Violinski koncert 0 20.45 Večerni program 0 23.05 Lahka glasba
KoNIGSBERG
291/1031
60 kvv
6.05 Gimnastika 0 6.30 Jutranji koncert 0 12 Opoldanski koncert 0 16.10 Pester program 0 18. Pester večer 0 20. Poročila 0 20.15 Leipzig 0 20.45 Slavnostna glasba 0 22. Poročila 0 22.15 Pred pričetkom olimpijskih iger 0 22.30 Nočna in plesna glasba
LANGENBERG 658/455.9	100 kvv
6.30 Jutranji koncert 0 12. Opoldanski koncert 0 16.30 Pester program 0 18. Frankfurt 0 20. Poročila 0 20.15 Leipzig 0 20.45 Zabavni koncert 0 22. Poročila 0 22.15 Pred otvoritvijo olimpijskih iger 0 22.30 Nočna in plesna glasba
LEIPZIG
382.2/785
6.30 Jutranji koncert 0 12. Zabavni koncert 0 14.15 Pestra ura 0 16.30 Beethoven: klavirska sonata vc-molu op. 111 0 18. Plesna glasba 0 19. Večerni koncert 0 20. Poročila 0 20.15 Kmečka kronika 0 20.45 Pester večer 0 22. Poročila 0 22.30 Koncert radijskega orkestra
LUXEMBOURG
1304/230
200 kvv
7.15 Plošče 0 12. Pestrag lasba 0 12.40 Koncert radijskega orkestra 0 13.35 Koncert kvinteta 0 17.45 Koncert kvinteta 0 18.15 Pestra glasba 0 20.15 Propagandni koncert 0 20.45 Bach-Laver-nejev koncert 0 21. Pester koncert 0 22.40 Vokalni koncert 0 23. Plesna glasba — plošče
MuNCHEN 405.4/740	100 kw
6.30 Jutranji koncert 0 12. Opoldanski koncert 0 16.30 Zborovno petje 0 17. Pester program 0 17.30 Svetovna politika ® 18. Zabavni koncert 0 20. Poročila 0 20.15 Leipzig 0 20.45 Koncert godbe na pihala 0 22. Poročila 0 22.15 Breslau 0 22.30 Plesna ura 0 23. Plesna glasba
POSTE PARISIEN
312.8/959	60 kvr
18.42 Plošče 0 19.36 Rapsodije 0 19.50 Lahke pesmi 0 20.15 Propagadni koncert 0 22. Večerni koncert 0 22.30 Koncert lahke glasbe
STRASBOURG
859/349.2
40 kvv
17.30 Popoldanski koncert 0 18.45 Plošče 0 19.15 Plošče 0 20.10 Gledališki večer 0 21.30 Pester koncert
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kvv
16.30 Popoldanski program 0 18. Plošče 0 18.35 Plošče 0 19.10 Plošče 0 19.40 Radio kronika 0 20.15 Igra 0 20.50 Operetni prenos 0 21.30 Poročila 0 22. Jazz
STUTTGART
522.6/574	100 kvr
6.30 Jutranji koncert 0 10.15 Mozartova mlada leta 0 12. Opoldanski koncert 0 14. Pestra ura 0 15.30 Slušna igra 0 16. Pester popoldan, program 0 18. Frankfurt 0 20. Poročila © 20.15 Leipzig 0 20.45 Poljudni koncert Wagnerjevih del 0 22. Poročila 0 22.15 Breslau 0 22.30 Simfonični koncert ® 24. Frankfurt
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.05 Salonska glasba 0 18.50 Operetna glasba 0 19.50 SoJistovske točke 0 20.30 Bach - Lavernejev koncert 0 20.50 Ruska glasba 0 21. Pestra glasba 0 21.35 Salonski orkester 0 21.40 Operna glasba 0 22.05 Angleška glasba 0 22.50 Jazz 0 23.15 Filmska glasba 0 23.45 Melodije 0 0.20 Vojaške koračnice
120 kvv 1339.3/224
VARŠAVA
120 kvv
6.50 Plošče 0 12.30 Plošče 0 15.30 Popoldanski koncert 0 16.20 Koncert moškega zobra »Odmev« 0 17.20 Pesmi 0 18. Koncert godalnega kvarteta 0 20. Plošče 0 20.45 Poročila 0 21. Chopinov koncert 0 22. Plesna glasba
Četrtek, 30. januarja
BEOGRAD
437.3/686
2.5 kw
11. Koncert radijskega orkestra • 12. Pestra glasl.a • 13.45 Poročila • 17. Poljudne pesmi • 18.30 Angleščina © 19. Angleške pesmi © 19.30 Nacionalna ura • 20. Klarinet • 20.30 Arije in pes-mi © 21. Pestra glasba • 22. Poročila • 22.20 Koncert radijskega orkestra
ZAGREB
276.2/1086	0.7 kw
12.15 Plošče • 12.45 Poročila • 13.10 Plošče © 17.15 Koncert radijskega orkestra © 19.30 Nacionalna ura • 20. Koncert godalnega kvinteta • 20.30 Koncer, zagrebških madrigalistov © 21. Koncert godalnega kvinteta © 21.30 Čelo koncert © 22. Poročila • 22.15 Plesna gl.
BARCELONA
377/795	5 kw
16. Plošče © 18. Hotelirska razstava © 2(1. Plošče © 20.30 Katalonske pesmi © 21.05 Koncert radijsk. orkestra • 21.30 Kadio gledališče • 22.20 Plošče
BEROMUNSTER
540/556	100 kw
16. Lahka glasba • 18. Vokalni in poljudni koncert © 19. Poročila • 19.05 Iz delovanja I). N. 19.25 Slušna prireditev 9 20.05 Večerni koncert • 21. Poročila © 21.10 Večerni koncert • 22.15 Poročila
BRESLAU
315.8/950	100 kw
5. Jutranji koncert • 8.30 Koncert godbe na pihala © 12. Opoldanski koncert 14. Pestrau ra © 15.30 Klavirski kou-cerl & 16.20 Pestra ura • 17. Koncert delavske godbe 9 18. Kiinigsberg • 20. Poročila 9 20.10 »Idomeneo« — opera, Mozart 9 21.30 Stuttgart • 22. Poročila 9 22.20 Munehen • 22.40 Nočni koncert
BUCAREST
364/823	12 k v/
17.15 Popoldanski koncert 9 18. Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncerta • 19. Poročila • 19.15 Vokalni koncert © 19.30 Pester koncert 9 20.15 Simfonični koncert
FRANKFURT
251/1195
17 kw
6.30 Jutranji koncert • 12. Munehen • 14.10 Zabavna ura • 16. Domača komorna glasba O 16.30 Zabavna glasba • 18. Večerni koncert 9 20.10 Breslau • 22.15 Poročila • 22.30 Plesna glasba • 24. Stuttgart
DUNAJ
506.7/592
J 00 kw
7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila © 13.10 Nadaljevanje koncerta • 14.30 Objave • 15. Poročila • 15.20 Otroška ura 9 16.05 Klavirski in violinski koncert — plošče • 17.25 Kon-
certna ura » 19. Poročila • 19.20 Plesna glasba 9 20.45 Humoristični kotiček • 21. Radio komedija 9 22. Poročila® 22.15 Delni operni prenos 9 23.10 Objave 9 23.25 Plesna glasba
HAMBURG
331.9/904
100 kw
6.30 Jutranji koncert • 12.10 Opoldanski koncert ffi 14.20 Zabavna glasba • 16. Lahka glasba • 17. Pestra ura • 18. Konig.-berg 9 20. Poročila 9 20.10 Koncert vojaške godbe 9 21.30 Stuttgart 9 22. Poročila © 22.40 Pestra glasba • 23. Koncert komorne glasbe • 24. Nočni koncert
KATOVICE
395.8/758
10 kw
15.30 Koncert nabožne glasbe • 16. Popoldanski koncert • 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila • 19.40 Večerni program
KoNIGSBERG
291/1031
60 kw
6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert © 8.40 Koncert godbe na pihala • 12. Opoldanski koncert • 14.35 Zabavni koncert © 16.10 Čelo • 16.30 Koncert vojaške godbe 9 18. Zabavna in plesna glasba © 20. Poročila • 20.10 Leipzig 9 22. Poročila © 22.20 Svetovna politika © 22.40 Zabavna glasba
LANGENBERG
658/455.9	100 kw
6.30 Jutranji koncert © 12. Opoldanski koncert © 16. Domača glasba • 18. Kiiiiigsberg • 20. Poročila • 20.10 Koncert radijskega orkestera • 22. Poročila • 22.30 Večerni koncert
LEIPZIG
382.2/785
120 kw
8.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert © 14.15 Pestra ura • 16.30 Domača glasba • 17.30 Pesmi • 18. Kiiiiigsberg © 20. Poročila © 20.10 Breslau © 21.30 Reportaža © 22. Poročila © 22.30 Slušna prireditev © 23.20 Nočni koncert
LUXEMBOURG 1304/230	200 kw
7.15 Plošče © 12. Pestra glasba © 12.40 Koncert orkestra © 17.45 Plošče © 18. Pesmi ® 18.15 Pestra glasba © 20.40 Plošče © 21. Propagandni koncert © 21.25 Simfonični koncert © 23. Plesna glasba — plošče
/Zaročite je ta % o; na prvi slovenji tednif^ radio-foni j o
J^adio JLjubljana
MuNCHEN 405.4/740	100 kw
6.30 Jutranji koncert © 12. Opoldanski koncert © 15.40 Čtivo © 17. Monakovski komponisti © 18. Pester večerni progr. • 20. Poročila © 20.10 Koračnice © 21.30 Stutgart © 22. Poročila © 22.20 Svetovna politika © 23. Nočna glasba
POSTE PARISIEN
312.8/959	60 kw
18.57 Plošče © 19.28 Večerni koncert © 20.15 Pesmi © 20.45 Prenos iz gledališča
STRASBOURG
859/349.2
40 kw
17. Mladinska ura © 18.15 Komorna glasba © 19. Koncert radijskega orkestra © 20.10 Plošče © 20.30 Operni prenos
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.55 Popoldanski koncert © 17.15 Plesna glasba © 18. Pestra glasba 9 18.50 Violončelo in pianino © 19.30 Dunajski in angleški valčki © 20. Koncert radijskega orkestra © 21.25 Poročila © 21.35 Pesmi © 22. Poročila
STUTTGART
522.6/574
100 kw
6.30 Jutranji koncert © 8.30 Breslau © 12. Munehen © 14. Pestra ura © 16. Pester popoldanski program © 18. Kiinigs-berg © 20. Poročila © 20.10 Mozartov ciklus — Breslau © 21.30 Pesnitev Ger-harda Schumanna © 22. Poroč. © 22.30 Večerni koncert © 24. Nočni koncert
TOULOUSE
328.6/913	60 kw
19. Salonska glasba © 19.55 Operetne arije © 20.30 Večerni koncert © 20.50 Operni prenos © 22.05 Angleška glasba
•	23.45 Pestra glasba © 0.20 Koračnice
VARŠAVA 1339.3/224	120 kw
6.50 Plošče © 12.15 Mladinski koncert © 15.30 Lahka glasba © 10.15 Melodije © 17.15 Koncert salonskega tria © 19.35 Poročila © 20. Igra © 20.45 Poročila © 21. Slušna igra © 21.55 Vokalni koncert
•	22. Simfonični koncert © 23.05 Plesna glasba
Ingelen Columbus
Ingelen Mentor zaprt
Prvovrstna kvaliteta v najlepši obliki
Troelektronski oktodni refleksni super
Ingelen Columbus
za valove 18—701)0 m, z originalno propelersko skalo, učinkovitim regulatorjem za fadinge, prvovrstnim elektrodinamičnim zvočnikom ter 9wat.-tno končno pentodo.
Din 4800'— na 12 mesecev Štirielektronski oktodni super
Ingelen Mentor_
za valove 18—7000 m. Najnovejša konstrukcija z rezonančnimi vrati, ki izboljšajo kvaliteto glasu. Aparat sprejema Evropo in prekooceanske postaje. Močan sprejem tudi podnevu. Precizna skala. Indikator s tlečo lučjo. Izredno elegantna oblika.
Din 5800'— na 12 mesecev Šestelektronski jubilejni super
Ingelen US 25_
za valove 18—7000 m. Ima regulator za selektivnost, pripravo za odpravo motenj, elegantno kaseto z resonančnimi vrati; sprejema vse večje postaje tudi podnevu. Precizna trobarvna skala. Aparat je 75 super, ki ga je že konstruirala tovarna Ingelen, zato so pri njem uporabljana vsa izkustva.
Din 7000'— na 12 mesecev
Proda ja jo jih :
1") A TVT/"\ REGISTROV AN A ZADRUGA Z O. Z.
KAJJ1U, V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
in vsi njeni zastopniki
Ingelen Mentor odprt
Ingelen US 25 odprt
Petek, 31. januarja
BEOGRAD 437.3/686	2.5 kw
11. Plošče 9 11.30 Koncert radijskega orkestra 9 13.15 Ruske pesmi • 13.45 Poročila 9 16. Koncert radijskega orkestra 9 18. Plesna glasba • 19.30 Nacio-nalila ura • 20. Operni prenos • 22. Poročila
ZAGREB
276.2/1086	0.7 kw
12.15 Violinski koncert • 12.45 Poročila • 13.10 Plošče • 17.15 Koncert radijskega kvarteta 9 19.30 Nacionalna ura • 20. Klavirski koncert • 20.30 Propagandni program 9 21.30 Koncert zbora GDI • 22. Poročila • 22.15 Ples-na glasba
BARCELONA
377/795	5 kw
16. Plošče 9 18. Koncert komorne glasbe 9 21.05 Koncert radijskega orkestra • 22.20 Koncert seksteta Toldra • 23.30 Prenos i/, gledališča
BEROMUNSTER
540/556	100 kw
16. Plošče • 16.30 Orgelski koncert • 17.15 Operna glasba • 19. Poročila • 19.50 Walter Langova ura © 21. Poročila • 21.10 Pesmi
HAMBURG
331.9/904	100 kw
6.30 Jutranji koncert • 12.10 Opoldanski koncert © 14.20 Zabavna glasba • 16. Pester program 9 18. Večerni koncert 9 19. koncert simfoničnega orkestra • 20. Poročila • 20.10 Slušna igra • 21.10 Nordijski most • 22. Poročila • 22.30 Pestra glasba • 23. Stuttgart
KATOVICE
395.8/758	10 kw
15.30 Popoldanski program • 18.45 Plošče 9 19.20 Poročila • 19.40 Večerni program 9 23.20 Plošče
KoNIGSBERG 291/1031	60 kw
6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert 12. Opoldanski koncert • 14.30 Zabavna glasba • 16.10 Pester program 9 18. Leipzig • 20. Poročila • 20.10 »Led« — madžarska balada 9 21.10 Solistovski koncert & 22. Poročila 9 22.35 Stuttgart
LANGENBERG
658/455.9	100 kw
6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert 9 16. Pester program 9 18. Leipzig 9 20. Poročila 9 20.10 Vojaški večer 8 21. Narodna glasba • 22. Poročila 9 23. Zabavni koncert
Ali ste povabili Tauberja ?
Prav imaš. Lahko bi mislil, da poje Tauber v moji sobi. Tako naravno zveni Telefunken Super T 543. Ima tudi izborno izravnavo fadingov Stane z elektronkami le Din 3850
TELEFUNKEN
STRASBOURG
859/349.2	40 kw
17.15 Plošče • 17.30 Popoldanski koncert • 18.30 Klasična glasba • 20.10 Plošče 9 20.30 Dramatski večer • 22.45 Nočni koncert
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.30 Popoldanski program • 18.30 Plo,-šče • 19.05 Plošče • 19.35 Radio kronika • 20.35 Drama • 21.15 Poročila
BRESLAU 315.8/950	100 kw
5. Jutranji koncert • 8.30 Lahka glasba
•	12. Langenberg 9 14. Pestra ura • 15.30 Pesmi • 16. Ctivo • 16.30 Slušna igra • 17. Pestrag lasba 9 18. Leipzig
•	20. Poročila • 20.10 Koncert po željah • 22. Poročila
BUCAREST 364/823	12 kw
17. Popoldanski koncert • 18. Poročila • 18.40 Radio univerza • 19. Operni prenos
DUNAJ
506.7/592	100 kw
7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti 9 12. Opoldanski koncert 9 13. Poročila • 13.10 Koncer radijskega orkestra • 14. Plošče • 14.30 Objave 9 15. Poročila • 15.20 Mladinska ura • 16.10 Plošče • 17.30 Pesmi • 18.15 Plošče • 19. Poročila • 19.20 Marionetno gledališče • 19.35 Koncert radijskega orkestra 9 20.20 Vincenc Chia-vaccis — ljudski pesnik 9 20.55 Večerni koncert • 22. Poročila • 22.10 Plošče • 23.10 Objave • 23.25 Plesna gl.
FRANKFURT 251/1195	17 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski koncert 9 16.10 Zabavna ura 9 16. Zabavni koncert 9 18. Leipzig 9 20. Poročila 9 20.10 Stuttgart 9 22. Poročila 9 22.45 Stuttgart
LEIPZIG
382.2/785	120 kvv
6.30 Jutranji koncert 9 12. Opoldanski knocert 9 14.15 Pestra ura 9 16.30 Violinski koncert 9 18. Večerni koncert 9 20. Poročila 9 20.10 Koračnice 9 21. Slušna igra 9 22.05 Poročila 9 22.25 Vesela glasba 9 23. Plesna glasi a
LUXE MB OURG 1304/230	200 kw
7.15 Plošče 9 12. Pester koncert 9 13.35 Koncert kvinteta 9 17.45 Koncert kvinteta 9 18.15 Pestra glasba 9 20.10 Koncert radijskega orkestra 9 20.40 Koncert radijskega orkestra 9 21.40 Komorna glasba 9 22.25 Koncert kvinteta 9 22.55 Plesna glasba — plošče
MtJNCHEN 405.4/740	100 kw
6.30 Konigsherg 9 11. Harmonike in kmečka glasba 9 12. Opoldanski konc. ® 15.40 Josip Ressel, izumitelj ladijskega vijaka 9 17. Koncertna ura 9 18. Leipzig 9 19.45 Slušna prireditev © 20. Poročila 9 20.10 Plesni večer 9 22. Poročila 9 22.30 Slušna prireditev 9 23.30 Stuttgart
POSTE PARISIEN 312.8/959	60 kw
18.21 Pianinski koncert 9 18.41 Plošče 9 18.50 Haydnov trio 9 19.50 Igra 9 20.15 Pester koncert 9 20.30 Propagandni koncert 9 21. Veliki koncertni večer 9 22.30 Plošče — lahka glasba
STUTTGART
522.6/574	100 kw
6.30 Jutranji koncert 9 12. Frankfurt 9 14. Pestra ura 9 15.30 Otroška ura 9 16. Vesela popoldanska glasba 9 18. Leipzig 9 19. Emil Straussov 70. rojstni dan 9 19.20 Pesmi 9 20. Poročila 9 20.10 »Nibelungi« — Siegfridova smrt 9 21.30 Frankfurt 22. Poročila 9 22.30 Zabavni koncert 9 24. Frankfurt
TOULOUSE
328.6/913	60 kw
18.05 Lahka glasba 9 18.50 Tirolske pesmi 9 19.25 Lahka glasba 9 19.50 Operne arije 9 20.30 Propagandni koncert 9 21. Pester koncert 9 21.35 Lahka glasba 9 22.05 Angleška glasba 9 22.50 Filmska glasba 9 23. Plesna glasba 9 23.30 Jazz 9 0.20 Simfonični orkester
VARŠAVA 1339.3/224	120 kw
6.50 Plošče 9 12.40 Opoldanski koncert 9 15.30 Koncert orkestra »Cascade« 9 16.15 Popoldanski koncert 9 17.20 Po-pveke in operne arije 9 18. Koncert komorne glasbe 9 19.30 Poročila 9 20.10 Operni prenos 9 23.15 Poročila 9 23.20 Plesna glasi a
Sobota, 1. februarja
BEOGRAD
437.3/686	2.5 kvv
11. Plošče © 12. Koncert radijskega orkestra © 13.45 Poročila • 16.20 Koncert radijskega orkestra © 18.30 Pianinski koncert © 19.30 Nacionalna ura © 20. Zagreb • 22. Poročila • 22.20 Prenos iz avto kluba • 23. Prenos glasbe iz •restavracije
ZAGREB
276.2/1086	0.7 kvv
12.15 Plošče • 12.45 Poročila • 13.05 Plošče © 17.15 Radijski orkester © 19.10 Nacionalna ura • 19.50 Prenos iz Bosanske Gradiške © 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba © 23. Reportaža z novinarskega plesa
BARCELONA
377/795
5 kvv
16. Plošče • 18. Plošče 0 20. Plošče • 21.05 Koncert radijskega orkestra ® 21.15 Večerni koncert • 21.45 Koncert radijskega orkestra © 22.05 Poročila • 22.20 Koncert radijskega orkestra • 23.15 Plošče
BEROMuNSTER
540/556	10C kw
16. Harmonika © 18. Jodlerji 0 19. Zvo-nenje 0 19.50 Pester program 0 21. Poročila 0 21.10 Spevoigra 0 22.15 Plesna glasba
BRESLAU
315.8/950
100 k,-
5. Jutranji koncert 0 8.30 Koncert godbe na pihala 0 12. Opoldanski koncert radijskega orkestra 0 14. Pestra ura 0 15.30 Klavirski koncert 0 16. Langenberg 0 18. Slušna prireditev 0 20. Poro-člia 0 20.10 Stuttgart 0 22. Poročila 0 22.35 Plesna glasba
BUCAREST
364/823
12 kvv
17. Koncert vojaške godbe 0 18. Poročila 0 18.15 Koncert radijskega orkestra 0 19. Poročila 0 19.15 Nadaljevanje koncerta 0 19.50 Radio univerza 0 20.10 Plesna glasba 0 21.30 Poročila 0 21.45 Večerni koncert 0 23. Nočni koncert
FRANKFURT 251/1195	17 kw
6.30 Jutranji koncert 0 12. Stuttgart 0 14,10 Pestra ura 0 16. Pester popoldanski koncert 0 18.30 Reportaža 0 19. Zabavni koncert 0 20. Poročila 0 20.10 Leipzig 0 22. Poročila 0 22.30 Leipzig 0 24. Stuttgart
DUNAJ
506.7/592	100 kvv
7.20 Poročila 0 7.25 Plošče 0 9.20 Tržne vesti 0 12. Plošče 0 13. Poročila 0 13.15 Opoldanski koncert 0 14. Plošče 0 1.340 Objave 0 15. Poročila 0 15.25 Francoščina 0 15.40 Zborovno petje 0 16.50 Plošče 17.55 Narodne pesmi 0 19. Poročila 0 19.10 Večerni koncert 0
20.05 Prenos z damske smuške smuške tekme v Badgasteinu 0 20.25 Avstrijska narodna glasba 0 22. Poročila 0 22.10 klavirski koncert 0 22.50 Objave 0 23.05 Koncert vojaške godbe 0 0.20 Ciganska glasba
HAMBURG
331.9/904
100 kvv
6.30 Jutranji koncert © 12.10 Stuttgart 0 14.20 Pestra glasba 0 16. Langenberg 0 19. Pester program 0 20. Poročila 0 20.10 Plesna glasba 0 22. Poročila © 22.40 Pestra glasba 0 23. Večerni kon-ceri @ 24. Nočna glasba
KATOVICE
395.8/758	10 kvv
15.30 Pianinski koncert 0 16. Popoldanski program 0 18.55 Plošče 0 19.20 Poročila 0 19.40 Večerni program 0 23.05 Lahka glasba
KoNIGSBERG 291/1031	60 kvv
6.30 Jutranji koncert © 12. Stuttgart © 14.15 Zabavni kotiček 0 16. Pester koncert m 18.30 Orgelski koncert • 18.55 Vojaške pesmi © 20. Poročila © 20.10 Hamburg © 22. Poročila © 22.50 Leipzig
LANGENBERG
658/455.9	100 kvv
6.30 Breslau © 12. Opoldanski koncert © 16. Pester popoldanski program © 18.15 Koncert komornega kvinteta © 20. Poročila © 20.10 Pester večer © 22. Poročila © 22.35 Pester večerni koncert
LEIPZIG
382.2/785
120 kvv
Ali imate angažirane filharmoni k a r j e ?
Skoro. Hkratu razpolagam s svojim Telefunken T 5 6 4 pravzaprav z vsemi slavnimi orkestri sveta. T 564 ima celo novo nastavitev.
T 564 z elektronkami Din 5750 za gotovino Din 6350 na 12 obrokov
6.30 Jutranji koncert © 12.0poldanski koncert © 14.15 Pestra ura © 16. Pester popoldanski program © 18.40 Klavirski dueti © 20. Poročila © 20.10 »Velika grešnica« — opereta © 22. Poročila © 22.30 Pester koncert
LUXEMBOURG
1304/230	200 kvv
7.15 Plošče © 12. Pestra glasba © 12.30 Koncert orkestra © 13. Plošče O 16.30 Pestra glasba © 17. Plesna glasba © 17.30 Jodlerji © 17.45 Plošče © 18.15 Pester koncert © 20.35 Koncert kvinteta © 21.35 Simfonični koncert © 22.40 Vokalni koncert © 23. Plesna glasba — plošče
STRASBOURG
859/349.2	40 kvv
16.30 Popoldanski koncert © 19.10 Plošče © 20.10 Plošče © 20.30 Veliki koncertni večer © 23. Plesna glasba
MtiNCHEN 405.4/740	100 kvv
6.30 Jutranji koncert © 12. Stuttgart 0 1515 Griegove pesmi 0 16. Langenberg
TELEFUNKE.*
® 16. Pester koncert © 18.30 Sonate za saksofon in klavir © 19. Komorna glasba © 20. Poročila © 20.10 Odlomki iz Verdijevih oper © 22. Poročila © 23. Plesna glasba
POSTE PARISIEN
312.8/959	60 kw
18. Ura poezije	© 19.35 Propagandni program 0 19.50	Pesmi © 20.30 Popevke © 21. Plesna	glasba © 22.30 Lahka glasba — plošče
SUISSE ROMANDE 44.3.1/677	25 k\v
16.30 Popoldanski koncert © 18. Zvone-nje © 18.15 Plesna glasba © 19.20 Komorna glasba © 19.35 Koncert © 20. Koncert radijskega orkestra 0 21.20 Poročila © 21.30 Večerni koncert 0 22. Lahka glasba
STUTTGART
522.6/574	100 kw
6.30 Jutranji koncert 0 8.30 Koncert godbe na pihala © 12. Pester koncert 0 14. Pestra ura © 16. Langenberg © 18.30 Pester program © 19. Frankfurt © 20. Poročila © 20.10 Pester večer © 22. Poročila © 22.30 Leipzig © 24. Noč. glasba
TOULOUSE
328.6/913
60 kvv
18.05 Koncert salonskega orkestra © 18.15 Popevke © 18.50 Filmska glasba © 19.25 Ksilofon © 19.45 Propagandni koncert © 20.30 Dunajska glasba © 21. Propagandni koncert © 21.35 Koncert salonskega orkestra © 22.05 Angleška glasba © 22.50 Operetna glasba © 23.15 Igra © 23.45 Vojaška godba © 0.20 Koncert filharmoiničnega orkestra
VARŠAVA 1339.3/224	120 kw
6.50 Plošče © 12.35 Koncert komorne glasbe 9 14.30 Koncert orkestra avtobusnih in tramvajskil voznikov © 15.30 Plošče © 17.50 Plošče © 19.35 Poročila © 20. Simfonični koncert © 21. Program za Poljake v tujini © 22. Operetni večer © 23. Poročila © 23.05 Plesna glasba