PRIMORSKI DNEVNIK 'S"%K£V«r - Cena 35 lir Leto XVIIL - St. 285 (5369) Kennedy in Mac Millan podaljšala za en dan svoje razgovore na Bahamskih otokih To sta sklenila, ker se nista mogla sporazumeti glede angleškega jedrskega orožja - ZDA bodo baje dobavile Angliji raketo «Polaris» Razgovor Mac Millana z Diefenbakerjem je bil odložen na jutri Ženevska konferenca prekinila delo ne da bi dosegla vidne rezultate Delo je bilo odloženo do 15. ianuaria Sovjetski moratorij i jedrskimi eksplozijami? Nassau, 20. — Danes so javili, da sta predsednik Kennedy ® Mac Millan podaljšala za en dan svoje razgovore na Baham-yth otokih. Njuni razgovori se bodo torej končali jutri. To so sporočili kmalu po pol- noči po krajevnem času. Predovnik Bele hiše je izjavil, da “°sta imela državnika jutri dve “«lovni seji in da bo pozno popoldne objavljeno uradno spodilo. Predstavnik je sporočil, J® bo predsednik kanadske vla-Diefenbaker kosil jutri s Kennedy jem in z Mac Milla-aom. Diefenbaker in Mac Mil-l«n bosta imela svoj prvi razgo-v0r v soboto, to je en dan kas-®eje, kakor je bilo prej določeno- Kennedy bo zapustil Nasali jutri okoli 17. ure po kra-, «vnem Sasu in bo odpotoval v Palm Beach, kjer bo ostal za božične praznike. Davi sta imela oba državnika nov Ostanek. Ameriški predstavnik je “javil, da sta govorila o izstrelku •Skybolt» in o zahodni obrambi ter ba bosta popoldne govorila o in-dijsko-kitajskem sporu. Po sinočnjem razgovoru je brionski predstavnik izjavil, da sta Kennedy in Mac Millan zahtevala Pripravo nekaterih dokumentov v zvezi z raketo «Skybolt», ki sta jih danes proučila. Včeraj šta Kennedy in Mac Millan govorila v glavnem o tej raketi, vmes pa sta eno uro posvetila kongoškemu vprašanju. Britanski predstavnik je na tiskovni konferenci, kateri je prisostvoval tudi Salinger, prebral izjavo, ki pravi, da je jutranja seja trajala dve uri, popoldanska pa dve uri in pol. Na obeh sejah sta državnika govorila o obrambi ter sta zahtevala pripravo številnih delovnih dokumentov ,da jih danes lahko proučita. Govorila sta zatem o Kongu in ugotovila, da je «resna nevarnost novega poslabšanja položaja». Mnenja sta, da je «ključni element za rešitev kongoškega vprašanja sporazum o razdelitvi dohodkov med Katango in osrednjo kon-goško vlado. Vladi ZDA in Velike Britanije podpirata zadevne predloge Spaaka». Sinoči je Mac Millan priredil Kennedyju in njegovim sodelavcem večerjo, na kateri so nadaljevali razgovore o jedrskem orožju. Britanski tisk ugotavlja, da sta FO VEČDNEVNEM ODDIHU V ZSSR Tito odpotoval iz Kijeva v domovino Zaključni razgovor s Hruščovom Kennedy in Mac Millan podaljšala svoje razgovore zaradi težav v zvezi z raketo «Skybolt». «Daily Tele-graph» piše med drugim: «Tri države bodo sestavljale jedrsko silo NATO,» in nadaljuje: «So znaki, da bo Velika Britanija kupila rakete «Polaris» namesto «Skybolta», in to bo baje povezano s politiko ustanovitve angleško-francosko-ameriške jedrske sile v okviru NATO.» «Daily Mail» piše, da je Mac Millan rekel Kennedyju, da bo edina alternativa za «Skybolt», ki jo bo Anglija lahko sprejela, raketa «Polaris», nameščena na podmornicah, zgrajenih v Veliki Britaniji. služba nedavno aretirala neko vohunko iz Zahodne Nemčije, ki je zbirala podatke o sovjetskih četah v Nemčiji. Vohunki je ime Mansfield. Dalje pravi list, da je policija a-retirala tudi nekega Penkovskega, ki ga sumijo, da je vohunil v korist ZDA in Velike Britanije. Baje je bil Penkovski v stiku z angleškim vohunom Wynnejem, ki je zaprt v SZ pod obtožbo vohunstva, in s petimi funkcionarji ameriškega poslaništva v Mokvi. Številni časopisi obsojajo delo. vanje vohunske službe ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, ski začele izvajati obsežne ukrepe proti vojakom, ki izvršijo «politično zgrešena dejanja». Notranja avtonomija za Bahamske otoke LONDON, 20. — Britansko ministrstvo za kolonije je sporočilo, da je minister za kolonije Dun-can Sandys imel te dni razgovore s političnimi voditelji Bahamskih otokov. Sporazumeli so se, da bodo priznali tamkajšnjemu prebivalstvu «obširnejšo odgovornost pri upravljanju ozemlja». Podrobnosti bodo določili na konferenci, ki bo v prvi polovici ŽENEVA, 20. — Razorožitve« a konferenca v Ženevi je iinela zadnjo letošnjo sejo. Delo so prekinili do 15. januarja prihodnjega leta, ne da bi dosegli kakršen koli sporazum. Vsi govorniki, ki so danes nastopili, so v svojih govorih ugotovili to dejstvo in izrazili upanje, da bo pri nadaljevanju dela moč doseči sporazum. Ameriški delegat Dean je v svojem govoru ponovil vse dosedanje argumente in zvalil na Sovjetsko zvezo krivdo, ker ni prišlo do sporazuma. Isto je storil sovjetski delegat, ki je zvalil krivdo za neuspeh na zahodne države. Naštel je celo vrsto sovjetskih koncesij in dejal, da ZDA dejansko nočejo sporazuma. Tudi predstavniki nevezanih držav so ugotovili zelo majhno napredovanje ter poudarili nujnost ustavitve jedrskih poizkusov. Predstavniki Brazilije, Nigerije, Burme, Etiopije in ZAR so obžalo- HUEV, 20. — Predsednik repu-“like maršal Tito s soprogo, Aleksandrom Rankovičem, Jovanom "eselinovom in ostalimi člani spremstva je odpotoval nocoj iz Kijeva v domovino. Na železniški Ppstaji so se od maršala Tita in njegovih spremljevalcev poslovili Predsednik sovjetske vlade Nikita •»ruščov in drugi visoki državni 1,1 partijski voditelji Sovjetske *veze in Ukrajine. . Danes sta Tito in Hruščov ime- daljši razgovor, ki je potekel v prisrčnem in prijateljskem 0-*račju. Pred odhodom visokih jugoslovanskih gostov iz Kijeva je vlada “SR Ukrajine priredila nocoj slojno večejo v čast Titu in nje-*°vi soprogi, katere so se z jugoslovanske strani udeležili vsi spremljevalci predsednika Jugoslavi*, s sovjetske strani pa Hru-sčov, Koročenko in številne druse visoke osebnosti ukrajinske re. Publike. Med večerjo, ki je potekala v zelo toplem in prisrčnem ozračju, so bile izmenjane številno prijateljske zdravice. . Rankovič, Veselinov in ostali vi-*°ki jugoslovanski voditelji so danes obiskali, kijevski kombinat u-•batnih vlaken, kje» je 8000 delav. c«v priredilo gostom iz Jugoslavie shod, ki je potekel v znamenju sovjetsko-jugoslovanskega prijateljstva Zatem so jugoslovanski Roatje obiskali stalno razstavo do-•ežkov Ukrajine. Soproga pred-*edj»ika Jovanka Broz in soproge Ostalih jugoslovanskih funkcionarjev so v spremstvu soprog viso-k*b ukrajinskih funkcionarjev obokale zgodovinske in kulturne znamenitosti Kijeva, ki velja za «no najlepših mest Sovjetske zvez., Kardelj si je ogledal veliko hidrocentralo pri Novem Delhiju NOVI DELHI, 20. — Edvard Kardelj s soprogo in z ostalimi plani jugoslovanske delegacije, ki J« na uradnem obisku v Indiji, j* obiskal danes hidroenergetski •istem Bakra Nangal, 360 km se-v*rnovzhodno od indijskega glav-^aga mestai Po slovesnem sprejemu na postaji Nangal, so gostje odpotovali z avtomobilom v Bakra, kjer je na reki Sutley v podnožju Himalaje eden največjih je-*0v na svetu. V spremstvu generalnega ravnatelja hidroenergetske. *« sistema je podpredsednik Kar-d*lj okrog dve uri opazoval jez *n »trojne naprave tega velikega objekta, ki bo prinesel ogromne koristi ljudstvu Bendžaba. Po kosilu v turističnem hotelu na obali reke, od koder je krasen pogled na obronke Himalaje, so si.gostje iz Jugoslavije ogledali tovarno u-metnih gnojil v Nangalu, nato pa so se zvečer vrnili v Novi Delhi, kjer bo jutri Kardelj nadaljeval politične razgovore z indijskimi državniki. «Daily Mirror» pravi, Cia je Mac Francije, Turčije in «drugih kapi-Millan vztrajal, naj se vprašanje talistionih držav» ter poudarjajo angleške jedrske sile reši na Ba- I učinkovitost sovjetske varnostne hamskih otokih, še preden Kenne- službe «Krasnaja zvezda» poroča dy zapusti te otoke, tudi če kon- tudl> da 80 varnostne sile v voj- goškega vprašanja sploh ne bi na- ,„iii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninn čeli. 1 Po sinočnji seji sta predstavnika obeh delegacij izjavila, da morata Kennedy in Mac Millan govoriti še o odnosih med Vzhodom in Zahodom v zvezi s kubansko kri. zo, o kitajsko-indijskem sporu, o Jemenu in o evropski gospodarski skupnosti. Iz Bonna poročajo, da bo Adenauer poslal v kratkem pismo Kennedyju, v katerem mu bo sporočil svoje stališče v zvezi z zahodnoevropsko obrambo. Po dolgih urah pogajanj so da-nes baje dosegli načelen sporazum, da bodo ZDA opustile izdelavo izstrelkov «Skybolt» in bodo v meno dale na razpolago Veliki Britaniji izstrelke «Polaris». Zatrjuje se, da bo Anglija obdržala neodvisnost in avtonomijo svojega jedrskega o »ožja, toda v okviru evropskega večstranskega sporazu-1 rjm, 20. — Nadaljujejo se stiki in razgovori med predstavnima in pod pokroviteljstvom NA. ki strank vladne večine, da bi premostili nesoglasja glede ure-TO. snidenja vladnega programa, predvsem kar zadeva deželno ure- Podtrobnosti v zvezi s tem načel, ditev. V tej zvezi se je tajnik PRI Reale sestal danes na Mon-n im sporazumom pa niso bile še J tBcitoriu z N6nnij©ni in D© Martinom in se zadržal z njima v dogovorjene in zaradi tega bo še-1 daljšem razgovoru, le jutri moč imeti vsaj delno sliko o pravem izidu konference. | danes sprejel tmu» morebitnega izgla- sovanja deželnega volilnega zako- vali, ker ni bil dosežen sporazum med sedanjim zasedanjem, ter so vztrajali, naj se ne opustijo na-pori, da pride do zbližanja. Švedski delegat je obžaloval, ker Za- hod ni upošteval švedskega predloga, glede katerega se nevezane države strinjajo, da bi lahko pripomogel k sporazumu. Kar se tiče splošne in popolne razorožitve, so nevezane države poudarile, da bi bilo treba določiti vsaj delne ukrepe, zlasti za odpravo nevarnosti vojne in prepoved širjenja jedrskega orožja. Sejo je zaključil italijanski delegat Cavalletti, ki je predsedoval današnji seji. Ugotovil je, da vsi navzoči obžalujejo, ker ni prišlo do sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov, in je izrazil prepričanje, da bodo pri obnovitvi dela vsi navzoči zastavili vse sile, da pride do sporazuma. V poučenih krogih v Londonu so mnenja, da bo Sovjetska zve- prihodnjega leta v Londonu. iiiiimminiimitiinnnnnilitrT——mmMm,llllllllilmlllllllllllllllllIIIIIIlilllllllllllllllllllllllll>l>lllllllll,wllllllllllllllllllllllllin,wllllllllllwwllll>>>W> PRF.nsF.nNIK REPUBLIKE SEGNI SPREJEL TOGLIATTIJA Nadaljujejo se stiki med vladnimi strankami da bi premostili nesoglasje med KD in PSI Reale se je sestal z Nennijem in De Martinom - Levica PSI smatra, da je v krizi politika levega centra in zahteva, naj socialisti odklonijo posredno podporo vladi - Danes zaseda centralni odbor KPI za v prihodnjih dneh uradno napovedala enostransko prekinitev jedrskih poizkusov od 1. januarja dalje. Kakor je znano, ZDA in Velika Britanija odločno na-sprotujejo prekinitvi poizkusov brez istočasnega sporazuma o inšpekcijah na kraju samem. Vendar pa ugotavljajo v Londonu, da bi sovjetska prekinitev poizkusov spravila ZDA in Veliko Britanijo v kočljiv položaj. V poučenih krogih pravijo tudi, da so ZDA in Velika Britanija pripravljene proučiti naslednje štiri alternative: 1. Globa- len sporazum brez mednarodnih inšpekcij na kraju samem s pogojem, da SZ znanstveno dokaže razloge, zaradi katerih te inšpekcije niso potrebne. 2. Globalen sporazum, ki bi določal samo minimum mednarodnih inšpekcij na kraju. 3. Delna pogodba, ki bi določala začasen sporazum o prepovedi podzemeljskih jedrskih poizkusov in ki bi določala primerno mednarodno nadzorstvo za ves čas trajanja pogajanj za dokončen sporazum. 4. Delna pogodba za prepoved jedrskih poizkusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo ; za podzemeljske poizkuse ne bo nobenega nenadzorovanega moratorija in države pogodbenice bodo lahko nadaljevale te poizkuse, dokler ne bo dosežen popoln sporazum. Ameriške medcelinske rakete Demonstracije proti ZDA v Elisabethvillu izdelovanje podmornic, ki >01^ . tralnega odbora te stranke, ki prime za izstreljevanje daj0 avtonomistični večini. Nen-pa prilagoditev dru- nj je porojal o političnem položa-nornic ali vojnih la- ju in o razgovorih, ki jih je imel ELISABETHVILLE, 20. — Večja skupina študentov je danes napad, la poslopje ameriškega konzulata v Elisabethvillu s kamenjem in je nato zanetila ogenj v delu po-slopja. Policija je bila prešibka, da bi zadržala napad študentov, ki so razbili šipe na oknih. Študentje so vzklikali proti Kennedyju. Policija, ki je branila poslopje konzulata pred demonstranti, je streljala v zrak, da bi razgnala množico. Nato so skupine demonstrantov odšle pred francoski konzulat, kjer so vzklikale «Živela Francija», nakar je francoski konzul sprejel njihovo delegacijo. Dru. go delegacijo je sprejel britanski konzul. Demonstracije so se nadaljevale' v središču mesta, toda ni bilo hujših incidentov. Načelnik ameriške vojaške misije, ki ima odpotovati v Kongo, general Lewis Truman, se je raz-govarjal danes v New Yorku s tajnikom OZN U Tantom. Po razgovoru so sporočili, da bo Truman skupno z osmimi višjimi častniki, ki ga spremljajo, zakasnil svoj odhod v Leopoldville in bo nadaljeval posvetovanja v New Yorku. Pred razgovorom z U Tantom se je general Truman sestal s Ste-vensonom. Po razgovoru z U Tantom je Truman izjavil, da so bili razgovori zelo koristni, in je dodal' «Kakor veste, se ZDA zelo zanimajo za to, kar se dogaja Kongu. OZN je predložila nekatere zahteve za pomoč in opremo Vojaško odposlanstvo bo sodelovalo z OZN, da ugotovi kakšne oblike vojaške pomoči bi ZDA lahko nudile, da pomagajo OZN za vzdrževanje miru v Kongu.» G-eneral je dodal, aa ni bil določan še noben dokončen datum za odhod ameriškega odposlanstva v Kongo. Kar se tiče vojaške po- speh Toda raketa «Pelarla» je e. 1 P* J« imel razgovor Sjpoii-na najdražjih raket, kar so jih A- tlčnim tajnikom KD Morom. mericam izdelali, in še več stane *Ja sedežu centralnega odbora ki so iz-1 pSI so se danes sestali člani cen- reono določene za teh rafce-t, ali gih vrst podmornic ___ ____w dij v ta namen. Ce bodo ZDA spo-1 v preteklih dneh s predstavniki ročile Aingležem samo tajnosti o J strank vladne večine in o onih, ki M,,.,™« u b. ..,»■■■ »*&!,« st: ko Britanijo proizvodnja celotne- vedelo> da so v diskusiji Izrazili ga sistema orožja, ki bo temelju dvojno zaskrbljenost: da bi se nana tej raketi, pomenila ogromne daljevalo z začeto politiko levega izdatke, ki jih Anglija ne bo zrno- centra in da se doseže uresničenje gla. Ce pa se bodo sporazumeli, da dogovorjenega vladnega programa, bodo Američani neposredno do- V redakciji «Moneto nuovo» pa , • ...... se je sestala levica PSI. O polltič- bavljali Veliki Britaniji rak e nem položajU je poročal Vecchiet- «Polans», bo treba določiti stevi- tl> ki*je podčrtal, da levica ne solo teh raket in tudi rešiti vpraša- gjaja s tezo večine, da bi usoda nje, ali bodo ZDA nudile s tem v levega centra bila odvisna izkljufr zvezi tudi finančno pomoč za pri. pravo primernih pomorskih enot, in končno ali ne bodo ZDA zahtevale do neke mere nadzorstvo nad uporabljanjem tega orožja, ker bi | kaj takega utegnil zahtevati ame riški kongres. -Ef&Tjjg» gfjeišTTSSfe»)- s KD v teku D.ln> ,0 desìi «-1 «“»««». predsednik vlade Fan. ija . . na. Po mnenju Vecchiettija program levega centra ni povezan le z uresničenjem deželne ureditve ; že sedaj je ta program izgubil na svoji vsebini tudi kar zadeva tisti njegov del, ki je bil že uresničen, kot n. pr. ENEL, zakonski ukrepi glede kmetijstva, pa tudi kar zadeva pravice delavcev in demokratične svoboščine v tovarni vlada ni držala svojih obljub. Na bližnjem zasedanju centralnega odbora stranke bi se ne smeli zato pečati le z vprašanjem deželne ureditve, ampak bi morali dati celotno oceno o politiki levega centra. Danes se je sestalo tudi vodstvo KPI; Togliatti je poročal o rezultatih 10. kongresa in dejal med drugim, da je ta kongres potrdil otnost stranke. Vzeli so na zna- nje Sklepe komunističnih parlamentarcev, med temi tudi sklep, da bo- Aretirani vohuni v SZ MOSKVA, 20. — Ob 45. obletnici I ustanovitve varnostne službe v I SZ objavlja «Pravda» članek pred. sednika komisije za državno var- zapade'i sneg “zlasti ' poročajo nost Semičasnega. Ta piše, da je snežnih zametih iz južne Italije. Stalin uporabljal varnostno sluz- in danes podnevi je moč- bo v osebne namene in da komu- no snežilo v Cosenzi in na go-nistična stranka ni mogla nadzo- rovju gila pobelili so se tudi rovati te službe. Zaradi tega je j vrjj0vi Vezuva in na vsem pod-prišlo do hude kršitve zakonitosti rogju je temperatura znatno padla. Slabo vreme in sneg po vse] Italiji «Vulcania» rešila sedem mornarjev ladje «Fiducia da Procida» - Šestnajst mornarjev utonilo blizu Carigrada Vso Italijo je znova zajelo slabo vreme. V mnogih krajih je znova Od današnjih prvih jutranjih ur in do samovolje. Clankar napada M.1»!.,, M.lmtov. m K.Sra..| v j n> 'oko„ moS. met v barij skem pristanišču u- « I stavljen. Tudi v Jonskem morju Sovjetska varnostna služba je a- divja'nevihta Potopilo se je nerbala častnika sovjetske vojske, | ^ Danes je začelo snežiti tudi na moči je predstavnik ameriške denarije izjavil, da bi se utegnila U raztegniti tudi na vezbanje vojaškega osebja. «.............—.....«..........-....*.*.......... 58 mrtvih pri treh nesrečah UlMA, 20. — Pri oestnl nesreči, ki se je dogodila Včeraj v Peruju, le zgubilo življenje 28 ljudi. Ne-•reča se je zgodila na poti, ki ve-*e kraj Tambo s Calicanto, petsto Wlometrov jugovzhodno od Lime, kje, se je avtobus poln potnikov Prevrnil v reko. GVATEMALA, 20. — Na želez-hiški postaji Buona Vista, 40 kilometrov od Gvatemale je tovorni Vlak zavozil z veliko hitrostjo v Potniški vlak, pri čemer je zgubi-'o žiVljčnje 20 potnikov, 4« pa je bilo ranjenih. TOKIO, 20. — Neko ameriško vo. i»ško letalo je padlo na hišo bli- zu letalskega oporišča v Kadem! na Okinawi. Pri nesreči je zgubi. lo življenje pet članov posadke m pet ljudi, ki so bili v hiši. Ranjena sta bila druga dva člana posadke. idi se, da se je nesreča zgo. dila zaradi zgrešenega manevriranja pri pristajanju letala. ki je dajal informacije ameriški tajni službi. To poroča glasilo mi-nistretva za obrambo «Krasnaja vsem področju Irpime. Ponekod zvezda» ki dodaja, da se častnik so pretrgane telefonske zveze. Pre-imenuje Popov, in da je skušal teklo noč so divjale močne snež-Pentagon dobiti po njem informa- ne nevihte v Abrucih in Molise, rije o sovjetskih raketnih izstrel- in prav tako tudi v Apeninih v kih in o razmestitvi važnih voja-1 Umbrii in Markah, Sirih objektov. Nevihta, ki j« razsajala v sred- List dodaja, da je varnostna njem Sredozemlju, je zajela tudi Sicilijo in Sardinijo. Na Siciliji je močno snežilo tudi v Enni. S j Sardinije poročajo, da je promet | z otokom zaradi slabega vreme-zelo oviran. Slabo vreme je skoraj povsod povzročilo precejšnjo škodo. Ponekod je začelo tudi snežiti. Tudi cestni promet je zelo težaven. V mnogih krajih je prekinjen telefonski promet. Iz Palerma poročajo, da je prekooceanska ladja «Vulcania» reši-| la danes zjutraj nekaj po tretji uri sedem mornarjev z ladje «Fiducia da Procida», ki je bila za- Odložena izstrelitev rakete «Ranger VI» WASHINGTON, 20. — NASA j» včeraj sporočila, da je sklenila odložiti za nekaj mesecev izstre- litev vesoljske sonde «Ranger VII» proti Luni, ki bi jo morali izstreliti v začetku leta 1963. Potrebno bo še več poizkusov za spopolnitev aparatov na raketi. «Ranger» tehta približno 330 kilogramov in bi moral ponesti na Luno več aparatov ter slikati po-. . vršino Lune. Do sedaj so izstre- radirazburkanega morja v nevar-lili pet raket «Ranger», za kar so "osti, da se potopi in je klicaU porabili skupno 80 milijonov do- na pomoč. «Vulcania» je P11?1"*® larjev (50 milijard lir), toda vsi v palermsko pristanišče ob 10.30 poizkusi so bili brezuspešni. s šestnajsturno zamudo. Ko se je y __________ [«Vulcania» približala majhni lad- SAN SALVADOR, 20. — Davi j ji, je bilo morje tako razburkano, so registrirali več potresnih sun- da niso mogli spustiti rešilnih čol-kov z epicentrom v krajih. San nov v morje. Zato so spustili ve-Marco in Santo Tomas. J like mreže, po katerih »o mornar» ji splezali na krov «Vulcanie». Ladja «Fiducia da Procida» se je verjetno potopila. Na njej Je ostal samo pes, ki ga niso uspeli rešiti. Iz Carigrada poročajo, da se je med nevihto potopila majhna 200-tonska obalna ladja, pri čemer je utonilo šestnajst mornarjev. Do sedaj so našli samo eno ttruplo. do predložili v senatu resolucijo, v kateri bodo zahtevali odpravo raketnih oporišč v Italiji. Jutri se sestane centralni odbor KPI. V zvezi z vestmi, ki jih je objavil dnevni tisk glede domnevne škodljivosti mehkega sira v škatlah, ker vsebuje določeno količino polifosfatov (kar naj bi povzročalo pri otrocih pojav rahitičnosti), je ministrstvo za zdravstvo izdalo danes sporočilo, v katerem poudarja, da proizvodnjo takih vrst sira urejuje mednarodna konvencija in da je tehnični razvoj omogočil si-rarski industriji, da je mogla zmanjšati na polovico dodatek po-lifosfatov, ki jih dopušča ta mednarodna konvencija; spričo tega je po mnenju ministrstva za zdravstvo neupravičena vsakršna zaskrbljenost prebivalstva glede teh vrst sira. Na koncu pa ministrstvo le opozarja prebivalstvo na nevarnost pretirane enostranske prehrane, ki ni priporočljiva niti za odrasle, kaj šele za otroke. Na današnjem sestanku parlamentarnih skupin v senatu so sklenili, da bodo razpravljali v senatu o vladnem ukrepu o amnestiji in znižanju kazni šele po počitnicah spričo okoliščine, da bi ga parlament ne mogel odobriti pred začetkom počitnic. V senatu so nadaljevali razpravo o poedlnih členih zakonskega osnutka, ki skuša omejiti špekulacije z gradbenimi zemljišči. V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku, ki ustanavlja obvezno enotno srednjo šolo. Prosvetni minister je branil zakonski osnutek pred očitki in napadi desnice in skrajne levice, češ da ne gre pri tem za «skok v neznano» niti za «pedagoški abortus», kakor zatrjuje opozicija, ampak za rešitev, ki sicer ni povsem zadovoljujoča, vendar pa da predstavlja «sintezo pozicij, ki imajo največ pristašev v Italiji». je dvanajst držav bivše francoske Afrike ter Nigerija, Sierra Leone, Etiopija, Liberija in Madagaskar. Dokument določa temelje za sodelovanje šestnajstih držav na gospodarskem, političnem in kulturnem sektorju in bo stopil začasno v veljavo trideset dni po ratifikaciji. Nekateri funkcionarji so izt žili upanje, da se bo to lah! zgodilo še pred majem, ko bodo funkcionarji v Adis Abeti sestali državni poglavarji skupine iz Monrovie m državni poglavarji skupine iz Casablance (Gp-na, Gvineja, Mali, Maroko, Alžirija in ZAR). Države skupine iz Casablance so že podpisale sporazum za politično in vojaško sodelovanje. V Adis Abebi bodo govorili o združitvi obeh skupin. WASHINGTON, 20. — Tajnik za letalstvo Zuckert je izjavil, da so včeraj namestili v oporišču Plattsburgh (New York) dvanajst balističnih izstrelkov «Atlas». S tem je število raket, ki lahko dosežejo Sovjetsko zvezo, narastlo na dve sto. Rakete so nameščene v podzemeljskih bunkerjih. Njih nameščanje na raznih krajih ZDA se je začelo pred osmimi leti. Načelnik glavnega štaba letalstva general Cooper je izjavil, da so pospešili graditev novih oporišč za izstreljevanje medcelinskih raket v ZDA. Dodal je, da bo ob zaključku sedanjega programa pripravljenih nad tisoč raketnih izstrelkov za veliko razdaljo. Med dvesto medcelinskimi raketnimi izstrelki, ki dosežejo nad deset tisoč kilometrov, ln ki so opremljeni z jedrskimi konicami, je: 126 raket «Atlas», 54 «Titanu»» in 20 «Minuteman». V prihodnjih dvanajstih mesecih bodo namestili 54 rakat «Titanus» in 800 raket «Minuteman». Zelo je verjetno, da so se razlike I ameriškega konzulata in nato zameti vladama ZDA in Velike Bri- netila Se ogenj pred njim. Vendar pa ameriško odposlanstvo, «Lagoška listina» LAGOS, 20. — Zunanji ministri šestih držav skupine iz Monrovie so podpisali danes tako imenovano lagoško listino. V tej skupini £ tanije pokazale večje, kot se doslej zdelo, kajti Kennedy Mac Millan sta svoje razgovore na Bahamskih otokih morala podaljšati za en dan. Kot kaže, je bil včeraj glavni predmet razgovorov izstrelek «Skybolt» in pozno sinoči je prišlo poročilo, da sta Kennedy in Mac Millan glede tega dosegla načelen sporazum: ZDA bodo opustile izdelavo teb izstrelkov, v zameno pa bodo dale Veliki Britaniji izstrelke «Polaris». Glede angleške neodvisnosti jedrske oborožitve pa so se baje dogovorili, da bi bila ta neodvisnost vendarle v okviru evropskega večstranskega sporazuma in pod pokroviteljstvom NATO. Poleg tega sta se oba državnika pogovarjala nekaj časa tudi o Kongu in ugotovila, da obstaja «resna nevarnost novega poslabšanja položaja». V glavnem mestu Ka-tange je namreč včeraj večja skupina študentov napadla poslopje Kitajci in kongresi /£) ? — Tov. Sa Bung, ali niste opazili, da vsi okoli nas zavzemajo popolnoma zgrešena «tališča». o ka-da ie že ungo, tega ie ni rem je bilo javljeno, odpotovalo v Kongo, ; storilo. Ce sta Kennedy in Mac Millan razpravljala skoraj samo o oboroževanju, je skoraj logično, da U na včerajšnji, zadnji letošnji seji razorožitvene konference v Ženevi ugotovili, da niso mogli doseči, kljub toliko uram razgovo- rov, nobenega napredka. V «pou-'h» pravijo, da so ZDA Britanija pripravljena Iri alternative: L Glo- čenih krogih» in Velika Bri proučiti štiri -------- batni sporazum brez mednarodnih inšpekcij na kraju samem; 2. prav tak sporazum, ki bi določil samo minimum takih Inšpekcij: 3. delno pogodbo o začasnem sporazumu za prepoved podzemeljskih poizkusov ob primernem mednarodnem nadzorstvu med trajanjem pogajanj za dokončen sporazumi 4. delno pogodbo za prepoved poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo. Hkrati poročajo is Londona, da bo baje Sovjetska zveza v kratkem napovedala enostransko prekinitev jedrskih poizkusov od 1. januan ja 1961 dalje. Oboroževalna tekma pa se seveda medtem nadaljuje. Vlada ZDA je sporočila, da ima sedaj montiranih skupno kar dveita takih raket, ki lahko dosežejo Sovjetsko cveso, in poVrh tega O premljenih z jedrskimi konicami, in sicer: 126 «Atlasov», M «Tito* nusov» in 20 «Mlhutemanov». Prihodnje leto pa bodo montirali že M «Titanusov» In W0 «Minutema-nov». Včeraj sta tndl Tito in Hndčov zaključila svoje brez dvoma zale važne razgovore, med katerimi ie bilo prav gotovo najvažnejše vprašanje razorožitev. Jugoslovanski predsednik je včeraj odpotoval v domovino. Uradnega sporočila verjetno ne bo, ker ji bil obisk zasebne nàrave, kar je bilo med Številnimi tovori večkrat tudi poudarjeno. Toda to važnosti obiska ne zmanjšuje. Valen pa je tudi Kardeljev uradni obisk v Indoneziji In sedaj v Indiji, Nekatere afriške države se postale vnovič nekoliko aktivnejše. Zunanji ministri šestih držav Škapine ie Monrovie so podpisali včeraj «lagoško karto», ki določa temelje za sodelovanje šestnajstih držav na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Poglavarji držav skupine is Monrovie pa se bodo še pred majem 1963 sestali s poglavarji držav la skupine Casablanca, da bi napravljali o «družitvi obeh skitfin. Vreme včeraj: najvišja temperatura 5, najnižja 2.4, ob 19. url 2.4; zračni tlak 1016.9 narašča. veter 19 km severovzhodnik, vlage 58 odst , nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10.2. Tržaški dnevnik Dan s, PET k 21. decembra To :..az Some vzide ob 7.-*j im zatone o 16.23. Dolžina dneva 8.40. L»»* vzide ob 1.49 in zatone ob 13-« Jutri, SOBOTA, 22, decembra Demetr.j VČERAJ BRUCI SESTANEK NA PREFEKTURI SINDIKALNE VESTI Sklad za zimsko pomoč potrebuje FsPeli 8tavki priftanì*ènikov ® ^_ ^ v 1 A « r a r «T ■■'V O "■ -MVi -m A Ink večja sredstva za zadovoljitev potreb Na Tržaškem je še vedno okrog 1300 brezposelnih družinskih poglavarjev, čeprav se je število brezposelnih znižalo za 20 odst. Pod predsedstvom podprefekta dr. Pasina je bil včeraj na prefekturi sestanek komisije sklada za zimsko pomoč. Na sestanek so povabili poleg tiska tudi predstavnike vseh gospodarskih kategorij, delavcev in profesionistov. Dr. Pasino je sporočil prisotnim, da se je letošnje delovanje sklada za zimsko pomoč nekoliko zakasnilo zaradi novih navodil, ki so Jih čakali iz Birna, ker je notranje ministrstvo sklenilo, da se za letos nekoliko razširi delovanje tega sklada. Povedal je, da je ko. misija na prvi seji že podrobno proučila način razdeljevanja zimske pomoči brezposelnim, revnim upokojencem in od letos naprej tudi drugim revežem, ki doslej niso prišli v poštev za to pomoč. Ne da bi čakali na zadnja ministrska navodila, je komisija za zimsko pomoč že poskrbela za nabavo drv, ki jih bodo med zimo razdelili brezplačno brezposelnim in drugim revežem, revnim upokojencem pa po nižji ceni. Podprefekt Pasino je poročal tudi o razdeljevanju pomoči iz tega sklada v letu 1962. V tem letu je imela komisija na razpolago in je razdelila 90 milijonov 576.400 lir. Od tega sklada so razdelili 6214 podpor revnim upokojencem za skupno vsoto 26 milijonov lir; brezposelnim so razdelili 7140 podpor za skupno vsoto 47 milijonov 800.000 lir, malim ribičem so razdelili 560 podpor za 2 milijona lir; 1,5 milijona lir so porabili za razno drugo pomoč revnim družinam; za drva pa so plačali 10 milijonov 500.(XX) lir; 7,5 milijona lir so porabili za dopolnilno pomoč upokojencem, revnim delavcem, vdovam itd.; šolam pa so dali 1,5 milijona lir. Nato je dr. Pasino dejal, da je komisija sklenila, da bodo tudi za letos uporabljali dosedanje kriterije razdeljevanja pomoči, samo da se bo pomoč razširila, kot smo že omenili, na vse tiste reveže, ki so bili do sedaj izključeni. Brezposelni bodo dobivali 6000 lir in po 1000 lir za vsakega svojca, ki je v njihovo breme, potrebnim priletnim ljudem bodo dali po 5000 lir podpore Tudi letos, kot pretekla leta, bodo brezposelni dobili brezplačno določeno količino drv, potrebni starejši ljudje pa po nižji ceni. Podprefekt Pasino je poudaril, da je število brezposelnih letos padlo za okrog 20 odst. in da je sedaj od 1200 do 1300 brezposelnih družinskih glavarjev. Hkrati pa je dejal, da kljub izboljšanju gospodarskega položaja, ostane vedno določeno število družinskih glavarjev in drugih oseb, ki iz enega ali drugega razloga ostanejo brez dela, ali pa niso sposobni za takšna dela, ki jih na delovnem trgu« ne manjka. Zato, je dejal podprefekt, je treba še naprej skrbeti za reveže. Sedaj pa postane naloga sklada za zimsko pomoč še večja, ker se bo pomoč letos raztegnila tudi na vse tiste reveže, ki dobivajo podporo od občinskih podpornih ustanov (ECA). To pa narekuje vsem, je dodal dr. Pasino, da pomagajo temu skladu, da bo lahko razpolagal s čim večjo vsoto. Kot je znano, dobiva tržaški sklad za zimsko pomoč od državnega sklada 76 milijonov lir letno. Ostalih 15 milijonov (lani so razdelili za nad 90 milijonov lir pomoči) pa je bilo nabranih na tržaškem področju. Tako so lani darovali: Industrija (delavci in delodajalci) 2.455.000 lir; trgovina 100.000 lir; kreditne ustanove 2.354.000 lir; zavarovalne družbe 2.060.00Q lir; prevozna pod. jetja 390.000 lir; državni uslužbenci 2.963.000 lir; uslužbenci krajevnih ustanov 2.800.000 lir; šole milijon 370.000 Ur; profesionisti 348 tisoč lir. Potem ko je dr. Pasino povedal te številke, se je vsem lanskim darovalcem zahvalil in ugotovil, da je bita pomoč trgovcev neznatna. Ce pomislimo, da je ha Tržaškem na tisoče trgovskih obratov, med 'katerimi je na stotini trgovcev • na debelo, potem moramo ugotoviti, da je bila njihova lanska pomoč, ki je komaj dosegla 100.000 lir, res malenkostna. Razumljivo je, da ta naša ugotovitev ne gre na račun vseh trgovcev. Imamo trgovce, ki širokosrčno darujejo podpornim ustanovam, druge, ki so v škripcih in trenutno ne morejo pomagati drugim. Toda kljub temu ostane pa še vedno dejstvo, da je ta kategorija lani dala res malo podpore za zimsko pomoč brezposelnim in revežem ter upamo, da bo letos bolje. Občinski odbornik Fantasia je v imenu župana pozdravil vse prisotne in tudi on pozval predstavnike prisotnih kategorij, naj v svojem krogu agitirajo za čim večji uspeh letošnje kampanje za sklad za zimsko pomoč. Tudi na slov. šolah ne bodo ocenjevali za prvo tromesečje Vse sindikalne organizacije šolnikov so sklenile, naj profesorji in učitelji na vseh šolah ne zaključijo ocenjevanja za prvo tromesečje, ker ni bil dokončno in zadovoljivo rešen sindikalni spor med vlado in šolskimi sindikati. Tudi sindikat slovenske šole v Trstu vabi vse slovenske šolnike, naj ne zaključijo ocenjevanja za prvo tromesečje. Tako ne bodo učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol ob letošnjih božičnih praznikih prinesli domov spričevala z oceno o učnih uspehih v prvem tromesečju šolskega leta. Do tega sklepa sindikalnih organizacij šolnikov je prišlo po ne-uspešnem sestanku, ki so ga imeli sindikalni predstavniki predvčerajšnjim s podtajnikom ministrstva za javno vzgojo. Sindikalni predstavniki sicer jemljejo na znanje sklep vlade za dodelitev doklade po koeficientih, toda ne morejo pristati, da bi se delala razlika med šolniki in drugimi državnimi uradniki, in sicer na škodo šolnikov, s tem da bi bili šolniki deležni viška pozneje kot državni ležni po-uradniki. in delavcev v papirnicah V soboto se prične stavka uslužbencev zadrug - Danes skupščina mesarskih pomočnikov Danes ob 8. uri se konča 48-urna stavka pristaniških delavcev. Tudi včeraj je popolnoma uspela in je delo v trgovskem pristanišču popolnoma počivalo, medtem ko je čakalo 16 ladij, da jih raztovorijo. Tudi stavke v papirnici pri Sti-vanu se je včeraj udeležilo nad 90 odstotkov delavcev. Ce ne bodo delodajalci popustili, se bodo sindikati zopet sestali po Novem letu in razpravljali o nadaljnji borbi. V soboto se začne stavka uslužbencev vseh zadrug, pri čemer imajo seveda največji delež Delavske zadruge. Stavko so napovedali uslužbenci na skupščini, ker noče zadružna zveza ugoditi njihovim zahtevam. Trajala bo nedoločen čas. Uslužbenci zahtevajo zvišanje plač vsaj za toliko, kolikor so jih zvišali trgovinskim uslužbencem: popolno prevrednotenje periodičnih poviškov, kar so dosegli trgovinski uslužbenci že lani; bolj ugodno razporeditev plačevanja 14. plače, kot določa delovna pogodba in kar so uslužben- mimi miiii iiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m iiiuiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiin ninni,g,,mn,m,,,,,,,n,M| mm,m,umu,|,||||||||m| KORISTNA POBUDA ZA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO Uspešno delovanje šole za usposabljanje gradbincev Sedaj so v šoli trije tečaji, ki jih obiskuje ob večernih urah 71 učencev 10. decembra so se pričeli v Ul. Rossini št. 4 tečaji šole za kvalifikacijo gradbincev. To šolo so ustanovili na podlagi 61. člena vsedržavne delovne pogodbe gradbene stroke, ki določa, da se morajo ustanoviti take šole po vseh pokrajinah. Sola je zasebna in za njeno vzdrževanje skrbijo gradbe. niki s 0,26 odst. prispevka od vsote, ki služi kot podlaga za določanje prispevkov INAIL. Sola je v interesu delavcev, ki lahko izboljšajo svoj položaj, in delodajalcev, ki dobe na ta način več kvalificirane delovne sile, katere že primanjkuje. Sola ni na podporni osnovi kot podobni tečaji in delavcem povrnejo le potne stroške. Sedaj jo obiskuje 71 delavcev, razporejenih na tri tečaje. V prvem zidarskem tečaju je 21 u-čencev, v drugem zidarskem tečaju 30 učencev, v tečaju za žele- v šolo po delu in najvišja dopuščena starost je 40 let. Teoretični tečaji trajajo 3 mesece in pouk je pet dni v tednu razen ob sobotah. Učenci se učijo računstva in geometrije, strokovnega risanja, tehnologije, preprečevanja nezgod in poznavanja ma. teriala: poučujejo pa jih strokovnjaki. Po treh mesecih teorije bodo učence zaposlili za 6 mesecev v raznih podjetjih, kjer bodo dobivali plačo težakov. Po tem času bodo opravili izpite in če jih izdelajo, bodo postali kvalificirani delavci z ustrezno plačo. Kasneje pa bo skušala šola sama graditi hiše in s tem zaposliti učence za časa 6-mesečne prakse. Solo so ustanovili 12. maja 1960 s sporazumom med pokrajinskimi organizacijami delodajalcev in de. lavcev. 18. oktobra 1960 so ustanovili prvi upravni svet, 23. oktobra letos pa novega. Predseduje mu inž. Nicolò Ferrantelli, ravnatelj šole pa je Mario Del Conte. Po daljšem proučevanju je posebna komisija sestavila učni program, nakar so razpisali natečaj za vpis v šolo. Prijavilo se je 75 učencev, od katerih so 4 izločili. Z vsem tem je včeraj na tiskovni konferenci seznanil novinarje predsednik inž. Ferrantelli ob navzočnosti ravnatelja šole Del Conteja. Na koncu je še enkrat poudaril koristnost te šole zlasti spričo pomanjkanja kvalificirane in specializirane delovne sile. Dejal je, da je doslej podprla šolo le tržaška občina, da pa pričakujejo pomoč tudi od drugih oblasti. V bolnišnico zaradi tetanusa Na I. medicinski oddelek so včeraj popoldne »prejeli s pridržano prognozo 33-letnega Albina U-šaja iz Križa št. 9 zaradi tetanusa. Ušaj je s težavo povedal, da je na delu pri gradnji nove stavbe blizu svoje hiše pred dvema tednoma stopil na žebelj in se, ranil v nogo. Skraja se mu je zdelo, da ne bo hudega, toda zadnje dni je vedno bolj občutil znake tetanusa zaradi česar so poklicali rešilni avtomobil, da so ga odpeljali v bolnišnico. Poškodba potnice zaradi trčenja taksija S taksijem, ki ga je vozil 63-letni Carlo Scalcinati iz Ul. Boccaccio 5, se je sinoči peljala po Ul. Mandracchio 56-letna Daysi De-spich por. Tudor iz Ul. Gessi 14. Taksist se je zaradi precejšnjega prometa vključil v kolono avtomobilov, pa je moral naglo pritisniti na zavore, da ne bi trčil v zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njim. Tedaj pa je v zadnji del taksija trčil s tovornikom Pietro Lazzari. Zaradi nenadnega sunka je žensko vrglo s sedeža in je zadela ob pregra-jo v taksiju. Pri tem se je pobila in ranila po kolenu leve noge in nosu, zaradi česar jo je takstist odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v nekaj dneh. predvčerajšnjim V kuhinji nerodno Leone iz Ul. Milano 29, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. je _ padel 86-letni Àbramo Kos železa padel na delavca v arzenalu Na delu v Tržaškem arzenalu.se je včeraj popoldne ponesrečil 37-letni Carlo Millo iz Milj, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Na delavca, ki je bil zaposlen na ladji «Rubicone», je namreč padel kos železa in ga pobil ter ranil po če» lu, zaradi česar so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico. aiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pogojna obsodba motorista ker je povzročil smrt pešca Nesreča se je pripetila letos poleti na Opčinah Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Balestra) se je zagovarjal 24-letni Stanislav Purič iz Velikega Repna 13, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 46-letnega učitelja Cirila Guština s Cola pri Repenta-bru. Do nesreče pri kateri je Guštin izgubil življenje, je prišlo 10. junija letos ob 22.30 na Opčinah. Ob tisti uri se je Purič peljal z motorjem z Opčin proti Ferneti-čem. V Ul. Nazionale v bližini poslopja št. 56, je nenadoma podrl na tla Guština, ki je naslednjega dne umrl v bolnišnici zaradi zloma zatilnika. Zakaj je prišlo do nesreče? Zdi se, da je bil Guštin malo prej zapustil neko gostišče, ki je v bližini. Ko je prišel do svojega av- IZJAVA Izjavljam, da je pisanje Primorskega dnevnika 16. junija 1960 o posl. odv. Riccardu Gefterju Won-drichu imelo namen imeti le vsebino politične polemike, ne pa žaliti osebno istega, katerega moralna figura je izven diskusije. Odg. ur.: S. Renko MiiiuiiiiiniHuiuuiMiHiniitiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiimmMiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiii ZANIMIVI PREDLOGI NA OBČINSKI SEJI V MILJAH Za turistično valorizacijo obale od TanKega rtiča do Lazareta Tudi na jugoslovanski strani nameravajo ta predel primerneje opremiti za turizem Predlog za organizacijo evropske razstave znamk, posvečenih odporniškemu gibanju Kot smo že poročali J* bila pred-sinočnjim redna seja miljskega-občinskega sveta, na kateri Je župan najprej sporočil, da je miljsko občino obiskal vladni generalni komisar dr. Mazza, katerega je župan gradnji umetnega otoka, s katerega bi bil napeljan naftovod v Av-*---------- *- v tej zvezi izrazil itrijo. Župan je zaskrbljenost, ker di grauuja tega umetnega otoka škodovala turističnemu razvoju miljske občine. V zvezi s turizmom pa je postavil zanimivo vprašanje svetovalec Vascotto, ki se je zavzel za valorizacijo obale od Tankega rtiča do Lazareta. Zlasti v Lazaretu obstajajo vsi pogoji za turistični razvoj, predpogoj pa je, da vojaške obla ati derekvirirajo sedanje objekte. Župan Je odgovoril, da vprašanje ni novo in Je v tej zvezi že večkrat inteveniral pri pristojnih oblasteh. Zadnjič je Interveniral ob obisku podtajnika v obrambnem ministrstvu senatorja Pelizza, ko ■au je osebno izroóil spomenico, ki obširno prikazuje položaj ter izraža željo, da bi vojaške oblasti te objekte derekvirirale. Končno Je bilo sklenjeno, da se zaprosijo vsi tržaški poslanci za intervencijo v Rimu, poleg tega pa bodo ustanovili študijski odbor, ki bo vprašanje dodobra proučil in svoje izsledke posredoval občinskemu svetu. V tej zvezi, naj mimogrede omenimo, da tudi Jugoslovani pripravljajo načrte za valorizacijo obale onstran Lazareta in da nameravajo že prihodnje leto vložiti v ta namen kakih 40 milijonov dinarjev. Zaradi tega bo prej ali slej postalo nujno vzpostaviti stike ter vprašanje reševati v duhu dobrih sosedskih odnosov in potrebnega sodelovanja. To velja predvsem za odprtje sezonskega prehoda prve kategorije in za olajšave turistom, ki bodo — upajmo že v bližnji prihodnosti — prebivali na obeh straneh meje. Svetovalec Vascotto pa Je v svoji drugi intervenciji še ugotovil, da eno znamko v spomin odporniškemu gibanju. Ker bo prihodnje leto dvajsetletnica začetka osvobodilne vojne v Italiji, je svetovalec predlagal, da bi pod okriljem miljske občine organizirali v mestu prvo evropsko razstavo znamk s tematiko odporniškega gibanja in na kateri naj bi prikazali tudi pisemske kuverte iz nemških taborišč ter žige partizanskih edinlc. Daljša razprava je bila tudi v zvezi s predlogom občinskega odbora, da bi se srednja šola v Miljah imenovala po pesniku Umber-tu Saviju. Končno je občinski svet soglasno sklenil priporočiti profesorskemu zboru, naj sprejme sklep v tem smislu. Občinski svet Je nato odobril nekaj predlogov upravnega značaja, potem pa je potrdil podaljšanje najemninske pogodbe z lovsko federacijo za nadaljnjih 15 let. V tej zvezi je svetovalec Josip Škerjanc ugotovil, da povzroča divjad, zlasti pa fazani, veliko škodo na poljih ji urugi ujwrvcuuji oc ugmuvu, un . Končno je župan voščil vsem sve-je Italija med tistimi redkimi dr- tovalcem in njihovim družinam ve-žavami, ki Je v 20 letih izdala le | šele praznike in ■rečno novo leto. tomobila, ki ga je bil parkiral v bližini, je stopil s pločnika ter pristopil k vratom. Ker je obšel svoje vozilo s sprednje strani, je menda nenadoma stopil na cesto ter zašel pod motor, ki mu je prihajal naproti. Zal je imel Purič zasenčen svoj žaromet, kljub temu, da je bila javna razsvetljava na tistem mestu zelo pomanjkljiva. Zato so ga obtočili tudi prekrška cestnega zakona. Sodnik: so spoznali obtoženca za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter na 10.000 lir denarne kazni. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Vrata filobusa so ji nalomila roko Včeraj dopoldne je na Senenem trgu 44-letna Angela Murgolo por. Jud z Reške ceste št. 16 hotela vstopiti v filobus proge št. 19, da bi se odpeljala v mesto, pa je imela smolo. Sprevodnik je namreč prehitro zaprl vrata, ki so potisnila in verjetni} nalomila ženski desno roko. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 8 do 10 dni. Z vespo v avto na nabrežju Po nabrežju je včeraj okrog poldne 18-letni Franco Zacchigna s Kraškega naselja na Opčinah št. 6 vozil proti Sv. Andreju vespo, na kateri se je peljal tudi njegov 30-letni brat Giovanni. Pred hotelom De la Ville pa je vespist trčil v avtomobil, ki ga je vozil 39-letni Giorgio Goruppi iz Dre-voreda III. Armade 8. Motorista sta zletela na tla in se poškodovala; Franco si je zlomil desno ramo in se je pobil po kolenih in desni roki, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti poldrugi mesec, Giovanni pa se je opraskal po rokah in nogah in bo okreval v nekaj dneh. Vlom v trgovino v središču mesta Kar pri belem dnevu in v središču mesta so drzni tatovi med popoldanskim odmorom okradli trgovino z vini in likerji «Bischoff» v Ul, Mazzini 21. Prerezali so žabico na glavnih vratih ter iz blagajne odnesli 190.000 lir v gotovini. Razen tega so odnesli 30 zlatnikov, hranilno knjižico in čekovno knjižico, ki jih je imel direktor trgovine Attilio Papa v predalu pisarniške mize. Ko »e je Papa popoldne vrnil v trgovino, je takoj zapazil tatvino in nemudoma obvestil leteči oddelek kvesture, ki je uvedel preiskavo. ci že dosegli v drugih pokrajinah. Danes ob 18. uri pa bo skupščina članov sindikata mesarskih pomočnikov, včlanjenih v FILCAMS. OG1L. Na skupščini bodo sindikalni voditelji poročali članom o položaju stroke, ker so na zadnjih pogajanjih na uradu za delo predstavniki mesarjev odklonili zahteve pomočnikov. Na skupščini bodo tudi določili smernice za nadaljnjo borbo. Predavanje v Miljah o odporniškem gibanju Sinoči ob 20. uri je v dvorani «Matteotti» v Miljah predaval sekretar tržaške federacije KPI prof. Paolo Sema o temi «Odporniško gibanje v Trstu in v Julijski krajini». To predavanje spada v o-kvir ciklusa predavanj, ki jih prireja miljska občina o «zgodovini fašizma in odporniškega gibanja». V svojem govoru je prof. Sema orisal splošni položaj v Trstu in v Julijski krajini pred drugo svetovno vojno. Posebno pozornost je med drugim posvetil razvoju o-svobodilne borbe jugoslovanskih narodov, zlasti v zvezi z osvobodilnim gibanjem v Istri in v Sloveniji. Pri svojih izvajanjih je govornik poudaril važno vlogo, ki jo je v zgodovini Trsta in sploh vse Julijske krajine odigrala izjava treh komunističnih partij Italije, Slovenije in Avstrije v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin. V diskusijo je poseglo več prisotnih, ki so menili, da govornik ni posvetil potrebne pozornosti nekaterim platem odporniškega gibanja v Trstu. Nekateri govorniki so zlasti poudarili potrebo, da se mladini prikaže v podrobnostih junaška borba antifašistov ter grozodejstva, ki so jih fašisti in nacisti zagrešili nad našim ljudstvom. Časopisi za praznike Zveza založnikov dnevnih listov sporoča za praznike naslednji urnik časopisov: Na božič 25. in na Stefanovo 26. dec. ne izide noben časopis. Zaprti bodo tudi kioski. Ponovno bodo listi izšli 27. dec. Prav tako ne bo izšel noben časopis v torek 1. jan. in tudi kioski bodo zaprti. V sredo 2. jan. bodo listi ponovno izšli. Naša božična oz. novoletna številka bo zaradi tega izšla v nedeljo 23. oz. v nedeljo 30. t.m. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red C v parterju in ložah ter za red B na galeri, jah in stojiščih tretja predstava II-lersbergove opere «Triptih» z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigira Tristano Illersberg. V nedeljo ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava o-pere. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo in začenja prodaja za nedeljsko. AVDITORIJ Danes zvečer ob 21. uri uprizori tržaško Stalno gledališče trodejanko Diega Fabbrija «Jezusov proces». Režiser Fulvio Tolusso. Zadnji teden predstav. — Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji protti 2, tel. 36372. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Il giorno più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov. Arcobaleno 15.30 «Il sorpasso». Vittorio Gassman. Prepovedano mladini. Fenice 14.30 «Taras di magnifico» — Eastmancoior. Tony Ourtis, Yuil Brynner. Excelsior 15.30 18.45 22.00 «Lolita». James Mason, Sue Lyon, Peter Selle rs. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il visone sulla pelle». Technicolor. Cary Grant, Doris Day. Supercinema 16.00 «Agente federale X 3». Technicolor. Alabarda 16.00 «Il gioco della verità» Robert Hossein. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Vulcano figlio di Giove». Technicolor. Mitchell Gordon. Aurora 16.30 «La bellezza di Ippolita». Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «Il mafioso». Alberto Sordi. Garibaldi 16.30 «Caccia di guerra». John Saxon. Capitol 15 30 «I sequestrati di Altona» Sophla Loren, Maxlmiltan Shell, Robert Wagner. Impero 16.30 «Il mattatore di Hollywood». Massimo 16.00 «Nato con la camicia» Jack Watlig, Carole Leswey. Moderno 16.30 «Il figlio di Spartacus» Technicolor. Steve Reeves, Gianna Maria Canale. Astoria 16.30 «Le olimpiadi del mariti». Ugo Tognazzl. Raimondo Vlanel-lo. Astra 15.00 18.00 21.30 «Il conte di Montecristo». Vittorio Veneto Danes zaprto. Abbazia 16.00 «Dimmi la verità». — Technicolor. Sandra Dee, John Ga-vln, Marconi 16.00 «Contrabbando a Marsiglia». Frank Vlllard, Barbara Laa-ge. Ideale 15.30 «I moschettieri del mare» Technicolor. Slovensko gledališče v Trstu DANES 21. t. m. ob 18. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Boško Trifunovič PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU mladinska igra v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. V sredo, 26. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk» v KRIŽU predpremiera André Roussin «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prevod: dr. Stojan Cigoj Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartl Režija: ADRIJAN RUSTJA Prepovedano mladini pod 18. letom Božična razstava v Občinski galeriji Za dosedanjo sezono na področju upodabljajoče umetnosti ne bi mogli reči, da je kdo ve kako živa. Se najmanj bi se mogla primerjati lanski. Če zaradi drugega ne, zaradi tega, ker je iz znanih razlogov usahnila cela vrsta gale-rij-barov, ki po poletnih počitnicah niso več oživele. Toda kljub takšnemu stanju si ni bilo mogoče zamisliti prihodnjih dni brez že tradicionalne «Božične razstave» v Občinski galeriji. Sicer smo že velikokrat rekli, da je Občinska galerija premajhna in v marsičem pomanjkljiva, toda to pride še posebej in drastično do izraza, ko so na vrsti kolektivne razstave, kakršna je «božična». Trst šteje kar čedno število likovnikov, «božična» razstava pa je namenjena vsem. Toda kako naj mali prostor sprejme, pa čeprav le po eno delo vseh tržaških slikarjev in kiparjev? Zato so «Božične razstave» žal, postale nekaj, kar naj pač živi, vendar ni med umetniki videti prav nobene vneme, da bi se nanjo posebej pripravljali. Nasprotno. Sicer pa se nekaj vidnejših tržaških imen te razstave že ne udeležuje več Sicer pa pustimo ta razglabljanja za kako morebitno poznejšo priložnost. Povirno naj le, da je bila sinoči svečana otvoritev letošnje «Božične ntzstave», ki se je je udeležilo nekaj predstavnikov krajevnih oblasti in javnega življenja z županom dr. Franzilom na čelu, ter zelo veliko umetnikov in ljubiteljev umetnosti. Razstavljenih je tokrat kar 76 del, v pretežni večini slik SILVESTROVANJA KJE? KAKO? KDAJ? HOTEL FURLAN - REPENTABOR priredi veliko silvestrovanje s tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 lir. — Tel. 21360. HOTEL TRIGLAV - SEŽANA priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje. Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Prinoročamo pravočasno rezerviranje. JAMSKA RESTAVRACIJA -POSTOJNA veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» in «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji. RESTAVRACIJA ŠKABAR -VELIKI REPEN priporoča silvestrovsko večerjo. Potrebno je rezerviranje. HOTEL METROPOL - PIRAN vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples, silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Tridnevni penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Sprejemamo rezerviranje v hotelu SIDRO. HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS REPENTABOR priporoča silvestrovsko večerjo — tel. 21331. HOTEL TRIGLAV - KOPER prireja veselo silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje v Mali oglasi Ttimna nmmna-, predvaja danes 21. t. m. * četkom ob 18. uri zanimivi film: ATTACCO A 0KINAWA (NAPAD NA OKINAWO) Igrajo: KEN TAKAKURA URA MIZUKI MAOKO KUBO JUN TAZAKI JUTRI ARCOBALENO » GINAIOLUOBRIGIDA STEPHEN B0YD NUN RLM Dl JEAN DELAN NOV VENERE IMPERIALE raHWaoktaUFOTHTiNlRAMA 70 • CON RAJMOND PBiESRIN ■ CON LA ivut mw 7 'PNt Dl MICHELINE PREŠLE GABRIELE FERZETTI CON GIULIO BOSETTI e con MASSIMO 6IR0TI1 ROVAI FILM?INFRIZ.R0MA &N E QAUMONT-HWUC*CtNtMA TOOOUODOMtMK« RiAU/iATA da aillOO 6IAMBARTOLONIEI • obratu RIZANA z večerjo in P>£ som 1000 din. - Rezerviranje spre-jema recepcija hotela, tel. * HOTEL CENTRAL - PORTOROŽ prireja tradicionalno silvestri^ nje. Rezerviranja so nujna, te, prijetno vam bo. KOTEL GALEB - KOPER priredi veliko silvesj.u»anj*-na v hotelu z vstopnino m ta jem 1.500 din. V kavarni «LU*» 700 din. Glasba - ples - srecolov. HOTEL PALAČE - PORTOROŽ za veselo m prijetno silvestr"^ nje bodo igrali trij; Pr,^"“i"anj» kestri. Vstopnina in jezeiv ^ 1.000 — 2.000 din. Silvestro menu po naročilu. RESTAVRACIJA KRIŽMAN VELIKI REPEN priredi veselo silvestrovanje, fl® KRAŠKI ORKESTER. Priporom mo rezerviranje. Razna obvestila Prosvetno društvo BarkovJI*- letos prireja društvo v svojih P . rih v Ul. Cerreto 12 za člane m v jatelje silvestrovanje. Tisti, ki n di bili v prijetni <)omači druZD konec leta, naj se vpišejo v času. ^ je število miz omejeno. vplS4i„,*tve-lahko vsak večer po 20. uri v dr nih prostorih. « » * V nedeljo 23. decembra t.I. <* uri priredi katinarska osnovna božično prireditev. Ob te) P1»11 . v voščilo staršem im dobrodošli»’ • stom za vesel božič in srečno jeto bodo učenci izvajali pester red. — Vabijo učenci! * • * _______________ Silvestrovanje SPDT na Na«os»- Odhod na silvestrovanje na Nan®* z z zagrebškim avtobusom ob 1'- ,e glavne avtobusne postaje. Zbir četrt ure prej. DVA VAJENCA od 15 šo.U » ra z znanjem slovenščine in »a ' ^ ščine išče mehanična delavnica Ulica Ugo Foscolo 32. (CESARSKA VENERA) KINO RQSANDRA- BOLJUNEC predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri Dear Technirama barvni film: «PARIS H0LIDAY» Igrajo: Fernandel, Bob Hope, Anita Ekberg in Martha Hyer Ljudska prosveta Brivski in damski salon STANKO DEVETAK NABREŽINA (center) Tel. 20123 NUDI MODERNE IN SODOBNE PRIČESKE. Pohitite, božični in novoletni prazniki so tu. Prosvetno društvo v Skednju vljudno vabi na filmski večer, ki bo danes 21. decembra 1962 ob 20.30 v društvenih prostorih, Via d* Servola 124-1. Domačin Aljoša Žerjal bo prikazoval svoje posnetke v barvah s potovanja po Bosni in Dalmaciji. Prostori bodo po potrebi ogrevani. Prosvetno društvo «Valentin Vodnik* v Dolini bo v soboto 22. decembra ob 21. uri počastilo 50-letnlco prosvetnega udejstvovanja svojega zvestega pevca Ivana Strajna. Po proslavi bo družabna prireditev v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Prosvetna društva; Ivan Cankar, Cankar vsak dan od 1*. do 20. ure, Škamperle v torek, sredo, četrtek in petek od 21.30 dalje in v nedeljo od 10. do 12. ure; Barkovlje ob četrtkih, petkih In nedeljah od 20.30 r. v:č ijejo tega vzdevka, ki ga pritisajo italijanskemu gospodarstvu, ustavili se bomo le pri nekaterih po-at-kih v zvezi z «bogastvom luči», ki ga je Milan pripravil za letošnje božične in novoletne praznike v okviru programa «parada luči — božič 1962». V okviru te «parade luči» so v milanskem centru in bli. njih ulicah in trgih postavili .0..11OO «svetlečih objektov»; da bi posamezne palače in spomenike še posebej poudarili, so namestili 1.100 reflektorjev, v celoti pa so za vso osvetljavo porabili kar 2 milijona 60»j.lXK) žarnic. K tej ogromni količini žarnic in reflek. torjev je treba dodati še 32.000 metrov plastičnih svetlečih cevi, nadalje 15.C00 metrov neonskih žarnic, 180XL0 metrov elektr.čnih napeljav, 170X00 metrov najlonskih vrvi, da bi z njimi nape j a-li ali pričvrstili druge eie triine napeljave preko trgov in ulic. H gornjim sredstvom pr.štcjmo še 85.000 metrov drugih pla.tičnih trakov in vrvi. Glavno milansko središče je vsekakor trg pred katedralo. Razumljivo je, da je tu glavni objekt letošnje «parade luči». Na Piazza Duomo so postavili 100 metrov visok svetlobni stolp s karilonom, ki bije ure. Ves siolp s podstavkom tehta v celoti 600 ton, zgrajen pa je iz sestavnih železnih cevi. Cornja struktura — torej stolp sam — tehta 40 ton. Volumen «svetlečega stolpa» meri 8.500 kubični.i metrov, zvočna naprava, ki je v n.iem montirana, pa je po svoji zvečni moči enakovredna t-soču radijskih sprejemnikov. V ta stolp «luči in g as e» vodi po.-žasto stopnišče s 120 stopničami, in sega vse do kupole. Milančani se vsakega dela lotijo temeljito in resno, 'to e razvidno tudi iz dejstva, da je pri celotnem osvetlitvenem programu «parade luči» sodelova o 85 strokovnja; ov, in sicer umetnikov, arhitektov, risarjev, grafikov, novinarjev in slro»; -nja-kov za reklamo. Pri tej «paradi luči» sodeluje 85 industrijs ih podjetij. In koliko je vse to stalo? Ne glede na potrošnjo e.entrične e-nergije za dobo 15 dni in več, so stroški za gradbeni material, najemnino in delovno silo znašali 100 milijonov lir, Milan se torej hoče za vsako ceno pokazati, da le zares bogato mesto, ki da mu že grozi, da bo od bogastva eksplodiralo, pa čeprav imamo v sami njegovi neposredni periferiji predele, ki no. sijo žalostna imena «Afrika». «Ar rabija» in podobno, kjer na tisoče družin, predvsem novejših doseljencev z Juga, životari n!7 Ž '///////z V'///////. fl V////// PETEK, 21. DECEMBRA 1962 Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Pesmi; 13.30: «Pahljača»; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16,30: Koncert za mladino; 17.25: Homan-ticliem v glasbi; 18.00: Vatikanski koncil; 18,10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Glanni Stuparlch: «Ritorneranno» — prvo nadaljevanje; 21.00: Simfonični koncert. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Katy-na Ranieri; 9.35: Varietejski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Slavni izvajalci; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.35: Plošče; 17.35: Mala enciklopedija; 17,45: P. Merimee: «Bronasta Venera»; 18.30: Enotni razred; 19.50: Od folklore do lahke glasbe; 20.35: «Gala della canzone»; 21.35: Milijarde trinajste plače; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital, periodični tisk; 19.00: Viozzijeve skladbe; 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bartokove skladbe; 21.20: Debus-syjeva komorna glasba; 22.00: Mafia-problem ; 22.45: Priče in interpreti naš* dobe. 5.00: Dobro jutro; 5.05: Koledar; 8.05: Rossini — Respighi: Fantastična prodajalna; 8.40; Trlo Dor-ka Skoberneta; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Pavel Sivlc: «Pravljice iz ledene dobe»; 9.45: Trio Slavka Avsenika; 10.15; Iz opere «Evgenij Onjegin»; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova pope.k.; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Dobri znanci tz Ce lja; 12.30: Dvogovor violine m flavte; 12.45: Al Ste'ano ln Trio Nat «King» Cole; 13.13: Obvestila; 13.30: Z melodijami čez drn n strn; 14.05: Radij'ka šola; 14.35 Pesmi jug. narodov: 15.15: Napotki za turiste; 15.20- Zabavna glasha, 15.45: Jezikovni pogovori; 16.0': Vsak dan za vas; 17.05: «Na do mačl grudi»; 17.48: Gl-sbena medigra; 18 00: /k ualnosti; 18,10- Ob glasbenem avtomatu ; 18.3 ! D mate melodije: 18.45 Iz niših k l-k tivov; 19,05: Glasbene ra-gledr’o-: 20.00: Orkester Manto ani; 20.:5: Zunanje-polltičnt pregled: 20.30: Samospevi Modesta ,Viisnrgsk-g-> ; 21.00: V tričetrtinskem taktu; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: iz jug. o-per; 22.50: Literarni nokturno: 23,05: Za romantično razp-loženje ; 23.20: Skupni proaram JRT. Ital. televizija 8.30, 12.15 In i.i.tO Sala; 17.80 Program za najmlajše; 13.30; Ni koli ni prepozno; 19.00: Drevn.K; 19.15: Osebnost; 20,00: «Broadw; y express»; 20.20: Sport; 20.35; TV dnevnik; 21.05: Mollere: «Učene žene»; 23.20- Dnevnik DKUG1 KANAL 21.05: Stalinova doba; 22.00: TV dnevnik; 22.25: TV Igra «Man-hattanski park». Jug. televizija Ljubljana 18.00: Kuharski nasveti: Perutnina; 18.30; Nobelovi nagrajenci; 19.00: Kratki film; 19 30-TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik Zagreb 20.30: Servis v stanovanju; 21.00: Serjoža - sovjetski o grani film. 21. decembru 1962 — 3 — Goriško-beneški dnevnik NEKAJ 0 KMETIJSTVU NA GORIŠKEM Kraško področje ima svoje posebne probleme in potrebe Koliko znaša povprečna letna proizvodnja v kmetijstvu • Industrija v Tržiču privablja krožke kmete Potrebna je pomoč, ki ne bo preveč obremenila kmetov V letih po zadnji vojni se vedno bolj občuti tudi na Goriškem kriza kmetijstva, ki ima svoj najvidnejši zunanji odraz v begu kmečkega življa z zemlje v industrij» in v druge gospodarske panoge, kjer je vsaj na videz lažja pot do zaslužka in denarja. Tako ni na primer v Jamljah, ki spadajo pod doberdobsko občino, nobene hiše, kjer bi družina živela izključno od kmetijstva. Vsi moški so zaposleni ali v industrijskih obratih v Tržiču, v kraških kamnolomih ali kje drugje. Domače delo in upravljanje živine, v kolikor je še sploh imajo, je prepuščeno ženskam. Po razmejitvi iz leta 1947 ima goriška pokrajina še 47.422 ha površine, ki se deli na ravninski predel, na kraško področje in na Brda. Od te celokupne površine odpadejo odst. ali 18.927 ha na orno zemljo, 2.459 ha na posebne kulture, 5.905 ha na stalne travnike, 4.475 ha na gozdove (ki so povečini z nizko raščo) ter 2.448 ha na neobdelane površine. Kar se kmetijskih pridelkov tiče, je po uradnih podatkih letni pridelek sledeč: 120.000 stotov pšenice, 210.000 stotov koruze, 180.000 stotov krompirja, 166.000 stotov pese, 662.000 stotov krmnih rastlin, 220.000 stotov grozdja, 69 tisoč stotov raznega sadja ter 70 tisoč stotov razne zelenjave. Ker ima goriška pokrajina 137.000 prebivalcev, ta pridelek nikakor ni visok. Poleg tega moramo upoštevati, da večino pridelka daje ravninski del, zlasti tisti, ki je namakan v okolici Tržiča ter med Gradiško in Krminom. Tako pridemo do zaključka, da sta oba preostala predela, briški in kraški, ki predvsem in najbolj občutita krizo. Zato ni prav nič čudno, da je prav na Krasu najbolj viden in občuten beg z zemlje. Navedli smo primer iz Jamelj, pa bi lahko rekli isto tudi o Doberdobu samem, o Vrhu, ali Poljanah. Glede Krasa so imeli pristojni činitelji že številne posvete, kako odpomoči kmetijstvu in živinoreji v teh krajih. Prišli so do zaključka, da je treba tu pospeševati pogozdovanje, da je treba temeljito popraviti in preurediti ceste, da je treba očistiti kamnite senožeti in njivice ter tako izboljšati pašnike. S tem v zvezi bi bilo treba poskrbeti za izboljšanje pasme goveje živine in pripraviti živinorejce, da bi se združili ter ustanovili zadružne hleve, s čimer bi lahko znatno pocenili stroške v živinoreji ter v proizvodnji mleka. Tudi na področju obdelovanja zemlje bi morali z umestnimi agrotehničnimi Ukrepi doseči, da bi z manjšim napbrom in delom dosegli enak ali celo večji učinek. Na tak način bi pocenili stroške za obdelovanje) in tako lahko uspešno konkurirali vsaj na domačem tržišču. V zadnjih letih sta pokrajinska uprava in pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo skušala doseči nekatera izboljšanja v kmetijstvu tega področja in pri urejevanju kraških gospodarstev tudi z raznimi nagradnimi natečaji, pri katerih so razdelili večje ali manjše na* grade med udeležence tekmovanja Med zmagovalci so bili tudi nekà^ teri napredni slovehski kmetje iz Doberdoba in drugih bližnjih va-si. Vendar je bila to le kaplja v morju. Nekaj si obetajo tudi od zelenega načrta, pa tudi tu so sredstva omejena in čestokrat urejena tako, da ne odgovarjajo razmeram na Krasu, ker bi predstavljala taka pomoč preveliko breme pri odplačevanju in bi jo kraški kmetje z dohodki svoje zemlje ne zmogli. Zato bo potrebno za to področje še marsikaj ukreniti in upoštevati posebne razmere Krasa, kjer je treba delati po dolgoletnem načrtu, ki pa kmetov ne sme obre. menjevati z obrestmi in odplačili, ki jih ne bi zmogli. I. M. V nedeljo trgovine odprte Pokrajinska zvesta trgovcev iz Gorice sporoča vsem prizadetim, da bodo lahko v nedeljo 23. t. m. vse trgovine v Gorici in na goriškem podeželju odprte od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Priznanje (niški industriji v Parizu Te dni je bila v Parizu zaključena mednarodna razstava, na kateri so prikazali tudi motorne čol. ne tipa «Bora» iz plastike, ki jih izdeluje poseben oddelek ladjedelnice v Tržiču. Ocenjevalni odbor je prisodil prvo nagrado za motorne čolne prav temu izdelku in predsednik de Gaulle je osebno čestital francoskemu uvozniku za ta odličen izdelek. PO ZAGOTOVILU OBČINSKEGA ZDRAVNIKA Epidemija otroških bolezni je praktično že za nami Najbolj se je treba čuvati influenčnih prehladov, ki lahko preidejo v bronhitis Včeraj smo se obrnili do občinskega zdravnika v Gorici dr. Gregoriga, da bi nam povedal, kakšno je sedaj stanje glede otroških bolezni v mestu in na podeželju. Zagotovil nam je, da so primeri škrlatinke, pa tudi noric in mumpsa, zelo padli ter da v vseh primerih predstavljajo zelo lahko obliko bolezni, ki ne predstavlja večje nevarnosti. V zadnjih dneh sta bila prijavljena samo dva primera škrlatinke, pa še ta dva tako lahke oblike, da zdravnik ni bil niti gotov, če ne gre morda za kakšno drugo otroško bolezen. «Seveda,» je takoj pristavil dr. Gregorig, «pa ne prijavijo ljudje vseh primerov in jih mnogi zdravijo kar sami ali s pomočjo •UIIIIIM||||||||||||||||||||||t|||||||||||„||||„„lun||||||| VERDI. 17.15: «Taras, il magnifi- co», Toni Curtis in Yul Brynner. Ameriški cinemaskopski film v barvah. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «I tromboni di Fra Diavolo», Ugo Tognazzi in Raimondo Vianello. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Fuga da Za- hrain», Yul Brynner in S. Mineo. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Viaggio al settimo pianeta», J. Agar in G. Thys-sen. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. proti slinavki in parkljevki okoli 5.000 govejih živali na obmejnem področju goriške pokrajine. V poštev pridejo vse živali občin Gorica, Steverjan, Doberdob in So-vodnje. Cepljenje je obvezno in brezplačno. 2ivinorejec bo plačal veterinarju samh simbolični znesek 200 lir za vsako žival. Sedanje zdravstveno stanje goveje živine je zadovoljivo. Ker pa se kmetje sami najbolj zavedajo, kakšno škodo prinašajo kmetijskemu gospodarstvu bolezni domačih živali, še prav posebno pa slinavka in parkljevka med govejo živino, jim priporočamo, da se ravnajo po navodilih in podvržejo cepljenju svoje živali. Veterinar dr. Vida je na podlagi dekreta odločil, da bo 24. de- ............................................................mn INTERPELACIJA POSLANCA FRANCA V PARLAMENTU U povezavd Gorice ili Nove Gorice s prehodom v Ulici sv. Gabrijela To bi prineslo gospodarsko korist in razširjenje prijateljskih stikov Vprašanje otvoritve novega ob-» za otvoritev novega mejnega p»e-mejnega prehoda v Ul. sv. Gabri- j hoda. Poslanec Franco je zaključil svojo interpelacijo z vprašanjem, če pristojni ministri nameravajo u-streči tej želji goriškega prebivaj-Siva upoštevajoč pri tem, da se tudi na jugoslovanski strani zavzemajo za otvoritev tega obmejne gr. prehoda. mim>iiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(||||||||||||||||||l|mi|l||||mi|||lll||ini|||||||||||||m|||||||||||||| BOLEZEN JE TREBA ZATIRATI PRAVOČASNO 5.000 glav goveje živine bodo cepili proti slinavki Razpored za cepljenje v St. Mavru, Podgori, Pevmi in na Oslavju V prihodnjih dneh bodo cepili cembra cepil živali v St. Mavru, 27, decembra pa V Podgori (Ul. 4. novembra, Androna del Pozzo, Attimi», Calvario, Brigata Cuneo, Androna delle Vigne), Grojna, Pevma in Bella Veduta. 28. decembra bo cepil živali na Oslavju (pri kostnici, Lenzuolo bianco in v kraju Tre busi). Sovodnje pridejo na vrsto kasneje. družinskega zdravnika.» V zadnjem času se je precej razširil, zlasti med otroki, tudi neke vrste prehlad pomešan z influenco. Pri tem je treba paziti, da bolezen ne preide v bronhitis, ki je zlasti pri otrocih bolj nevaren. Prav zaradi precejšnje razširjenosti te bolezni, so pred dnevi poslali zadeven material tudi na znanstveni zavod v Padovo, da ga preiščejo in ugotovijo, če ne gre za kak poseben virus, ki bi ga bilo treba šele ugotoviti. Otroške bolezni so še vedno precej razširjene tudi po nekaterih podeželskih občinah, vendar tudi tam niso zavzele težjih oblik. Zato so otroški vrtci in osnovne šole ostali povsod odprti. Dr. Gregorig je zaključil, da če ne pride kaj nepredvidenega, se lahko računa, da je epidemija, pa čeprav se je pojavila le v milejši obliki, dejansko že za nami. POKAL SEJEMSKIH MEST Odločilna tekma C. zvezda-Barcelona 2. jan. v Parizu BARCELONA, 20. — Druga tekma za pokal sejmskih mest med Barcelono In Crveno zvezdo se je sinoči po razburljivi borbi, med katero so Beograjčani igrali s tremi poškodovanimi igralci in pred koncem tudi brez izključenega Ognjanoviča, končala z minimalno zmago 1:0 v korist domačinov. Ker se je prva tekma med obema kluboma v Beogradu končala z rezultatom 3:2 v korist Crvene zvezde, bodo odigrali odločilno tekmo 2. januarja v Parizu. Barcelona se mora za sinočnjo zmago zahvaliti pristranskemu sojenju italijanskega sodnika Rigattija, ki je dovolil grobo igro, ki je po poročilih beograjskih dopisnikov bila bolj podobna boksu odnosno rugbyju kot pa nogometu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 4,8 stopinje ob 12.40, najnižjo 0 stopinj ob 21. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov. GAGARIN jela v Gorici, katerega je mestni občinski svet na predlog svetovalcev KPI in PSI dne 10. avgusta t.l. soglasno odobril s posebno resolucijo, je poslanec Raffaele Franco predložil 11, t.m. tudi v poslanski zbornici v Rimu. Interpelant je vprašal notranjega ministra ter ministra za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino, če jim je znano, da zahteva goriško prebivalstvo otvoritev te ga mejnega prehoda v okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo. Otvoritev tega prehoda bi omogočila krajšo in neposredno povezavo med središčem Gorice in Nove Gorice, ki sta sedaj povezani z odročnim prehodom pri Rdeči hiši. Z odprtjem novega mejnega prehoda bi omogočili razvoj starega trgovskega centra v Gorici in olajšali ter razširili prijateljske stike med obmejnim prebivalstvom na obeh straneh meje. Vsi prizadet! trgovci v Gocci so naslovili in podpisali posebno prošnjo na občinski »vet v Gorici 31. Z avtom v lambreto blizu Štandreža Sinoči okrog 17.30 se je peljal s svojo lambreto 26-letni Ennio Piazzi iz Goriec Ul. Rastello 42 po Kraški ulici od klavnice proti Gorici. Na zadnjem sedežu je bila njegova žena 24-letna Marija Piazzi. Nedaleč od klavnice mu je prišel nasproti 42-letni Aldo Bressan iz Gradiške Trg Marconi 28 s svojim avtom Fiat 1100/103. Na ovinku je prišlo do trčenja med obema voziloma, pri čemer sta Plaz-zijeva odnesla manjše poškodbe. Z avtom Zelenega križa so ju od peljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ugotovili obema manjše poškodbe na desni nogi, ozdrav. ljive v petih dneh. V bolnišnici so jima nudili prvo pomoč in ju potem poslali domov. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija. Milijarda lir za ceste v Gorici Občinski odbor v Gorici je imel v sredo zvečer svojo običajno tedensko sejo, ki ji je predsedoval župan dr. Poterzio. Čeprav sta manjkala oba socialdemokratska odbornika dr. Milocco in Candussi, je odbor sprejel celo vrsto ukrepov, med katerimi je tudi obširen program glede občinskih cest, za ureditev katerih je predvidene, da bedo potrošili eno milijardo lir Dela naj bi izvedli v več etapah. Na seji s» izrazili tudi mnenje, da bo prišlo morda v kratkem do poravnave spora s PSDI, kar bi omogočilo še eno sejo občinskega sveta pred novim letom. Stroj v predilnici mu je zmečkal roko Včeraj nekaj po 5. uri zjutraj so poklicali avto Zelenega križa v Pod-goro, kjer se je pri delu ponesrečil 28-letnl Romeo Muci, ki stanuje v Gorici Ul. Scodnik št. 4. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili, da Je Muciju zmečkalo desno roko in da ima zlomljenih tudi več prstov. Zato so ga pridržali na zdravljenju za 60 dni. Muci je povedal, da je prišlo do nesreče pri stroju, ki ga je upravljal in kjer mu Je potegnilo roko med kolesje z vsemi posledicami. Padec z motocikla v Pevmi Včeraj okrog 13.45 Je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 18-Ietnl Vojko Valentinčič iz Pev-me št. 44. Pri pregledu, so zdravniki ugotovili, da si je fant prizadejal manjšo rano na tilniku, ko je padel z motocikla. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v 4 dneh. V Gabrjah so pokopali Marijo Tomšič, por. Pipan Včeraj popoldne so položili v grob 52-letno Marijo Tomšič, poročeno Pipan, iz Gabrij. Umrla je v sredo zjutraj po dolgi in zavratni bolezni. Pokojnica se je rodila v Sovodnjah in se priženila na Pipanovo domačijo. Zapustila je moža in tri odrasle otroke, dva sina in hčer. Bila je zaved. na žena in pridna delavka, ki jo bodo hudo pogrešali na takšni kmetiji kot je Pipanova. Na zadnji poti jo je pospremilo izredno veliko domačinov ter znancev iz vseh okoliških vasi. Pogreb je kre. nil izpred hiše žalosti na domače pokopališče, kjer so pokojnico položili k večnemu počitku poleg grobov, v katerih so našli svoje zadnje bivališče tudi drugi člani Pipanove družine. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. NOGOMET DUNAJ, 20. — Najboljše plačani nogometni trener na svetu Bela Guttman, ki je trenutno na dopustu na Dunaju, je zanikal vesti o domnevnem sporu med njim in vodstvom kluba, pri katerem je zaposlen. Guttman, ki za trening e-najstorice Penarola iz Montevidea dobiva 5.000 dolarjev (tri milijone lir) mesečne plače in ima vrhu tega plačano prenočišče v hotelu, je dejal, da je zapustil Montevideo izključno iz zdravstvenih razlogov in da ni v sporu ne z igralci ne z vodstvom kluba. Pripomnil Je, da bi zelo želel, da bi bili tudi voditelji ostalih klubov tako radodarni in predvsem kompetentni, kot so člani vodstva Penarola. V zvezi z zdravstvenim stanjem je Guttman izjavil, da ni nič hudega, pač pa, da je zelo truden. Pripomnil je, da bi lahko nadaljeval svoje delo kot tehnični vodja in ne trener, a ker je predobro plačan, je hotel dati iz sebe vse sile. In s tem je storil največjo napako. Osmica v Podgori Na svojem domu pri Madonini v Podgori je včeraj odprl csmico član števerjanskega pevskega zbo ra Saverij Rožič. Točiti je začel letošnjo kapljico, ki jo je pridelal v briških vinogradih. Vinotoč je pripravil v kletnih prostorih, ki so dobro ogrevani in se bodo vsi prijatelji kakor tudi ljubitelji dobrega vina, ki jih vabi, naj ga obiščejo, prav gotovo počutili tam kot doma. TENIS POROČILO PREDSEDNIKA NA 3. OBČNEM ZBORU ŠZ BOR Dela za bodočnost ne bo zmanjkalo jih zgodovinskih in kulturnih tradicij težiti za svojimi društvi, ki (Nadalj. iz včerajšnje številke) Dotaknimo se zdaj še enega važnega vprašanja: vokvirjenja našega društva v italijansko športno življenje in njegove stike s sorodnimi slovenskimi športnimi organizacijami v Italiji in v Jugoslaviji. Vsem je znano, da je športno združenje Bor slovenska ustanova. Razumljivo je, da to dejstvo morda tega ali onega prenapeteža med našimi drugorodnimi sodržavljani moti. Toda moramo pa tudi z veseljem ugotoviti, da so taki primeri izredno redki, zlasti med tekmovalci, s katerimi so naši člani navezali izredno prijateljske odnose. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo bili sprejeti v veliko tržaško in sploh italijansko športno družino s simpatijami, z naklonjenostjo, brez diskriminacije, kot enakopravni med enakopravnimi. Bor je zavzel med italijanskimi društvi tako mesto kot mu gre po njegovih sposobnostih in če bodo te večje, bo gotovo tudi ugled večji, kajti z zadovoljstvom smo ugotovili, da je bil zlasti slednji in pa resnost in solidnost organizacije glavni vzrok, da se počutimo med ostalimi društvi (razen redkih izjem) in med vodilnimi organi enaki med enakimi. Zato je razumljivo, da je smer tudi našega delovanja in stremljenja taka, kot pri vsakem drugem društvu. Naš najsrečnejši dan bo, ko se bo ta ali oni naš tekmovalec uvrstil v italijansko državno reprezentanco, če bo to ali ono naše moštvo postalo državni prvak. Zavedamo se, da spadamo v italijansko športno skupnost kot enakovredni po dolžnostih in pravicah. Samo po sebi umevno pa je, da hočemo pri tem ostati to kar smo: Slovenci, kot smo se rodili. Ostati pa hočemo tudi iskreni sošportni-ki z vsemi tistimi, ki nas sprejemajo za to kar smo. športno združenje Bor ni slovensko zato, da Di se izoliralo, kajti vsak šovinizem nam je tuj in ga obsojamo. Svoje društvo imamo zgolj zato, ker i-mamo do njega pravico in ker sodimo, da naša nacionalna skupnost v Italiji zahteva v določenih organizacijskih oblikah tudi jezikovno skupnost, ki mora zgolj zaradi svo- ohranjajo naše jezikovne in druga značilnosti. Nikakor pa se ne smemo zapreti in izolirati pred vsem» kar bi bilo tujerodno. Naznotraj moramo biti slovensko društvo, w te svoje značilnosti nikjer ne skriva, toda navzven je naše mesto e-nako tistemu, kakršno zavzema katerokoli drugo italijansko društvo. — V okviru italijanskih meja delujeta še dve slovenski športni društvi: športno združenje Olympia» Gorici in pa športno društvo DOM v Trstu s sedežem v Rojanu. Medtem ,ko smo v preteklem letu imeli nekaj stikov z Olympio in smo se tudi odzvali prijaznemu vabilu za njen prvi mednarodni odbojkar* ski turnir, smo bili deležni s strani Doma popolnega ignoriranja. TO društvo nas niti ni obvestilo o svoji ustanovitvi, niti ni nikoli skušalo stopiti z nami v stik, čeprav smo sami storili v tem smislu določene korake Morda je temu kri* vo dejstvo, da sodijo v določenih krogih športno združenje Bor Z“ politično obarvano organizacijo» glede na to, da deluje na prostorih kjer so se prirejale tudi politiche manifestacije. Dovolite mi, da danes ponovno ponovim in poudarim to, kar je jasno zapisano tudi v'na-šem statutu: Bor je strogo nepolitična organizacija. To smo dokazali že neštetokrat in smo vedno P1» pravljeni dokazati. Pri nas se u(w stvujejo mladinci, ki pripadajo nap različnejrim prepričanjem. Če naši člani ukvarjajo s političnim* vprašanji (pa čeprav so odborniki), jim tega ne moremo braniti-Toda kot društvo se ne prištevam0 k nobenemu svetovnemu nazoru, ker vemo da je naša naloga omogočiti športno udejstvovanje vsej naši mladini, naj pride od koder koli. Iste principe ima tudi mednarodni olimpijski odbor pa ga zato nihče ne skuša obarvati s to ali ono politično barvo, ker v njeffl sedi sovjetski, ali ameriški, ali nemški odbornik, želeli bi zato, da bi ostali dve zamejski športni društvi, stopili z nami v tesnejše tekmovalne in organizacijske stika-Iščimo torej pot, ki nas združuje m opustimo to kar bi nas razdvajalo. Stiki z jugoslovanskimi športniki so bili v tej sezoni razmeroma po* Darilni paketi za okoliške otroke Občinske uprave v Sovodnjah, Doberdobu in Steverjanu so pripravile precej darilnih paketov, ki jih bodo občinski predstavniki raz. delili osnovnošolskim otrokom Se preden se bodo začele novoletna počitnice, bodo obiskali vse šole in otroške vrtce ter razdelili slaščice ali pa oblačila in obutev. Darove bodo razdelili prav vsem otrokom, da bi kar najbolj srečm in zadovoljni dočakali bližnje praznike. Slabo ji je postalo Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer' je nčnadoma postalo slabo 46-letni Sonji Velišček, ki stanuje v Gorici, Ul. Italico Brass. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in ko ji je odleglo so jo poslali domov. BRISBANE, 20. — Roy Emerson bo verjetno lahko nastopil proti Mehiki v «challenge-roundu» za Davisov pokal. Kljub mišičnim poškodbam je Emerson danes treniral in se ni nikoli pritožil, da bi ga kaj bolelo. iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii ! gosti. Cesto smo se zlasti pomerili I s tekmovalci iz . 10-kilometrskega ŠPORTNI NOVINARJI SO IZBRALI: _________________________________________________________________________________________: odšli k njim. Glede na to, da so pred kratkim ustanovili v Kopru nov atletski klub, bodo ti stiki g°* tovo raztegnjeni še na atletsko področje, kar bo vsekakor močno P°* pestrilo naše prekomejno delovanje, ki se je doslej v glavnem omejevalo na odbojko in morda namizni tenis ter nekaj smučanja. ■** Bolj zapleteno pa je vprašanje stikov z jugoslovanskim: društvi iz zaledja. Za nas predstavlja hudo zapreko takih gostovanj visoka cena prevozov, za gostovanja jugoslovanskih klubov v Trstu pa dejstvo, da moramo mi kriti njihov dnevni, pa četuii skromni penzion. Interesentov za tekmo z Borom v Trstu je mnogo in to tudi zelo kakovostnih klubov evropske vrednosti-Žal pa so iz finančnih vzrokov za nas taka gostovanja v večini primerov nesprejemljiva in tudi leto* smo se omejili na minimum. To bi bilo v glavnem naše delovanje za delovno obdobje, ki danes ponehuje. Vaša dolžnost je, da sami precenite naše delo v preteklosti, ki ni bilo lahko in je pustilo svojo senco v dolgovih, ki se vlečejo v prihodnjo delovno dobo-Kljub temu pa menimo, da naši napori niso ostali brez določene koristi za društvo in če bo novi odbor po eni strani moral prevzeti finančni minus, bo našel za nami tudi organizacijski in moralni plus. Bodoče delo ne bo lažje od letošnjega. Pred seboj že vidimo žensko odbojkarsko ekipo, ki bo morala potovati v več krajev severne Italije. Treba bo obleči in opremiti nove atlete. Namiznoteniška sekcijf, se ponovno oživlja in zahteve bodo večje tudi tukaj. K°t vse kaže, se bo v višjo ligo uvrstila letos tudi moška odbojkarska šestorka. število članov, tekmovalcev in odsekov stalno rase. V bližnji perspektivi je treba računati na nogomet, na registracijo mladih telovadcev. številni člani zahtevajo ustanovitev košarkarskega odseka itd: Dela za bodočnost torej ne b° Valerij Brumel «sportman leta» Daivn Fraser druga, Peter Sneli tretji v lestvici najboljših športnikov L 1962 LONDON, 20. — Sovjetski skakalec v višino Valerij Brumel Je bil že drugič zapovrstjo izbran za «športnika leta». K njegovi izvolitvi za najboljšega atleta 1962. leta so pripomogli najbolj znani evropski športni novinarji, ki so odgovorili na anketo agencije UPI. 38 novinarjev najbolj znanih časopisov in reviji iz 16 držav je prisodilo 20-letnemu svetovnemu rekorderju v skoku v višino 303 točke, medtem ko jih je pripadlo drugo-plasirani avstralski plavalki Dawn Fraserjevi 273. Na tretje mesto se je z 223 točkami uvrstil svetovni prvak v teku na 800 m in 880 jard Novozelandec Peter Sneli. Vsnk športni novinar je na anketni listi navedel imena 10 atletov, ki so se letos najbolj izkazali na športnem polju. Prvemu v vsakem seznamu so dodelili 10, drugemu 9, tretjemu pa 8 itd. Prvim trem sledi v končni lestvici avstralski teniški igralec Rod Laver, ki so mu prisodili 199 točk, peti je svetovni rekorder v skoku s palico Finec Penttl Nikula s 133, šesti pa je brazilski nogometaš Pe-lè, ki si je nabral samo 117 točk. Na sedmem mestu je svetovni prvak težke kategorije Američan Son-ny Liston (110), osmi svetovni prvak v plavanju Avstralec Murray Rose (70), deveti svetovni rekorder v teku na 2000 in 3000 m ter evropski prvak v teku na 1.500 m Francoz Michel Jazy (52), na dese- tem mestu pa je znano krilo brazilske nogometne reprezentance Garrincha, kateremu so dodelili le 48 točk. Brumel Je letos izboljšal svetovni rekord v skoku v višino z mero 2,27 m. ODBOJKA PARIZ, 20. — Enajst držav, med katerimi je tudi Italija, se bo udeležilo letošnjega odbojkarskega turnirja za pokal zahoda, ki nadomešča tekmovanje za pokal Zahodne Evrope. Srečanja v izločilnih skupinah bodo od 4. do 6. junija prihodnjega leta. Italija je v C skupini, ki bo nastopila v Bernu. V isti skupini so še Švica, Zahodna Nemčija in Tunizija. Finalno kolo tekmovanja bo v Florenci v prvi polovici aprila meseca. LAUSANNE, 20. — Predstavniki olimpijskih odborov Severne in Južne Koreje se bodo 24. januarja _________________ „„„u,.lluol llc sestali, da bi proučili možnost se- , zmanjkalo. Treba bo krepko popri- ss, ouSj«k.prfg”‘"" “ HSkS'ss,.6»! “>k° * 05 D CESTA V VESOLJE Zapiski letalea-kozmonavta ZSSR Nestrpnost je naraščala. Ljudje so gledali na kronometre. Končno so sporočili, da je raketa z ladjo popolnoma pripravljena za vesoljski polet. Preostalo je samo še posaditi kozmonavta v kabino, poslednjič preveriti vse sisteme in izvesti izstrelitev. Pristopil sem k predsedniku državne komisije, enemu izmed dobro znanih voditeljev gospodarstva v naši deželi, in ra-portiral : «Letalec, nadporočnik Gagarin, je pripravljen za prvi polet z vesoljsko ladjo «Vzhod»!» «Srečno pot! Mnogo uspeha!» je odvrnil In mi krepko stisnil roko. Njegov glas ni bil močan, vendar pa vesel in topel, podoben glasu mojega očeta. Gledal sem ladjo, s katero se bom moral že čez nekaj minut odpraviti na potovanje, kakršnega še ni bilo. Bila Je lepa, lepša od lokomotive, parnika, letala, dvorcev in mostov — od vseh skupaj. Pomislil sem, da bo ta lepota večna in ostala takšna za ljudi vseh dežel in za vse prihodnje čase. Pred menoj ni bila samo čudovita stvaritev tehnike, temveč tudi sijajen proizvod umetnosti. Preden sem se z dvigalom povzpel v kabino ladje, sem dal izjavo za tisk in radio. Prevzelo me je še nedoživeto valovanje vseh duševnih sli. Z vsem svojim bistvom sem poslušal glasbo narave: tihi šelest trav se je menjal s šumom vetra, ki ga Je goltalo bučanje valov, udarjajočih ob obalo med viharjem. Ta glasba, ki se Je bila rodila v meni, je odražala ves zapleteni kaleldoskop doživetij, rodila ja tako nenavadne besede, ki jih nisem nikoli prej uporabljal v vsakdanji govorici. «Dragi tovariši, bližnji in neznani, rojaki, ljudje vseh dežel in celin!» sem rekel, «čez nekaj minut me bo mogočna vesoljska ladja ponesla v daljna prostranstva vesolja. Kaj naj vam rečem v teh poslednjih minutah pred startom? Vse moje življenje se mi zdi zdaj en sam, prečudovit trenutek...» Napravil sem premor in zbiral misli. In vse doživeto življenje je steklo pred mojimi očmi. Samega sebe sem zagledal kot bosonogega dečka, ki je pomagal pasti pastirjem kolhozne črede... šolarja, ki je prvič napisal besedo Lenin... Vajenca, ki je bil izdelal svoj prvi ulitek... Dijaka, ki je pripravljal svojo diplomo... Letalca, ki je branil državne meje... «Vse, kar sem bil preživel, kar sem bil storil prej, je bilo preživeto in storjeno samo za to minuto,» in govoril sem tisto, kar sem bil mislil prej, zadnje dni, ko so mi bili rekli: «Ti boš poletel prvi.» «Saj gotovo razumete, da se je težko znajti v čustvih zdaj, ko je zelo blizu čas preizkušenj, za katere smo se pripravljali dolgo in s strastjo. Ali naj zdaj govorim o vsem, kar sem bil doživel, ko so mi predlagali, naj opravim ta, v zgodovini prvi polet? Radost? Ne, to ni bila samo radost. Ponos? Ne, to ni bil samo ponos. Občutil sem veliko srečo. Biti prvi v vesolju, iti čisto sam, samcat v še nikdar uresničeni dvoboj z naravo, ali je možno sanjati Se o čem večjem?» Bilo je tiho. Kot vetrček sredi trav je šumel magnetofonski trak. «Toda takoj zatem sem pomislil na tisto neizmerno odgovornost, ki je legla name. Prvi opraviti tisto, o čemer so sanjala pokolenja ljudi, prvi utreti pot človeštvu v vesolje... Povejte, ali Je še večja in bolj zapletena naloga od te, ki sem jo prejel. To ni odgovornost pred enim samim človekom, niti pred desetinami ljudi, niti pred kolektivom. To je odgovornost pred celotnim sovjetskim ljudstvom, pred vsem Človeštvom, pred njegovo sedanjostjo In prihodnostjo.» In pred mojimi očmi so vstali čapajev in Ckalov, Pokri-škin in Kantarija, Kurčatov in Gaganova... Za kak trenutek sem se zamislil, toda naglo sem se zbral in nadaljeval: «Vem, da bom zbral vso svojo voljo zato, da bi čim bolje Izpolnil nalogo. Ker razumem odgovornost naloge, bom storil vse, kar Je v mojih močeh, da bi izpolnil zahteve komunistične partije in sovjetskega ljudstva. Ali sem srečen, ko se odpravljam na vesoljski polet? Seveda sem srečen. Saj je bila v vseh časih ter razdobjih za ljudi največja sreča, če so lahko sodelovali pri novih odkritjih...» Gledal sem čez mikrofon in govoril ter videl pozorne obraze svojih učiteljev in tovarišev: glavnega konstruktorja, teoretika kozmonavtike, Nikolaja Petroviča Kamanina, ljubeznivega, dobrega Jevgenija Anatoljeviča, kozmonavta številka dve... «Rad bi posvetil svoj prvi vesoljski polet ljudem komunistične družbe, v katero že vstopa naše sovjetsko ljudstvo in v katero bodo, tako sem prepričan, vstopili vsi ljudje na zemlji.» Opazil sem, kako je glavni konstruktor skrivaj pogledu! na uro. Vso stvar je bilo čas zaključiti. «Zidaj je do starta preostalo samo še štetje minut,» sem rekel. «Na svidenje, vam rečem, dragi tovariši, kot vedno pravijo ljudje drug drugemu, kadar se odpravljajo na daljno potovanje. Kako rad bi vas vse objel, znane in neznane, daljne in bližnje!» In ko sem bil že na železni ploščadi, tik pred vhodom v kabino, sem med poslavljanjem od tovarišev, ki so ostali na zemlji, dvignil v pozdrav obe roki in rekel: «Na skorajšnje svidenje!» Vstopil sem v kabino, ki je dišala po vetrovih polj, posadili so me v naslanjač in neslišno zaprli odprtino kabina. Ostal sem sam skupaj z napravami, ki jih že ni več osvetljevala dnevna sončna luč, temveč umetna svetloba. Toda slišal sem še, kar so počenjali zunaj ladje na preljubi Zemlji, ki mi je postala še dražja. Pravkar so odstranili železne okvire in nastopila je tišina. Sporočil sem: «Zemlja, to sem jaz, kozmonavt. Preizkušnjo zvez opravil. Izhodiščni položaj tumblerjev na komandnem pultu naravnan. Globus je prav tako na svojem mestu. Pritisk v kabini — ena. vlažnost 65 odstotkov, temperatura devetnajst stopinj pritisk v prestenku — ena, dve, pritisk v orientacijskih sistemih non malen. Osebno počutje dobro. Za start pripravljen » Tehnični vodja poleta je sporočil poldrugourno pripravljenost za polet, potem enourno, polurno. Nekaj minut pred stari tom so mi povedali, da dobro vidijo moj obraz na zaslonu televizijskih naprav in da jih moj pogum veseli. Trav tako so mi sporočili, da je moj utrip 64, dihanje 24. Odgovoril sem: «Srce bije normalno. Počutim se dobro, rokavice sem si nadel, hermošlem zaprl, za start sem pripravljen.» Vsa povelja ob izstrelitvi so posredovali tudi meni Končno je tehnični vodja poleta ukazal: «Vzlet!» Odgovoril sem: «Pojdimo! Vse gre normalno.» Moj pogled se je ustavil na uri. Kazalca sta kazala devet in sedem minut po moskovskem času. Zaslišal sem šumenje in čedalje bolj naraščajoče bučanje, začutil sem, kako je gi' gantska ladja zadrgetala z vsem svojim telesom in se počasi, zelo počasi odtrgala od startnih naprav. Bučanje ni bilo niS močnejše od bučanja, ki ga slišiš v kabini reaktivnega letale, toda v njem je bila množica novih glasbenih odtenkov in tim-brov, ki jih še ni bil zapisal noben komponist in ki jih očitno do sedaj m mogel še izvesti noben glasbeni instrument in zapeti noben človeški glas. Mogočni motorji rakete so ustvarjali glasbo prihodnosti, ki je seveda še mnogo bolj razourljiva ih čudovita kot najlepše storitve preteklosti. Preobtežitve so začele naraščati. Občutil sem, kako me neka nepremagljiva sila čedalje bolj in bolj pritiska v naslonjač in čeprav je bil naslonjač nameščen tako, da je do skrajnosti zmanjšal vpliv ogromne težnosti, ki je navalila na moje telo, je bilo težko ganiti z roko in nogo. Vedel sem, da takšno stanje ne bo trajalo dolgo, in to samo toliko časa, dokler ne bo ladja, ki je dobivala čedalje večjo hitrost, prišla v orbito. Preobtežitve so čedalje bolj naraščale. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št 37-33R - NAROČNINA- Mr - tetri- letna 1800 lir P011*1"» 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedel)ska: posm-nezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 —’ Za FLRJ- ADIT D7S PL1ubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 —^OGI.ASl: Cene o«'a»juw Za vsak _mra j širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO =a Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst