Ljubljana, sreda, 27. marca 1957 LETO XXIII. gtev. 73 W*AVN1 in odgovorni umdnik ivan Šinkovec °*®JA UREDNIŠKI ODBOR *** tehaj* »sak dan — Cena 10 dinarjev cCjudsfeo' PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE ■ljooik* pravica* USTANOVLJENA L OKTOBRA UM — USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO n QEHA> jala kot i*-dnxvnik in TEDNIK- OD OSVOBODITV* DO L JOT. im KOT Dirrv-NIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJ* IM IZHAJA ▼ REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Petar Stambolič-novi predsednik včerajšnji skupni seji obeh domov je Mijalko Todorovič podal ekspoze o predlogu sprememb v družbenem planu za leto 1957 Na skupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine so včeraj dopoldne izvolili za novega Predsednika ljudskega poslanca tovariša Petra Stamboliča, predsednika Ljudske skupščine Srbije ?n clana Izvršnega komiteja CK ZKJ. Njegovo izvolitev je predlagal v imenu 20 poslancev ljudski poslanec Jakov Blaževič. I - Skupščinska domova sta včeraj na ločenih sejah spre-osnutek sprememb v družbenem planu za letošnje leto, P« katerem se spremeni način razdelitve skupnega dohodka »spodarskih organizacij in ustvarjajo ugodnejši pogoji za Poslovanje podjetij in spodbujanje delovne storilnosti O jv*membah^ v družbenem planu je na skupni seji obeh mov poročal predsednik odbora za gospodarstvo Zvez-sprJ^nesa sveta tovariš Mijalko Todorovič. Na skupni g. ®ba domova na predlog predsednika Zvezne ljudske Psčine sprejela tudi resolucijo o poročilu Zveznega iz-sveta o njegovi politiki in dejavnosti v lanskem ***** PREDSEDNIKA ^upno in kjer sta mu prva čestitala k izvolitvi člana predsedstva pod- nega odloka, niti pojasnilo pred- ukrepov, ki Jih Zvezni izvršni videnih sprememb v sistemu raz- svet že pripravlja. Vsi ti ukrepa delitve, saj se je večina ljudskih so nujno potrebni, da omogočimo, poslancev pač že prej seznanila olajšamo in pospešimo proces s temi vprašanji iz javne razpra- stabilizacije našega gospodarske-ve. Namesto tega mi dovolite, da ga razvoja. Mnogi so dolgoročne-poudarim samo nekatera dejstva ga značaja po svojem trajanju in v zvezi s predlaganimi spremem- posledicah in sodijo tudi v per-bami, ki bi utegnila olajšati da- spektivni plan, toda uveljavljati našnjo razpravo. ijih lahko začnemo že zdaj. Zna- Te spremembe v sistemu raz- . čilnost vseh teh ukrepov je v tem, delitve niso nobena ločena akcija, j da morajo privesti k čedalje več-marveč sestavni del cele vrste I (Nadaljevanje na 2. str.) Beograjski razgovori med predstavniki Socialistične zveze Jugoslavije in italijansko Socialistično stranko Beograd, 26. marca (Tanjug)^ Zbora' n * Zveznega sveta predsednik Vladimir Simič in se- V poslopju CK ZKJ so se začeli član komisije ‘Mske skun**-ZVaj ev Zvezne kretar Skupščine Mitar Bakič. danes razgovori med predstavniki ! zveze SZDLJ Anton Vratuša ^Predsednit začel ob 10 Novi predsednik Skupščine se je SZDLJ in člani delegacije itali-1 italijanski delegaciji so elan 0bvestil "ladimir Simič.1 — ~ ‘ ~ ' ’ ---- členu 5 „ Skupščino, da voli po z javnim p°slovnika predsednika seji Siasovaniem na skupni ski ^J0mov’ noben ljud-bodo Voliti ne Podlaga, naj Predsednika 7 Kandidata za šfjne “‘“KaZveTtio _i___ zahvalil za izvolitev. Potem je Skupščina začela obravnavati poročilo Zveznega izvršnega sveta o njegovi politiki in dejavnosti v letu 1956. -1 zveznega odbora Avdo Humo in ! 1 V1 1 ‘ — mednarodne Vratuša. V se- janske Socialistične stranke. Z j kretari&ta Socialistične stranke jugoslovanske strani sodelujejo v i Tulio Vechietti ter člana direkcije razgovorih generalni sekretaT So-! Vittorio Foa in Dario Valori. ?° ^udskih T5f?dlagati najmanj s°nje noH Pos^ancev. Na vpra- Podpredsednika Resolucija o poroHta kdo k ^ bes^t se je oglasil Blažev^ . 1 Poslanec Jakov 0 ^udskih ie T imenu skupine Simiča,! Zveznega izvršnega sveta V debati k poročilu je poslanec dr. Jerko Radmilovič govoril o pripravah na nove zakone, ki se nam obetajo, in na institucijo Za Predeli Poslancev "predlagal ustavnih sodišč. Potem je Skup- Stamboii/® ka tovariša Petra ščina na predsednikov predlog Jako- -. ! sprejela resolucijo o poročilu lim reke]Bla3evi4 med dru-fyeznega ie predsedstvo l{frajfii sbeTSZDLJ na pred- s^epaio o n* L, razpravljalo sprejela resolucijo o Zveznega izvršnega sveta, ki se glasi: »Potem ko je Zvezna ljudska cialistične zveze Edvard Kardelj, člana predsedstva Jovan Veseli-nov in. Veljko Vlahovič, član Sprejem na Brionih Delegacija KP Francije pri generalnem sekretarju ZKJ Josipu Brozu-Titn Reka, 26. marca. (Tanjug). — Delegacija KP Francije si je danes dopoldne ogledala ladjedelnico »3. maj« na Reki. Francoske "°vega pre^I!, .°gu za izvolitev . skupšfin^nika Zvezne ljud-Pijaria -®0 smrti tovariša goste je pozdravil predsednik^de- Si_.. - je dal pred- Slasovanip ?c, ta predlog na rok f°fanci so Predsednik« °glasno izvolili ga sveta in Zbora proizvajalcev 26. marca 1957 proučila poročilo o politiki in dejavnosti Zveznega izvršnega sveta v letu 1956, sprejema poročilo Zveznega izvršnega sveta in docela odobrava njegovo celotno dejavnost in politiko v letu 1956 na vseh področjih dr-izvolit žavnega in družbenega življenja ^mbolič n= ^ °dšel Petar FLRJ, kakor tudi v njeni zuna- Predsedniško mesto, nji politiki.* ekspozeja Mijalka Todorovič^ tem dviga- £.easednik-a"»siasno izvolili za ^'ne Petra w’ezne ljudske skupno i„,.?tamboliča. P°ročevaicae ®|™PSčina poslušala ^rstvo obeh°^borov za g°sP°-P^edsednika orik°mov ln eksP°ze ty° Zveznpn^ ^ za gospodar-v a * .Todorov^rr!n°ga sveta vr.<1ružbenemVi1a 0 sPremembah ^alko TocW?”u za leto 1957. dejal; lodor<>vič je m Tovarni med drugim ?°s'anci!' v m. tovarišice ljudski ^Udske skupil Z resolucijo farske ®e o temeljih go- lavskega sveta ladjedelnice tor Benič. V razgovoru z voditelji ladjedelnice so se francoski gostje zanimali za dosedanje uspehe ladjedelnice. Ogledali so si tudi naprave ladjedelnice in ladje, ki jih v nji grade. Po kosilu, ki jim ga je priredil upravni odbor ladjedelnice, so gostje odpotovali na Brione. Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel delegacijo KP Francije, v kateri so člani Politbiroja Franpois Bil-loux, Raymond Guyot, Waldeck Rochet in člana CK Pierre Villon in Jean Coghe. V razgovoru, ki je trajal dve uri in sta se ga udeležila sekre- Razgovori bodo še jutri v Beogradu, 31. marca pa se bodo nadaljevali v Ljubljani, kamor prispe delegacija po tridnevnem potovanju po Jugoslaviji. Predstavniki Socialistične zveze Jugoslavije m italijanske Socialistične stranke bodo izmenjali izkušnje o dejavnosti obeh strank in govorili o pospeševanju medsebojnih stikov. Razpravljali bodo tudi o mednarodnem položaju in O problemih mednarodnega delavskega gibanja. Jutri dopoldne bodo člani italijanske delegacije obiskali predsednika Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije Djura Salaja ter z njim in drugimi voditelji jugoslovanskih sindikatov govorili o nekaterih sindikalnih vprašanjih. Jutri zvečer, po razgovorih v Beogradu, se_ odpeljejo na potovanje po naši državi. Obiskali bodo Sarajevo. Zenico, Zagreb in Ljubljano, kjer bodo 1. aprila zaključili svoj obisk v Jugoslaviji in odpotovali v Rim. to je Zvezni izvršni svet pripravil spremembe v načinu razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij in v tej zvezi stopa pred ta dom z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah tar CK ZKJ Edvard Kairdelj in zveznega družbenega plana za le- član CK Milijan Neoričič, so iz-to 1957. Ker je dobila Zvezna I menjali mnenja o nekaterih no-ljudska skupščina razen osnutka tranjih in zunanjepolitičnih vpra-tudi besedilo uredbe o razdelitvi šanjih. skupnega dohodka gospodarskih Člani francoske delegacije, organizacij, kakor tudi obrazloži- Edvard Kardelj in Milijan Neo- gene- Življenjska pot novega predsednika Skupščine Novi predsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Petar Stambolič se je rodil 12. julija 1912 v vasi Brezovi pri Ivanjici v Srbiji. Gimnazijo je končal v Cačku, agronomske vede pa je doštudiral na Kmetijski fakulteti v Zagrebu. Pred vojno je kot študent sodeloval v delu napredne demokratične univerzitetne mladine. Petar Stambolič je začel politično delovati leta 1931, ko je prišel študirat v Beograd, kjer je takoj stopil v vrste napredne študentske mladine, ki je tega leta organizirala vrsto velikih pomembnih akcij. Na beograjskih ulicah, na univerzi, v študentskih domovih, pred očmi oblasti in njim navkljub so študentje prirejali množične demonstracije proti vojnemu kabinetu generala Petra 2ivkoviča. Petar Stambolič je postal leta 1933 član SKOJ. Potem ko je delal dve leti med študenti, je postal leta 1935 član Komunistične partije Jugoslavije in se lotil političnega dela z delavsko mladino Beograda. Kmalu pa so ga vpoklicali v vojsko, da bi odslužil vojaški rok. Leta 1937, potem ko se je vrnil iz vojske, je postal član univerzitetnega partijskega vodstva. Leta 1938 so mu poverili partijsko delo v Srbiji. Potem ko se je kot delegat udeležil pete državne konference leta 1940, je odšel v Niš in v Valjevo in delal kot inštruktor Pokrajinskega komiteja za Srbijo. Vojna ga je zalotjla v Valjevu. Takoj po kapitulaciji je odšel na partijsko delo v Pomoravje, kjer je kot inštruktor CK organiziral vstajo. Sredi leta 1941 je deloval v okolici Svetozareva in Sme- derevske Palanke in organiziral narodnoosvobodilno gibanje. Jeseni leta 1941 je bil v Užicah izvoljen za člana Glavnega narodnosvo-bodilnega odbora ter se je z glavnino partizanskih sil umaknil v Sandžak. S partizanskimi odredi je preživel nekaj časa v Bosni. V zelo težavnih razmerah in z nalogo, naj v Srbiji poveže napredne elemente in organizira narodnoosvobodilno gibanje, je sredi leta 1943 prišel v Beograd ln tam razvil zelo plodovito politično dejavnost. Leta 1944 je bil imenovan za komandanta glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Srbije, ki je bil tedaj v Toplici. Po osvoboditvi Beograda je bil najprej izvoljen za sekretarja Glavnega narodnoosvobodilnega odbora Srbije, potem pa za sekretarja Velike antifašistične skupščine narodne osvoboditve Srbije. Petar Stambolič Je bil svetnik ln član predsedstva AVNOJ od H. zasedanja v Jajcu, potem pa poslanec v začasni Uudsid skup. SMnl Demokratične federativne Jugoslavije in stalni ljudski poslanec v ljudskih skupščinah LR Srbije in Federativne LR Jugoslavije od leta 1*45 dalje. V Ljudskt skupščini FLRJ drugega sklicanja Je bil predsednik odbora za zunanjo politiko, v sedanji Zvezni ljudski skupščini ob času včerajšnjih volitev pa predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega sveta. Od leta 1945 do 1948 Je bil Petar Stambolič finančni minister v vladi LR Srbije, nato pa zvezni minister za kmetijstvo. Od 1. 194« Je bil predsednik vlade LR Srbije, nato pa predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Srbije. Petar Stambolič Je bil od konca leta 1953 predsednik Ljudske skupščine Srbije, kar je še zdaj. Petar Stambolič je sekretar Izvšnega komiteja CK ZK Srbije, član Izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije in član predsedstva SZDL Jugoslavije. Odlikovan je z redi Narodnega heroja, Narodne osvoboditve, Bratstva in enotnosti, Zasluge za narod ln Redom za hrabrost. IZJAVA DR. VLADIMIRA BAKARlCA O STIKIH Z BELGIJSKO SOCIALISTIČNO STRANKO Sodelovanje z Belgijci je rodilo lepe uspehe in smo z njim zadovoljni Beograd, 26. marca — Tovariš Vladimir Bakarič se je odzval prošnji uredništva »Borbec in odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z nedavnim potovanjem in srečanjem delegacije SZDLJ s Socialistično stranko Belgije. v velik ,®nislu 'iziav V 1957 111 tev z ustreznim pojasnilom pred- ričič so bili potem gostje rt a rned oh,. e sv°jega predstav- laganih sprememb, menim, da ob ralnega sekretarja ZKJ Tita na •lenega p^Jnavar'jem osnutka tej priložnosti ni potrebna po- večerji, ki je potekla v prijetnem za letošnje le- , drobnejša obrazložitev predlaga- razpoloženju. ■»' V * ijV >% ’■ M 'tl ' ,ft 1 „ s ■ * - , ■ s . *•*?#»;< n»r ^ v m „ f v** - s “ :mv v® •§■«$ * - v* S' M ~ t -\W V odgovoru na vprašanje o dosedanjih *tikih med SZDLJ in belgijsko Socialistično stranko 'je tovariš Bakarič rekel: »Naši stiki z belgijsko Socialistično stranko so zelo prisrčni. Medsebojni razgovori so zmerom odkritosrčni in brez pridržkov. 2e od upostavitve stikov je položaj v tem oziru čedalje boljši. Belgijska Socialistična stranka je ena izmed prvih socialističnih strank, s katero smo navezali takšne stike, zlasti po našem težavnem položaju leta 1948, česar ne smemo nikoli pozabiti. Belgijska Socialistična stranka se odlikuje tudi v tem, da je množična delavska stranka z živahnim sodelovanjem v političnem življenju delavskega razreda, to je ljudi, ki žive od dela svojih rok. To je eden izmed vzrokov, da so naši stiki tako tesni in prisrčni.c Odgovor na vprašanje, kaj so zajeli nedavni razgovori, se je glasil: »Od mojega prvega bivanja Belgiji je dosegla Belgija gospodarski napredek. Ta napredek je dokaj pomemben in Belgijci so ga dosegli v času, ko so imeli v vladi vodilno vlogo socialisti. Naša delegacija si je ogledala velika javna dela v Bruslju v zvezi s svetovno razstavo, ki bo leta 1958. To so velikanska dela. Bruselj, ki je tudi sicer lepo mesto, bo kmalu eno najsodobnejših mest na svetu. V priprave na svetovno razstavo investirajo »To je bil menda četrti razgovor s predstavniki belgijske Socialistične stranke. To je pri nas že običajna izmenjava mnenj o perečih vprašanjih. Glavna tema naših razgovorov so bila tokrat pereča vprašanja aktivne koeksistence med državami. Mi smo tolmačili naše poglede na dosedanje probleme in vlogo naše države in ofrromna sredstva.< naše Socialistične zveze, belgijski Nja koncu razgovora je tovariš tovariši pa so nam pojasnili svoja Bakarjč omenjl tudj gledišča. Izmenjava mnenj je bila korjstnosti izmenjave izkušenj 1^* bl,a se^a predsedstva zveznega odbora SZDL. Na sliki: Clanl predsedstva so m>nutnim molkom počastili spomin pokojnega predsednika Skupščine Moše Pijada Nehrujev volilni tispeh New Delhi, 26. marca (AP). Po najnovejših podatkih si je indijska Kongresna stranka, ki jo vodi ministrski predsednik Nehru, zagotovila na volitvah tri četrtine mest v Spodnjem domu parlamenta. Izmed skupno 494 mest jih je doslej dobila 339. KP Indije je dobila 24 mest, Socialistična stranka Praja 19, stranka Jan Sang 4 in neodvisni kandidati 68. Manjkajo le še izidi za 40 mest gledišča. Izmenjava mnenj je zelo prisrčna in odkrita. Posamezne važne dogodke smo dokaj temeljito ocenili.« Belgijska Socialistična stranka in SZDLJ sta se že prej sporazumeli o izmenjavi izkušenj. Nekaj belgijskih delegacij in strokovnjakov se je mudilo v naši državi, pa tudi naši ljudje so odhajali v Belgijo. Ali je ob nedavnih razgovorih prišlo do konkretnih dogovorov na tem torišču? »Mi se tokrat nismo spuščali v nobene nadaljnje konkretizacije stvari, marveč smo odprli pola še za nekatere nove oblike sodelovanja in izmenjave izkušenj. Podrobnosti o tem smo prepustili rednim stikom. Gre večinoma za pomoč v tehničnih kadrih. To sodelovanje je rodilo že lepe us'pehe in z njimi smo zelo zadovoljni. Belgijci so v tem oziru med delavskimi gibanji. Naša delegacija se je v Belgiji seznanila z delom posameznih občin, s komunalnimi posli, z notranjo demokracijo v občinah. Marsikaj, kar je videla, smo pri nas že uporabili. To sodelovanje je rodilo sadove, zlasti med socialističnimi strankami. »Mislim.« je rekel tovariš Bakarič na koncu, »da je imelo sodelovanje med Socialistično stranko Belgije in SZDLJ zelo pozitivno vlogo, morda eno najbolj pozitivnih v zbliževanju socialističnih gibanj na svetu.« VREMFNRKJI NAPOVED za sredo, M. marea Spremenljivo oblačno. Temperatura ponoči med 0 in 4, v Primorju okoli 7, naj višja dnevna temperatura med IS ln 15 stopinj C. STANJE VREMENA Področje visokega zračnega pritiska, ki zajema vzhodno Evropo in F.alkan, je pričelo naglo slabeti. V , . ... . . , višinah nad severnim Sredozemljem Na vprašanje: >Ah je imela se še zadržuje jedro hladnega zraka jugoslovanska delegacija razen in vpliva tudi na naše kraje. političnih razgovorov priloi- ‘ stanje snega nost, da se je seznanila fudi »1 Mozirska planina 25, KoroSlca 150, , t- J , Ribniška koča 30, Komna 10, Vršič splošnim razvojem te dežele.« js, Tamar so. Dom Planica 10, Po* je tovariš Bakarič odgovoril: | kljuka sa cm. zelo ustrežljivi in izpričali so veliko pobudo za nadaljnje razvijanje teh stikov.« Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE 0 spremembah v družbenem planu za 1957 |e govoril član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič (Nadaljevanje s 1. strani) j emu uveljavljanju živega dela v procesu proizvodnje in razdelitve, k čedalje večjemu uveljavljanju delavskih svetov, komun in drugih institucij socialističnih družbenih odnosov ter k hitrejšemu naraščanju proizvajalnih sil in delovne storilnosti. Ce pa hočemo te ukrepe uveljavljati, moramo ohraniti že doseženo stop- j njo gospodarske stabiilnosti. PKOCES BOLJ STABILNEGA VZPONA Predloženi osnutek je prvi veliki ukrep. Ta ukrep mora pravzaprav že sam po sebi pomeniti, da bomo Širše odprli vrata omenjenemu procesu v našem gospodarstvu. Biti mora predvsem nova pobuda za večjo delovno storilnost z večjo materialno zainteresiranostjo posameznih delavcev in vse gospodarske organizacije. Čeprav smo šele na začetku leta in čeprav je še prezgodaj govoriti o zanesljivejših prognozah, vendar lahko iz dvomesečnega gospodarjenja povzamemo nekatere sklepe, razen tega pa imamo na razpolago tudi popolnejše podatke za lansko leto. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo nadaljevali tisti pozitivni proces stabilizacije in vzpona našega gospodarstva, ki je prišel do izraza lani, zlasti v zadnjih mesecih. Za lansko leto sta bili namreč značilni dve obdobji: v prvi polovici leta so v polni meri delovali ukrepi omejevanja potrošnje in restriktivni ukrepi v kreditni politiki, ki so pri relativni industrijski proizvodnji privedli do uravnovešenja ponudbe in povpraševanja na trgu, do povečanja blagovnih rezerv in ki so zavrli ali celo zaustavili naraščanje cen industrijskih izdelkov. V drugi polovici leta, zlasti v zadnjih mesecih, je naše gospodarstvo še bolj oživelo, industrijska proizvodnja še bolj narasla, s tem pa sta narasla tudi povpraševanje in potrošnja. Takšen proces bolj stabilnega vzpona iz zadnjih mesecev lanskega leta se je nadaljeval tudi letos v januarju in februarju. Industrijska proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih za 23 % večja od lanske. Vtem ko je znašal indeks januarske proizvodnje 114, je znašal indeks zaposlenih v industriji v primerjavi z indeksom lani v januarju samo 105. Proizvodnja električne energije je v januarju in februarju narasla za 26 %. Površina z žitom zasejanega polja Je narasla v primerjavi z lanskim letom za 21 % in presegla petletno povprečje za 6 %. Izvoz je znašal v prvih dveh mesecih letošnjega leta 17,1 milijard proti 11,2 milijardam lani, kar pomeni, da je narasel za 43 %, uvoz pa je znašal v prvih dveh mesecih letošnjega leta 21,7 milijard, lani pa 22,1 milijard. Investicijskih sredstev smo porabili v januarju in februarju 39 milijard, lani pa 42 milijard. Celotna proračunska potrošnja je znašala v teh dveh mesecih 35 milijard, lani pa 32.5 milijard. O GIBANJU ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Za gibanje življenjskega standarda so v minulih mesecih značilna naslednja dejstva: realna potrošnja delavca in uslužbenca na prebivalca je bila v četrtletju november-januar letos večja od lanske za kakih 7_%. Znaten del tega povečanja pa izvira iz večjih potrošniških kreditov, ki so znašali kakih 7 milijard. V tromesečju december-februar je bila po nekaterih še nepotrjenih podatkih za februar realna potrošnja delavcev in uslužbencev za kakih 7 % večja od lanske. Težnja po naraščanju osebne potrošnje se torej nadaljuje. Skupne plače so bile v januarju večje samo za 3,4 od lanskih, čeprav je zaposlenost v primerjavi z lansko narasla. Sele v februarju je bil izplačani plačni sklad za 13,8 odstotkov večji od lanskega. Tu pa je treba spet upoštevati povečanje potrošniških' kreditov. Tudi potrošnja kmečkega prebivalstva je narasla. Denarni dohodki vasi so bili v januarju in februarju za 5 milijard ali za 32 % večji od lanskih. Bolj stabilnemu odnosu cen se moramo zahvaliti, da smo ohranili raven življenjskega standarda delavcev in jo začeli polagoma dvigati v skladu z določeno politiko standarda. V začetku letošnjega leta so bile zaloge blaga za osebno potrošnjo za 20.4 % večje od lanskih, zaloge opreme in investicijskih potrebščin za 43 %, zaloge osnovnih surovin in reprodukcijskih potrebščin pa za 21,8 odstotkov. Vse zaloge so v minulih mesecih nekoliko naraščale. Posledica tega je bila nadaljnja stabilizacija trga in cen. VAZNA VLOGA KREDITNEGA MEHANIZMA V našem gospodarskem sistemu ima važno vlogo kreditni mehanizem. Lani so kratkoročni krediti narasli v celoti za kakih 300 milijard, v ostalem gospodarstvu pa za 237 milijard oziroma za 31 % v primerjavi s predlanskimi. Do konca februarja letošnjega leta so krediti v gospodarstvu narasli za 12 milijard, kar je v skladu z načrtnim gibanjem gospodarstva, kredit za proračun- ______ _________________ ske primanjkljaje pa znaša 22 Toda meja naših ukrepov je bila toda to je zdaj korist ne samo; v enakem besedilu, ter zaključil takšnih podjetij, marveč tudi go- popoldansko sejo. Naslednja seja spodarstva kot celote. Nekateri Zveznega sveta bo jutri ob deve-tudi pravijo, da je spodbuda v tih dopoldne. Glavna točka dnev-industriji majhna. i nega reda bo predlog zakona o t I advokaturi. Razen tega bodo na i dnevnem redu predlogi zakona o ; spremembi in dopolnitvi zakona o narodni obrambi, zakona o so-Vse to so želje in predlogi, ki diščih in zakona o javnem tožil-imajo pred očmi večjo spodbudo sjT11- sve* V° na , koncu za hitrejše naraščanje delovne sklepal tudi o razpisu nadomest-storilnosrti. Zvezni izvršni svet je J?1*1 volitev v volilnem okraju imel to misel zmeraj pred očmi. Beograd I, kjer je bul ljudski po-Toda meia naših ukreoov ie bila s'anec pokojni Mosa Pijade. NOVI NAČIN RAZDELITVE VODI K POVEČANJU STORILNOSTI milijard. S temi uspehi pa še ne moremo biti zadovoljni, ker stabilnost še zmerom nima trdne podlage. Za zdaj tudi še ne smemo več zmanjševati planiranih rezerv. Prizadevati si maramo, da bomo sedanjo težnjo še nadalje krepili Odločilno vlogo pri v temeljnih nalogah gospodarske politike. V želji, da bi ohranili in nadalje razvili doseženo gospodarsko stabilizacijo in dosegli planirani življenjski standard, smo Zbor proizvajalcev zaključil delo Zbor proizvajalcev Zvezne tem bo imelo nedaljnje gibanje zitivnih predlogov nismo upošte proizvodnje. Med letom bo plačni sklad še narasel, ker delavci še niso povsod prejeli zvišanih plač, pa tudi zaposlenost se bo povečala. POMANJKLJIVOSTI DOSEDANJEGA SISTEMA RAZDELITVE DOHODKA si zmerom in povsod prizadevali, ljudske skupščine je na popol- ;- danski sej' k o spret zveznega družbenega plana, za- da bi se ognili morebitnim raz- danski seji soglasno sprejel odlikam. Zato za zdaj nekaterih po- lok o spremembah in dopolnitvah lan Predlagane spremembe v na- - - činu razdelitve skupnega dohod- Drugače pa nihče ne dobi manj vali. Sicer pa tudi stimulacija po kon o spremembah in dopol-novi uredbi ni tako majhna, ka- nitvah zakona o zveznem prora-kor mislijo nekateri. Doslej je čunu za leto 1957, sklep o odo-lahko ostalo podjetju od poveča^ britvi proračuna zveznih preranega dobička samo 10 %, zdaj pa čunskih skladov za leto 1957 in bo imelo 50% in še prejšnjih potrdil spremembe in dopolnitve 10 %, kar pomeni, da se je stimu- statuta Zveze obrtnih zbornic Ju-lacija povečala v primerjavi z goslavije. S tem je Zbor proizva-dosedanjo šestkratno. To velja za jalcev izčrpal dnevni red tega za-povprečno industrijsko podjetje, sedanja. kakor 50 %, nekatera podjetja pa lahko dobe tudi nad 80 %. Četrta pripomba se je nanašala na poki bodo imele način novi ka so določena korektura sedanjega sistema, ne pa nov sistem. Spremembe so bile potrebne, da bi gospodarske organizacije že le-1 samezne panoge tos poslovale v ugodnejših pogo- i zaradi prehoda na jih in da bi imeli več časa za | razdelitve letos manjše sklade, temeljito kritično analizo vseh: kakor bi jih imele po prejšnjem dosedanjih oblik razdelitve. Po! sistemu. To velja za nekatere novem sistemu se bo povečala, skupine podjetij toliko, kolikor samostojnost podjetij, da bodo ostanejo pri sedanji delovni sto-del svojega proizvoda samostojno rilnosti. Novi način razdelitve p« DNEVNA KRONIKA razdeljevala na osebne dohodke in sklade podjetja. Podjetja bodo ahko odslej uveljavljala ustrezne gospodarske organizacijske Posvetovanje o stanovanjski izgradnji zaključeno Rogaška Slatina, 26. marca jih bo neogibno silil k povečanju (Tanjug). Posvetovanje Stalne S SEJE KOMISIJE ZA VPRAŠANJA PRODUKTIVNOSTI IN ZA DELOVNA RAZMERJA LR SLOVENIJE ZAČETEK RAZPRAVE O NOVI UREDBI o plačah v gospodarskih organizacijah tcrih drugih določil, s naj bi povečali vlogo organ lavskega samoupravljanja. Tudi k osnutkom govore o premiranju m P° Mn;j, nju, ima komisija ?®^inemo-pripomb. Zlasti njem člani rejo razumeti, kako da j;e mogli priznati v obliki p ^ določenega deleža tistemu, , z izboljšanjem organizacij ^ z doseženimi računovods kazanimi prihranki itd. omog<*? podjetju povečanje dohonK , roma dobička. Menijo ore. potrebe za obvezno uveaoo k* mijskih pravilnikov v vseh jetjih, kakor tudi ne za določb* po kateri se z osnutkom zagotavlja nespremenljivo«^^ mijskega pravilnika. rra» k stavljanju teh pravilnikov namreč najmanj izkušeni in zato spremembe najveckr trebne. SELE 49 % TARIFNIHt PRAVILNIKOV PREDLOŽEN10 V POTRDITEV Komisija je nadalje razpr® Ijala o zviševanju taJ!tnTjeot«' stavk za 5 oziroma 10 /•■ vila je, da to delo potekaP časi. Od 2052 gospodarskih or& nizacij, kolikor jih 3e jejo predlagati Sekretariatu tabele tarifnih postavk v p i , -__i.- :L ie za predsednika konference profesorja beograjske univerze dr. Cedomira Simiča. Razpravljali bodo o uveljavljenju ukrepov in o metodah za uničenje stalnih legel malarije. Ljubljana, 26. marca. Danes je komisija za vprašanja produktivnosti dela in za delovna razmerja LRS razpravljala o prvem osnutku nove zvezne uredbe o plačah v gospodarskih organizacijah. Razprava je pokazala, da nam ta uredba, če ne bo sedanji osnutek bistveno spremenjen, ne bo prinesla tolikšnih sprememb, kot se je pokazalo potrebno v razpravi v Zvezni ljudski skupščini in kot so pričakovali delovni kolektivi po vsej naši državi. NE DOVOLJ JASNO... Najprej je treba povedati, da predloženi osnutek na nekaj mestih ni docela jasen, kar seveda precej otežkoča razpravo o njem. Tako n. pr. niti člani te komisije niso enotno razumeli vloge zaščitnega plačnega sklada, ki naj bi ga po osnutku uredbe uvedli v gospodarskih organizacijah druge skupine. Razen tega bi bile po mnenju komisije potrebne nekatere spremembe glede oblikovan ja plač in postopka pri sprejemanju pravilnikov ter spremembe neka- Vdor hladnega zraka Hladno vreme z močnimi vetrovi traja še nadalje v vsej državi, razen v Primorju. V Makedoniji in Negotinski krajini je začelo včeraj ponekod snežiti. Pričakovati je, da se bo v naslednjih nočeh temperatura še zni- stonlnosti. konference mest o stanovanjski Z novo uredbo o razdelitvi so izgradnji v lanskem letu je po- ___ __ se znatno povečale pristojnosti kazalo, da sedanji tempo stano- druge ukrepe, da bodo dosegla j občin, ker smo mnoge posle pre- vanjske izgradnje ne daje poro- večje gospodarske učinke. Seda- nesli z okraja na občino. To bo štva, da se bo zmanjševanje stanji sistem ni dovolj spodbujal prispevalo k nadaljnji okrepitvi novanjskih površin v mestih za- širšega razmaha sodelovanja med,*11 razvoju komunalnega sistema, ustavilo. Gradbena dejavnost dan-podjetji in specializacije v proiz-1 zahtevalo pa bo zlasti letos velik danes ne krije niti dveh petin povodnji, marveč ga je v določe- napor okrajnih in drugih središč, treb, ki so nastale z dotokom pre- ^ lmcu ucuj[jt=| aLula se nem smislu celo zaviral. V na- da bodo pomagala občinam pri bivalcev v mesta, da sploh ne go- jaia jn ki bi jih bilo treba razvijati V zvezi z zvišanjem plač in zakon o spremembah zakona o fU(jj na vsej, povečanjem skladov so se mnogi proračunu FLRJ (zveznem pro-spraševali, ali ne bo to povzročilo računu) za leto 1957. S tem zako-naraščanja cen. Podatki o giba- nom nastanejo v proračunu spre-nju našega gospodarstva kažejo, membe v skladu s spremembami, da se tega ni treba bati. Slišati je uveljavljenimi v zveznem družbe-bilo tudi pripombe in pomisleke, nem planu. Zvezni svet je sprejel da so različna podjetja v neena- še sklep o odobritvi proračuna na vseh ostalih področjih komunalne službe. Mednarodna konferenca o malariji V Beogradu se je včeraj začela druga mednarodna konferen- podjetij. Sekretariat je P°*r j„ 1129 tabel. Ljudskim odborom sindikalni organizaciji je “ 20. t. m. predloženih v doko? potrditev 49 °/o vseh pravi1 ^ o/, potrjenih pa je bilo 535, t. K vseh tarifnih pravilnikov. ^ pravilnikov so podjetja Pj^orDj. žila šele v zadnjem času. sija je obširno razpravlj , |e. vzrokih za to počasnosna nila, da bo skušala vP“ pristojne organe, da t**1®. ^tr-ložene pravilnike čimpreJ dili. PRED OTVORITVIJO II. SEJMA MODE IN USNJARSTVA V LJUBLJANI Po željah, okusu in potrebah potrošnikov se bo ravnala naša tekstilna in oblačilna industrij« s0t,oto» Z drugim sejmom mode in usnjarstva bomo v j.euj ------------------------ na Gospoda^ 30. t. m., začeli letošnjo serijo razstav razstavišču v Ljubljani. Letošnji sejem mode — sv„, nima samo namena omogočiti industriji, da Pokaz® „rc« skrbno pripravljen In povečan asortiman ter nove ^ in modele; tudi sama pričakuje novih pobud tako oo _ vine kakor tudi od potrošnikov. Spoznati hoče potrebe, želje in okus. Tesnejša povezava med proizvodnjo, trgovino in potrošniki je prav v tekstilni, konfekcijski in čevljarski stroki bolj potrebna, kakor kjerkoli drugje. Brez tak- pr _ ______ _____________________________ kopravnem položaju, ker dobiva- zveznih proračunskih skladov za ca o malariji za dežele jugovzhod- šne povezave industriji in trgo-jo zdaj vsa industrijska podjetja leto 1957 in sprejel spremembe in ne Evrope, ki se je udeležujejo vini ni lahko vnaprej presoditi, 10% presežka dobička več, kakor I dopolnitve v statutu Zveze obrt- delegacije Albanije, Bolgarije, Gr- kakšni vzorci in modeli bodo šli je znašala lanska stopnja. V tem nih zbornic Jugoslavije. čije, Romunije, SZ, Turčije in Ju- ! bolj v prodajo in kakšni manj. so podjetja enakopravna. Drži pa,1 Po odmoru je predsednik Ze- goslavije. Konferenci prisostvu- Daleč za nami je čas. ko je in-da so rezerve v raznih podjetjih čevič sporočil poslancem, da je jejo trije predstavniki svetovne dustrija lahko vsako izdelano različne in da bodo nekatera pod- Zbor proizvajalcev sprejel ome- zdravstvene organizacije. Včeraj blago takoj prodala. Potrošnik je jetja dosegla novi učinek laže, njene zakonske predloge in sklepe so določili dnevni red in izvolili postal zahtevnejši. njib°ve OBISKOVALCI SEJMA BOO POVEDALI SVOJE MNEN^ Da bi dosegla čim *^roš' povezavo s trgovino in gejifl11 niki, bo industrija praV n skušala zvedeti tudi za ^0n' prvih in drugih. Zlasti n zn»H< fekcijska industrija je P da mora kreniti po nov svetu Medtem ko se je drugod v sv nas ■( RAZMIŠLJANJA - KRITIKA - POLEMIKA )■ Kmetijsko-gospodarske šole in šolski sistem Kmetijsko-gospodarske šole so kakor sedanje vajenske šole naslednice nekdanjih nadaljevalnih šol. Začeli smo jih ustanavljati pred nekaj leti z namenom, da bi tudi kmečki mladini nudili več splošne in najpotrebnejše strokovne izobrazbe. Od vajenskih se razlikujejo po tem, da za kmečko mladino niso obvezne in da traja njihov pouk v zimskih mesecih od novembra do začetka aprila. Kmečki fantje jih obiskujejo po dva do trikrat na teden. Sole imajo dva letnika. Učenci II. letnika opravljajo tndi zaključni izpit. Te šole ustanavljajo tam, kjer se prijavi zadostno število učencev in za katere je moč dobiti tudi strokovne predavatelje. Sole vzdržujejo občine in so za učence brezplačne. Zdaj imamo v Sloveniji že nad 300 takih šol. Po novem predmetniku in učnem načrtu, izdanem v »Objavah« Sveta za šolstvo LRS, t. dne 51. januarja 1957, y njih poučujejo naslednje predmete: slovenski jezik, gospodarsko računstvo s knjigovodstvom, zgodovina, zemljepis in ureditev FLRJ, zdravstvo in asanacija vasi. zadružništvo, tehnika v kmetijstvu, biologija, živinoreja, poljedelstvo, travništvo, paša in melioracije, sadjarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo ali vinarstvo in gospodinjstvo. Kakor vidimo, imajo te šole dokaj obsežen učni program in jih po njem že lah-ko uvrščamo med nižje strokovne šole. Od eno in dveletnih kmetijskih šol se ločijo po tem, da ti učenci bivajo skozi vse leto na šolskih posestvih i-n v internatih ter s praktičnimi vajami pridobivajo poglobljeno in temeljitejše znanje. CESA NA KMETI JSKO-GOSPODARSKIH ŠOLAH SE POGREŠAMO Vzlic lepim uspehom in razmeroma gosti mreži te šole po svoji organizaciji in sistemu samem še niso dovolj utrjene. Predvsem moti njihova neobveznost šolskega obiska. Cesto nereden obisk neugodno vpliva na učne uspehe in na razpoloženje predavateljev, ki se komaj odtrgajo od svojih službenih poslov. Uvedbi obvez- Šole vodiio in upravljajo večinoma uči-in šol ali nižjih učil trebnejših učnih pripomočkov tudi ne po- telji osnovnin šol ali nižjih gimnazij, kjer imajo KGS tudi svoie učilnice. KGS nimajo svoje opreme, ker je razen najpo- -ga idi ra< goji ja _ ker še niso povsod dani vsi poza normalen poteK, zlasti pa zaradi tega, nega šolanja smo se ogibali predvsem za- >d dani asti p« pomanjkanja učnega kadra. Toaa tudi v tem smo že toliko napredovali, da bi lahko uvedli obveznost vsaj tam, kjer take pogoje že imajo. Druga pomanjkljivost je tudi v tem, ker je šolska doba dveh let po 5 mesecev prekratka. Pri večini učencev opažamo, da ie njihova predizobrazba zelo nizka. Na kmetijah ostaja večinoma tista mladina, ki je med rednim osemletnim šolanjem zaostala v kakem nizkem razredu. Največje zanimanje za strokovni j>ouk se pn niej često pojavi šele v II. letniku, takrat, ko je šole že skoro konec. Mladinec ali mladinka z zaključnim izpitom že zaradi ponosa ne moreta ponavljati II. letnika. Čeprav bi si to želela. Zato bi razširitev šole na tri letnike bila zelo koristna. trebujejo. Vsekakor pa bo treba misliti na nabavo lastne omare, kamor bi spravljale svoj šolski arhiv, uradne knjige, papir, kredo, črnilo, učila in pod. V njej naj bi imele vsaj najskromnejšo knjižnico tistih učbenikov, ki jih izdaja založba »Kmečka knjiga«, namenjenih za učence teh. šol. Ce bi jih šole imele vsaj po 10 izvoHov. bi lahko služili kot razredno čtivo namesto narekovanja snovi iz strokovnih predmetov. Učbenik inž. Sterna »Upravljanje kmetijskih gospodarstev«, I. del, bi lahko služil za uvajanje kmečke mladine v strokovno literaturo in k nabavljanju lastne strokovne knjižnice. KMETIJSKE SOLE IN SOLSKA REFORMA Vtem ko že vajenske in industrijske šole približujemo II. stopnji bodočega šolskega sistema, to je stopnji srednjega strokovnega šolstva na temelju popolnega osemletnega šolanja, je treba misliti tudi na kmetijsko šolstvo. Ze omenjene eno in dveletne kmetijske in gospodinjske šole stre- mijo po višji predizobrazbi svojih učencev. Sele tedai, ko bodo sprejemale absolvente triletnih kmetijsko-gospodarskih šol, bodo laže ustrezale svojemu namenu in vzpajalp kvalificirane delavce v kmetijstvu. -nik iviCUlClll oc jv* . mogočno razvila, je Pr. luje vedno na glasu, da >z «e po' manjvredno blago. Zato j-e-kazati,' da temu ni taKO. ^ jo viji sodobnega oblačenja, aU bodo na razstavišču pr vsak dan dopoldne in P°KStrij* bo naša konfekcijska jfifl prikazala z manekeni . «jj modelov konfekcije, o* obutve. Obiskovalci, Ki j anketni poli povedali. egajo všeč in kaj ne, kaj P ® rajen* kaj si žele. pa bodo darili, ki jih bodo dnev bali. , ,e po- Z razstavo bo v zV®z-a ld ^ sebna elitna modna uni°nl od 2. do 7. aprila v veii^*. ski dvorani vsak dan in zvečer. Tu bodo obisk prikazali 110 modelov ^ pooblačil za razne namen ™ trebe. Za zaključek sejm naSa trgovina priredil 0 promenadno revijo 15 Cankarjevi cesti. ^cTl TUDI inozemsko tekajo BLAGO BO RAZSTAV ^ Sejma mode in^]^ te«» bo udeležilo 95 Podj*%cnih 22 tekstilnih, fh' i2 P'et' oblačilno-konfekcijskih. )0Ze^ ninskih itd. Sest velik h 1 Ita, jj skih tekstilnih podjet« NemM Nizozemske. Avs ejše pa bo pokazalo avnih, vzorce tkanin Iz Jna ..vgn v w) nih in sintetičnih ^ ]^ex - novejših modnih _goVtni ^<1 dalo naši uvoznii W p0tro^s, nost nabaviti za S najbolj tisto, kar bo publiki najo ^ Širši okvir Bermudov -Bermudska tema- oo Se dolgu kopia r®m bodo lomili svoja ' icJ rr!f,? Kromsu, Ker je ze Racino ^ zapisau, aa -preprosto 111 Do s»K?r^cuo~ ne vseDuje vsega »zkril oUsu' kl DO Jasneje in 80 se ‘‘“res sporazu- ce nesoglasja so ostala, ta lih .o ^,v povzamemo odmeve, ^eiona m ^r?osle] sUsau u Wasn- 2asuU^^..^a ,?? _na zunaJ tormaiio Nemimi Alžir (IV) »Para« generala Massuja ulgtGna i« r J apoena ix vv čtsu- 04 trditev? *i°nciona* se zdi utemelje- ZasuU Menart3 i?° 113 ZUnaJ nova »a™ ’ sa Je izKopala tde- b-i otii iih impia sWm ministrskim Dredsednikom ^ kapitulirala, da se je umaknila •J in osramotila Ne. mi nočemo, VOJSKA ! vpijejo ogorčeni, da bi se po- V Alžiru mrgoli vojakov. Ka- novila Tndokina. mi nočemo, »da sadovom ______________ . ^raj glepoTflne na^sesta nku z novinarji potem je sovjetska vlada priprav- OZN in poudaril, da bi bil s spo- da je to Francija^ Kakor je bila Se *a mt,I?redsednikomZv?aVrir r-t.govoril o novem sovjetskem pred- fjena skleniti sporazum o začas- razumom o prepovedi jedrskega zanje Francija tudi Indokina, od ? «(taje I® fazioge, med katerih logu o ustavitvi poskusnih eks- nem prenehanju takšnih posku- orožja in zmanjšanju oboroženih koder so jih premestili sem. To S žeu vsaj da si Veilka Brl- olozii atomskih in vodikovih sov. tako da bi določili ustrezni sil in oborožitve storjen zelo va- so padalci — »para«1 med svoj,M ^vroDskim^T«0 bomb- Kakor je poudaril. Sovjet- rok. žen korak. Sovjetska zveza sma- Ti niso videti tako okorni evropskimi za- ^ zveza ^ smatra da bi H ji če v je t svoji izjavi po- tra, je rekel, da bodo na tem za- kakor novinci, rezervisti m re- - ... • • »___"1 r J ~ i«, »iiarrn /^k/v»n rM-omoUnili (Tnifl tl CTfinaifl nA U 171TC K-! M Iz vsega sveta ao 7L Pannerii , “stajaU trije ža- vit vi posKusov z jearsKim oroz-j vooikovid douio iooiu n Zdaj i^sa, k/ Bitn. določan stališče jem, to vprašanje korenito ure-1 nega vprašanja razorožitve in da področje praktičnih dejanj«. bilo JJ* Je bilo ' bu Prisoten - SZ. J M /attto • hiši ieba PredJ2asprotno* urediti je teh I°7 Pa ne^Srn? stvari v lastni Vorov rsnlul' ,da šlrši okvir zaradi1’ ne bi bn 0S,nl mednarodni mnog Pasovih hi^en' Ta del so Je p ® tt«ti?ira'J1 blokovskih osti že ^nka 2aključk?, Kni slučajno, da fo nr i dijski n-JL bermudskega se- Iagal. 2fe?nlk vlade Neh- ki na?V??a štirt«^* *.lm Prej prišl< PODPREDSEDNIK VUKMANOVIC V ALEKSANDRIJI Prijateljski sprejem Aprila bo naša gospodarska delegacija obiskala Sirijo Tokio,‘26. marca (AFP). Pred- skromni. Bodisi da opravlja sednik japonske vlade Nobusuke službo bodisi da je prost, se Kisi je danes objavil, da bo Ja- j »para« ne odlikuje samo po po-ponska nadaljevala boj proti po- sebni uniformi, ki ga loči od skusnim atomskim eksplozijam, \ uniforme navadnih vojakov, na čeprav britanska vlada noče od- ( katero gleda zviška: kadar »pa-povedati svojih poskusov na Bo- ra« prečka ulico, po kateri vrvi žičnih otokih. Japonska vlada se promet se avtomobili zaustavijo, bo prek OZN in z vsemi drugimi medtem ko jo on z rokami v že- Kairo, 26. marca (Tanjug). | Na ulicah Aleksandrije so pri- sredstvi nadalje bojevala za pre- pih počasi zibaje ^ z naveliča-v J 6/ i - -- • - —y^- ! mm izrazom na obrazu mahne Poa£er se je Nphhu:|Sa nasProtja dV'seda1*^ take^nJsestinkaVaIpred podpr^dsed^k Zveznega'izvršne- 1 redili jugoslovanskim gostom pri- Ki^P^vedalle * če™ cesto" zacorf r-.___i._____ tt.,1—4« iatplislri snreiem. L.iudie so vzkli- predsednik Kisi. Povedal je ^ nSmbi ub^SStnaIJKkega Ostanka, ca ^®3hu1Ša naQr»mftn Vuki»novi6 J. »“«.« wvi“'.p»‘?ka"'vwar„.»,m,-| Ko pat,ulllra p. ollcah, .p.- S1 80 uatvapre^kuSn^ndohre s člani jugoslovanske delegacije NPJlr^ ?lr^Driiatelmed rava še enkrat Posredovati pri ra« ne drži puške na rami tako .“'H- vterai obiskal m€,to Kair el D.- ^Na^« SffiKSfSiSS W<-W "»!«• ?v»io stroloieo v «h HommarskjSld se vroča Ijke^^eSJo oWrom°VUTo bl zvnani' •— naTannnnJil »nj- nah je zaposlenih kakih 18.000 mesta poveljnik vojne oblasti in • ^ TcrraHili ro in lTkliu^no Kairo, 26. marca (Reuter). Nocoj je bilo uradno sporočeno, da nosi brezbrižno, obešeno na dolg jermen, prislonjeno ob stegnu, s prstom na petelinu, in medtem ko neskrbno, zmeraj s krinko ul?a NeiES^nJenem SrraAi?,®"—' w delavcev. Zgradili so ju izključno dragi funkcionarji. j- — — —- , . a4mh51,iva ta8 tuSm,seI Nedvomno z egiptovskim kapitalom. Uprava j podpredsednik Zveznega izvrš- bo generalni sekretar OZN Ham- ! ot»(J. tudi ne hr», -.j,.*,- . i i o___^_______________ -ja moT-cb-iKin t počasnim korakom stopa po ne brez blago- podjetja je priredila jugoslovan- j nega sveta Svetozar Vukmanovič marskjold jutri zjutraj preko skim gostom kosilo, na katerem je sprejel vabilo sirske vlade, naj Beiruta odpotoval v New York. so izmenjali prisrčne zdravice, j z ostalimi člani jugoslovanske Predstavnik OZN je v zvezi s tem počasnim korakom stopa po asfaltu, išče s pogledom »felage«. »PROSTOVOLJCI FRANCOSKE UNIJE« »Para« niso le dobro izvežba-ni in posebej opremljeni vojaki d°Utird Herriot umrl Podpredsednik Vukmanovič je | delegacije uradno obišče Da- sporočil, da bo generalni sekre- . Ivon ?R med drugim poudaril zadovolj-1 mask. Jugoslovanska delegacija tar v New Yorku nadaljeval raz- r°Poldne’ i« marca- (AP). Danes stvo, da se je lahko sestal z »borci odpotuje v Damask prve dni apri- govore z »zainteresiranimi stran- Pfedsednik V, Lyonu umrl častni junaškega Port Saida, ki so bra- la. Med obiskom v Damasku bo mi« o položaju na Bližnjem vzho- o^PšČine p ,francoske* narodne nili narodno svobodo«. Popoldne imel Svetozar Vukmanovič raz- du in da ni izključena možnost, Predvsem so skrbno izbrani. Ve- Herrint°^arLd Herriot. star je Svetozar Vukmanovič z osta- govore z vodilnimi sirskimi držav- da bo v kratkem spet obiskal to čino so premestili sem iz Indo- h nik franr i6 bi, trikrat pred- limi člani delegacije odpotoval v niki. Vabilo mu je danes izročil področje. Predstavnik je dodal, kine, kjer so si nabrali velike »U1° vojno • vlade- Med mi- Aleksandrijo. Delavci in voditelji sirski veleposlanik v Kairu Abdel da so bili Hammarskjoldovi raz- izkušnje v boju proti gverilcem. P°rih. ]e bil v nacističnih so se prisrčno poslovili od jugo- Rahman prek jugoslovanskega govori z egiptovskimi državniki Drugi, ki so bili komaj regruti-* I veleposlanika Josipa Djerdje. koristni. slovanskih gostov. i rani, imajo prav tako določene GRČIJA BLtlCHERJEV OBISK Atene, 26. marca. (AFP). Sem je davi prispel podpredsednik zahodnonemške vlad« in minister za ekonomsko sodelovanje Franz Blucher. ki se bo v gršk? prestolnici mudil dva dni na neuradnem obisku. Sestal se bo s člani grške vlade in govoril z njimi o vprašanjih, ki zanimajo Grčijo in Zahodno Nemčijo, zlasti pa o vprašanj« ekonomskih odnosov med obema deželama. TUNIZIJA SOLHOVI RAZGOVORI Tunts, 26. marca. (Reuter). Tu so objavili poročilo o razgovorih, ki sta Jih imela predsednika tuniške in libanonske vlad« Habib Burgiba in Sami Solh, ki pravi, da sta se obe deželi sporazumeli o skupnem političnem programu in sodelovanju. Ta program določa izmenjavo diplomatskih predstavništev, sodelovanje z arabskimi deželami, podporo deželam, Id se borijo za neodvisnost, razvoj kulture arabskih dežel m razvoj trgovinske menjave. IRAK ODNOSI S SUDANOM Bagdad, 26. marca. (AP). Po tridnevnih razgovorih, ki sta jih imela sudanski ministrski predsednik Kalil tn zunanji minister Mahdžub z iraškimi državniki, so v Bagdadu objavili poročilo, ki pravi, da ata se obe deželi sporazumeli o tem, da bosta okrepili svoje gospodarske stike in razširili trgovinsko menjavo. Poročilo pravi, da j« Irak izrazil pripravljenost, da dft Sudanu gospodarsko pomoč. INDIJA VOLITVE V KASMIRSKO SKUPŠČINO Džamu, 26 marca. (Reuter). V indijski pokrajini Džamu bodo volivci danes izvolili 20 članov kašmirske državne skupščine. To so prve volitve, odkar je začela v Kašmiru pred dvema mesecema veljati nova ustava. PAKISTAN SODELOVANJE Z ZAHODNO NEMČIJO Karači, 26. marca. (Reuter). Po dvodnevnem obisku zahodnonemškega podkanclerja dr. BlOcherja, ki se je razgo-varjal s pakistanskimi državniki, so objavili v Karačiju skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta obe deželi sklenili okrepiti in razširiti prijateljske, gospodarske tn trgovinske stike. Zahodnonemške vlada J« med drugim ponudila Pakistanu opremo in strokovnjake, ki bi pomagali zboljšati pakistansko kmetijsko proizvodnjo. ^ ,,,STIen? oourbnsierovsko zgrajenem n,v »loč slcl<^!n? neg8 ravnateljstva Fiata je tia V®°0-000 T č'?avih rokah so »finančne 2? tatovem T??"' *rdite'- da K P°> Turina ti.S?tn° v -i-,,?- em spisku, ni pretirana, saj flavti* u 15 velikih obratov z okoli 70 siJ?a dodat;ln n.arneščencev. k čemur pa je tik6* Qiso nprvr. nPj dost' manjše število tistih, ti t, - marveč d?? - no 7aPosleni v Fiatovih obra* živijo ]p v ‘samostojnih podjetjih«, ki I TU(1 * ^/mtov,h naročil. Pio! avto*nohlfčV n'ic"h 80 ** ^aflnje tedne raz-j 9t f)00 ki Prijetne zunanjosti: Zastava* DosIp? Z sosednji deželi že začeli prevla-^fofil J jih prodali okoli 120 tisoč, vseh Jemalo m/f vedno ne morejo izpolniti, jekla in L]frPflvsPm' kflko iz kupa ploče-V nr.!? . nastanP »aka lična bencinska v,.'a«ov nmtnl^'1! Ba *e imenovati tudi aiHnostio in • SO,me sprejeli s standardno dj** ^vi oKifJ ,tak<>' Povedali, da je pred ij,eRaeija r.j iskala tovarno naŠ8 gospodarska DfL^firlržavJU pre*Snj' mesec uspešno zaklju-dobrim m ?osPo nehigienska in zastarela svoje obratovanje. Tako zbiranje popravilo cest. Zdaj že priprav- središča za predelavo mleka v sir mleka ne bi povzročalo težav, ljajo načrte za prvi tak mlekovod in maslo, posnemanje ter posred- stvar pa je teže rešiti pri dostavi iz plastične mase pri nas. niki med kmetovalcem in kupcem, mleka s planin. 1 S. K. Zastarela oprema in primitivno predelovanje mleka v teh mlek^ar-nicah so vzrok neznatne in kvalitetno slabe proizvodnje. Naš trg pa zahteva čimveč kvalitetnega blaga. Tem mlekarnicam kot v Ciginju, Volčah in na Poljubinju se pridružujejo še mnogi planšarski obrati na planinah, ki zaradi nedostopnosti ne morejo dostavljati sveže mleko v večja predelovalna središča. je uporaba radioizotopov zelo uspešna. Pri naših prvih korakih z izotopsko tehniko so nam nudili neprecenljivo pomoč akad. prof. dr. Peterlin in njegovi sodelavci ▼ inštitutu »Jožef Stefan«. Zal smo zaradi pomanjkanja prostorov prisiljeni na improvizacijo, ki nam pa onemogoča kontinuirano načrtno delo. In ne samo opremljeni laboratoriji, potrebni so tudi strokovnjaki, ki bodo znali uporabljati radioizotope v korist bolnika. Cas je, da pohitimo. če hočemo dohajati razvoj v medicini (samo v 4 letih je registrirala atomska komisija ZDA Jugoslovanski inženir bo napisal prvo knjigo o posebni Trsti elektronskih strojev Mednarodna organizacija za računske stroje, ki ima svoj sedež v Bruslju in je bila ustanovljena leta 1955, je naročila sodelavcu Inštituta za jedrske vede »Boris Kidrič« v Vinči inženirju Rajku Tomoviču, naj napiše prvo knjigo za znanstveno biblioteko te organizacije. Inž. Tomovič bo do srede tega leta izročil rokopis z naslovom »Repetitivni diferencialni analizatorji« pariškemu za- 4500 publikacij s tega področja ložniškemu podjetju za izdajanje medicine) in če želimo priprav- znanstvenih del »Maison editeur«. Ijeni pričakati izotope iz naših V knjigi bo obdelana teorija, reaktorjev. Radioizotopi niso sa- konstrukcija in uporaba posebne mo moda časa, temveč potreba vrste elektronskih računskih stro-sodobne medicine. jev za hitro in približno točno Dr. Bojan Varl reševanje diferencialnih enačb. SE NE IZPLAČA Za izdelovanje kvalitetnejših in bolj zahtevnih vrst sira ter mlečnih izdelkov so potrebne večje količine mleka. Z borimi nekaj sto litri mleka se izdelovanje ementalskega sira ne izplača. Omenjene mlekarnice pa nimajo več dnevnega prometa kot nekaj sto litrov mleka. Zato je vedno bolj očitna nujnost gradnje večjih mlekarskih centrov. V kolikor bo 25. maja začela obratovati sirarna v Kobaridu, bo s tem delno rešen problem kobariškega in bovškega bazena. Tolminska mlekarna, ki je zaledje planinam podkrnskega predela Kukinje, Leskovca, Zaslapa in Lovšina, pa lahko s svojo zmogljivostjo 12.000 litrov mleka dnevno ustreza zahtevam in potrebam sodobnega mlekarstva. KAKO PRITI DO MLEKA V načrtu tolminske poslovne zadružne zveze je razširitev obratov nove tolminske mlekarne, menda pa imajo v načrtu graditev nove sirarne. Na ta načrt je vezano zelo važno vprašanje: kako dostavljati mleko iz težko dostopnih gorskih krajev? Prevoz je drag, razen tega pa ni primernih cest. S starimi vojaškimi potmi si lahko le malo pomagajo, gradnja novih cest pa bi zahtevala velike stroške, ki jih ne bi zmogli. Vprašanje pa je tudi, če je gradnja cest najboljša rešitev MED DANES IN JUTRI Zdaj naj bi bile male mlekarnice zbiralna središča, ki bi dostavljala sveže mleko tolminski mlekarni. Te mlekarnice zbirajo mleko dvakrat na dan, kar je DELAVSKO-DRUŽBENO UPRAVLJANJE IZ PRAKSE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA PRI LIP POSTOJNA Za sklepe DS mora vedeti ves kolektiv Pod železniško postajo v Postojni opazi tudi površen potnik cele skladovnice lesa. Visolc dimnik in precejšnje poslopje opozarjata na večje industrijsko podjetje. To podjetje je dejansko veliko in tudi precej staro. S tem ne mislimo zastarelo. Italijani, ki niso imeli dovolj lesa, so se spravili na tistih nekaj primorskih gozdov, vzlie temu pa so bili prisiljeni les še avažati. Tako ie med drugimi lesnoindustrijskimi podjetji nastalo tudi podjetje ob železniški progi v Postojni, ki Je v glavnem rezalo iz bivše Jugoslavije uvoženo hlodovino. Podjetje se je po vojni zelo povečalo in prevzelo razne obrate v bližnji in daljni okolici. Po mnogih reorganizacijah je naposled obveljala sedanja struktura podjetja, ki ima v Postojni žago* zabojarno in galanterijski obrat, na Belskem žago, v Koritnicah zabojarno in žago, v Ravniku žago in galanterijski obrat in žago v Podgrad« pri Planini. Značilnost podjetia je, da ima svoje obrate * treh občinah in v dveh okrajih. Vzlic številnosti obratov pa sta delavski svet in sprava podjetja znala ustvariti take pogoje, da v podjetja kot celoti narašča produktivnost, se veča storilnost in je delovni kolektiv, čeprav raztresen po obratih, enovita celota. LJUDJE MORAJO VEDETI, KAJ DELATA DELAVSKI 8VET IN UPRAVNI ODBOR . .. V podjetju je selo tesno sodelovanje upravnega vodstva in delavskega sveta. Delavski svet pa ni privesek uprave. Na sejah delavskih svetov večkrat poudarjajo, da morajo člani kolektiva vedeti, kaj delata delavski svet. In njegov upravni odbor, Če hočejo, da imajo delavci zaupanje v svoje vodstvo. Tako nastane tista potrebna povezava med člani delavskega sveta in Kolektivi posameznih obratov. ... IN OBRATNO Delavski svet ja zaradi ta povezave šel še dlje. Dosodilo bi se namreč lahko, da bi posamezni člani delavskega sveta In spravnega odbora zagovarjali le interese svojega obrata in pri tem se. kako zanemarjali podjetje kot celoto. Delavski svet je prav zato, da bi to nevarnost odvrnil, sklenil, da morajo vsi člani delavskega sveta In spravnega odbora obiskati nrav vse obrate in se seznaniti > stanjem In potrebami ter težavami vsakega obrata posebej. Razumljivo Je. da Je tako uspelo delavskemu svetu preprečiti lokafistične oziroma pa rti -knlarlstične težnje posameznih članov. ZELO KORISTNI «IO TUDI P08VETI AKTIVA KOMUNISTOV Druga oblika, ki nekako že organizacijsko utrjuje podjetje kot celoto, so posvetovanja aktiva komunistov. Na teh posvetovanjih razpravljajo o najvažnejših vprašanjih v podjetju in jih nakazujejo delavskemu svetu. Delavsko samoupravljanje pri LIP Postojna je prišlo do popolnejšega izraza pravzaprav v zadnjih dveh letih. Prej so na se- stankih člani v glavnem poslušali poročila spravnega vodstva, razen tega Je na sestankih delavskega sveta govoril kvečjems še predsednik sindikalne podružnice. Zdaj pa so člani (delavski svet Šteje 19 ljndi, od teh 3 mladince) zelo zainteresirani za gospodarjenje v podjetju in večinoma zelo aktivno ni kosntruktivno posegajo na sejah v razpravo. * Delavski svet je tudi z občinskim ljudskim odborom ubral pot najtesnejšega sodelovanja. Vsa gospodarska vprašanja sporoča gospodarskemu svetu, ki jih tudi poskuša rešiti, kolikor je v njegovi pristojnosti. Tu Je zlasti važna koordinacija pri odkupu lesa od kmetijskih zadrug. V POMOČ RAZNE KOMISIJE Delavski svet tmennje po potrebi tudi razne komisije, če opazi, da v nekem obratu ne gre tako, kot bi bilo treba, imenuje komisijo, ki pregleda možnosti, na primer izkoriščanja surovine, druga komisija ugotavlja spet na primer iztrošenje strojev in potrebo zamenjave. Seveda delajo v podjetju tudi tarifne komisije po obratih in osrednja za celotno podjetje, razen teh pa Se drsge običajne stalne komisije. NA SEJAH RE RESNO UKVARJAJO 8 PROIZVODNJO Delavski svet se na svojih sejah resno skvarJa s prozivodnjo in sploh z gospodarjenjem v podjetja. Na sejah pretežno govorijo o proizvodnji in iščejo vse mogoče načine, kako bi jo dvignili. Seveda pa • tem še ni rečeno, da gre vse tako dobro, kot ni st v podjetja želeli. Vendar že dejstvo, da delavski svet vidi in občuti nekatere pomanjkljivosti, govori v prid njegovim prizadevanjem po odpravljanju napak in odstranjevanju tudi manjših zaprek za povečanje proizvodnje In znižanje polne lastne eese. 8TORILNO8T JE VEČJA, ODKAR 80 UVEDLI NORME V podjetju se razen tega spoprijemljejo tudi s večjimi težavami. Tn gre predvsem za odstranitev ozkih grl. Manjkajo jim predvsem pokrita skladišča, da bi tako polno izkoristili sušilnico. Zamenjati bodo morali polnojarmenlke in sploh še bolj modernizirati obrate. Glede proizvodnje so sle«? na primer pri žaganem le** res nekako v slovenskem povprečju, vendar prav zaradi zastarelih obratov ne morejo znižati števila ur, potrebnih za določeno delo. Tako na primer pri žaganju porabijo okrog II sr sa ksbični meter, drngod po svets, kjer imajo najsodobnejšo opremo, pa komaj tri sre. V celoti pa se Je storilnost povečala, ko so po obratih svedli Individualne oziroma skupinske norme za vsa dela, ki jih je mogoče normirati. Normo presegajo od A do tfi odstotkov, povprečno pa okrog tl oastotkov. Revizija delovnih mest in norm bo verjetno prinesla nekatere spremembe glede norm, nikakor jih pa ne nameravajo višati. Analiza Je pokazala, da je sa nekaterih mestih preveč delav- cev. V podjetju pa primanjkuje visokokvalificiranih delavcev, predvsem ni tu dovolj naraščaja. Podjetje si sicer obeta koristi od gozdarske in lesnoindustrijske šole, ki se bo jeseni preselila v Postojno. Vendar, če ne bodo sami štipendirali nekaj mladincev, ne bodo prav lahko prišli do strokovnjakov. 8 PREDPISI NAJ BI DOLOČILI TUDI EKSISTENČNI MINIMUM Na zadnjih sejah delavskih svetov so razpravljali tudi o tarifnem pravilniku. Z novim tarifnim pravilnikom so odpravili kričeče napake iz prejšnjih let in so zdaj v glavnem vskladili njihovo višino plač s višino plač v sorodnih podjetjih. Vzlic temu pa v podjetju menijo, da bi morali s predpisi določiti eksistenčni minimum. V februarju so namreč nekatere delavke prejele le nekaj nad W0t dinarjev. Glede na to, da je zlasti v galanterijskem obratu lepo število delavk celo iz oddaljenih vasi Col in Podkraj, ki so se naselile v Postojni, je taka plača pač premajhna, da bi z njo plačale hrano, stanovanje in se še oblekle. M. S. ©of* renčna na svetovnem trgu. Ker s« ^ postavljeni plan Uvoza ^tablle* * nižajočih cen pa ni »ec ren zgodi, da se koeficient zvUa 0 ^ da postane Izvoz zopet rentabilen. s.t«cljl se torej Uvala tudi bi moralo ostati na domačem takih artiklov nesorazmerno naras KOEFICIENTI DELUJEJO K*0® STABILIZACIJI 1»°* ^ hjfl Zaradi stabilizacije trga pod vzeti obsežni ukrepi _a(jbe, povpraševanja 1« » Taki znani ukrepi so zmanjšanj investicij. povečanje biagovn nnanJSanJe oz. omejitev ProraiUB5' o)rf troinje Itd. Ob vsem tem pa ^ ^ sistem koeficientov ne pripomore 1 javljanju take politike, čeprav ^ k k povečanju naiega Uvoza I« • zboljševanjn naie plačilne bilance-da s* deficit zunanje plačilne » zna tudi na domačem trgu. koeficientov direktno vplh* « trg In Je » svojimi posledicam usmerjen proti atabllizacljl trna. POČASI POPRAVLJAMO SLABOSTI lx pregleda sedanjih koeficient0*^ ko ugotovimo, da ao »ploino «* postavljeni In da i« —« * tlvno vplivajo na domači trg. clent aredstvo za Uravnavanje ^ cen z zunanjimi cenami, , j, tr Jamo, kaj J« zunanja cena to t ra n ja cena. Zunanja cene r® ni trg. Zato morajo koeficient ^ ^ nihanja cen na svetovnem trg slediti ugotovljenim izprememban^ ^ ^ naše administracije pa je žal ta ^ sistem prilagajanja koefic,e°t°VLs«sf ** bam na zunanjem trgu tako ^ se razmere na trgu *« P°n0 menijo, ko »e prvi predlog za UF^ ^ koeficienta ni rešen. Da bi ^ doseči večjo ekspedltivnost, Je jasno. SPODBUDA ZA NERENTABILEN Se bolj pa Je sporno. * d- cena, U naj sinil kot Ubod^' + reditev posameznega koeficl«’**- ^ mi tržnimi cenami imamo opra ^ ^ več pri kmečkih pridelkih, f* drveč v celoti, v kolik« * gr žavne trgovinske aareie. Je o ^ ramo govoriti o tržnih *»“ ^ «■ atrijskih proizvodih. Ne s*®0’ ihta cen osnovnim surovinam giedH* ttvno odrejenih In da b* £«J tudi na finalne proizvode, v v ,nti- ie I« vrsta drugih da}»**»- »ulaclj. I. različnih V ki pravo sliko cene to pro**««1" ikov zamegtujeja. «1- Kaj naj ae vzame kot reditev koefIclentovT Zunanji trs ^ j0. ceno po stroiklh, ki *> l**”’ ločeno proizvodnjo. Ml Pa eiulta“ 9 zaradi določenega deviznega r ^ bi dostikrat tudi zaradi Uvoza « ^ ^ ** se plasirali na zunanjih trg . loie»< podjetja že v atadij« „d. 5’ proizvodnje borila za bod jodJ 1C Je sicer samo na sebi t** . tudi zahteva, da se koeficient n| 0pr<' takem proizvajalcu, ki n,k‘ t,k k«*" vlčen. da bi ekonomsko lav«V mil n> fident pa ima nujno P«*e notranjem trgu, pa čeprav pod’/*'1 samo zaradi Izvoza dolo en af#, »» N. eni' strani tako P~>J«tJ' rfjst!*”' zunanjih trgih tudi iom’ jtio » ki dosti rentabllnejše P ufl0^ bi m ta način dosegla ro”"® ^ p1’' devizni ef#kt, na drugi * rentabi">e Uko domačim podjetje«. « proizvajajo, Jemlje ln,er” , ko'[|cl*l gospodarjenja, ker ^ ^ ^ na hezi najslabiega podjetjf prostora za krepek oddih. SPREMENITI SISTEM K0EF' Že samo tl momenti k»z'| ^1»«''” Jasno, da sistem k°erlcl'nt0* ( trS0** Instrument ta razvijanje z“ ra»fv v resnično trgovino, da domači In zunanji trg ln t|na]o ** situaciji proti ukrepom. ^ tr(!b> t stabilizacijo trga. stabilizacijo trga. Zato bo tr* ( oJ vhn gospodarskim stat«! ^ i m©*1 iP' področjo kreniti ^ nosov. Dokler p^ - -prllaganjanje sistema „tein “ „ potrebno vsaj obsto j ^ clentov prilagoditi v In Izpeljati potrebne korek« * njem sistemu Pogled na Lesno-industrljsko podjetje ▼ Postojni HgDA, 27. MARCA 1957 ( IZ LJUBL-iANfc IN OKOLiC-h ) 5 1500000 1 W2-OOOL Stoooooč toooocoe. iicocoot Wčoočoo ^ V***' Zakaj so zavrnili polovico tarifnih pravilnikov Ljubljana, 25. marca. Na današnji redni seji so se člani Sueta za delo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana naj-aUe razgovarjali o novih predlaganih tabelah tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij in podjetij v ljubljanskem okra.ju. Tajništvo za delo OLO je doslej prejelo 482 tabel novih tarifnih postavk in jih je že potrdilo 277 ali 65 % od skupnega števila. Zaradi nedognanega in pomanjkljivega Besedila je Tajništvo za delo zavrnilo podjetjem polovico ta-nfnih pravilnikov. . Mnogo teh tarifnih namenila svojim direktorjem feur:“ ™: sr« - 28000 ln 2”“ —, S°spodar=L-iu C6V V- pod.jetjih in mogoče zagovarjati, niti ni mo-P°dietiiV« • °rganizaci.1ah- v vef goče predvideti učinka, ki ga bo-sklad 7a . 5>elavski svet ves do nove tarifne postavke v podlim ali p?vis.anje Plač namenil jetjih vzbudile. Vodstva podjetij st^u Dod Ptfr1S1„,ljudem,y .vod- in gospodarskih organizacij ter v°dilni Tako na3 bi štirje delavski sveti v mnogih primerih in gospodarskih organizacij ter ■vuuni , » . —. — —j w delavski sveti v mnogih primeril banskega z“enci nekega ljub- niso seznanili s tarifnim pravilni' 126 liUrti pod'!etSa- ki zaposluje kom svojega podjetja celotni de-I60.000 riin^re|ema^ četrtino od lovni kolektiv, sicer bi se ne mo-nega skla^it^ zvišanega plač- glo dogajati, da delovni kolektivi za 7i ..:L .^^or na3 bi imel tako visoke razlike v plačah mir- bi BODOČA »HOJA« NA KRVAVEC Mnoge naše bralke ln bralci so včeraj, ko smo poročali, da sta Okrajna ljudska odbora Kranj in Ljubljana odobrila vsak po 20 milijonov dinarjev kredita, poskušali v duhu »potegniti« žičnico na Krvavec. Tistim, ki to ni dobro uspelo, pomagamo danes s karto, ki smo nanjo vrisali izhodiščno in končno postajo bodoče žičnice. Upajmo, da bo avgusta res že peljala prve »turiste« na Krvavec. Ali se bo poskus obnesel? < Tistih nekaj fluorescentnih svetilk, ki so jih ondan namestili na začetku Miklošičeve ceste, pomenijo poskus mestnega zavoda »Javna razsvetljava«, ki naj pokaže, ali bi se gospodarsko obneslo zamenjati običajne svetilke s fluorescentnimi. Podjetje »Javna razsvetljava«, ki prejema razmeroma majhna sredstva (29 milijonov na leto), si doslej namreč ni moglo omisliti kakšnih večjih del za izboljšanje ulične razsvetljave, saj je dolgo zbiralo »moči« tudi za poskus take vrste. Ta poskus je precej omogočilo razumevanje tovarne »Obod« s Cetinja, ki proizvaja, kakor tudi »Elektrokovina«, fluorescentne svetilke. Nekateri strokovnjaki že menijo, da fluorescentne svetilke niso več najbolj ekonomične. Ali imajo prav ali ne, pa bo nemara pokazal 29. t. m. debatni večer strokovnjakov v prostorih Elektrotehniške fakultete v Ljubljani. tehnik v3° plafo kot doslej' no odobravajo. Namesto, da danje piax ?,za 57 % P°leg se- sindikalne organizacije, ki so se Tarifni 6 . proti visokim plačam vodilnega kega n0di(S^aV drugega ta- osebja v podjetjih borile, sproti 106 ljuri: J Ja> v katerem dela razlagale delovnim kolektivom, si treti inn Pa^ Predvideva, naj bi da odpade delež plačnega sklada, 34.000 dina 98.000 dinarjev — ki ga delovnemu kolektivu uspe žilnih uslu'h0V’ razde^l° P®t vo- odreči vodilnim ljudem v podjet, tj e® podipt C6V' Y nekem tre- ju, vsem ostalim uslužbencem v je-va piaja Ju pa nai bi direktor- podjetju, so le kritizirale visoke 19.000 dinar naraS*a Prejšnjih tarifne postavke in zahtevale dinarjev rpISV mese^no na 28.000 nižje plače za vodilno osebje. da bodo n„?[av smo. pričakovali, člani Sveta za delo so morali Plače visoknv i■ J31"6^emali večje ugotoviti, da je Svet za delo pri niaki, Dr_j. ^aUficirani strokov- potrjevanju novih tarifnih pravil-Predlogj za n7a'° in obetajo nikov brez vsakršne moči, pač pa ?tavk višie ni *an^e tarifnih po- lahko le opozarja na škodljivost Tako n k- Spe^ direktor- najnovejše tarifne politike gospo-Pr^jemal nocf3- n°k direktor darskih organizacij ljubljanskega ®ruHi sn 55.000 dinarjev, okraja. Svet je še ugotovil, da urugi 50.000 tr t Jev> medtem’ w 39^000 dinar- gospodarske organizacije v ljub- "?rskih piax ., f.e večina direk- ljanskem okraju s predlogi za po-narjev mesef okrog 30.000 višanje tarifnih postavk niso do-razpravljai «*» °‘ ®vet za delo je segle smotra zvišanja plač po no- skih plafah ° Flesorazmerno vi- vem letu. Namesto, da bi podjetja a med *a ,ls^a delovna me- bolje plačevala strokovnjake, sku-restor Tobačn P°djetji- Di- šajo zviševati plače spet vodil- Vjnern prar,n ?varne ima v ta- nemu osebju. Člani Sveta so me-‘7-O0o dinarip predvidenih nili, da finančna inšpekcija do- nekatera tren P'a^e na mesec, bršen del novih tarifnih pravilni-^ vska podjetja pa so kov ne bo potrdila. V. B. STATISTIKA RAZKRIVA SKRIVX0STI Ljubljančani popijemo vedno več mleka, manj pa vina, če ne upoštevamo »dolenjca« in »mariborčana«, in se bolj in bolj zavijamo v tobačni dim Ljubljančani popijemo vedno več mleka. - To Je razveseljiva ugotovitev, ki pa nas ne sme zadovoljiti, kajti ie vedno po- vilka verjetno nekoliko višja. Ako ne verjamete, pojdite v nedeljo zvečer, ko boste imeli čas, na postajo, počakajte »dolenjca« pijemo malo, premalo mleka. Preveč smo in »mariborčana«, pa boste videli pravo ie prepričani, da je mleko za otroke ln »veselje« prebivalcev našega mesta. njimi pa pridejo prebivalci Viča itd. Tak i cm, se ta izdatek sploh ne zdi velik in vrstni red je razumljiv, kajti tako so raz- j še na misel nam ne pride, da bi, če ne porejeni tudi gostinski lokali in tako so i bi kadili, tiste tisočake porabili za kaj bolj razporejene občine po številu prebivalcev. j koristnega, kot so cigarete, kajti že dolgo Res je torej, da smo lani popili manj vina kot predlanskim in Čeprav je število litrov še vedno precejšnje, si lahko sežemo v roke, češ, na boljše gre. PRI 2GANJU NISMO POPUSTILI Popili smo tudi manj žganih pijač, kar za doječe matere in raje uživamo bolj »močne« pijače. Sicer pa, naj nas prepriča nekaj približnih številk o mleku, ki smo ga popili lani. Ljubljanske mlekarne so lani prodale 7 milijonov 511.921 litrov mleka, (jogurta 143.088 1), kar znese dnevno okoli 20.870 litrov. Če k temu prištejemo še 3000 do 6000 litrov mleka, ki ga ku- j Pa je gotovo posledica visoke cene. Kljub pijo Ljubljančani vsak dan od zasebnikov, temu pa smo jih lani popili, brez žganja, vidimo, da Je število litrov še vedno manj j 184103 litre, kar je še vedno precej. Kokot 30.000 dnevno, In sicer na več kot 130 j »čina žganja, ki Je izjema pri vseh pi- tlsoč prebivalcev, t. j. manj kot četrt litra I pa se v primerjavi z lanski in pred- na vsakega. Nad tem se velja zamisliti, lanskim letom ni prav nič zmanjšala, pač Mleko Je pri nas sorazmerno poceni: lani «<*». ker mu J« <*»« «“>•» smo plačali za mleko, ki smo ga popili, PoP<» smo ga 327.009 litrov, kar tudi ni vsi skupaj okoli 300 milijonov dinarjev, kar mal°- znese na posameznika nekaj več kot 2000 PIVO BOLJ ODŽEJA? dinarjev letno ali manj kot «.3 dinarje. Najbolj pa Je razveseljiva ugotovit«, dnevno. Se vam ne zdijo te številke smeš- da lanl POP111 1.092.272 litrov brezno nizke? Se vam ne zdi. da bi lahko alkoholnih PU*«. »° **ovi pni ali pa drugače uživali več mleka? I UD'«,oe brezalkoholne pijač«. Nehote se nam vsiljuje misel, ali ne bi znižali cene 3,538.326 1 VINA PLUS tem p{ja£am> ki so sorazmerno visoke n. pr. Lahko trdimo, da Je bilo lani v ljub- „„ rJl{un v)na aH iganJa Ce pomisUmo, ko. 1 Janških gostinskih obratih prodanega 3 mi- „ko ^uivnlh posledic bi imelo uživanje lijon« 538.32« litrov vina, ne vemo pa, ko- brezalkoholnih pijač, posebno raznih sadnih liko so Ljubljančani popili po »prijateljski sokoV- na nai organizem, potem bi se nam In sploh privatni liniji« dolenjskih in šta- uk ukrep Idel nuJen. To Je problem, o ka-jerskih vin. Ce M to vedeli, bi bila ite- terera bi moraIi mn0g0 bolj življenjsko razmišljati In potem primerno ukrepati. Ne- Nova shramba za kolesa v prehodu med Titovo in Wolfovo ulico bo v nekaj dneh nared. S shrambo za kolesa v najstrožjem mestnem središču bo gotovo ustreženo mnogim kolesarjem, ki se le s težavo prebijajo po ulicah okrog pošte ali pa so v večnih skrbeh, če bodo še našli svoje »konjiče«. koliko več pa smo lani popili piva, in sicer 1,213.839 litrov, tudi tega je manj kot leta 1955. In še ena primerjava, ki pa, upamo, ne bo rodila zavisti. SlSKARJI NA DRUGEM MESTU Največ so lani popili vseh pijač prebivalci občine Center, (seveda so v center hodili gotovo vsi ostali), sledijo šlškarji, za KADEČA SE »OPOJNOST« Lani smo Ljubljančani pokadili 315 milijonov 139.205 cigaret. Za to^ količino, pa tudi za druge tobačne izdelke pa smo iz- dali 727,519,183 dinarjev. Dve zelo visoki številki, ki nam vzbujata spoštovanje do kadilcev. Vendar, če vzamemo v roke svinčnik in začnemo računati, vidimo, da le ni tako hudo. Ce računamo, da v Ljubljani kadi vsak tretji prebivalec, smo lani pokadili vsak okoli 18 cigaret dnevno, kar znese mesečni izdatek nekaj nad 400 di- narjev, ali na leto nekaj nad 5000 dinarjev je znana resnica, dg nobeden od nas ne bi bil nič bolj bogat, &e ne bi kadil. Morda je zanimivo še, katerih cigaret pokadimo največ. »Ljudska cigareta« v Ljubljani, najbrž pa tudi drugod, Je Zeta (l*ni v Ljubljani 152,232.380 cigaret), njej sledi Morava (65,652.160), tej pa Drava (63,639.120) in Ibar (19,569.240) itd. Morda vas bo zanimalo tudi to, v katerem mesecu smo lani največ kadili. Rekord smo dosegli decembra z 31,139.205, kar je najbrž posledica praznovanj ob koncu leta in trinajste plače. Najmanj pa smo kadili marca (22,731.550). Precej zadimljeni so meseci med turistično vse to Je seveda izračunano približno in j sezono, cd junija do septembra, ko je cas na sredno kakovost cigaret. Nam, kadil- NA RIBJEM NEM PLESU fote belic L t° naP°M čas drstitoe, se napotijo skerri tolci, C? 80 prezimile o spodnjem drao-na tisočo ’ J3 r&oinjo in Polskavo. Potuje jih drstiščih Draoe daleč sem, da bi na na Prodnat ?la do Tržca odložile svoje ikre {edaj ln nem,?nu in izoriile ukaz narave. In 0 D*e nn? P;itoinah prične njih ženitveni ples, &ode, sp r,r°i .ne mmice in samci pljuskajo iz in Polsk-Jl: 1 }U(^1 ljudi o vaseh pri Dravinji Vzbudi „ ne™‘r m jih vleče k vodi lovit ribe. nezadrir,a J1 divjih ribičev, ki je tako dei°* rnrežamiSdo7rsiLeJ°.SkOZi P"' P°f?olp V TABORU »divjih«... pl m lovu* se,n ,se seznanil z divjimi ribiči. t;t°VorU 7« n,; ' ^rii *em nihče ne vidi, temveč v C*- Okoli kmIČki ,zbi' k/er ip brlela petro- PolKfn' in da n ■■ 510 r,nji »roparji« hndo tw°ma drne„ 'čili,01'™', čfšenj. Dobil sem po- jih vin"l’ S'/\0: »»kol* za mi70 pri členki do-fihr.?af včasih (1obro<'MŠni in gostoljubni kmetje, ki PrJLT,- se. ukvarjajo s prepovedlanim ?rejši mi in ,m,e ie njihovo poznavanje rib. • kje dri)ii»?°iJec? ° ^rsti,v' vei> kot bi lahko ^rsti^čp J Pfidejo belice v treh jatah taži -i ako samo' 'J'? V ^ero^i vodi. kjer je dno prod-s8m '• r> ki v vLF i okrog samice, dokler ne od- df.L5' Oileko It«* ' "f^feknejo in kako potem spuste L ° ,kre °Plodi in «e mogoče po-« Drn! “i Smn se/a^li tikati, očanec me je tJN radoverlpn i -vf a.*. sem' Pičeni za časopis !'c a 'nienH n kH 1 lov,j° na *^rno«. Obljubil sem vid Sai mi nP ”* bo,n omenjal. Nasmehnil se je. ia> Kjer h«mm°re not‘^en nif dokazati. Kdo me pa Mo t ,,aT "e H tj in krr ti. ne bom Pa nočpm '» Vi0 ^ razložil. Lahko bi kupil > Dp! Potom • j brani* ribo? Nel Jo jaz hranim? Vjjfcno I\|(, od tistpPa. ki jo ulovi...« ar so irnoi . Pojmovanje lova imajo skoraj vsi. i kmetje ob Dravinji in Polskavi pred vojno lastninske pravice pri ribolovu na tistem delu vode, ki je tekla skozi njegovo zemljo. Tedaj so hodili revnejši kmetje celo na dnino za to, da iim je gospodar dovolil lov v času drstitve. V ugodnih letih so nalovili cele vozove rib, katere so sušili. Tedaj niso gledali na to, da bi se ribe že odrstile in so delali zarodu veliko škodo. Sedaj je voda last skupnosti in za ribe skrbi sem, da so zasačeni »roparji« plačali lani 1 milijon 800 tisoč dinarjev kazni. Za ta denar bi lahko vsak imel ribiško karto in lovil brez strahu. Ampak strast je strast... Z RIBICI NA STRAŽI... Odrinili so iz Ptuja s prvim mrakom. Vsi na kolesih. Bilo jih je deset ribičev iz ptujskega društva. Pridružil sem se in čez piči. pol ure smo bili ob izlivu Polskave v Dravinjo. Tam smo zatekli stražo. »So že prihajali,« je povedal miličnik. Ribiči so se razdelili v dve skupini in krenili ob obalah navzgor. Kdor še ni videl kako se drstijo ribe. ga ta prizor vsega prevzame. Bila je noč in Polskava je žuborela. V zraku je bil oster vonj po ribah. Moralo jih je biti na tisoče in tisoče. Ob prvem drstišču smo se ustavili. Slišalo se je, kako ribe skačejo iz plitve vode, ki je brzela med kamenj n. V svitu zvezd se je tu in tam zaiskrila ribja luskina. Potlej ie nekdo posvetil z žepno svetilko v vodo. Uzrl sem ribo pri rini v ritmičnem plesu in strmel. Segel sem v vodo in eno prijel. Bil je samec. Samci imajo na temenu ob drstitvi ostre izpuščaje. Z njimi »oožajo« samice, dokler ne odložijo iker. Te urne in plašne živali so povsem v svojem elementu in jih niti človek ne zmoti. Pokazali so mi kamen iz | dopustov in ko uživajo pri nas ta sladki strup tuji turisti. To se vidi tudi iz tega, ker takrat prodajo največ cigaret najboljše kakovosti. N. pr. lani so samo v poletnih mesecih prodali 92.200 cigaret »Bled«, čeprav je celoletna prodaja te vrste cigare« inašala le 154.700 cigaret. Za sklep bi moral napisati: odvadite se kaditi, opustite ta nepotrebni izdatek, pa si ne upam, kajti pravkar sem si prižgal morda ze dvanajsto »Zeto«, pred mano pe je Se nekaj ur dneva in verjetno bom presegel količino, ki bi st jo lahko privoščil po lanskem povprečju. S. G. 11111! I f 1MI! in ju te brzice. Bil je poln iskrečih, prozornih iker Neoplo-l pro a pot jt pri mostu nedaleč od Tržca. h Krati tudi zadnje. Na- tpro ‘ene so povsem prozorne, v oplojenih je majhna pika. ’ozneje smo na poti naleteli na še več drstiše. Največje Ptujski ribiči ob reki Ribiško društvo iz Ptnja. Divjim ribičem pa ne gre v glavo, da ne bi smeli loviti. »Ko pride čas drstitve,« je pripovedoval očanec, »prime ljudi neka strast. Nekoč sem videl neko babnico, ki je stala v vodi in lovila kar v predpasnik... Ribe so tako motoglave, da jih mirno primeš z roko. Zadnja leta je zelo strogo in stražijo miličniki. Velika kazen je, če te dobijo s »šero«. Povem pa, da jaz vseeno rib ne bom stradal...« Tako sem se pozno v noč pogovarjal z gostoljubnimi ribjimi »roparji«. Drugi dan sem se pozanimal, če jih res nikoli ne dobijo, kot je pravil moj znanec. Izvedel vzgor je pri mlinu jez in dalj ribe ne gredo. Na mostu je bilo staro in mlado. »Glej, kako ropotajo!« so vzklikan. Stali so tam kmečki fantje in dekleta ter strmeli v vodo, čeprav ta priz- ni zanje nič novega. Njih oči so imele nek poseben '°sk in če ne bi bilo miličnika in ribičev, hi najbrž zabrodili v vodo in začeli loviti... ■, Vso noč ni bilo nikogar. Vso noč so ribiči prebdeli ob obalah in stražili. »Roparji« se niso pojavili. Ob izlivu Polskave \ Dravinjo so kurili ogeni. Tam ie razpeta mreža. Ribe ne bodo mogle nazaj in ko se bodo oddrstile, jih bodo ribiči ujeli in dali na trg. Spričo pogovora pretekle noči sem ve čas mislil, da bodo naleteli na kakšnega strica s »šero«. Dobili so nekega šele zjutraj s polnim nahrbtnikom. Zjutraj sem šel mimo domačije znanca iz pretekle noči. »Hej, prideš na ribe?« mi je zaklical. Ne vem, ali se je šalil, ali mislil resno. Gotovo «e je šalil, saj vendar ni duh, da bi prišel mimo straž. Zjutraj so tudi na d' jskem trgu prodajali belice. 120 dinarjev kilogtam. In gospodinje so vneto nakupovale. Ojioldne so tudi vse gostilne imele pečene ribe. Seveda nekoliko draž- B... Se nekaj dni in ženitveni ples rib v Polskavi in ravinji se bo končal. -mr • V kinu Vič je film »Ure obupa« zame njal res dober amerišk-detektivski film »Uje mite atu«. Že naslov sam nam pove, kakšen film je to, da pa sod med boljše, je pred vsem zasluga dobrega režiserja Alfreda Hitch cocka. Vešč tat diaman tov se spet vrača v po šteno življenje, ko ga obdolže novih tatvin nakita. Beži pred policijo, končno pa sam v vratolomnem lovu po strehah ujame pravega tatu in dokaže svojo nedolžnost. Za happy end mu je v nagrado še v filmu skoraj nepogrešljiva srečna ljubezen. Od ostalih filmov, ki te dni igrajo v Ljubljani, bi omenili še mehiški film »Umiram sreč- na«, ki igra v Unionu, v Slogi pa še vedno igra ameriški film »Obsojeni«. Glavni igralec v tem filmu je Glenn Ford. Ameriška barvna risanka »Naši zvesti prijatelji« je kaj primerna za otroke, ob njej pa se prav radi nasmejejo tudi odrasli. # Skromnejši, zlasti oa ljubitelji operne glasbe, bodo zadovoljni tudi z nocojš- njim radijskim programom. Ob 20. uri je na sporedu Glacoma Puccinija opera v štirih dejanjih »La Boheme«. Izvajajo jo solisti, zbor in orkester milanske S^ale pod vodstvom dirigenta Umberta Baretonija. Ob 22.15 je sicer že pozno, vendar bodo mnogi ljubitelji zabavne in plesne glasbe radi poslušali še jazz-coctail. Igral bo Armstrong s svojim orkestrom Allstars, in nekaj drugih znanih ansamblov. # V Mestnem gledališču imajo nocoj na | sporedu dramo »Pokojni Christopher Bean«. Drama ima zopet na sporedu Brechtov »Kavkaški krog s kredo«, v Operi pa je nocoj na sporedu »Labodje jezero«. Šentjakobsko gledališče danes zopet ponavlja L. Bobičeve komedijo »Dru-I Žina Blo«. ŠPORT IN TELESNA VZ60JA ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL GRE Odred ali Budučnost? Srečanje conskega ligaša s članom zvezne lige v Ljubljani ^Borbe nogometnih klubov iz vse predstavnik Odred, in sicer na domačem Najbolj zanimivo srečanje bo vsekakor Jugoslavije za pokal predsednika Tita, igrišču s članom I. zvezne lige Budučnostjo. v Beogradu med državnim prvakom Crvene ki so se začele že 1956 leta, se danes Ljubljančani imajo torej zelo močnega na- zvezdo in Lokomotivo, ki ga je pred 17 nadaljujejo s srečanji osminke finala, sprotnika, ki je zlasti znan pu svoji bor- dnevi premagala na njegovem igrišču. Lo-Finalna tekma bo v okviru proslave beni in hitri igri. Odred ima smolo v tem, komotiva je premagala Crveno zvezdo tudi Dneva mladosti 25. maja. V osmini finala oziroma v današnjih tekmah igra kot edini preostali slovenski USPEH NAŠIH IGRALCEV NAMIZNEGA TENISA Harangozo najboljši da bo nastopil brez ireh igralcev, od ka- že v jesenskem delu tekmovanja. Vprašanje terih sta dva pod suspenzom, eden je pa je, ali bo Crveni zvezdi uspel revanž ali pa poškodovan. K sreči so njihovi namestniki bodo zagrebški nogometaši spet triumfirali. borbeni igralci, tako da ob prednosti do- Nosilec pokala BSK igra v Osijeku. Beo-mačega igrišča in domačega občinstva ni grajski plavi niso v najboljši formi, zato treba obupavati. Moštvi, ki se bosta jutn je izid borbe negotov. Srečanje med Par-v Ljubljani potegovali za vstop v četrtfi- tizanom in Dinamom, ki bo šele jutri, bo nale, bosta bržkone nastopili v naslednjih vsekakor najbolj privlačno. To bo tretji postavah: spopad teh nasprotnikov za pokal. Prvikrat Moskva, 26. marca. — Sinoči je bil Odred: Florjančič, Piskar, Medved, leta 1946 v Beogradu sta igrata neodločno končan v Moskvi mednarodni namiz- Limo, Votnov, Jagodic II, Ktančišar, Bergel j, 5:3, vendar se je kvalificiral Partizan z noteniški turnir, na katerem so igrali Bogataj, Kranjc, Cuban, Brglez. žrebom. Pet let pozneje Je bila v Beogradu tekmovalci Bolgarije, Jugoslavije in I V vratih torej ne bo Babnika, v krilski ena najbolj razburljivih in najlepših tekem, Sovjetske zveze. | vrsti Brginca, v napadu pa Hočevarja. Njih ki sta bila njena akterja spet Partizan in Naš najuspešnejši tekmovalec je nadomestujejo igralci z manjšo rutino, kar Dinamo. V regularnem času se je srečanje bil Harangozo. Osvojil je prvo mesto pa v primeri z moštvom Budučnost!, ki je končalo s 5:5. Odločili sta enajstmetrovki — pri moških brez poraza. Pri moških vajeno trdih borb z najboljšimi klubi v dr- zmagal je Dinamo. dvojicah je bil prvi skupaj z Doli- ž«vi, drži za vse Odredove igralce. Upajmo, ------------------------------------------------------------------------ narjem, pri mešanih pa z Nikoličevo. da se bo vse dobro izteklo, ali pa vsaj s Tudi Nikoličeva se je izkazala z dru- častnim porazom. Tekma se bo začela ob gim mestom pri ženskah. Vogrinc je 15.30 na stadionu ob Titovi cesti, igral zanesljivo in se uvrstil na dru- Ostala srečanja za osminko finala, ki go mesto pri moških. Dolinar ni bodo prav tako danes, razen tekme Partizan igral v formi in je osvojil tretje me- — Dinamo, ki bo jutri v Beogradu, so na-sto. Zaradi lepe igre je bil Hrbud slednja: ljubimec moskovskih gledalcev. Naši reprezentanti bodo jutri odpotovali z letalom v Varšavo, kjer se bodo v četrtek pomerili z moško in Žensko poljsko reprezentanco. V Beograd se bodo vrnili v petek. CRVENA ZVEZDA - LOKOMOTIVA PROLETER - BSK VOJVODINA - RABOTNIČKI VELEŽ - RADN1ČK1 SPARTAK - ZENICA NAFTA (Sl. brod) - ŠIBENIK LETNA SKUPŠČINA ASK OLIMPIJE Trije milijoni - dovolj za začetek Ljubljana, *6. marca. - Sinoči je dvoboje ln sem pa tja na stike s tujl-bila na univerzi tretja redna letna mi študenti. Takšna aktivnost pa je skupščina ASD Olimpije, ki se je je omejena na ožji krog najboljših pred-udeležilo 170 od 200 izbranih delega- stavnikov posameznih takultet ali tov, mimo tega pa zastopniki ljub- univerze. S športnim parkom in več-Ijanskih društev, Zveze študentov Ju- jim številom športnih strokovnjakov goslavije, fakultet in drugi. pa bo moč Vključiti v športno življe- Ob vstopu študentskega društva Olimpije večino študentov, M bo-Ollmpija v tretje poslovno leto, je do ,tak,° "J**1 Priložnost skrbeti za pred njim veliko nalog. Najvažnejša svoj telesni razvoj. M „ je graditev športnega parka v Tivo- skupščini so sprejeli sklepe ra liju. V ta namen je že odobren kredit nadaljnje delo društva in njegovih n 3 milijone dinarjev. To je sicer malo, klubov. Na koncu so IzbraU - važno pa je enkrat začeti. Športni “J22SSL™ Lahko J* naJtl Pravo smer — žc JUBILEJNO LETO SLOVENSKIH KOLESARJEV Plejada dobrih dirkačev med dvema vojnama jg _ Dolgotrajna prva svetovna vojna je hudo Rivaliteta je bila kot pri nogometu tako tudi pritegnila veliko ^ prizadela tudi zelo dobro se razvijajoče slo- v kolesarstvu med »Ilirijo« in »Primorjem« svojimi Po0°s‘,”“i P™« vodito» »f**. vensko kolesarstvo. Skoraj vsi klubi so med *elo ostra, a kljub temu prijateljska Tudi Ukor **** vojno prenehali z delovanjem, po vojni pa uhanov jena MKA »Sava« je v Ljub- Ruskem Ido 1940, * > . . . .. . , y . »1 _Ji lj*ni zbrala lepo število dobrih kolesarjev, tega obdobja, oa »K„inar Ko«0® je italijanska okupacij« hudo prizadela pri- * . katerimi Z bil Pavle Smrekar naiusoe- Smrekar. Valant, Gartner, Abutaar, k . med katerimi je bil Pavle Smrekar najuspe morska kolesarska društra. Raznarodovalni SnejJj a|an »Ljubljanice«. pritisk tamošnjih oblasti je močno zavrl vse kulturno - prosvetno delovanje primorskih Slovencev, poznejši fašizem pa mu je zadal smrtni udarec. Glede tega so bili kolesarski krogi v Sloveniji brez slcrbi. Vajeti obnavljanja kolesarskega športa JOCO SOLAR, DRŽAVNI PRVAK L. 1925 Kolesarske dirke in gostovanja so bila zelo pogosta in ni bilo nedelje ali praznika, da bi ne bilo cestne ali pa dirke na »dir-KailšCu«. Prav živahno se je kolesarstvo za- je v Sloveniji takoj po končani vojni pre- čelo ilriti tudi po $tajerskenii to je v vzela MKK »Ilirija«, ki je bila, kakor že Mariboru, Slovenjem Gradcu in Celju ter se- prej omenjeno, ustanovljena 1913. leta. Veda v tamošnjih okoliških krajih. Povsod Glavna voditelja tega prebujenja in širjenja na vsaki prireditvi se je zgrinjalo vse polno slovenskega kolesarstva sta bila Jaka Gor- gledalcev, ki so se tedaj za to športno pa- janc in Josip Jaklič, ki sta imela ob strani nogo zelo navduševali. » nekaj agilnih sodelavcev. Uspeh se je Jugoslovansko cestno prvenstvo, ki je i i .wwf» bi)o običajno na progi Ljubhana — Zagreb kmalu pokazal, kajti n. mest« star* pode- ■ vsako leto ostajalo pri hr- želskih kolesarskih klubov so stopali novi. • * 4 vatskih kolesarjih, a leta 1952 si ga je Prvo dirko po vojni prireja »Ilirija« vendarle priboril Slovenec Joco Šolar (član 15. avgusta 1919. leta lz Ljubljane na Bled, »Ilirije«). 1920. leta, tudi v avgustu, pa je že organizirala večjo medklubsko dirko za »Prvenstvo slovenske Koroške« na progi iz Ljubljane preko Jezerskega v Velikovec. Zmagovalec je bil nedavno umrli Joco šolar. Do leta 1924 je »Ilirija« imela še več dobrih kolesarjev, kot so bili šiškovič, Ogrin, Rebolj, Kosmatin, Siard, bratje Goltesi, Za-noškar, Pelc, Jontes in drugi. Prva leta po svetovni vojni so se s sosednjega Primorja preselili v Ljubljano vidni dirkači Šiškovič, Nardin, Kiirner, Hvala in še nekateri. USPELO OBDOBJE »HERMESA« Po letu 1930 so v Ljubljani pri ŽSK, »Hermes« ustanovili kolesarsko sekcijo, ki si je kot prvo nalogo zadala zgraditev lastnega kolesarskega dirkališča. Ta sekcija je Smrekar, Valant, Gartner, au--. mp Kačič, Oblak, Djordjcvic, Moč« • ^jic J. Lavrih, Grabec, Peternel, S je«a). itd. (nekateri od teh še i*P«* *, * Nekaj let pred drugo .vetovuo l ^ ^ slovenski kolesarji močno nih dirkah n. pr. »Po Hrvat,ki ta^ »Po Srbiji«, v Bolgariji, Ro””" ^ A„triJI; na gostovanjih po Ceškosiovaš oltoP1*! Sodelovali so tudi na berlinsKi ^ (Valant, Gartner, Fanlnger). N j p<»jmili" so kolesarji Peternel, G«rtner m r ^ ščak želi v devet etapni dl»' Srbiji« 1948. leta. KOLESARJI - BORCI HO* Leta 1941. Je bilo konec. na dirkah. Tudi med s °v“5k oW,«W so se našli predani borci, ki . domovine žrtvovali svoja pr** bodisi kot talci ali pa » Pušk°4n« kole****111 tem hrabrim borcem »o po J ^ po-športnik, postavili trajen dutiškem klancu, kjer so padli t ^ ^ vojno pogosto tekmovali. V ijole****^ stitev je vsako leto na tej pT°9 dirka v njihov spomin. Značilno za tedanjo dobo, t. j. 1920 — 1930, Je, da sta v Ljubljani obstajala dva centra kolesarskega gibanja. Prvi, moč- SINDIKALNO MOŠTVENO SAHOVSKO PRVENSTVO ZAGRIZENE BORBE park je nujno pmreben za razvoj dosedanjim predsednikom Profesorjem športa na univerzi in za športno udej- dr- Stojanom Pretnarjem na čelu. stvovanje srednješolske mladine, saj je v društvu tudi precej srednješolcev. Eno izmed ključnih vprašanj na sinočnji skupščini Olimpije je bilo, kako vključiti v društvo čimveč študentov. Do sedaj se je vsa aktivnost društva osredotočila na tekmovanja, na prvenstva posameznih fakultet, prvenstva univerze, meduniverzitetne so markacije dobre J4 Cim bolj se bliža koncu letošnje niško transportno m ----- —. finalno šahovsko tekmovanje šest- Ljubljana 23 in emm ov social®; nejSl, j* bi v rokah MKK »Ilirije«, ki je članskih moštev sindikalnih podružnic Narodna banka 23, Zav?? za vtA^ svojo organizacijo vzel« n. široko; drug, pa Ljubljane tem borbenejša so posa. zavarovanje 21, Podjetje 3» v rokah MK D »Save«, ki se je omejevala mezna kola Ziasti v A-skupini, kjer vanje proge 15. .Pkm°v4l?w bolj v ožjem obsegu in ustanavljala nove tekmujejo najmočnejša moštva, so V C-skupini, kjer J« Voja^t klube in društva v neposredni južni ljub- posamezni dvoboji skrajno zagrizeni moštev, je zmagalo n?b.,lo; pršcj_; ljanski okolici, rudi ASK »Primorje« je ne- prav meci moštvi, ki pridejo v poštev bolnice z 28,5 točke. Sle J' jj 23, kako » t J®23. ^r,u jk8l*”r?.k® za Prvih šest mest na lestvici. Tudi sekretariat za ,n2tr®”lf.vavo mate - in Vojna bolnica zz. prvenstvo (ki bo^ verjetno v prvi po- rilnica 20, Pivovarna ~^sarneznl ^ . Z*tl jil V 111 OCbt UlCbl ilCI ICblVlLŠ. 1 UUi 3—IVI CtGJ, ICIv s* * , t*#sir(i TT*** sekcijo, ki je kmalu imela vec dobrih ko- moštvo Podjetja PTT, ki ima pravico LEK 23, Zavod za raziskavo . lesarjev, kot so bili: Kosmatin in Zanoškar neposrednesa vstODa na renubliško in Voina bolnica 21, m.5. T11-- neposrednega vstopa na republiško in Vojna bolnica Glavič, I Budučnost: Dedovič, Perovič, Dermano-vič, Rogošič, Popovič, Mugoša, Vučekovič, Dacevaki, Mladenovič, Radovič, Krgin. # BUDIMPEŠTA. 26. marca. (Reuter). V Budimpešti SLOVENSKI MARKACISTI SO ZBOROVALI Še mnogo gorskih poti brez oznak Senica, Kosmina, Cihlaž in drugi, lovici junija v Portorožu), je v /ad- v tej skupini so bili P® * njih kolih, čeprav je v 10. kolu izgur boji odigrani v borbenem bilo z Litostrojem, zbralo lepo število • ; Itočk i Brzoturnir v Ribnici Izidi dvobojev v X. kolu so sle- ! . ,f ► deči: Državni sekretariat za notranje Okrajni šahovski odbor Kocctj zadeve LRS ; Železniško transportno hovsko društvo Ribnica sta prar»‘- podjetje 5,5 : 0,5, Podjetje PTT : Lito- nedeljo v okviru proslav obernj*^t{)aoslf stroj I. 1,5 : 4,5, Izvršni svet LRS . Za- ka Ribnice šahovski brzoturnir v , vod za socialno zavarovanje 3,5 ; 2.5, mogtev. Tekmovanja, ki je jlA, Podjetje za vzdrževanje proge ;.Na- stvom sodnika Majeriča v domu , K,- rodna banka I. 2,5 : 3.5. Dvoboj med ,e udeležilo devet moštev iz moštvoma Radio Ljubljana : DOZ bo ;Levja Grčarjc m Ljubljane. m0St»« _ v ponedeljek zvečer v Šahovskem V ■borbenem poteku je mol®’ bodoče imajo markacisti aa- Ljubljana. ». marca. T nedelje »o «ame neobvezen priključek?! Morda ht | Za v bodo imeli marljivi planinski delavci-markacisti bilo dobro o tem še slišati mnenje jav- slednje naloge: popraviti pot na Cmir, aomu. železničar svoj zbor. Ob uspehih posameznih mar- nosti, sicer pa mislimo, da je slovenski nadalje pot s Pogačnikovega doma na Stanje na lestvici pred zadnjim v postavi L--------------------------------------------- kacistov vodij skupin in komisije za kraški svet prav tako zanimiv, kot skal- Bavški Gam«ovec in Luknjo. Dokončati kolom: Na vrhu lestvice je moštvo m z rezervo Boletom. , L,rbeno i”:!,« planinska pota pri PZ3, so markacisti nati vrhovi. Vprašanje pa nastane, ko- je treba popravila v Savinjskih Alpah. DSNZ z 38,5 točke pred Slovensko fil- moštvom se je zvrstilo goč^ , . v. »• »t v 1 -_____1.____ 1 _ ItlrA nlavtinesv Ki c« 1 n ta 1 rt t*» m ta nr<šnp a nn etn viti nmtie mnrkačiift c k rim n o n n Viormrtrtttn 74 Dori i at -i n D'T,rT’ 7 3 ? P Po borbenem poteku ^ ^0»j*? : popraviti pot na Cmir, domu. železničar (Lj.) z 34,5 točike f cel >stavi Požar, Kumelj, Sočan, ^gvt«* rezervo Boletom. Pes ben0 tn«5 ^ tvom se je zvrstilo ^jjo: Koč^ eteli tudi na težkoče ki so se kazale Uko planincev 01 se lonio tega preuna posiaviu zimsne maraacije s Komne na narmomjo 34. Foajetje PIT 33,5, DOZ. SD Kočevje s 34 točkarn)1. o. , j 1», nepravilnem vrednotenju njihovega in koliko bi se jih še sploh potegovalo Krn in Vogel, ter izdelati žige 16 vrhov 28.5 in enim dvobojem manj. Izvršni n., Ribnica 21,5. Rudmk ko jlA ^ a Ce pa, so drnštva kaj finansirala za znak o prehojeni transverzali. 1 ob transverzali. -ki- svet LRS 27,5, Litostroj I. 26, Želez- jla Ribnica II. 17.5, Grča:ne« • ll 7 to»' dela. Ce pa, — _ *a markacije, »c to »torila samo na poti a, m. marca, ineuieri. v .----- ~ ■ , ,. » , • ■ , „ Buoimpesu ao japonske namiznoteniške Postojanke ali igralke premagale namiznoteniške igralke °^ar1Je<’ kl. ^ po^naši Madžarske s 5:3. V ekshibicijskih sreča- , T j. k k k k o\k 0 o\k 4 10 11-1* S OIIOOUČ u* K a 1 k j > v 4 i k 4 4 -t k 4 k k k\k 4 k\ / k i:k V 4 UDOVČIČ • i t 0 Sl k i k 4 i k 4 k 4 k 0 0 4 t\4 0 4\k k uk rt * s. vmovič • K 0 k k a k 0 k 0 4 4 0 1 k k 4 k k\k 4 4 k\k '1' 4 0 ii n J. 11 • ja^ošftiČ m 0 t 0 0 k a 0 0 K 0 4 D k k 4 0 k o | 1 n t TTtOJ O« i k k k i /j* i k k 4 k k 4 k k 0 k\k k k | 4 k n L . 5. R SIAJL*EGC77Č • k -t k 0 0 k V m; k 0 k e k k 0 i k o | k k 4\0 k ft U. R PITC tMR k k 0 i ki k « k k k 4 k 0 k i k\ k k ki 4 k 41 S- ij. 1* MATUIOVJC ■ k k k k 0 i k 4 k’m i k 1 k k 4 4 k D k 4 i k uk 4 11 ZOZOL a T4 m 0 k e D 0 D 0 k\k 0 m 0 k 4 k k k k k k 0 k 0 H LY 1* D lAHLAJJC 1b k k 0 k 1 1 k 11 k k 1 m k k 4 k k k 4 4 k k k it i. ti U MA1IC m k K k 0 D k k K\ 0 0 k k ■ k 0 k 0 0 0 k k t k f IV M C UT)KIHAM mk K k k k k k 0 k\k k 0 k a k k i 0 k 0 k -t 0 k M jjr. M1TKLJZ0VIČ 1 m l k 0 < k 0 k 4 4 k k 0 / k B i k k k 4 k k k it r» H HAB Al 1» k K k v 0 / k 0 k 0 k k i k 0 ■ 4 k 0 k k k 4 10 k 19-'X 17 PUC 1» i k k 0 k k i k 0 0 k k 4 0 k 0 S 4 k 0 i 0 t 10 k M or. TVrUMOnč l>* k i * 4 k / k k i k k k k 4 4 k k 0 B k k 4 i k if j.-y. 1« TPtčrviC ■ k K K -t 0 k 0 k k 4 k 0 1 k k 4 -t B k V k 10 i 'c - u M BoonAircriC m K i 0 1 0 0 k rk k 0 k k k 0 k 4 0 k k i k 0 k 4 i « 0 k 4 10 i 10-v u BKArtVArtrnC ■k k 1 k 0 k 0 k k k 0 0 k 1 n k 0 K k tl TOT m k k. 0 k k 0 o i 0 k k k k k k !*■ 1 k 4 k % ■ k m k 10 10- tl l> DJmAŠKVIČ • 0 t k k 1 k k k k 4 k k 4 k 0 0 k k 0 4 k. a IM Rudnik Koč«)« nica I. 11,5 in nuuu* --- Organizacija tekmovanja J spominslcer Prvih pet moštev je sprejelo grade. • Simultanka v Logf^, Nedavno je odigral 20 Guzel v Logatcu simu,tank anbll * Uruzei v Logatcu gonu / sprotnikom. Guzel je 17 P icofparJI gubil s Kavčičem, Brusom cgUJE ŠAHOVSKO PRVENSTVO OKRAJA Mišura vodi ^ Nedavno se Je “L'd Jtvf okrti' šahovski turnir za Prve" (gralci K|-n. katerem sodelujejo tn£ *rski Igralcev II. kategorije In m J dat Mišura. hu lestve ,- Po petem kolu Je na vrJJ' part d šur, s 4 točkami I" Ln8 Ki«**' Sledijo: šnajder in r RAZPIS SMUČARSKEGA prvenstva Tabela po končanem državnem šahovskem prvenstvu v Somboru hinjska Bistrica. MOZ 13 Sloon Wilson, /V SIVEM »Lahko bi se naveličal tega načrta in ga opustil, zakaj ljudje Hopkinsove sorte vedno poskušajo kaj novega, potem pa vse skupaj opustijo, če jim ne uspe takoj. Ce bi se to zgodilo, bi odslovil tudi tebe ali pa te spravil neposredno k radijski družbi. Kot najvažnejše si moraš zapomniti tole: če boš sodeloval pri osebnem načrtu moža, kakršen je Hopkins, nimaš pred seboj določene lestvice za napredovanje. Vse skupaj je samo približno, tebi preostaja samo upanje, da se Hopkins ne bo naveličal. Tudi pravega poklica ne boš imel, saj boš ugibal le Hopkinsove muhe. Ce boš pri tem zgrešil in te bodo odslovili, boš moral spoznati, da si nisi pridobil posebnih izkušenj za kakšno novo delo.« »Res je, prav imaš,« je odgovoril Tom. Dick je nadaljeval: »Rad bi ti povedal tole: če sodeluješ s kakim velikem možem, je to tudi neke vrste poklic, toda če nastopijo težave, težko najdeš drugega velikega moža.« Skuša mi dopovedati, da bom postal poklicni priliznjenec, je razmišljal Tom. Zadržal bi me rad, je ugotavljal, rekel pa ni nič. »Se tole moram povedati.« je rekel Dick, »da bomo poiskali namestnika, če boš šel, potem pa te najbrž ne bi mogli spet sprejeti, če bi se premislil in prišel povprašat za službo.« »Seveda, seveda,« je rekel Tom, Dick pa se je smehljal: »No, odloči se! Stori karkoli že, vso srečo ti želim.« Tom se mu je zahvalil in se vrnil k svoji mizi. Ce bi me zares hotel obdržati, bi mi lahko ponudil precej višjo plačo, toda potem bi se še drugi opogumili in bi zagrozili z odpovedjo, je razmišljal. Tega torej ne more storiti. Ce bi me hotel zadržati, bi to lahko poskusil edinole s slabim priporočilom. To bi lahko storil po telefonu, ne da bi jaz kdaj koli izvedel, toda Dick prav gotovo še nikoli ni pomislil na kaj takega. Zveza gospodarjev je mogočna, vendar si sama predpisuje neverjetne meje, je tiho modroval. Tom je pogledal na uro: bližal se je čas kosila. Na mizi je ležalo še dolgo poročilo vodstva neke gimnazije, ki je skušalo razložiti, kaj je storilo s 500.000 dolarji, ki jih je Schanenhauserjeva ustanova dala gimnaziji pred letom dni. Tom je začel brati. Sklenil je, da ne bo šel na kosilo. Delal je ves dan, to pa j« po ovinkih dal vedeti tudi Dicku Haverju. Ko se je zvečer vrnil v Westport, je bilo doma vse v redu, v pečici pa ga je čakal velikanski zrezek. »V škatli za kruh je jabolčni zavitek,« je zavpila gospa Manter. »Otroci so pospravili večerjo in so že v postelji« »Lepo,« je rekel Tom. »Kako se kaj počutijo?« »Vaša žena sploh ni bolna,« je odgovorila gospa Manter. »Peljite me zdaj domov, ura je že šest« Preden jo je peljal domov, je stekel po stopnicah, da bi pozdravil Betsy, ki je ležala na čedno urejeni postelji in je bila videti zelo slaba. »Kako tl je?« jo je vprašal. »Zanič,« je rekla. »Od gledanja te ženske sem vsa iz sebe. Veš, kaj vse je storila? Na roko je oprala perilo doli v pralnici, pod in vse leseno je pomila v kuhinji, travo je pokosila okoli hiše in spekla pecivo. Pa otroci! Ti jo ubogajo kot dresirani tjulenji. Rekla jim je, naj bodo tiho, pa ni nobeden spregovoril niti besede.« »Morda se bova od nje česa naučila,« je rekel Tom. »Otroci so v svoji sobi in molčijo ko miške.« »Domov jo bom peljal,« je rekel Tem. »Ali boš lahko sama ta čas?« »Otrokom ne bom povedala, da je že odšla,« je Betsy slabotno odgovorila. Ob sedmih zjutraj se je Tom prebudil s spoznanjem, da mora pripraviti zajtrk za otroke, pripeljati gospo Manterjevo, iti v službo in potem na kosilo k predsedniku radijske družbe United. Zmedel se je, ker ni našel v omari sveže zlikane obleke, na edini oprani srajci pa sta manjkala dva gumba. »Betsy!« je vzkliknil. »H Hopkinsu vendar ne morem oblečen kot kak potepuh!« »Oh, pozabila sem, oprosti!« je rekla. »Predvčerajšnjim sem hotela urediti tvoje reči, pa je toliko vsega prišlo vmes.« »Kaj naj zdaj storim?« »Kar dol v kuhinjo pojdi in pyripravi zajtrk,« je rekla Betsy, »medtem p>a ta bom zlikala sivo obleko in prišila gumbe.« »Ali boš zmogla?« Betsy se je skobacala iz postelje. »Za šivanje gumbov p» človek res ne px>trebuje p>osebne moči,« je povedala. Samo v čevljih, nogavicah in spodnjicah je šel Tam v kuhinjo in pripravil jajca. Otrokom so se na ličkih še poznali mozolj ci, vendar so se počutili Udobnega življenja se človek ne ličal... 5eW,;.i Ko se je oblačil, se je čudil ,saVrie e bo ?r mj! sebt »c ,FC UUUIUI, ac jv ■— , gg 00 ^ JjO-t ga je prevzela živčnost ob misli, ° ^ V ŠTAFETNIH TEKlH ^ Smučarska zveza S*°anije v i9iJ suje prvenstvo LB * ,, m^..tArc fetnth tekih v nedeljo. 31. ^ Biftr na Rovtarici nad ® skupaj s tradicionalnim aža God kom za memorial Na sporedu so tile tek’ člani 4 X lO Km 3 * 5 članice in mladm^vtllrici.1^ Start bo ob 9.30 na B°v jlno. s vico nastopa imajo v gzg hkr?jj,. Rlstrirani tekmovalci P0'^*5' predložitvijo zdravniSkeg tj „») Prijave je «ebamJ£a na «aV nje do sobote. 30. mam o5ta Smučarski klub -Bohinj . že mnogo bolje, zato so vztrajali pri ^^orri mesto v sobi bodo zajtrkovali v ietih< $ spomnil slovesnih zajtrkov v otro mu je babičin sluga nalagal jajca sf,,). sklede. Ko je videl v okenski sipi poh1^,. kako v spx>dnjih hlačah streže otroko • ■ da je zanje pač življenje nekoli n* tt j _ i_______________i -___-v*»«•»Ir nP Dl s Hopkinsom. Imel je povsem enak. "aVijala med vojno, kadar se je enota P R ^Zaželi mi srečo,« je rekel Betsy, ^>^3^ pripeljal gospo Manterjevo in se _ s' na vlak. trd0* »To delo boš dobil,« je bila j svojem prepričanju. . ni Takšna je bila vedno. Med v°-,nojia ie skrbelo zanj, to je dobro vedel. ,rav. nj Jjj prepričana, da se bo vrnil živ jn n«v pisma, tako polna zaupanja vase moral je prejemal tik pred poletom, ko J k str ^ iz letala — so mu navdihnila o ^jo ** osamljenosti. Ko se je zdaj nagni ^ p>oljubil, je imel prav tisti občute • Prav nobenega vzroka nirnarl?,ff stop^ L*11 je dopovedoval, ko je tisto dopol Meri, Zofka, Stanka in nečakinja klavce* društva zobozdravstvenih Vlasta. bo fedrn w?n,JL obvešča člane, da —^ 6- aPrila r!h zt>or v soboto, '•'snske ,Y mali dv°rani Slo- Dnevni -ucvm — - j . »—» -»o o. tel'tlsM«r» i„obl*a^en- - Občni zbor v Petek s ? zobotehnlCne sekcije bo Naknadno Prostor bo Javljen i 1 W gledališča Sobota. 30. marca ob 20: A. Remec: ♦Magda-. Gostovanje na Visokem pri Kranju. Nedelja, 31. marca ob M: Salacrou: •Noči leze-. Izven ln za podeželje. KINO »STOR2IC«: Amer. film: »Veselo Z JESENIC IN OKOLICE SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 27. marca ob 20: Brecht: -Kav-kaški krog s kredo-. Abonma C. Četrtek, 28. marca ob 20: B. Kreft: »Krajnski komedijanti-. Abonma B. Petek, 29. marca ob IS: B. Kreft: I »Krajnski komedijanti-. Zaključena ... _ _ , predstava za gimnazijo v Postojni. . Zdravniško dežurno službo ima na Sobota, 30. marca ob 20: Brecht: »Kav- Jesenicah dr. Mirko Višnar. Prešer-kaškl krog s kredo-. Izven ln za nova cesta, podeželje. I KINO Nedelja, 31. marca ob 20: L Cankar: »RADIO-: Ameriški film: “Ona »Hlapci«. Zaključena predstava za Išče srečo-. Predstavi ob 18 ln 20. — »Svobodo- Moste. v glavni vlogi Jean Arthur in John nafhnitso .. Dramski igralec Lojze Potokar bo Wayne. &J!?e madežev To za dne 3. aprila slavil 35_letnico umet- Ko_„. htevajte FLEX kier v.,1?. otrok, niškega dela v vlogi Sokrata v odrski Amer. barvni &lm. Tedjt nn t ' , kupujete milo. priredbi Platonovih spisov Apologija, »Sin Ali Babe-. Predstava ob 19.30. ®eU6no sren«!^ J* e- Janez Rohaček (Meletos), Lojze tS2svetiiaV» 2 naslovom: »Sodobna Erenovec (Anitos), Stane Cesnik (Pla-^ v Dete? «« ih cest«. Predavanie ton> ln Maks Furijan (Ječar). Vstop- r nlce 50 v prodalL gfc o*«*Teh- °flbor. e • Aškerčeva cesta 9. — Združi OPERA IZ PTUJA Rosia«* • e“J® rez«»rvwi»% , - •►LaDodje jezero«. ADonma n. Ijani ’ Pododbor »2j rjw , « S" Četrtek, 28. marca ob 19.30: Verdi: Po?’’ vabi vse LJub- »Othello«. Gostovanje tenorista Jo- ;ass“£„rlr““ s“* sredo 27 1 filmom, petek, 29. marca ob 19.30: Dvorak: Vahi? SZDL V ? v »Rusalka-. Abonma U. SeW*' kl ste jih ull0i 3' Sobota, 30. marca ob 19.30: Čajkovski: - Odbor. pre3eU' prinesite s -Labodje Jezero-. Abonma F. lit«?01**9® p,s vabi n. program •8.00 Poročila - 8.05 Pisana paleta (pester spored operne in solistične glasbe) — 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 9.15 Odlomki iz zabavnih filmom in glasbenih revij - 10.00 Napoved časa in poročila - 10.10-11.00 Dopoldanski simfonični koncert - 12.30 »Balkanski lntermezzo« : Petko Staj-nov: Trakija - Otmar Nusslo: »Kotorski plesi - 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved - 13.10 Glasbeni rendez-Vous - 14.20 Ljubljanska kronika ln obvestila - 14.35 Od-KTNO lomki Iz oper - 15.00—15.15 Napoved I »PARK«: Ameriški film: »Ujeto časa, poročila in vremenska napoved mesto«. Predstavi ob 17.30 in 20. | - 22.15-23.00 Nočni koncert. KINO »MESTNI KINO«: Jugosl. film: nov Trakija - Otmar Nusslo- »k£ Sreda, 27. marca ob 19.30:_CaJkovski: J®«** *» ob 18 — .. ^ 12 MURSKE SOBOTE KINO »KOMUNA« Ameriška risanka »NAŠI ZVESTI PRIJATELJI« Tednik: Filmske novosti št. IS. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9.30-11 in od 14 dalje. v ~ "“m na ”i'?,,®matil0d s TreaCl,Unlverze v Ljublja-„st'«i. mat I revolucije). Predaval Nedelja, 31. marca ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Gostovanje madžarske sopranistke Paule Takacs. Izven in za podeželje. Dežurna lekarna: Sreda, 27. Paula Takacs, prva madžar- »Planinka«, Glavni trg 20. Vesti iz Maribora I Klep, 29 let. Šivilja — Tanjo; Tere-marca 1957: lekarna zija Kuhar, 22 let, delavka, Lovrenc _ __ Izidora; Ljuba Letina, 23 let, go- ___ S.IIC t _ __________________________________ - Četrtek,’ 28. marca 1957: lekarna spodinja, Rače - Ljubislavo; Ivana ^ Ljudsk Metričnih prostorih*, dimpeštanske Opere, stalni gost ve- »*Pri gradu-, Partizanska c. 1. Skok, 25 let, delavka - Bojana; Vera 2av0d za ? Univerza v Liuhliani in likih opernih odrov vzhodne ln za- KINO Vazzaz, 20 let, zlatarka - Marino; J^iata *ikwPredel< gospodinjstva pri- hodne Evrope, bo gostovala v Ljub- »PARTIZAN««: nemški film »-Stot- Elizabeta Vavpotič, 29 let, tkalka -Predavanj »Dom in ^o- Wani v nedeljo, 31. marca v naslovni ntk in njeg0v junak*. Leona; Mira Savorn, 28 let. kem. teh- \7 1 _ , _' tri rt I "t. 1 v-> i ^ A. ■ ■ M . m-—v -I ^ Predavar'ino V ^et'rtek^ 28.' marcal vlogi Puccinijeve opere »Tosca«. Nje- -UDARNIK«T ameriški barvni film "“mski faktn LeOT’ Skaberno -Eko- no gostovanje v Ljubljani bo enkrat-£I?aavanie h? ^gradnji stanovanj«. no- Vstopnice bodo v prodaji od da vh^°Movno-m°abt 20- urt v dvorani nes, v sredo, od 17. ure dalje. TurtSH^os^euTcefne fakUltete’ j MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA spodinjaT’Jablana'-^Jožefo. ^ v *„rno društvo t Gledališka pasaža nr **• marca ob 20 uri Sreda, 27. marca ob 20: S. Howard: S hotel« »Union« -Pokojni Christopher 1 -VtL ^U™bat°vi4-Kalana z ltivl in tiiSn* 5 Kitajskega- z dia- šfta 'Osko t ~ Vstop Prost- da «aneew?iJako druS,vo °0ve- Prot ^ Pred,- *n vse zainteresirane, temi. Božo tw.s^° =7 marca a8ulapn ehantzp~ iak lz Zagreba o flavavfc'- Preši? Prec‘P»acije in ko- 'fiSfrČSSZ*.'!ob 18 v pre- Vljur, ' ^ubljana •» Ituta -Boris ,7° vabljeni Hal Andres predstavo (tudi ob nedellah) pri gle-y ocnlller dallški blagajni. 2 8I.EBB t'ff,5,eh'5kl ..^o tis, %t?vi ob 17 ,*^J.eh*ka v pesmi« Sr.i. ^ 20. V CELJSKE VESTI CELJSKO OLEDALISCB Četrtek 28 marca ob 16 in 20 Večer baleta ln opernih arij. Gostovanje članov Opere SNG iz LJubllane. ob 19.30: M Mikeln: -Petra Seme pozna do roka*. Gostovanje v Vojniku. Petek. 29. marca otJ 10: M. Mikeln: -Petra Seme pozna poroka-. Gostovanje v Laškem Nedelja, si. marca ob 14: M. Mlkem: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Topolšici KINO »UNION«: Ameriški film: »Na razpotju«. Predstavi ob 18 in 20. - V glavni vlogi Bette Davis in Paul Hen-reid. »METROPOL«: Ruski film: -Spomladanske slane«. Predstavi ob 18 ln 20. •n f*(\nn*vv UTI*™ Švedski film: »Samo mati«. Predstava ob 19. UPRAVNI odbor slovenskega narodnega gledališča, delovni KOLEKTIV in VODSTVO DELAVNIC SNG IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PRI SNG V LJUBLJANI SPOROČAJO ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 25. MARCA NEPRIČAKOVANO UMRL JOŽE NOVAK VODJA MOŠKE KROJACNICE SNG, CLAN UPRAVNEGA ODBORA SNG V LJUBLJANI dobrega tovariša in vestnega sodelavca bomo ohranili V TRAJNEM SPOMINU POGREB BO V ČETRTEK 27. MARCA 1957 OB 16.30 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VE2ICE NA ZALAH Računovodstva gospodarskih organizacij OBVEŠČAMO VSE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, da bo naše podjetje tudi letos izdelalo in dalo v prodajo svoje obrazce za periodične obračune neposredno po njihovi objavi, oziroma sprejetju ustreznih predpisov. Vsi obrazci, tako kot dosedanji, bodo izdelani po uradnem besedilu in v predpisanem formatu, za razliko od ostalih založnikov bodo’ imeli oznako našega podjetja. Naše podjetje bo, da bi olajšali uporabo predpisov o razdelitvi celotnega dohodka, kakor tudi uporabo obrazcev za periodične obračune, tudi letos izdalo pravočasno svoja dva že znana popularna priročnika: »Priročnik za sestavljanje periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za leto 1957« - ing. Ivana Apostoloviča in VlajkaDjon-liča, v redakciji Nikole Petroviča (cena v prednaročilu 650 din) in »Predpisi o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij za leto 1957« - z družbenim planom za leto 1957 in ostalimi predpisi Ing. Bo-žldara Raceta in Dragomira Zivan-čeviča (cena v prednaročilu 550 dinarjev). Prosimo, da nam takoj pošljete naročila neposredno na naš naslov, ker se želimo s tem izogniti vsakemu zastoju v pravočasni dostavi .obrazcev za periodične obračune, kakor tudi naštetih priročnikov ln bi radi določili naklado, ki bo omejena v višini sprejetih naročil. Pri naročilu točno označite Vf-što dejavnosti, navedite, če ima podjetje svoje prodajalne, obrate ln podobno. Hkrati obveščamo, da naše podjetje izdala in ima stalno na 'alogl vse vrste .obrazcev ln poslovnih knjig za ustanove ln gospodarske organizacije. Zlasti priporočamo veliko Izbiro naših tzdaj (v latinici ln cirilici) za potrebe vseh služb gospodarskih organizacij, kakor tudi naše znane originalne izdaje: Obrazce ln kontrolnike z* zunanjetrgovinska podjetja, analitične kontnike in dnevnike za evidenco plač in zaslužkov, glavno zbirno knjigo, evidenco zavarovancev - likvidacijski karton, Izplačilne liste Itd. Ob tej priložnosti prosimo vse gospodarske organizacije, naj nam pošljejo svoje potrebe in predloge za vse vrste novih obrazcev, kakor tudi naj se v primeru predpisovanja novih obrazcev takoj obrnejo na nas s svojimi naročili, naj ne čakajo na naše oglase, ker nam bodo s tem prihranili na času in nam omogočili hitro in pravilno preskrbovanje. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA- založniško-tiskarsko podjetje Beograd, Prizrenska S Poštni predal «79 - Tekoči račun 1031-T-583 Telefoni: 27-953, 28-107 in 26-065. Oglase IZDAJE »BORBE« SPREJEMAJO PODRUŽNICE EN UPRAVA .LJUDSKE PRAVICE. Zavod za duševno defektne HRASTOVEC - TRATE ugodno proda naslednja osnovna sredstva; avto »MERCEDES«, nosilnost 2 toni * avto »KREISLER«, nosilnost 1 tona motor »NSU« 250 Vsa vozila so v dobrem stanju. M 110 Carinarnica v Beogradu bo dne 10. aprila 1957 ob 8. uri v skladišču carinskega oddelka v Beogradu na Savi prek licitacije javno prodala naslednje blago: roCne ure * ogrlice * zapestnice * britvice * radijske aparate * fotografske aparate * raCunske stroje * vžigalnike * kamenčke za vžigalnike * nylon nogavice * nalivna peresa * in različno drugo blago. Interesenti si lahko ogledajo blago v skladišču carinskega oddelka na Savi v Beogradu dne 8. in 9. aprila 1-957, kjer lahko dobe tudi vsa druga pojasnila v zvezi z licitacijo. Pravico sodelovanja pri licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Pred začetkom javne licitacije so udeleženci dolžni predložiti pismeno pooblastilo in kavcijo v znesku 200.000 din v bariranem čeku. Kupljeno blago je plačljivo z virmanom. Iz Carinarnice Beograd 1023 't^L111 tlska Casopisno-založnifiko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 89-181 — Notranjepolitična gospodarska rubrika TomSičeva 5/111, telefon 20-507 — Kulturna z°rjeva ulica foTli, tele^onTl-8^— Uprava^Kopitarjeva ulica 2 telefon 39"-18r- Telefon za naročnino 31-030 in oglase 31-358 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo SREDA, 27. MARCA 19o7 VOJNA NAPOVED S sodobnimi pripomočki bodo uničiti_______ žarišča te Potezni v močvirnih________ gozdovih____________ Sre dni e Amerike Ramena mrzlica, ki jo zlasti zadnja leta zatirajo na naseljenih področjih Srednje Amerike, se je še ohranila v gozdovih, od koder se v določenih časovnih presledkih zahrbtno prikrade med prebivalstvo vasi in mest. Težko delo imajo zdravstveni delavci, ki skušajo kontrolirati ta okužena področja zlasti v okolici srednjeameriških gozdov, ki veljajo za »glavni stan« rumene mrzlice. Ljudi sicer le redkokdaj zanese pot daleč v gozdove, kjer jih napadejo posebni komarji, zato pa raznašajo to bolezen opice iz rodu vriskačev, ki je zanje rumena mrzlica prav tako usodna kot za ljudi. Kjerkoli se pokažejo te opice, morajo pripraviti srednjeameriški zdravstveni delavci zaščitna sredstva proti tej bolezni. Nova epidemija rumene mrzlice se je začela žiriti pred osmimi leti, ko je hkrati zbolelo na različnih področjih ob Panamskem prekopu pet ljudi. Zdravniki so bili tembolj presenečeni, ker ob RUMENI MRZLICI Lani decembra so našli trupla poginulih vriskačev v gozdovih Puerto Barrios na vzhodni gua-temalski obali. Ugotovili so rumeno mrzlico, ki je v Guatemali pokončala več opičjih rodov. Te ugotovitve so resno opozorilo, saj kažejo, da si je rumena mrzlica utrla pot do močvirnih tropskih gozdov v srednji Mehiki. Tam je bila zadnja huda epidemija rumene mrzlice pred dobrimi 30 leti. Sploh so znanstveniki ugotovili, da se ta bolezen pojavlja na širšem področju v določenih časov- j nih presledkih, ki trajajo večinoma dvoje ali troje desetletij. Trupla poginulih vriskačev nakazu-I jejo razširjenost te bolezni, ki jo ; potem širijo še razni mrhovinarji, j Srednja Amerika je eno iz-{ med zadnjih področij, kjer še pustoši rumena mrzlica, zato je Svetovna zdravstvena organizacija sklenila cepiti vse prebivalstvo, ki hodi v tropske gozdove, hkrati pa prizadevno zatira omenjene komarje v njihovih žariščih in mrhovinarje, ki širijo živalske kužne bolezni. Hitra fotograf na Na razstavi industrijskih izdelkov v Kairu so pokazali Nemci med drugim tudi nove teleprinterje, ki so jih morali nekoliko preurediti, ker ima arabska abeceda osem znakov več. Posnetek kaže zastrto Arabko, ki je pospremila svojega moža v preizkuševalnico novega teleprinterja. V laboratoriju brazilskega mesta Belem proučujejo viruse rumene mrzlice in komarje »aedes aegyp-ti«, ki prenašajo to bolezen. I prekopu ni bilo nobenega bolezenskega primera že štirideset let. Ugotovili so, da so se bolniki okužili v okoliških gozdovih. Počasi se je širila rumena mrzlica od vzhoda proti zahodu, njeno pot pa so nakazovala trupla vriskačev. Sredi leta 1951 je dosegla gozdove Costarice, dve leti kasneje pa so ugotovili nekaj primerov v Nicaragui. Kazalo je, da se je rumena mrzlica na svojem pohodu ustavila ob mejah Hondurasa, kjer živi le malo opic te vrste, še manj pa komarjev, ki prenašajo kužne klice. Sirjenje rumene mrzlice je odvisno od ljudi in od opic iz rodu vriskačev, predvsem pa seve od komarja »aedes aegypti«, ki prenaša kužne klice z bolnih na zdrave organizme. Septembra leta 1954 je umrl za rumeno mrzlico bolnik na drugem koncu Hondurasa tik ob gua-temalski meji. Takrat so zdravstveni delavci poostrili pazljivost, panameriški zdravstveni urad Svetovne zdravstvene organizacije je poslal na teren raziskovalce, ki so proučevali za rumeno mrzlico poginule opice. Vse leto 1955 so hodile po terenu zdravstvene ekipe, ki pa niso zaznamovale nobenega novega primera. Fotografiranje predmetov, ki se naglo premikajo, je problem, ki se z njim ljudje ukvarjajo vrsto let, vendar zdaj že lahko rečemo, da je vprašanje praktično že popolnoma dognano. Za hitre posnetke uporabljajo zadnje čase posebno tehniko hitrega osvetljevanja. Prve poskuse s kratkotrajnim osvetljevanjem so delali že leta 1880 v Nemčiji z električno iskro. Na ta način so že takrat fotografirali eksplozije. Nastanek kratkotrajnih električnih isker so pozneje izpopolnili s tem, da so trajanje vsake iskre skrajšali na milijoninko sekunde in še bolj. Zadnja leta so prišli v rabo elektronski aparati, ki je z njimi 1 mogoče nadzorovati trajanje in jakost električne iskre. Prav tako so izdelali fotografske aparate, ki posnamejo več slik hkrati, časovna razlika med njimi pa je izredno majhna. Zlasti mnogo se v zadnjem času strokovnjaki ukvarjajo s hitro fotografijo. Najobsežnejše področje uporabe take fotografije so vojaške raziskave, zlasti proučevanje eksplozij v Dvorana za 10.000 ljudi Na splošno pravimo razširjenim delom podzemeljskih jam dvorane. Te so ponekod zares ve- like, na primer v Postojnski jami in v Vjetrenici. Postojnska plesna dvorana meri 750 kvadratnih metrov. Koncertna dvorana pa zavzema nad 3000 kvadratnih metrov površine. V njej je prostora za 10.000 ljudi. Dvorana v jami Vjetrenica na Popovem polju je dolga 110 metrov in zavzema 1500 kvadratnih metrov površine. V njej je prostora za dobrih 5000 ljudi. Takoj za tesnim vhodom v Petričko jamo pri Valjevu je dvorana, ki sodi med najbolj raz-sežne podzemeljske votline y Srbiji. Na splošno imajo take dvorane skoraj vse podzemeljske jame. Tako se na primer zvrstijo v mali Vasiljski jami pri Knjaževcu kar štiri dvorane s tesnimi prehodi. V nasprotju s tem pa sta Ušačka jama v okolici Sjenice (dolga je 2000 metrov) in Bogovinska jama pri Boru (3400 m) pravzaprav bolj ali manj enolična podzemeljska kanala. Nekaj trenutkov pred pristankom na letaliiču v Manchestru je strmoglavilo potniško letalo znamke »VI-seount«, razdejalo dvoje hiš, pokopalo pod razvalinami mater s sinčkom in se vnelo. Zgorelo je petnajst potnikov In vsa posadka. Vzrokov nesreče še niso ugotovili. Drobne ZANIMIVOSTI HELIKOPTER JE PRIPRAVLJEN Tako bodo poslej reportirali predsedniku Eisenhowerju. Urad predsednika ZDA je kupil helikopter, da bi Eisenhowerju prihranil zamudno vožnjo po prometnih wa-shingtonskih ulicah. Navzlic večji proizvodnji naravnega riža je morala japonska industrija zaradi naraičajolega prebivalstva poskrbeti tudi za umetni nadomestek, ki so ga kot sintetični riž dali v prodajo sredi lanskega leta in ga zdaj potroiijo Japonci že okoli 100.000 ton. Proizvajajo sintetični riž dveh vrst: v prvem je polovica krompirjevega ikroba ter itlrl desetine riževe moke, drugi pa vsebuje petino krompirjevega škroba ter tri četrtine žitne in nekaj riževe moke. Pomanjkljivost umetnega riža je to, da ni v njem niti kalcija ne fosfora. Tekne pa I«, ali ne? ATOMI IN SAHARA Eden izmed francoskih poslan-:ev je predlagal v parlamentu, naj flada uporabi atomsko energijo za spremembo Sahare v rodcyitno zem-jo. če bi v Sahari na določenih nestih sprožili atomsko bombo, ja •ekel poslanec, bi se puščavska (emlja spremenila v cvetoči vrt. »od peščenimi griči je v puščavi mnogo vode, zaradi eksplozije pa bi nastala velika jezera, ki bi blažila podnebje in namakala zdaj nerodovitna tla. NASELJE IZ BAKRENE DOBE Vzhodno od Napolija ao odkrili naselje, ki so v njem živeli ljudje od zgodnje bakrene do rimska dob«. Arheologi, ki so tam kopali, so našli orodje iz pozne kamen« in I* bronaste dobe. Iz kasnejših časov so ae ohranila ognjišča z železnimi vrati in bakrenimi posodami, ki ae na njih poznajo še saj« zgorelega lesa. V bližini naselja so izkopali grob z okostjem človeka in psa, ki sta živela tam pred 5000 l«ti. LETALSKA BOMBA POD TIRNICAMI Potniki č«z Brenner so se vsa leta po drugi svetovni vojni vozili prek 16 letalskih bomb, ki so jih šel« pred kratkim odkrili na italijanski strani. Bomb« so bil« zakopan« pod tračnicami in tako povezane med siboj, da bi zletel v zrak železniški nasip v dolžini potniškega vlaka. Letalske bombe ameriškega izdalka so zdaj odstranili in demontirali. zraku in pod vodo. S fotografijo pa proučujejo tudi delovanje ladijskih vijakov ter letalskih turbin in propelerjev. Posebno tehniko hitrega fotografiranja so razvili za opazovanje eksplozij atomskih bomb in pa gibanja usmerjevanih izstrelkov. Razen za vojaške namene uporabljajo hitro fotografijo tudi v medicini, biologiji in zoologiji. Tako so v Angliji proučevali hitrost pretakanja krvi po arterijah in sploh krvni obtok. Proučevali pa so tudi številne ptice med letanjem, predvsem delovanje njihovih peruti pri hitrem in počasnem letu. Pomladni počitek ob vodi INDIJANCI BODO ŠLI V HAAG • MOČAN OPPOjL # indijanskih. Nekaj nad 6500 Indijancev iz rezervata pri Hamiltonu je v spora s kanadsko vlado »izkopalo bojno sekiro« — v simboličnem pomenu besede seveda — ker se čutijo prikrajšane za svoje stare pravice, ki so bile svečano potrjene že leto 1859, ko so sklenili, da bodo veljala določila takratne _ _T pogodbe, »dokler bo sijalo sonce, rasla trava in tekla voda W "LriMcJM po rečnih strugah«, zdaj pa jim jih skušajo odvzeti »za novotarije vneti politiki«. Kanadski minister za indijanske zadeve je povzročil precej hude krvi že takrat, ko je zahteval od Indijancev, naj se izučijo pravih poklicev in opustijo življenje od lova in ribolova, njihov odpor pa se je povečal ob nedavni odločitvi, da pred kanadskimi zakoni ne veljajo po starih indijanskih običajih sklenjene zakonske zveze in da člani indijanskih plemen v bodoče tudi ne bodo več mogli potovati brez potnih listov, kamor jih bo volja. Sest kanadskih indijanskih plemen se čuti kot narod, ki nima z drugimi kanadskimi prebivalci nobene zveze. To jim* zagotavlja med drugim tudi pred sto leti sklenjena pogodba. Ce na primer gre Indijanec na tuje, si ne priskrbi potnega lista, marveč potuje s plemenskim totemom iz pergamenta, ki je na njem žig njihove narodnostne skupine. V spremnem pismu naproša vodstvo te narodnosti vse tuje narode, naj upoštevajo take toteme kot veljavne potne listine. Tako je potoval leta 1930 plemenski poglavar Logan po Angliji, Nemčiji, Franciji in Italiji, ne da bi mu delali težave. I To naj bi se zdaj spremenilo, ker kanadska vlada zahteva tudi od Indijancev potne liste s fotografijami, pa čeprav se napotijo samo v sosednje ZDA. Takih’ potnih listov ne more izdajati plemenski poglavar, marveč samo ustrezna vladna ustanova v Otta-wi, prav zaradi tega pa se čutijo Indijanci prikrajšani za svoje pravice. I Iskra v sod smodnika je bila vladna odločitev, da indijanske zakonske zveze niso veljavne in da bodo morali vsi zakonski pari še enkrat pred krščanskega duhovnika, ki mu vlada edinemu daje pravico do sklepanja zakonskih zvez. Sest Indijanskih plemen pa še vedno veruje v Mani-tuja, »velikega duha«, ki ni kristjan. Tudi v omenjeni pogodbi jim je zagotovljena pravica do j sklepanja zakonov po starem običaju. Plemenski poglavar potrdi zakonsko zvezo, navesta in ženin pa podpišeta listino, ki jo nato pošljejo v Ottawo. Nedavno je ministrstvo poslalo listine na- m PROTI ODLOČITVAM m KANADSKE VLAPjjL^ zaj in zahtevalo ponovn zakonske zveze. Indijanci so se vznei ,trdi' Indijanci so se v«.~- ^ ob naslednjem dog01“K • . jzgu' var jeva hči, ki je po n® . u prv«' bila moža kmalu po roj ga otroka, je dobila od ou sp9-, ga matičnega urada ž Jkon' ročilo, da je njen °tr0* “ s0 bi*1 ski pankrt. Njeni bratje ^ t tako prizadeti, da so a vat, bi razbili glavo. J-vse, zakaj trenutno se pO' noben Indijanec poro^ ’ vnj n oblaščeni krščanski dun pm marajo opraviti tega Drav^?I »nevernikih«. Indijanci da bodo svojo zadevo P ^e(jna' Združenim narodom rodnemu sodišču v Haagu. Nespretni IB* jf Thomas Owens iz JJ*,® (F prodajal na dražbi ^ nrjnofe,^. lastnim organom je P z gl»-. val, da je imel trgovin" bili in da bo vse razpi žl!dn« vsem tem bi ne bilo ^rii vsem tem ni dr*z„, ga, če ne bi »trgovec« jclar'0-, zamenjaval troben*® •• je P tom in obratno. PoIl®L neZDje stala pozorna na njeg •]„, d» 1 nje in je kmalu ugotog’ vse te predmete nakrade NIC GA NE -Stopi na mojo levo ^ & rekel angleški kra} ,fle jemu dvornemu noreu. rem videti norcev n nii »O, mene pa to p£* 4 moti,« je odgovort^ in stopil na levo st V znani pariški veleblagovnici »Le Printemps« (»Pomlad«) so pred tedni uredili nov oddelek, v katerem čakajo izgubljeni psički na gospodarje. Ta oddelek vzdržuje francosko društvo za zaščito živali »Pes brez gospodarja«, ki pobira izgubljenčke po cestah in jih spravlja v veleblagovnico, da Jih tam gospodarji poiščejo. Ce se po določenem času nihče ne Javi, dajo psa tistemu, ki se zanj zanima. Tako Je v minulih nekaj tednih menjalo, oziroma dobilo nove gospodarje 2500 psov, večinoma mešancev, ki so »manj lepi, zato pa imajo bolj zveste oči«, kot pravijo poznavalci. »Zdaj pa videla, kako je zazd^hoj, ti pristop-* L f O DIK A PRAVICA