152. številka. Trst, v soboto 6. julija 1901. Tečaj XXVI ,,Edlaoat ha i eaknt a» «ar. r&zun sfiel) tu uxikoT. oh 4. uri t >aro#sla« iiiaia: tn četo leto........34 t tod za pol leta......... i- - u ćetrt let* ........ u en mf«« ........ 2 kroni >.*-očnir»o j« plačevati naprej. Na n»-f)«?te Dr»r. oriiiiene oaroi'run«* aurin at oaira. _____ P3 tohakarnab ▼ Trutu w prodajajo polncerae po 6 »totinfr htć.'; t»ec Trut* pa po 8 stotink (4 3VĆ. Telefon 5tT. H70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vratah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim poputttom Poslana, osmrtnice in javne zahvaie domači ostani itd. *e računajo po pogodbo Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Bokopiii ae ne vranjo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema UDravnl&tvo. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trat. Vredtnšttu iu tlakama ne uahtijHta v ulici Car i iitin Siv. 12. TpravulStvo, ln »prejemanje iua<*ratov v ulici Mulia I iccoio 5tv. 3. II. na-Utr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Odmevi s slavnosti ? Praši Kak<> velikanska, impozantna manifestacija je bil vsesokolski shod v Pragi — ta rendez-voas zastopnikov vseh slovanskih plemen s prijatelji Slovanov : Francozi in Danci — to smo iz velel i v pravi meri še le včeraj, ko smo prečitali — uvodni članek v »Neue Freie Presse«. Tu vam kar kipi jeze, zavisti in sovraživa. Pretveza temu izlivu strupa in žolča je bilo pismo ruskega generala Ritiha, katero je ta general pred svojim odhodom iz Prage prioltčil v praških »Narodnih listich« in v katerem je govoril o mogočnosti Rusije in prosti druge Slovane, naj spoznavajo neiz- i merno deželo Rusov, kajti še le jM>tem, ko hodo drugi Slovani poznavali Rusijo, da bodo še le u meli mogočnost Slovanstva. Nadalje govori general Ritih, da ruski mi»či treba le impulza, da se ta energija pojavi tudi na zunaj, ter želi Slovanom one moči, ki fx>dpira -;lal»otne. Slednjič želi Cehom, da bi napredovali v omiki in da bi jim rastlo bogatstvo, ker še le |>otem se bo mogla njihova trgovina raztezati do Tihega oceana. Po znani spretnosti svoji v takem n^po-štenem rokodelstvu je izrabil imenovani dunajski list to pismo generala Ritiha v j»erfidna sumničenja ruske vlade in v gnusne denuncijacije na škmlo naroda češkega. Pustimo na strani vprašanje, da-li je bilo postopanje generala Ritiha taktno in umestno; o tem bi se dalo razpravljati. A kaj je v njem tako {»osebnega, goro-stasnega. ned »pustnega, ako to pismo primerjamo z vsem, kar doživlja naša država od nemške strani ? Nič. Ce ruski general govori o mogočnosti Rusije, je konstatiral le noto- , rično resnico! Če je vabil Slovane, naj spozna-vajo Rusijo, umejemo m; o tem le nekaj, po čemer oficijelna Nemčija stremi že od nekdaj. Mari pa naj bi bili avstrijski Slovani jedini na vi-ern svetu, ki ne bi smeli spoznavati Rusije ? Oe je ruski general v svoje pismo vplel tudi trazo o mogočnosti Slovanstva, si moremo misliti mi — ob znani, vsikdar izkazani, notorični korektnosti v f»ostopanj*: ruskih vlad in diploma** je nasproti naši državi — le na kulturni vezi, ki naj bi spajale Slovane. A kaj je to v primeri s proslavami politiške velemoči pangermanstva — proslavami v listih v rajliu in v Avstriji?! Je-li »Neue Freie Presse« kedaj imela le eno samo besedo najrahleje graje za tako propagiranje ve-likonemške ideje in politiške moči pangermanstva ? ! Če meni dunajski list, da se ni še nikdar dogodilo, da bi kakov nemški general tako govoril na avstrijskih tleh — je morda to res. Ali istotako je res, da se še ni nikdar dogodilo, da bi se bili ruski oficijelni in neoficijelni krogi tako drzno u ti kali v notranje stvari naše države, kakor se nemški ! Nikdar se še ni dogodilo, da bi se bile velike preosnove v naši državi izjalovile vsled ruskega vpl«va, kakor so se že opetovane vsled nemškega ! Glej fundamentalne članke Hohenwartove ! Nikdar še ni nol>eno avstrijsko ministerstvo padlo vsled volje v Petrogradu, pač pa je že postalo običaj, da se avstrijska ministerstva strmoglavljajo z Berolina doli !! Nikdar Ae niso iz Petrograda demonstrirali na Dunaju proti kakemu ministerskemu predsedniku radi njega notranje politike, kakor se je to dogodilo povodom nekega obiska neke jako visoke osebe iz Berolina proti — če e ne motimo — grofu Thunu, ko so ga ostentativno prezrli ga o podeljevanju odlikovanj ! Nikdar še niso slovanski politiki Avstrije hodili prirejat shode na ruska tla iu h a rang u i rat Rusijo proti Avstriji — kakor delajo tako avstrijski nemški politiki že nekaj let dan na dan ! Nikdar ni Rusija pošiljala svojih emiserjev na avstrijska tla, da bi tu razburjali ljudstvo proti državi, proti vladi, proti drugorodnim državljanom in tu pa tam <*e!6 proti dinastiji ?! Nemčija pa dela tako!! Kedaj so se še v ruskih listih pojavljala taka žaljenja členov naše cesarske hiše, da bi jim morali celo odtezati poštni de bit, kar se je odličnim nemškim listom že opetovano dogodilo?! Da (»menimo, mej drugimi, le »Gartenlahbe«, ki je žalila našo bla-go pokoj no cesarico ! Kdaj se je še v ruskih listih tako zaničljivo govorilo o avstrijski vojski kakor že opetovano v odličnih nemških listih ? ! In če je general Ritih izrekel željo, da bi se trgovinske zveze Slovanov raztezale do Tihega oceana — potem pi moramo orositi pojasnila : po čem pa stremi, za božjo voljo, vsa politika Viljelma IT. ? ! Čemu nemške železnice v Mali Aziji, čemu lov po turškem prijateljstvu ? Čemu krčevita prizadevanja, da bi Nemčija reztegnila sfero svojih inteie- sov tja na daljnji V stok ?! Čemu, čemu? Kar je jednemu prav, je tudi drugemu ljubo! !! General Ritih je morda zagrešil breztaktnost in bi bilo morda umestneje, da onega pisma ni pisal. Ali kaj je taka malenkost nasproti dejstvu zgodovinskemu, da so ruski generali v kritičnem času prihiteli — Avstrijo rešit?! No, mi smo izrekli že gori svoje menenje, da pismo generala Ritiha je bilo dunajskemu listu le v pretvezo za ta izbruh, kajti resnični vzrok tej strupeni jezi se nam vidi v dejstvu, da branitelji — trozveze postajajo silno nervozni ! Ves ecbautfement v »Neue Freie Presse« ne izvira torej iz avstrijske lojalnosti, ampak iz nemškega šovinizma. () tem priča že žolč, ki ga izliva na francozke goste na praških slavnostih. Hine illae lacru-mae ! V tem grmu tiči zajec ! V slepi jezi svoji se dunajski list kar zvija, da bi ruske goste s praških slavnosti očrnil pred — Francozi in zlasti pa pred sedanjo vlado. Češ : glejte jih Cehe, ki se vežejo s tistimi, ki hočejo francozko republiko ubiti! Občinski zastop pariški je res v opoziciji proti sedanjemu režimu v Franciji, a radi tega ni malo ni sovražnik Francije !! A Čehi so izjavili takoj, da v došlih Francozih ne vsprejemajo pripadnikov te ali one stranke, ampak jedino le — sinove francozkega naroda. A baš to boli in peče Nemce — radi trozveze. Saj to priznava konečno tudi »Neue Freie Presse« sama, kjer dokazuje, da je p 6 lit i š k a disciplina med avstrijskimi narodi zrahljana na nevaren način. Poleg zvez monarhije d a imaj o Če hi svoje posebne zveze. Državi da ne more biti to indiferentno ! Ali Slovani nimamo nikakega vzroka, da bi oporekali temu, ali da bi hoteli Čehe cel<5 opravičevati ! Recimo torej, da je tako, kakor pravi »Neue Freie Presse«. Potem pa nam mora biti dovoljeno tudi vprašanje : zakaj je tako? Kdo je temu kriv? Kdo odtiska avstrijske Slovane od vsacega vpliva na vnanjo politiko ? Kako naj bi se Slovani navduševali za vnanjo politiko, na kateri nimajo nikakega deleža, in o kateri vedo, da vpliva tudi na notranjo politiko v zmislu, njim, Slovanom protivnem ?! Slovani so vendar velevažen faktor v državi že po svojem velikem številu. Oni so večina tistega prebivalstva, k' je poklicano, da v slučaju potrebe stavi na razpolago večji del onega imetja in one krvi, ki sta potrebna v obrambo tistih ciljev, za katerimi stremi v nanj a politika države!! Če že ne obzirnost do Slovanov, pa bi obzirnost do interesov države morala siliti na to, da bi le v soglasju s takim faktorjem urejali vnanjo politiko države, to je: da bi tudi Slovani imeli primeren vpliv na to politiko. Čim bi Slovani imeli vpliv, bi morali nositi tudi primeren delež na odgovornosti za to politiko in bi bilo potem izključeno, da bi Čehi imeli zveze, ki bi bile v nasprotju z oficijelno politiko monarhije. Da ni tako: na tem so krivi le Nemci — tisti Nemci, ki hočejo, da vuanja politika avstro-ogerske monarhije mora biti taka, da bo njim herzenssache, srčna stvar! Avstrijska vnanja politika pa ne sme biti »srčna stvar« Nemcev, ampak mora biti stvar vseh n a r o <1 o v. • In ker so le Nemci in Madjari krivi, da ni tako, je vse moraliziranje, vse zgražanje v »Neue Freie Presse« le tartiferija, ki za hlinjeno avstrijsko lojalnostjo skriva svojo — germansko pohlepnost po hegemoniji. Vabilo na ustanovni občni zbor društva „Narodni dom" t Trsto ki se bo vrSil v nedeljo dne 7. julija ob 10. uri predp. v prostorih „Slov. Čitalnice", ul. S. Francesco št. 2. DNEVNI RED: 1. Nagovor začasnega predsednika ; 2. poročilo zač. tajnika ; poročilo zač. blagajnika ; 4. volitev predsednika, odbora in pregle-dovalnega odseka ; 5. slučajni predlogi. Pred občnim zborom od S. do 10. ure se bodo v istih prostorih sprejemali novi ndi Na obilno udeležbo uljudno vabi osnoval ni odbor. PODLISTEK V sosedstvu. r, me je zopet se svojo zabavo in svojim razgovorom pridobila in popolnoma očarala. Bilo je tu originalnih lepih mislij in pogledov, dragih besed in {»osebnega izražanja. A iz vsega tega je pršilo mladosti, nedolžnosti. Hrvat-ki -j.i-al Šandor Gjalski. — Prevel M. C—t—č. globine samotLega razmišljevanja in pravega, Dobival sem utis, kakor da tudi sama v resnici preživljenega čutstvovanja. n ne ve sv• <; h stariših, o svoji rodbini in Ni pol ure ni minolo, ko sva bila ka- • • v-ein -v».jem ctanju. Seve, da kaj takega kor davna —znanca, prav kakor otroka iz istega ni re-wđ. Najprvo me je navela na to misel, gnezda. Nekoliko me je motilo in je tu in tam iz-ko mi je pravila, da bi posebno rada čitala zivalo mojo neza lo volj nos t, ko sem opažal, da pri j h-ve-1 o otr«*»ih -notah. o zapuščenih de- mi prihaja nasproti kakor stareja od mene. ki eali iu samljenil. ljudeh nasvetu. O gosjtej Njej je moglo biti osemnajst ali devetnajst Barbari — kakor je vedno imenovala teto let. Meni komaj šestnajst! Pa se je včasih srojo — tudi ni mn »go govorila. obračala do mene čisto po materinski, ali Naj,na zabava se vendar ni zaustavljala, j vsaj kakor stareja sestra. No, jaz sem bil ve» Ne pripoveduje skoro ničesar o sebi, pa je tako navdušen in začaran, da sem lahko totem več govorila o svoji okolici, to je lažil vse pojave užaljenega čutstvovanja in — o svoji perutnini, o svojem cvetju, ! sem se tem raje udajal radosti in slasti tega o svojih najljubših sprehodih. O tem ni I trenotka. bilo ni sledi kake pretiranosti ali nenaravno- In bilo je v resnici okolo mene vse tako, sti. kar -e je tako |*»ij.>sto nahajalo — tedaj da mi je mlada duša ne le občutila veliko -s bolj, nego dandanes — med gospemi in radost in gledala rajsko lepoto trenotka, am- goepicami po deželi. Nje navdušenje za lepoto prirode in njena ljubezen do te prirode sta izha;ala iz njenega lastnega čutstva in ni bilo nič posnetega iz knjig al: pesmi. Kakor me je že v prvi hip osvojila se svojo ne&avadoo v nanj ostjo, nadahneno skoro s čarom in draiestjo daljnega Izroka, tako pak sem skoro čul in poslušal valovenje te vseobče lepote in radosti in nje pritakanje od povsodi, njeno letenje in nje dalnje soglasje, istotako, kakor se v detinski dobi čujejo neke divne nel>eške harmonije. Okolo naju je vse sijalo in zlatilo od solnca. Doli iz nižin kraj potoka se je iz ble- dega listja vrb in jesenov dvigal nekako moder zrak ali vzduh ; od gori z bregov ee je rumenilo od svetlobe in žara, iz temnozele-nega vejevja z lipe se je oglašala kaka ptičica, a vse je zvonilo in treslo se od žubur-jenja kebrov, čebel in mušic. Preti staro hišo so razložile vso svojo rudečo in belo krasoto rožice in drugo cvetje, kateremu nisem vedel imena, ter sem se veselil le lepote in žive barve. A duh tega cvetja se je razlival do naju močno in opojno. Jaz sem se spustil v slavospev tej vele-lepoti matere prirode, a pogled na krasno de-vojko me je še bolj zavajal, da sein razgretim Čutstvom in vznesenim mislim svojim dovoljeval slobodno vzkipevanje. V njej kakor tla sem našel izraza in še le pravega zmisla vsem tem krasotam okolu naju — dragi pogled njenih rujavih oči, toliko iskren in dober, spremljal me je in kakor zrcalil v sebi toliko — sjaj vročega modrega neba, kolikor dražestnih barv rož in cvetja. Poslušala me je pazno, da me od časa opozori na ta ali oni cvet, v isti hip dodavša kaki detinski spomin nanj, ali kako bajko o njem. Samo tedaj je pretrgala zabavo, ako se jej je približal kak priljubljeni piščanček ali golobček, da se spusti žnjim v igro in ljubkovanje. (Pride se.) Politični pregled. V TRSTU dne ti. julija 1901. Deželni zbori. Kranjska. V včerajšnji seji je poslanec Langer poročal o gospodarski šoli na Grmu. Računi so ločeni: za »šolo« in za »gospodarstvo«. Stroški za šolo so znašali 7226 gld. 27 novČ., ki so so pokrili z doneski dežele i u države, s šolnino in raznimi dohodki. — Dohodki gospodarstva j so znašali 6860 gl. 94 ne., stroški pa 11.029 gl. 947, nvč. Primanjkljaj 4128 gl. 69*/2 nč. je plačala dežela. O teh računih in o prora-j čuna se je vnela daljša debata. Potem je zbornica rešila več prošenj zasebnikov šolskih vodstev in občin. Koncem seje je baron Sch wegl predložil načrt zakona, po katerem bi bilo deželnim uradnikom prepovedano vsprejemati mandat za deželni zbor. Goriški. Predvčerajšnjim popoludne imel je deželni zbor goriški svojo 7. sejo. Pasi. dr. Roje je predložil peticijo, tičočo se gradnje nove deželne bolnišnice in norišnice. Peticijo so odkazali finančnemu odseku. Posl. dr. T u m a je utemeljeval svoje tri v zadnji seji stavljene in tudi v našem listu omenjene predloge. Priporočal je, naj se sestavi skupen načrt za vse občinske ceste, k so večega f»omeua, in naj bi se vsa ta dela izvršila na [*>dlagi |><»sebnega zakona z vladno in deželno } »od poro. Predlog »o od kazal i pravnemu odseku. Drugi predlog dra. Turne priporoča regulacijo pritokov Soče, ki prov-zročajo velike škode. Tudi za to naj bi se stvar uredila na podlagi zakona. Ta predlog so izročili pravnemu in finančnemu odseku. Tretji predlog zahteva, naj se določi 40.000 kron za posojila malim obrtnikom. Tudi ta predi'»g so izročili finančnemu odseku. Pr*»šnja kat. |*>lit. društva v Bovcu, za stalno podporo kron zavrnili sv. Ni- kolaja v Trstu, se je odbila. Češki. Dne 4. t. in. je ta deželni zl>or nadaljeval razpravo o proračunskem provizoriju, katera je do vedi a do politične debate med Cehi in Nern<-i. Dr. Schiiekerja nemške živce razburile so veličastne sokolske slavno-sti in mu z;astt preveliko prijateljstvo, ki so je Francozi in Kusi izkazovali Cehom, ni ugajalo. Dr. Kramar je dal zagrizenemu Te u ton u prav pošteno lekcijo, rekši, da k Cehom dohajajo tuji gostje, ker jih ljubijo, k Nemcem pa ne prihaja nihče, ker nikdo ne goji simpatij do njih. Cehi nikakor ne zahtevajo, da bi j;h drngi narodi podpirali v njih aspiracijah, in ti jih obiskujejo le iz ljubezni. Trditev, da so Cehi jRjstali to, kar so, s pomočjo Nemcev, je krivična; oni so se razvijali proti volji Nemcev in bi se bili |>ovs|>eli še mnoge više, da jih niso Nemci ovirali v njih napredovanju. Cehi ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo vseh svojih pravic in se zelo moti, kdor misli, da v državnem zboru ostane le pri gospodarskih vprašanjih. Cehi nastopijo o pravem času z vso silo, da dosežejo svoje zgodovinske in naravne pravice. Rusija in Bolgarija Iz Sredca poročajo. da opozicicijski listi ;trdć, da se je med rusko in lw»lgarsko vlado sklenila pogodba, veled katere da Bolgarija Rusiji pristanišči Burgas i u Varno v najem za nedoločen čas. V odškodnino za to da dobi knez Ferdinand Bolgarski naslov kralja. Sodijo, da je bil obisk velikega kneza Aleksandra Mihajloviča knezu Ferdinandu posvečen »klepanju te pogol>e. Stambulovci napadajo radi tega jako ojstro Karavelovo vlado. Srbija in Rusija. Neki madjarski urednik je imel te dni pogovor z minister-skim predsednikom srbskim o — mej drugim — potovanju kraljeve dvojice srbske v Pe-irograd. Gospod Vuič je rekel, tla se kralj že je »no leto bavi z namero potovanja v Pe-trograti, ki se Ih> vršilo v jeseni. Povsem naravno da je, da Ik> prvi obisk kraljeve dvojice veljal carski dvojici, kajti protivilo bi se običaju in pristojnosti, ako bi kraljeva dvojica šla prej kam drugam. Ta obisk bo v prvi vrsti čin hvaležnosti, uljudnosti in poklonstva. Isti pa Ik» imel v gotovem |>ogledu tudi politično važnost, v kolikor porabi kralj to priliko, <1 a zagotovi K u s i j o o s v o j i brezpogojni lojalnosti. Carska dvojica ruska da se {»osebno veseli na ta obisk. Značilno pa je, da je rninisterski predsednik Vuič [totem čutil |>otrebo za povdarjanje, da Srbija ni kriva na tem, ako je slučaj hotel tako, da pride ta obisk neposredno j»o sestanku v Opatiji (med kraljem grškim in romunskim) in po izletu avstro-ogrskih častnikov v Siuaio (na Rumunsko). Odločilni krogi na Dunaju in v Budim[>ešti da ne bi storili prav, ako bi mislili, da imajo Srbi kake sovražne namene proti svojemu zapadueinu sosedu, kajti kralj srbski se pokloni tudi mogočnemu vladarju sosednje monarhije, čegar miroljubni nameni in sklep, da se na Balkanu ohrani status »juo, so pripoznani povsodi. St. maš* zadušnica za pok. Ivana Abrama bo v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Toliko v opo-zorjenje sorodnikov in znancev pokojnikovih in vsega rodoljubnega občinstva. Mestni sret tržaški. Za prihodnji torek je napovedana seja tržaškega mestnega sveta. O mrtvaškem odru. Mrak.... Oma rulji v i duh svežih tuberoz veje po sobi, razsvetljeni po brlečih svečah. Na mrtvaškem odru med zelenjem in cvetjem pa leži v najlepši dobi umrlo bitje. Znanci in prijatelji prihajajo, da se poslovi od preblagega jim — Lovreta. Tudi jaz stojim pred odrom, Lovre, jaz tu, Tvoj prijatelj, katerega si imel tako rad — da, tako rad ! Kateremu si zaupal vse svoje najskrivnejše misli in načrte. A Ti se ne ganeš ! Ne poznaš me več... Tvoja duša že plava v višinah in gleda na nas, na žalujoče Tvoj« drage... Izgubili smo Te. S Teboj v grob pojdejo Tvoje preplemenite ideje : tvoja ljubezen do naroda! S Teboj izgine pod zemljo mož-kremen, neustrašen za vsako pušteno delo, o tem pa mirna in blaga duša. Spominjam se najinah dijaških let v tuž-nem istrskem mestu. Da-si si bil Ti nekaj starejši od mene, vendar si mi bil tako naklonjen, tako zvest, kakor bi bila jedne duše, jedne krvi ! Tvoje pričeto delo med Svojimi domačimi bo trajen spomenik Tvojega rodoljubja, bo dokaz, kaj si za mogel s trOno voljo, če tudi si bil pod tako hudim jarmom ! Niti mesec dni ni, ko si mi zopet pravil, da opustiš, posebno v naših razmerah, težak učiteljski stan ter da se posvetiš drugemu. A neizprosna smrt uničila je vse Tvoje nakane ter ugra- bila Te nam, ko smo Te bova 1 i. največ potre- Tržaške vesti. Društvo »Narodni dom« l*> imelo jutri ob 10. uri preti pol u d ne svoj ustanovni občni zl»or v prostorih »Slovanske čitalnice«, ulica S. Francesco št. 'J. Pred zborovanjem od H. do 10. ure se bodo vsprejemali novi udje. Komur je inari, da se čim prej uresniči to veliko z tsnutje in da z »Narodnim domom« naše socijalno življenje dobi enkrat varno zavetišče in pravo |»odstavo za nadaljnji razvoj, kdor je torej res pravi tržaški rodoljub: on mora vzeti na-se tlel potrebne skupne žrtve, primeren lastni moči. Nadejamo se torej, da jih pride jutri mnogo, ki se še niso priglasili do sedaj. (■Ospica lrma Xeth, iz znane naše rodbine tržaške, je včeraj na učiteljišču v Gorici z odliko prestala zdrelostni izpit. Z Bogom Lovre! Počivaj v miru, blaga duša! Da-si še mlad, storil si razmerno veliko za tlačeni rod svoj. On Ti bo hvaležen in svet mu l>o Tvoj spomin. Ciril S i v o r j e v. »Trieste«. Smo že skupaj ! Včerajšnja številka novega laškega dnevnika »Trieste« hoče nam bržkone naznaniti, da bo ta list korakal po izvoženi cesti laškega fanatizma, kakor vsi drugi »Piccoli«, »Indipendenti«, »Gazzettini«, pok. »Mattini« itd. Laškemu »Trstu« (»Trieste«) se zdi uprava avstrijskega Llovda premalo laška in malo da je ni včeraj proglasil za panslavistično in rusofilsko. S čem pa se je Llovd tako pregrešil ? To je nekaj groznega ; le poslušajte ! V Llovdovem arsenalu gradijo sedaj dva nova parnika. Kakor običajno, je na ogrodji vsacega nabita tablica z napisom imena dotičnega parnika, ki se gradi. »Trst«-ov urednik ali reporter, ki mora biti zelo kratkoviden in nositi naočnike, videl je, ali bolje : zdelo se mu je, da vidi na dotičnih tablicah imeni »Tvrol« in »Bukovina« in iz tega sklepa, da so dali jednemu parniku nemško, drugemu pa s 1 o v a n s k o ime, mesto tla so jima dali italijanski in imenovali jednega »Tirolo«, drugega pa »Bucovina«. Prvič povemo uretlnikom »Trsta«, da Nemci pišejo Tirol in ne Tyrol in da torej beseda Tvrol z v ni nemška! Drugič pa jiin povemo, da Bukovino pišejo tudi Nemci tako kakor Slovani, in da ni treba tukaj pripisovati nam kake koncesije, ker Llovd je gotovo zadnji na svetu, ki bi kakemu svojemu parniku dal slovansko ime. Ako bi bil tako naklonjen Slovanom, j>otera ne bi se nekateri njegovi parniki imenovali mesto »Kraujska« — »Carniolia«, mesto »Češka« — »Bohemia«, mesto »Bosna« — «Bosnia» itd. Vse to smo rekli le za slučaj, da bi bili na omenjenih »ablicah res imeni »Tvrol« in »Bucovina«; kdor ima pa kaj časa, prilike in dobre volje v to, blagovoli naj se potruditi do Llovdo-vega arsenala in videl Ik», da je na jedni tablici prav razločno napisano ime parnika »Tirol« na drugi pa »Bucovina«. Ker pa je bratec »Trieste« na podlagi svoje laži dospel do jako konfuznih zaključkov, poba v i ti se hočemo ž njim nekoliko obširneje piihodnjič, ker nam danes zmanjkuje prostora. Proslava praznika st. Cirila in Me- todija. Iz sv. Ivana nam pišejo: Praznik sv. Cirila in Metodija smo hoteli praznovati kar najsijajneje — - tako, kakor ravno znamo mi pri sv. Ivanu. — A uboga naša blagovest-nika ! Proganjali so vaju sovragi, ko sta učila Kristov nauk, noseča Slovanom slobodo zlato in krst častni — in še sedaj . . . Da — raz- svetljava ni vzpela tako kakor smo hoteli, na tem je bila kriva precejšnja burja, ki je neusmiljeno ugašala lučice, katere so prižigale slovenske roke na čast naših blagovest-nikov. Zraven tega je bil še dež, ki je hotel gasiti našo ljubezen do njiju, ki sta naša, do njiju, katera mi tako ljubimo in častimo. No častna, lepa pa je bila vendar ta naša razsvetljava na predvečer godu sv. Cirila m Metodija. Kar je pri nas poštenega in rodoljubnega, vse je tekmovalo, da bi bil to pravi naš narodni prazni Iv. Po vsej vasi in po vsem bregu so pričale ljučice, da biva tu zvest slovenski rod. Letos je prižgalo celo nekaj takih, od katerih nismo bili vajeni tega do sedaj. Najbolj pa se je odlikovala prodajalnica g. S k a p i n - a, ki je po zaslugi vodje gospoda Rih ar d a Novak-a imela prekrasen velik transparent z napisom : »Sv. Ciril in Metod — varujta mili nam — Slovanski rod«. Pa tudi g. Saher je priredil lep transparent z napisom : »Čast sv. Cirilu in Metod i j u !« Drugi dan, na praznik naših svetnikov, imeli smo božjo službo v stari cerkvici na čast sv. C. in M. Bila je slovesna peta sv. maša, katero je daroval naš č. g. kapelan Zupančič. Cerkvica je bila natlačeno polna občinstva. Na altarju je bila slika naših blagovestnikov in k njima smo pošiljali vroče prošnje, naj bi ona izprosila pred božjim prestolom slovenskemu narodu ono, kar so mu tekom stoletji vzeli njegovi sovragi. — Z župnišča je vihrala naša slovenska tro-bojnica. Ko sem jo gledala, izvil se je iz mojih prs globok vzdih : Sv. blagovestnika Ciril in Metodij. prosita Boga, da bi ne vihrala letos zadnjič z našega župnišča ! Vero imam, da bom uslišana. — Drugo leto pa bo ta praznik še lepši — pa naj tudi piha burja in lije dež! Drug dopisnik pa nam poroča, da je bil sv. Ivan tudi sinoči, na dan godu samega, sijajno razsvetljen. S Konto v ^lj a nam pišejo: Kres na čast sv. Cirilu in Metod iju! Na Kontoveljskih vrhovih se je dvigal predsi-noči imponzanten kres proti sedanjemu domu naših slavnih solunskih bratov ter j.68 Odborniki v Dolini*) o izvolitvi ga. Pangerca županom na predlog ga Kraljiča nabrali . . ,, G. Ante Pogorelec, trgovec na Greti......... 10.- 6.— Skupaj K 4192.68 V Trstu dne 6. julija 1901. Vsak, tudi najmanjši dar sprejme hvaležno začasni blagajnik dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, ulica Molino piccolo 3, II. nadstr. Nadaljnji ustanovniki »Narodnega doma v Trstu«. Z darovi po 200 K pristopijo: 4. g. Svetko Martelanc, stavbenik v Barkovljah ; 5. g. Anton Martelanc, stavbenik v j Barkovlja i ; 6. g. Vekoslav Furlan, c. kr. računski svetnik v Trstu. Nadaljnji deležniki »Narodnega doma I t Trstu« : 43. Gospa Katarina Štoka, gostilni -čarka restavracije »Steinfeld«. 44. Slavno »Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu«, odrekši se obresti m, dokler ne bo »Narodni dom« otvorjen. 45. Ga. Ivanka Stupica, kuharica, Llovdov arsenal. 46. Gospod Ivan Č e r n e, c. kr. poštni oficijal v Trstu. 47. Gospod dr. Edvard Slavi k, odvetniški koncipijent v Trstu. C. kr. pošta v Skednju si dovoljuje staviti italijanske opazki na slovenska pisma. Uradnik društva »Narodni tlom« je poslal na naslov velepoznane J rodbine k sv. M. M. zgornji okrožnico s tiskovinami za »Narodni dom«. Zraven popolnega naslova je isti dostavil v naglici besedo »Skednju«. V Skednju so dostavili na naslovno stran besedi »Cittil« in »Volta«, na drugo stran pa: »Per-tiene S. M. M. Superiore«. Mi protestujemo proti opazkam v tujih jezik celo v mestu, temveč protestujemo proti takim dostavkom s škedenjske pošte! Na slovenska pisma naj se pišejo ali dostavljajo opazke v slovenskem jeziku ! In če kdo ne zna tega, pa — naj se nauči ! Pisma pa, ki so poslana na obče poznane naslove, naj se ne vračajo, ampak naj jih dostavljajo tudi tedaj, ako je v naslovu kaka mala pomota. Tako je v navadi v Trstu ! Tožba K. Banellija proti Itiliardu Camberju. V popolnitev naše včerajšnje notice o tej razpravi dodajemo, da se je razprava vršila in da sta bila tudi zaslišana toženec R. Camber in priča tiskar De Col. Zastopnik tožitelja Karola Banellija, dr. Za-nolla, je še le med razpravo odtegnil tožbo, ' zbok česar je bil Camber oproščen. Zanolla i je ta svoj korak utemeljeval nekako tako-le: i Ker je toženec o zaslišanju izrecno izjavil, ! da goji vse spoštovanje do osebe K. Banellija, kar se tiče njegove poštenosti in njegovih demokratičnih načel, in tla bil on preprečil objavljenje onega »Avanti-jevega« članka, ki zasramuje Banellija, ako bi bil vedel za dotični članek, in ker se je dokazalo, da Camber res ni mogel biti obveščen o tistem članku, predlagam, naj sodni dvor reši obtoženca zatožbe. Pravda Mauroner-tfiberti contra Leopoldu Jlauroner in Terezi Stenirle. Ker nas od vseh strani obsipajo z uprašanji o izidu te pravde, javljamo svojim cenjenim čitateljem, da je razsodba že sklenjena in izročena sod-nijski pisarni v prepis, tla je pa njena vsebina še popolnoma tajna. Ker je sodba jako obširna, bo zgotovljena in strankam izročena še le prihodnji torek ali sredo. Takoj, ko izide razsodba, prijavimo vspeh in ako bo mogoče ponatisnemo isto v vsem obsegu. Dražbe premičnin. V pond., dne 8. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Konfort 5, motor ; ulica Barriera vechia *} Isti gospodje s j o tej priliki darovali »dijaškemu podpornemu društvu« v Pazinu 10 K. 12, hišna oprava; uliea Sette Fontane 32 in Škorklja. konji, pohištvo in kočije ; ulica del Roneo 4 in ulica Ckiom 39, hišna oprava; v Kojanu, pisarniški predmeti in oprema v zalogi. IprainištTO »Sl«tfnkf< prosi cenjene nar«M*-nice in naročnike potrpljenja, kar se je zaradi f>grou>nega dela v tiskarni VI. številka »Slovenke« tako zakasnila. Prve dni prihodnjega tedna se vsekako razp«»šlje. Vremenski veatnik. Včerai : toplomer ob 7. uri zjutraj I IVO, ob 2. uri (»opoludn« 26.0 C*. — Tlak«»mer ob 7. liri zjutraj 7f»0.f» — Danes plima ob 0-46 predp. m ob 11.55 P"P-; oseka ot 5.50 predpoludne >n ot» 6.15 pofHiludn*. jemajo. l~n:formirani društveni ki so naprošeni, da pridejo v gala-uniformi. Vodstvo. Vesti iz ostale Primorske. X Gospod dr. A. Stanger, župan v Voloskem, je dobil od Velikega vojvode lukseraburškega veliki križ vojaškega in civilnega reda Adolfa od Nasove. To je jedno naj-večih odlikovanj v veliki vojvodini Luksem-l>erg. Čestitamo. X Non occore! Ti besedi je vsklik-nil slavni poslanee Hennati v otvoritveni seji dež. zbora v Kopru, ko je vladni zastopnik začel govoriti slovenski. Torej v deželnem zboru, v deželi z 2 tretjinama slovanskega prezrite! Čitali ste gotovo vsi, tla prebivalstva, ne tr.-ba, da bi vladni zastop-bode v nedeljo otroka veselica v Koeolu v nik spregovoril le jedno samo našo besedo! kon-t tamošnjega otroškega vrtca. To naj si zapomnijo tisti naši zaslepljenci, ki Ni vam treba opisovati, kako jtotrel>en so temu človeku dali gl je bil ta Otn.ški vrtec; to veste predobro in o volitvah govore našem sami. Pri«lite torej v nedeljo vsi v Kocol, da hočejo živeti v miru ž njim — »Lastni dom«. Ta del. stavbena zadruga v Celji je sklenila, da letos postavi 4 hiše svojim zadružnikom. VTse štiri hiše bodo še leto3 dodelane in prepuščene dotičnim zadružni k« un v uporabo. — V ero dostojno spričevalo. V »Domovini« čitamo, da je celjski nemški obrtnik Altziebler v seji nemške obrtne zveze izjavil, tla nemški trgovci nimajo, srca za nemške obrtnike. Tako spričevalo ni posebno laskavo, ali resnično mora biti, ker je prišlo od nemške strani. Potem pa hočete, da bodo ti nemški trgovci imeli srca za slovensko ljudstvo ! PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: nI. Istitiito 15 Telofon št. 145 Brzojavna poročila. Imenovanja v javnih skladiščih. DUNAJ 6. (B.) »\Vieuer Zeitung« objavlja : Minister za trgovino je podelil rav-nateljevemu namestniku javnih skladišč v as * ' " Trstu, Albertu Pozziu, setlmi plačilni razred ljudstvu, a ^ ^ imenoval višjega stavbenega komisarja in a Je gt^na G-regorisa stavbenim svetnikom in ra- Sprejemajo se pojrrebi v veliki pali in L, II.. III. IV. razreda; prevtzi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-inotlri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. p.morete k ostanku vrtela, a s svojim pri- štujejo, čim pa so naše ljudstvo prevarili, da žunargkega revidenta Hijeronima Nardinija hod-»m pa navdušite vse Boeolčane. Nasvide- jim je dalo glasove, pa odgovarjajo: Non nje torej jutri v Koeolu! occore! Ti ljudstvo, ti si suženj in nimaš ISralorM-ina st. Cirila in Metoda t nič govoriti. KojaIIu bi imela jutri ob 4. in pol uri po- XI«terpelacija radi Krstića, pol u d ne v dvorani > Kons. društva« II. redni Občina Kasta vsKa je že 1. decembra 1897 1. občni zl»or. uložila na c. k. namestnistvo v Trstu rekurz II. redno sobranje društva: »Zbor proti od lok u okrajnega glavarstva radi izgona sveče ni ker st. Pavla t Trstu« se bo vr- Krstića iz občine. Od takrat je minolo tri šilo v četrtek dne 1*. julija 1901. ob 1. uri leta in pol, a občina še ni dobila rešitve tega popoludne v prostorih hrvatske čitalnice v rekurza. Radi tega so posl. Ferri in tovariši Pazinu. Dnevni red: 1. Pozdrav staroste. 2. dne 10. m. m. v državnem zboru uložili in- Por. Volitev društvenih katero zahtevajo, naj se vendar enkrat reši organov. Slučajni nasveti. oni rekurz. Interpelantje pa vprašujejo tudi, Starešinstvo. tla-li je minister za notranje stvari, — ali v /a otroški vrtet- v Koeolu. Gos|hm1 svojem delokrogu, ali pa dogovorno z mini- Aute Stemberger, kooperator v Trstu, se je strom za pravosodje — pri volji, da pregleda odzval prošnji ter daroval za ^gostitev otro- akte, ki se tičejo tega človeka, da tako dobi računskim svetnikom. i Bivši državni kance5ar knez Hohenlohe umrl. RAGATZ (Švica) 6. (B) Bivši nemški državni kaneelir, knez Hohenlohe, ki je bil tu v zdravilišču, je umrl minolo noč v dobi, 82 let. Iz deželnih zborov. ZADAR 6. (B) Deželni zbor je včeraj soglasno vsprejel predlog jkjsI. Lubina (Italijana), da se imenuje odbor 6 členov za pro-učenje odgovornosti nadzorovalnih faktoijev oziroma členov tleželnega zbora v stvari razmer v občini Vrgorski. Ustaja na Kitajskem. YOKOHAMA 5. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Nemiri v Mandžuriji se razširjajo. Trop upornih Kitajcev je prekoračil Oznanilo. Kdor želi piti deželno-znani t e r a n iz Svetega pri Komnu iz kletij J. Della Schiava, obrne naj se naravnost na imenovano tvrtlko, koja ga ima samo 25 lil po 64 stotink liter od 50 lit. naprej, franko kolodvor v Nabrežini, ali Tržačanoin franko na dom brez carine. Tržačani vdobijo tizorec za po-skušnjo pri g. L. Linassiju v ulici della Caserma st. 7 a drugim ga pošlje franko lastnik I. Della Schiava v Svetem pri Komnu. čiče v otroškega vrtca v Koeolu '2 K. — Ker pravo sliko o razmerah, ki vladajo na Pri- rekQ Yahj odhilo J>a ga je korejsko ima glavna firužba sv. Cirila in Metoda lett« morskem in o postopanju c. k. oblasti. mn> go več stroškov nego dohodkov, zU>k To interpelacijo je prvi podpisal dalma- če^ar ne more ničesar nakloniti v to syrho, tinski poslanec tir. Ferri, ki je bil s Krsti- napr« še no je si. ol»činstvo, da priskoči z ma- ćem na vseučilišču. Interpelacija slika v ži- voj a- limi zneski v j»omt>Č. vih barvah vse zlo delo Krstićevo in nehaj jaštvo o čemer so Kitajci zgubili 12 mož. Stanovanje se odda V Sv. Ivanu 336 s 24 avgustom ali 1. sept. t. 1. v hiši dedičev Josipa G a š p e r š i č - a, Izjava Razglas. Pevsko društvo »Slava« iz sv. M. M. oblasti nasproti temu. »Narodni list« z Vo (>na K. — Ponudbe g. Frana Škap in. spodnje, se udeleži slavnosti pevskega društva loškega opaža: »Vsakdo, ki je prečital to trgovcu v uliei S. Caterina 6. »Kolo« z zastavo. interjielacijo, mora se vprašati: živimo-li v »Trg*»v»ko izobraževalna društvo« se Avstriji, ali v Patagoniji ? Niti v Patagoniji udeleži slavnosti po deputaciji. ne bi kakoršnjega si bodi rekurza držali tri Podpisani izjavljam, da, kar sem govoril /a moško podružnico sv. Cirila in in pol leta, da ne bi ga rešili tako ali tako. proti časti g. dekana I. Lukežiča v Komnu Metodija *ta darovala gg.: Fran Žitko in Pri nas pa je vse mogoče, ko gre za Itaii- je neosnovano in lažnjivo in obžalujem. Štefan Prelc, ker se nista mogla udeležiti jane in njihove plačance.« j I. ForČiČ- Prezerje. šolske veselice pri sv. Jakobu, 2 K. V pu- X Iz H rosice pri Podgradu nam pi- šici kavarne »Cornmercio« «> K 4,*4 st.: v oni šejo dne 5. julija: Grozno bogoskrunstvo je pri Francu o K 50 st. ; v »Tržaškem pod- bilo izvršeno minolo noč v župni cerkvi Hru- pornem in bralnem društvu« 2 K 4f> st. šiški. NejK>znan ropar ali roparji so odnesli Vipavska grajščina prodajala bode na Obeni zbor moške podružnice družbe ciborijum, pikois (shrambieo) za veliko sv. prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih sv. Cirila in Metodija v Trstu se ni vršil hostijo z luneto, 1 kelih, (drugemu st, le kupo skupinah na licu mesla nastopna posestva: dne 4. t. m. radi prepiele udeležbe. Zbor je odlomili), težko pozlačene kvaste dalmatik in odnesen na drago soboto, kar bo še posebe 2 srebrna srca z oltarja Matere božje. Najža- naznan eno. lostneje je, da so odnesli posvečeno veliko' Pevsko društvo »Slovan« v Padrieu in okol° malih ho8t'j> katerih ob vabi na veselico, katero priredi jutri v ne- vsem skrbnem iskanju ne morejo najti nikjer, deljo tlne 1. julija 1901. na dvorišču gostilne Samo 3 raale sv* ho8tiJe 80 na8li na tleh za »Pri Martinu« v Padričah. Začetek točno ob oltaijem. Škode je okolo 4opolu-godbi. Cisti prebitek je namenjen za napravo nove zastave sv. Cirila in Metoda. V slučaju slaf>ega vremena se veselica oiloži na pri-hodajo nedeljo. Na obilno udeležt»o uljudno vabi od bo r. v pro- liarskih društev je boj proti Slovencem in pa jn družbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. oazoviri. — zvesta straža n a p o t u, ki vedi z notarski pisarni v Vipavi. Prirejevatelji raznih veselic in izletov naj bla- \ e — O ti krit o srčen Velikonemec je \Volfhard, državni poslanec za Maribor in j Ne šasrre! ampak javno tombolo s ple- druga mesta. Isti je na veliki pojedini nemških ia domačo zabavo priredi »Zavarovalnica turnarjev povedal, tla nainen nemških tur-. goveje živine« dne 4. avgusta 1904 štorih gt-stilne : Pri lipi« v mškega tlo Jadranskega morja govole to naznanje vzeti. Tako poro,"a Mdnja »Mariborčanka« na stv Od !>or. •> Gosp. državni pravdnik, ali ste slišali? Kdo Vojaško veteransko podporno dru- ščuva ljudstvo zoj>er ljudstvo? Kaj bi bilo, š»vo za Tr»t in okolico tjxxi pokrovitelj- če bi kak Sit,venec kaj takega rekel? stvora Njeg. Vil«, nadvojvode Frana Ferdi- »Slov. Gosp.« nanda od Avstrije Este) priredi jutri v — Proslava godu sv. a p o s t o- nedeljo. dne 7. julija t. 1. (v slučaju lej»ega lov. »Slov. Narodu« ]>oročajo, tla so po vremena 1 na lejvein okrašenem parnikii »Gian- vs^j savinjski dolini proslavili ta god ; po-paol<»« društveni izlet v Izolo, na katerega sebno pa na Teharjih, v tej spodnještajerski vabi najuljatlneje. Odbotl iz Trsta s pomola občini, ki je jkj lastni naši krivdi nedavno -v. Kar a ob o. uri in 2«» m. |>op. Vrnitev temu začasno prešla v nemčurske roke. Slo-z Izole ob uri 4."» ra. zvečer. Eventuvelni vensko (»olitično društvo je imelo ta večer čisti dob -ek je namenjen za nabavo tiru- svoj shod, katerega se je udeležilo več sto ■^tvene zastave. Preskrbelo se je za dobro ljudij. Palili so prekrasen kres in umetalne kuhinjo In za fc>čn , |^>stiežlx>. Na parniku, t»gnje. pokali so topiči in spuščali so rakete. Hrušice 2 tuja mladiča, še precej dobro ob- HJ (]ne 15 jnlijaa 1901. t»b 9. uri predpol. lečena. Govorila sta — italijansko. gojzd »Zadlog« ležeč v katast. občini ________Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral 780n° ali 183 H 79 A 16 m2. I IV. dne 22. julija 1901 ob 9 un predpol. gojztle ležeče v katast. občini Črni vrh okraj Idrija v izmeri 108 oral 1428H0 ali H2 H 43 A 47 m2 in gojzd ležeč v katast. občini Lome v izmeri 282 oral 678n° ali 170 H 81 A 20 m2. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi Vesti iz Štajerske. GORM LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -^- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o» ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/o in na vknjižbe po o1/*0/,. Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. tlo 3. ure po pol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1900, Kron 1,263.563 FoStno-lran. račnn šty. 837.315. Razpis službe tajnika. Plača 1000 kron na leto. Zahteva se v govoru in pisavi-sposobnost slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Glasbeno izobraženi imajo prednost. Prošnje do 1. avg. t. I. Županstvo v Sežani dne 20. junija 1901. V Kopru je mi prodaj v bližini novega ribjega trga ena hiša s 4 prostori. Hiša je zelo pripravna za kakega e. kr. kaznilniškega. čuvaja. Natančne pogoje daje Janko T ros t, upravitelj ^Edinosti« v Trstu. Vipava, dne 28. junija 1901. Mark Pushnik 1. r. c. kr. notar. ^jr/r. /r tfr, /r /r ^f^r^ rv) SfSf kakor tndi na velikem trgu v Izoli, bo svirala društvena godba. Cena tja in nazaj za ueel*o 70 ovc. Eventuvelna darila od gg. častnih členov in prijateljev veteranov, ki se ne m<»rejo udeležiti izleta, se hvaležno spre- Mej tem sta govorila tir. Stor iz Ljubljane in tamošnji gos^iod kapelan o [»omenu kresov tako navdušeno, da ju je ljudstvo viharno |>ozdravljalo! Tebarji so in ostanejo naša vas vzlic zadnjim volitvam. Aleksander Levi Minzi Prra in največja tovarna pohištva vseh vrst, -•It TRST TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea zaloge: Piazza Rosario št 2 (šolsko poslopje) ia Via Riborgo št. 21 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILDSTRO V Al J CEHI ZASTOMI II FRAIKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. m Svoji k svojim! IVAN BEfiEK kljućarski mojster Celje. - poljska ulica št. 14. Priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti toči. SUuri pr»f<">orji zdravilstva d zdravniki priporočajo Želodčno tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujoče in tek vzbuja.ioće, dalje kot telesno prebavljen je odprtje po-pe^ujoče -redstvo, posebno onim. ki trjić na navadnem telesnem zaprtju Rai;oalja a prsti pcTietjn r štafljical do 12 in nt stEflenićic. Crodaja nn v lekarnah v Trstu. 1'rimorskfin. Istri in I>almariji po »I stot. stekleniriaa. New-York in London nista prizanašala evropski celini ter je bila velika ?aloga tuje srebrnine prisiljena oddati vna-jem zalog;> zgolj proti majhnemu plačilu oelavnih moči. Pooblaščen sem iz •U.brih nalo^r Pošiljam torej vsakomur lepe predmete le proti temu. da se mi povrne gld. 6.6G in sicer: »1 komadov najfinejših namiznih nžev o pristno angleško klinjo ; komadov amerikanskih pat. srebrnih vilic iz enega komada; ti kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zr.jemalnica za juho; J kom amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko; ♦i kom. arg. Viktoria čašic za podklado ; "Ž kom- efektnih namiznih svečnikov ; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najfin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60. Vsek teh 42 predmetov je popred stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld 6 60 Aineri ižansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki olslrii l»ojo siehra 25 let, ra kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na mk&kšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v ih. -J t -a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga ia Dnaii II., Rembranfitstr. 19. Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali će se znezke naprej vpošlje. Čutilni prašek za njo lO kr. ** ' f K _ & Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ , znamko polku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospo-1 injstvu jako koristna. prosim, da mi po-ljete še jedno. 4t Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bdhm, okrožni in tovarniški zdravnik Tržaška posojilnica in hranilnica :etiitic»aia ladrua: omejena parošnom, ulica S. Francesco it. 2, I. n. < Slovanska t. ital niča i. Hranilne »loge se sprejemajo od vsakega, (e tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer Da uknjižbo po 51,',, na menjico po 6*/0 na zastave po 51 1 radne are so: od 9—12 dopoludne in o^ 3—4 popoludne Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. Julij Redersen + izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente st- 85H-3. — Trst. ( (Nasproti ..Isola < hinzza.-4) Karurgični instrumenti, ortopedieni aparati, • ■odrri, umetne roke in noge, hernije, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviet suapenzori, elektroieraj»evtični aparati, aparat za umetno dihanje ter predmeti za l»olnike >oc\ ^t. 100 o Zaloga šivalnih strojev /a domačo rabo :sli obrtnike od <»<> kron naprej. BC 5 letno jamstvo. Velik izbor vseli pripadkov spadajo-čili k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetjn. Mehanična delavnica za popravljanje «*trojrv vseh vrst. * * i X t t Velika zaloga koles novih ali vže rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pri pad kov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklo vanja. RUDOLF ROTTL Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. xxy Najboljše stiskalnice » grozdje In OL.JKE so naše stiskalnice najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše aiitomatieiie patentov« ne trtne brizgal n ice proti peronoHperi „S Y P H O N 1 A" ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba sroniti. Automatična briz-galnica. Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su-tiskalnica za grozdje. šenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica. ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji na poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji PH. MATFAHTH & C o. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj. II. 1. Taborstrasse st. 71 Odlikovani v vseh državah sveta z nad 4-50 zlatimi in srebrnimi kolajnami in pohvalnimi pismi . Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. in zastopniki se iščejo poisodi. ijer še nismo zastopani. ..Čuvati se pred ponarejanjem". Razpis službe. Županstvo v Dolini pri Trstu razpisuje službo tajnika. Placa 800 kron na leto in prosto stanovanje. Prosilci, zmožni slovensko - hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, imajo prednost. Prošnje do 1. avgusta t. 1. v Županstvo v Dolini dne 2. julija 1901. RESTAVRANT f ¥ 4 S PRENOČIŠČEM na Op čin ah s-vsvsv odpre podpisani z jutranjim dnem v hiši gospoda Jam seka št. 174. Sobe so lepo meblirane, postrežba bo točna. Točila se bodo razna vinu najbolje kvalitete, posebno teran I. vrste, potem Dreherjevo pivo. Kuhinja ^^ izborna. Priporočujć se mestnemu občin- vv stvu in onemu na deželi za obilen obi.sk se beleži u dano Josip V o uk. Pozor! Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo 7. obilnimi obiski, beleži spoštovanjem. F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom... Vla Barriera vechia 27 v Trstu. Se govori Slovenski ! ltojaiisko posojilno in koiisuinno-društvo v Kojaiiu (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano Društveno krčmo" v kojej se toči: najboljše domače črno vino p;> ->'2 novč. I. vrste istrsko „ „ „ 40 ,, kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljkah. Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. ono Krogljišće. Ces. kr. priv. tvoriiiea strojev, brizgaluic, eelad, eevij, pasov iii prva moravska meliaiiiena tkalnica tvrdke Czecb pri Prosti Moravsko. R. A. SMEKAL-A smm& podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brizgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati: izučim lahka in brez mašili ista Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalniee proti peronospori „Vermorel" po 1(> kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Spoštovanjem \. S M E K A L v Zagrebu. K JOŽE BOLE urar pri železniški postaji na OPČINAH popravlja in prodaja vsakovrstne urepojako ugodnih cenah ter jamči za vsako izvršeno delo. Priporoča se slavnemu občinstu na Krasu in po okolici. KXKKXttXKXXXXXXXX Razsežno jamstvo >00000000* predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Svoj k svojim! Zaloga obuvala yB^a zalota krojnega lito v ulici Ribopgo štev. 2. Krojaška zadruga Pozor okoličani in tukajšnji Slo- vpisana zadruga z omejeno zavezo venci ! V mojej zalogi vdobite na izbor GORICA Gosposke ulice 7 GORICA najcenejše in okusno izdelano obuvalo. priporoča vse v to stroko spadajoče Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Vodopirec. blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. Iiudovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlaclt) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive polke vseh zistemov In kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za iibre, risanice, lovske kratke pnike in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejšepuškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j š e m delu • e o o « e zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko