Naročnina
Dnevna
za državo 3HS
nieiečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din
celole no v Jugo> slavili SO Din, za Inozemstvo IOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp. pedi-vrsta mali oglasi pel SO ln 2 D.veCII oglasi nad 43 mm viIIm po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 Rln o Pn većiem □ naročilu popust Izide ob 4 zlulrcj razen pondeltKa In dneva po prazniku
HroKni.tiD« /e u Kopitarjevi ulici il. Л III Kokoplsi se ne vračalo, nelranlelrana pismo se ne spre/ema/o - llrednl&tva telefon S t. 2 OSO. apravnlštva »t. 2329
Za osemurno de'o!
V filmski hiti4>sti zunanje politike se je v igralski ansambel vrinil v Ženevi nov režiser, ki naj bi naštudiral novo igro — internacionalno borbo za osemurni delavnik. Kakor bomba je namreč padel pri seji upravnega sveta mednarodnega urada za delo v Ženevi predlog angleške vlade, da se washingtonski dogovor, po katerem naj bi države obvezno uzakonile osemurni delavnik na podlagi določb pariških mirovnih pogodb, spremeni, z drugimi besedami, da osemurni delavnik enostavno pade. Češ: Takrat se ni dovolj predvidevala težava povojne industrije; določba ne odgovarja moderni tehniki in skušenj iz sedanje dobe je bilo premalo.
Suhoparnemu utemeljevanju angleškega vladnega zastopnika je sledilo vsestransko ogorčenje. Francoski zastopnik Jouhaux je strupeno napadel angleško vlado. Belgijski odposlanec je podč.rtaval usodni korak angleške vlade, ker so Francija, Nemčija in Italija pri uzakonjenju osemurnika stavile pogoj, da ga sprejme tudi Anglija. In če se ta določba začne enkrat rušiti, ne ve nihče, kje se ho rušenje končalo. Nemški delavski zastopnik Hermann Muller je videl v angleškem predlogu izzivanje celokupnega evropskega delavstva, zažiganje ognja, katerega ne bo mogoče pogasiti. Vladni zaupnik Feig pa se je za nemško vlado skliceval na s .aro prakso: Ce bodo osemurnik ratificirale druge države, ga bo tudi Nemčija... odločitev o angleškem predlogu pa uaj se vsekako odloži.
Z načeluo-razvojnega stališča bi bilo k angleškemu predlogu v ilustracijo podati naslednje: Osemurni delavnik je ena največjih posledic svetovne vojne in poleg splošne in enake volivne pravice ena glavnih socijalno-političmh pridobitev delavstva, ki je, dokler )je bilo delavstvo soudeleženo pri vladanju, netila up, da postane uzakonjeno splošno pravilo. Nekatere vlade so to tudi storile. Češkoslovaška in Belgija sta bili n. pr. izmed prvih držav, ki ste ga izvedli. Glavno vprašanje je bilo vedno, kaj bodo storile nositeljice indu-strijalizma Amerika, Anglija, Nemčija, Francija in Italija. V Washingtonu so skušale doseči bazo, da imenovane države same izvedejo to določilo. A od tedaj je osemurnik stalno na mrtvi točki.
Ker pa je osemurni delavnik izhod mednarodne socijalne politike, je bil stalno na dnevnem redu. Anglija je sklicala v Bern in London konferenci delavskih ministrov glavnih industrijskih držav, da pride do kake rešitve. Konferenci sta ostali brez uspeha. Pred sednik delavskega urada Albert Thomas oC je vozil od vlade do vlade, da jih pregovori. Tudi zastonj. Inicijativo je, kot je pokazalo sedaj Ženeva, prevzela angleška vlada in sicer v znamenju boja proti osemumiku.
Kako utemeljujejo vlade svoje obnašanje? Nemški delavski minister dr. Brauns, ki stalno načeljuje delavskemu ministrstvu, pravi, da ima v nenormalnih razmerah kot so leta po vojni vsaka država svoje posebno gospodarstvo, ki se ne da uniformirati. Na Nemčiji leži vrhu v?ega še breme inilijardnih reparacij, ki dajejo gospodarstvu pečal. Država si mora pomagati, kakor ve , ,, .j, določiti pavšalno osemurnega dela p a ' more, zlasti še, ker je tudi notranja ddlzn«' slehernega Nemca, da dela na obnovi domovine z vsemi močmi.
Angleški konservativci trdijo, da »angleško gospodarstvo nI ameriško, da je Anglija imela od nekdaj posebni, inzularni (položaj z. lastno metodo dela; sedanja kriza oser urnika sploh ne prenese
Se krajši je fašizem, ki pravi': Fašizem je svojevrsten pokret, svetovni nazor, ki ima ludi o delu in delavcu svojo lastno mnenje, katerega pa udejstvuje le v fašizmu, ki izven fašizma ne pripozna ne eksportnih ne im-portnih »artiklov«.
K vsemu temu moramo pri presoji tega novega položaja podčrtati še naslednje: Osetn-rtrnk je program, ki kot vsak drugi potrebuje za izvedbo sredstev in moči. Da se je položaj delavstva poslabšal, je krivo dejstvo, da je zgubilo moč in sredstva. Vladajoče nemško je že dolga leta opozicijonalno delavstvo. Italijanske socijaliste in popolare je potisnil ob steno fašizem, in angleški labour-partisti so se morali umakniti konservativcem. Zlasti ua demokracija in druge levičarske e so danes skoro v vseh državah iz-adel In vrhu vsega: razbite ua krila in i i te in vsakovrstne osebne pristaše.
se kaže, da čaka evropsko delavstvo pri osemurniku težka borba in pre-nja njegove notranje vrednosti, zavesti in -'ga vpogleda.
Vlada hoče izglasovati davčni zakon,
nato pa odstopiti
Davidovič bo glasoval proti, njegovi poslanci pa za — Kriza nastopi najbrže danes zvečer — Koncentracija inalo verjetna — Ali sedanja
koalicija ali nove volitve
r Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov «) Tudi tekom današnjega dne se je pokazalo, da se poslanci demokratskega kluba drug za drugim odmikajo od Davidoviča in njegove politike. Na današnji seji demokratskega kluba so celo podvzeli ofenzivo proti mentorju Ljube Davidoviča poslancu Grolu zaradi neobjektivne pisave Grolovega glasila »Odjek«. Na seji se je velika večina poslancev izjavila za davčni zakon, tako da si Ljuba Davidovič niti ni upal dati na glasovanje predloga, ali naj se glasuje za ali proti davčnemu zakonu. Skrajno mučno pa je vplivala izjava Davidoviča, da sicer davčnega zakora ni prečital, da pa so mu drugi pravili, da je slab in da radi tega on zanj ne bo glasoval. Na drugi strani pa tudi seljačko-demokratska koalicija z Davidovičem ni zadovoljna, kajti pri vseh predlogih, ki iih seljačka demokracija stavlja v skupščini na glasovanje, da bi spravila vlado v neugoden položaj, glasujejo vsi demokratski poslanci, ki so v zbornici, z vladno večino, ter je z ozirom na to Da-vidovičevo opozicijsko stališče taktično samo farsa in vsa njegova politična akcija samo smešna komediia. Posebno radičevci pretijo, da tega nc bodo več dolčo trpeli in da bodo v primerni obliki izjavili Davidoviču nezaupnico. V seliački demokraciji se tudi na<?laša, da Da-vidovičevo zavezništvo ni zanesljivo, kar se jc
najjasneje pokazalo v njegovem ravnanju napram demokratski zajcdnici, v kateri je na nenavaden način briskiral svoje bivše zaveznike muslimane. Jutri bo glasovanje v Demokratski zajednici. To glasovanje se je zavleklo za nekaj dni zaradi tega, da sc počaka na finančnega ministra, tako da bodo navzočni vsi ministri, ko se bo v kabinetu sklepalo r demi-siji. Ko bo dana ostavka v svrho tazciščenja politične in parlamentarne situacije, bo poklican na dvor predsednik narodne skunščine dr. Ninko Peric, da po parlamentarnih uzan-cah nasvetuje kroni, kateri stranki naj se da mandat za sestavo vlade. Kadar je situacija zelo motna, navadno predsednik skupščine nasvetuje še prej posvetovanje s šefi vseh večjih političnih skupin. Misli se pa, da sc to sedaj ne bo zgodilo, ker stvarno ni potrebe. Vse skupine so za čim večjo konccntracijo, ako bi se dala ustvariti. Zato je situacija jasna in ni potrebno, da bi se krona posvetovala z voditelji strank. Seveda pa bo vsaka nova koncentracija morala biti večja od sedanje koncentracije štirih strank, kar pa bo vsakemu . tnandatorju težko izvesti. Zato se ravno misli, i da se bomo vrnili na staro koalicijo in se na j ta način izognili volitvam in ostali pri sedanji i koaliciji vlade, ki je edina sposobna za delo ! v parlamentu.
Obstrukcra ooozici'e zopet po&orela
r Belgrad, 6. lebr. (Tel. Slov.) Narodua skupščina se je tudi danes morala baviti s predlogom seljaško-demokratske koalicije, ki je šel za tem, da se vlada spravi v manjšino. Seljaškodemokratska koalicija je stavila nujen predlog, v katerem zahteva, da naj se razprava o proračunu odgodi, dokler se ne reši vprašanje delne vladne krize.
Kot prvi govornik je nastopil znani Nastas Petrovič, ki je pred vsem protestiral proti temu, da ministri niso na ininisirskih klopeh in da predsednik vlade sploh ne prihaja v skupščino. Nato je kratko govoril o noveni velikem županu v Skoplju in prešel potem na napad na notranjega niinis!ra Radoviča, ki ga smatra za nesnosobnega za ta visok položaj. Dalje je govoril o ministrski odgovornosti. Minister Kocič pripomni: »Odgovornosti ministrstva nobeden ne odreka«. »Kako da ne odreka? Saj je minister sani nedavno odklonil od sebe odgovornost.« — Kocič: Nobeden od nas ni dejal, da ne odgovarja za dela svojih organov«. — Pribičevič: »Kaj pa veliki župan? ali jo minister odgovoren za izjavo, da bo šlo »zob za zob«?« — Kocič: »Da, 011 je odgovoren za to«. — Pavle Radič: »Ali je odgovoren Vlajko Bugarče za to izjavo?« (S tem ie mislil na Koči a, češ da je bugaraš.) Min;ster Kocič je odgovoril: »Istotako kakor tudi Pavle Sinper-če.c (S tem je mislil na Pavla Radiča ki je bil svoječasnn zastopnik za prodajo Singerjevih šivalnih strojev)
Petrovič nadaljuje s kritiko slabe sedanje parlamentarne prakse in pravi, da apelira na svoje adikale. ki so bili prvi boritelji za svoji lo in za pravičen in zdrav razvoj demokra-ije. (Minister Kocič: ; Kateri so ti vaši radikali?«) Petrovič na to ne more dati nobenega odgovora in izvaja dalje, da se parlament ne sme pretvorili v mrtev organ, marveč da mora biti dejanski gospodar v državi. Vse stranke poziva na branik parlamentarizma. Zato je mnenja, da bo večina sprejela nujnost te resolucije.
Samostojni demokrat Vilder zatrjuje, da sedanja vlada nima večine med ljudstvom in prehaja na razlaganje vidovdanske ustave, češ da nam ie ona dala parlament in samoupravo. Po mišljenju tvorcev te ustave se ne bi smelo dogajati, kar se danes dogaja, da so Hrvati nasproti Srbom v podrejenem položaju. (Stjepan Radič: Mi imamo sedaj stvarno absolutizem.« Jinistei' Kocič: »Zrušite vlado!« Rudisavljevič: Ona je že zrušena!« Pavle Radič: »Kje je vla-i9? Sploh je nimamo!« Stjepan Radič: »Ninut-np vlade, marveč policijo! Skupščinski pred-sdnik poziva Stjepana Radiča k redu. Kocič: »lobena vlada ne bi mogla sploh tukaj sedli brez volje parlamenta. Dokler je ta večin, bomo mi tukaj sedeli.« Stjepan Radič: »Mada kupuje duše. kakor je jfrej kupovala krtfliee. Tako se dela večina. To je vaša večin, S tem ustvarjale večino.« Skupščinski
predsednik ponovno poziva Stjepana Radiča k redu. Vilder nadaljuje z ostro kritiko in izvaja, da je imela policija uspehe v južni Srbiji, kjer je ta današnja vlada dobila 40 poslancev. (Minister* Kocič: »Vi pretiravale. Ni res, da imamo 40 poslancev iz Južne Srbije, ampak samo 18«.) Vilder prehaja na način, kako se je ime-uoval notranji minister, nakar je Radič vzkliknil: »Pri vas, radikalih, je policija. Kakor voli ste kupljeni«. Radi tega radikali ostro protestirajo. S težavo so radičevci preprečili, da ni Stjepan Radič dobil batin.
Poslednji je govoril radičevec Drljevič, ki je istotako podpiral nujnost tega predloga.
V imenu vlade je minisler dr. Spaho dal sledečo izjavo: »Vlada želi, da se proračun pravočasno do 1. aprila sprejme. radi tena ne more sprejeti nujnosti lega predloga^. »Kdo na računa s prosveto«:. vprašuje Pribičevič. Kdo pa ?. zunanjo poliliko«, protestira Stjepan Radič.
Nato se je prešlo na glasovanje. Proti resoluciji so glasovali vsi radikali, vsi nivzoči demokratski poslanci Jugoslovanski klub in muslimanski poslanci. Večina ie bila tako ogromna. da je zavladal velik smeh po celi dvorani na račun takozvanega bloka celokupno demokracije ki ie ludi pri tem glasovaniu ponovno doživel velik polom. Šel'5 danes se je lahko prešlo na dnevni red. to je na načelno debato o proračunu.
Prvi je govoril radičevec Kraiač, ki je v dolgem govoru kritiziral sestavo te<*a proračuna in navaial niegove napake in slabe strani.
N11 nonoldansi'i seii narodne skunščine se je nadaljevala razprava o davčnem za'-onu. Na dnevnem redu je bilo drugo poglavje. Govorili so noslanci: zem'ioradnik T.azir dr. Žerjav (SDS) iu Pavle Radič (HSS). Nato se je vršilo glasovanje. Vsi navzoči demokrati in ostali poslanci vlndne ve*'"® so glasovali za spr^ipfie tega drugega poglavja. Tudi pri tej priliki se ie pokazalo, da so računi nasprotnikov sedanie vlartiif> konlieiie- zelo ialnvi. Niti edpn demokrat ni glasoval nro'i Ta'-о se je tudi to poglavje spreielo foa jutrišnji nonol-danski seji se bo razpravljalo o poslednjem poglavju.
Se?* demo''ratslceoa Hub*
r Belgrad, 6. februarja. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se jo vršila seja demokratskega kluba. Prvi je govoril Ljuba Davidovič. Iz.-javil je, da pride popoldne na dnevni red skupščine glasovanje o davčnem zakonu, katerega želi vlada, kakor se zdi, čimpreje sprejeti. Ker pa po njegovem mišljenju ni dovolj poslancev na seji, misli, da se naj o tem važnem vprašanju ne bi sklepalo. Ugotavlja, da v
Uprava le vKopllarlevI ul.Al.6 Cehovnl račun: Cfublfana ilev. I0.650 ln tO.341 xa tnaerate. Saralevošt. 7563, Zagreb St. 39.Olj, Praga In Dunof Si. 24.797
klubu niso navzoči člani vlade. Dokler obstoja klub, misli, da naj vsi člaui prihajajo na
seje kluba, ne pa da imajo posebej seje.
Miloje Jovanovič je izjavil, da se ne vodijo nobene posebne seje in da se je vršil samo sestanek pri Marinkuviču, ki pa ni bila seja, marveč samo prijateljski sestanek, na katerem se je Marinkovič zahvalil v imenu demokratskih ministrov tistim tovarišem, ki so zanj v klubu glasovali. To je smatral za potrebno, ker se je s tem izreklo demokratskim ministrom priznanje za njihovo naporno delo v vladi in za uspehe, ki so jih pri tem delu imeli. Glasovanje poslancev za resolucijo je moralo biti ministrom dokaz, da se žalijo demokratski ministri, ki so bili v vladi. Govor-nik je mnenja, da je to moralo biti, ker je resolucija zelo naperjena proti ministrom. V tem leži vzrok, da se je klub razcepil pri gla-j sovanju. Poslanec ostro uastopa proti pisanju demokratskega organa : Odjekne, češ da piše neobjektivno in tendenciozno in da direktno zadeva samega Davidoviča, ker piše, da je bil Davidovič užaljen radi nekega govora v klubu in radi tega kot strankin šef ni mogel spre-| jeti sporazuma za kompromisno resolucijo.
Davidovič je nato izjavil, da soglaša s tem, da pa smatra, da tudi Pravda«, ki naj bi bila demokratsko glasilo, prinaša neobjektivne vesti.
Na to Davidovičevo opombo je poslanec Matejič izjavil, da dajejo poslanci »Odjekne kot oficielnemu listu svojo podporo, »Pravdac pa je neodvisen list, ki se vzdržuje iz lastnih sredstev. (Z ozirom na ta napad Ljube Davidoviča na »Pravdo«, izjavlja uredništvo »Pravde«, da je »Pravda« objektivna, ker računa z najvišjimi državnimi interesi, da objektivno beleži vse politične dogodke, da je list, ki služi vsakemu javnemu delavcu in vsem strankam, kadar je treba, da se jim služi iz splošnega interesa).
Poslanec čubrovič je istotako govoril proti pisanju »Odjeka in pravi, da je »Odjek« з takšnim pisanjem dokazal, da ni organ DS, ntarveč osebne klike, ki v njeni servira, kar se ji zdi. Odjek« je neobjektiven in pristranski. Radi tega ne bo več sprejemal Odjeka«, G joka Popovič je govoril o davčnem zakonu. Izjavlja, da se s leni zakonom odstranjujejo največje nepravilnosti. Novi zakon zaščituje popolnoma in predvsem malega človeka in krnela. To pa je ravno v duhu demokracije, ki je vedno proti pretiranim davčnim obremenitvam. Izjavlja, da bo glasoval za. Po njegovem mnenju morajo vsi poslanci glasovati z.a ta zakon.
Vasa Ognjanovič je mnenja, da pomenja ta zakon velik napredek. Zato bo glasoval tudi on za.
Dragiša Matejič je ostro napadal Davido-vičevega mentorja Milana Grolh. Pravi, da je vsem jasno, da je vso to zmešnjavo v demokratskem klubu povzročil Milan Grol. Jaz pa mu rečem, da, kakor je zmešnjavo napravil, tako naj nas je zopet reši. Glede davčnega ; zakona pravi Matejič, da je mnogo pravilnej-I ši nego stari. Kot primer navaja kmete, ki ! imajo 3—5—18 ha, ki bodo sedaj plačevali mnogo manj. Tisli, ki imajo preko 60—120 ha, bodo plačevali nekaj več. Uveljavil se je princip, da se šibkejši ščitijo. Predlaga, da so . sprejme k davčnemu zakonu dodatek, ki do-: loča obdavčenje bogatih v svrho prehrane S pasivnih krajev. Dovolj je takih bogatašev, ki i imajo letno 1 nvlijon dinarjev, ln takšni bi j obdavčenja ne občutili. (Medklic: »Ti misliš na Veljkoviča!« Kakor znano je Veljkovič ve-| lik nasprotnik tega zakona in največji srbski bogataš.)
Nato je govoril Grol, ki izjavlja, da bi bilo v sedanjih razmerah pod današnjo vlado težavno glasovati za ta zakon. Ker vidi, da jo v klubu večina za ta zakon, izjavlja, da bo ludi on glasoval za ta zakon, ker misli, da to ni političen zakon.
Ljuba Davidovič je izjavil, da zakona ni j čital, da pa so mu drugi izjavili, za zakon ni i dober. Zalo ne more glasovati za zakon. Misli I pa, da ni Ireba, da bi klub o tem glasoval. Marveč, da naj vsak poslanec glasuje, kakor hoče. Od demokratov bosta proti glasovala Veljkovič iu Davidovič, ostali poslanci pa bodo v ogromni večini glasovali za zakon, ki je s tem zasiguran.
r Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Ljuba Davidovič je danes obvestil Radiča iu Pribi-čeviča o svojem včerajšnjem razgovoru z Marko Trilkovičent. Z ozirom na le razgovore se v vseh političnih krogih opozarja na to, koliko jo vredna borba Ljube Davidoviča za parlamentarizem in demokracijo, če se raz-govarja z ljudmi, ki so izven parlamenta in jih hoče zopet rehabilitirati.
feselle ln korlsf le v hlSl
£e sc nabavi
15 letna garaneija '
šivalni slrol
znamke
Gr tzner n Adler
v izbiri najkrasneiSlh oprem samo pri
Josip Petelincu
L|obl|ana
blizu Prešernovega spomenika
Pouk vezenja brezplačen
Hiša z nnsfiliro
veliko kletjo in dvoriščem, v sredini mesta, na prometnem kraju, sc ugodno proda. — Ponudbe pod »Poceni« a. d. V. na upravo lista v Mariboru.
L. MikuS - Lublisna
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palie Popravila ločno in solidno
Lovske puške,
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov — kupiš pri
F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA
Selenburgova ul. 6. — Kupuiein in prevzemam staro orožie v komisijsko prodajo
Vsemogočni je danes ob 7 zjutraj poklical k Sebi našega dobrega očka, oz. starega očka, brata in strica, gospoda
3akoba Nanut
sprevodnika juž. žel. v pokoju
Pogreb bo v ponedeljek 6. februarja 1928 ob dveh popoldne i r hiše žalosti. Ilirska ul. 22, na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 4. februarja 1928.
Žalujoči otrocL

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuž-no vest, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
Uršula Dvoršak
soproga poStnega zvanlčnika
dne 4. L m. po dolgi in mukcpolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice sc vrši v nedeljo, dne 5. lebruarja t. 1. ob pol 4 popoldne, od doma žalosti, Sp. Šiška, Aljaževa cesta št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 4. februarja 1928.
Globoko žalujoči ostalL
Mestni pogrebni zavod.
Ч; i r.
Zahvala
Vam vsem, ki ste mi ob teh težkih urah s sočutnim srcem skušali lajšati neznosno mojo bol; ki ste spremili mojo nepozabno
Nušo
k večnemu počitku posuli njen grob s cvetjem in ji posvetili svoje solze in svoje ljubezni polne besede: Vam vsem iskrena, prisrčna hvala.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1928.
Dr. Ivan Robida.
Pouk v krolnem risanju
in prikroievanju damskih oblek daje redno — za dom in poklic — edino strokovno Izprašana učiteljica in lastnica modnega salona
ROZA MEDVED, Lfubljana, Mestni trg 24
(nasproti rotovža). — Uspeh pouka zajamčen. — Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ceni. — Istotam se izdelujejo vsakovrstni kroji po meri
Ljudsha posojilnico v celin
regietrovana zadruga z neomejeno zavezo
Canharteva ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni men in Je denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo poloe rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svoiim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni ln invalidni davek Diactre posojilnica.
Hranilne vloge nad D;n 52,000.000'-
Cenik
za leta 1928
Belo platno......Din	8, 9, 10, 12
Gradi za spodnje hlače .	»	12, 14, 16, 20
Platno za rjuhe, 150 cm .	»	22. 26, 28, 32
Platno za kapuc, 180 cm .	»	28, 32, 40, 45
Damast za posteljnino . ,	n	28, 32, 46, EO
Namizni prti (komad) , .	»	40, 48, 50, 60
Gradi za roadracc ...	i>	30, 36, 44, 52
Cefirji in oksforti ....	»	10, 12, 14, 20
Tiskovine |druki) ....	»	10, 12 15, 16
Delain etamin.......10, 12, 14, 16
Volneni delain.....s>	18, 28. 38, 48
Ševijot v vseh barvah . .	»	35, 45, (0, 68
Volneni poplin . . . .	»	45, 50, 58. 60
Modno blatfo za ženske ,	»	20, 24, 28, 35
Blago za plašče, kostume .	»	80. 95. 110, 120
Razne svile za obleke . .	»	36, 45, 60, 68
Creppe de Chin . ...	»	68, 98 120
Težka taft svila . . . ,	»	88 120
Surova svila . . > . .	»	26, 28, 32, 40
Svilene rute .....»	40, 50, 120, 145
Naglavne rute .....	»	5, 10, 12, 18
Jugoslovansko sukno , .	»	24 36, 50, 72
Češki kamtfarni ....	»	65, 120, 140, 1*0
Angleško sukno . • . .	»	2Г0, 220, 28^, 300
Modne hlače . . . . ,	»	100, 130, 180, 230
Lister za suknje . . . ,	»	40, 60, 98, 160
Struks..........60. 70. C5, 170
Baržun in fustian ....	»	30. 36, 40, 60
Hlafevina ......	»	12, 28, 36, 48
Tirolski loden.....»	120
zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamniflče, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri
ITD DIN ■ manufahturna trgovina -. I lir 1П KUMieOS. B.aunitrn št. 17.
Јв^ Vzorcev se ne razpošilja I
Mednarodni ueiesejem v Lyonii
Л. do IS. marca I028.
T?ar.stavtjnlcl 20 drfcnv — Kopel 4" narodnosti. Itnzstavni katnloK (700 ntmn<) le izšel Cona 10 frano. frankov. — Stanovunja na razpolago
Naslavljajto na: Foire de Lyon, Service ti. S. HOtel de Vitle. Lyon.
Popolnoma gladko! In kako prijetno
dišiš!
- Da, draga, io dela yrAON'
milo za britje!
1.	omehča brado,
2.	da gosto peno, ki se ne posuši,
3.	se prijeti,. občuti na koži in ji da prijeten duh.
4.	Je štedljivo v porabi.
Izdeluje
„ALBUS" tvornica sapuna d. d.
Dobiva se povsoul
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanim, da sem otvoril na Glincah cesta IX.
Restavracijo
Točil bodem pristna dolenjska in štajerska vina, postregel z gorkimi in mrzlimi jedili ter z vsemi brezalkoholnimi pijačami.
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča	Franc KrU,IC.
Dr. med. Franc Schosteritsch
je otvoril dne 1. februarja 1928 svojo prakso kot
zobozdravnik v Ptuju
Cankar,eva ulica štev. 15.
(poleg mestne tehtulce).
Ordinira:
cb delam!kih cd 8.—11. in od 14.—16ure ob nedelj«h in praznikih od 9.—11. ure.
Kostanjev taninski les
kupuje stalno po ugodnih dnevnih eeaab
Err est Marine, Celie
Zrinskega ulica št. 4
Telefon interurb. št. 136.
Atairpnoio sc °h'ečete, ako kupujete gotove llCtJLCIlCJC moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubi ana, Stari trg št. 2, ki ima v zaiogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna > POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vma,
CosuKch Уne-Trst
Safurnia — Vu'cania
motorne ekspresne veleladje 24.(1(10 ton. 21 milj hitrosti Brzovozna zveza s Severno in Južno Ameriko Odplov mo'i me veleladje „Siilurnia" v New-
York dne 14 marca 1928 Brezplačna in točna pojasnila dobite takoj pri
Simon Kmetec
zastopnik „Cosulich Line" za Slovenijo Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13
-■'•i^'"I-;-:^v,'%
Ali se hoiefe osvoboditi svojega
revvnatlzma in trganja S
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sklju ene roke in nog«-, trganje, bodi ja ji, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči, so češče posledice revmatičnih m protinsKih bolečin, ki jih |e treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala.
Portudim Vam
zdr^vljenie 9 pijačo, ki bo o/dravila, razredčila vodne kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne tano-zvano splošno ah lajno -»redstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava.

Vsakomur poskušnja zastonj!
1'iSttc mi takoi in prejeli boste od raložni&lva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma xaslon| in franko poskulnjo 8 poučnim navodilom Sami se boste lahko prepntali o neškodljivem in hilrem utinkovaniu sredstva [
HUGIIST mHRZKE Berlin-Ufllmersdorf, Bruchsalerstr. Пг. 5. flb'. 31Đ.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoav. nas'ov: Gosnnbanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO TelPton 2057,2470 n 2979
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
la JutfoeJovaasko Usit«/M « LjuMpuui Kud Cefi.
ladaiateli; di. F«. &atovcc.
Uredniki Franc Ieraetilavi
Kloui zakon o neposrednih davkih
Dr. Hilarll Vodopiuec
Zakonski predlog o neposrednih davkih, akor ga je sprejel davčni odbor narodne kupščine in s katerim bodo izenačeni nepo-edni davki v vsej državi, pozna samo objekt-3 davke in ne pozna osebne dohodnine od » kupnega dohodka, ki je bila pri nas uvedena s 1. januarjem 1898. leta. Radi tega bo s tipanjem v veljavo novega zakona (t. j. s 1. muarjem 1929) prenehala odmeritev osebje dohodnine. Istočasno bodo ukinjene tudi tše državne doklade, invalidski davek in ko-iorska (loklada.
Neposredui davki, katere ureja bodoči m zakon, so: 1. na prihod od zemljišča emljarina); 2. na prihod od zgradb (hišni-.); 3. na prihod od podjetij, obrti, trgovin in mostalnih zanimanj (pridobnina); 4. na >nte (rentnina); 5. na dobiček podjetij obve->nih na javno polaganje računov (društveni avek) in 6. na prihod od nesamolastnega elj in zanimanja (službeniški davek ali pla-arJia).
Pri vseh gori navedenih davkih je podla-a ул odmeritev cisti prihod orlnosno čisti clo-iček in pri vseh davčnih oblikah, razven ontrine, je obdavčenje progresivno. V to svr-no so uvedene za zeinljarino, hišnino, pridobimo in zu društveni davek dvojni davčni od-totki in to za osnovni davek in za dopolnilni -^ek; odstolki za osnovni davek so stalni, očim -'O odstotki za dopolnilni davek pro-esi n- Progresija pri zemljarini, hišnini in ■ido:uii',ii se pojavlja z ozirom na višino či-ega prigoda in pri društvenem davku z ozi-li na rentabilnost podjetja. Pri plačarini pa, i ima sjmo eno vrsto davčnih odstotkov, se rogresija izraža pri teh davčnih odstotkih z sirom na višino prihoda.
S progresivno davčno obremenitvijo je tel zakmodavec udovoljiti zahtevi člena 116 a<e ustave, kateri določa, da se davek plača ■o davčni moči 'in progresivno, in obenem je o'el z dopolnilnimi davčnimi odstotki vstva-:;j nekak aadcmestek za osebno dohodnino.
Ker se bodo odredbe zakonskega predla o zemljarini najbrže izmenjale, pustimo a'pravo o tem davku poznejšemu času in si glejmo ostale davčne oblike.
Hišn'na
Sedaj ii-iamo v Sloveniji dve vrsti lisnega davka: najemninski davek in razredni davek; s stopanjem v veljavo novega zakona pa oopade zastareli hišni razredni da\\k in borne imeli samo hišni davek od ritega prihoda (čiste najemnine).
Zgradbe, katere služijo poljedelcem in lihovim kmetijskim delavcem za stanovanje
po vaseh in vaških občinah, in ravno tako zgradbe, katere služijo isti svrhi in se nahajajo izven rajona mest, trgov in krajev ogla-šenih za javna zdravilišča, bodo popolnoma proste vsakega davka. Sem ne spadajo letoviške hiše na poljskem posestvu in hiše velikih posestnikov; te zgradbe bodo podvržene davku po predpisih novega zakona.
Davčna podlaga za hišnino je: pri zgradbah, katere so izdane v najem, letna zakupnina ali najemščina v času razglasa za predložitev davčnih napovedi, pri hišah pa, katere niso izdane v najem, je davčna podiaga vrednost letne najemnine, t. j. vsota, katera bi se mogla prejemati, ako bi se dotična hiša (ali del iste) izdala v najem. Ta letna najemščina ali najemna cena je brutto-najemnina.
V ime stroškov za izdržavanje, upravo in amortizacijo se odbije od vkupne brutto- najemnine:
1.	v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu 20%;
2.	v ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih 25% in
3. v vaseh 30%.
Razlika izmed brutto-najemnine, faktične odnosno vcenjene in stroškov, kateri se priznajo v gornjih odstotkih, je letni čisti nrihod (čista najemnina), od katerega se odmerja davek na sledeči način:
1.	osnovni davek z 12%;
2.	dopolnilni davek od vsote vkupnega čistega prihoda vseh davku podložnih zgradb istega davčnega obvezanca na področju ene prvostonne davčne oblasti, urranjenega z odgovarjajočim delom čistega prihoda od zdradb od katerega je bil v prejšnjem letu izvršen odpis davka radi nevpotrebljivosti ali nevpo-treblienia zgradb ali katerega deta istih, odnosno zbog neizterljivosti najemnine. Dopolnilni davek iznosi:
od prvih začetnih ali polnih 10.000 Din 2% „ naslednjih '„ ,,
99	91	11	9»
П	11	11	11
JI	11	11
n
99
10 000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
4% 6% 8% 10% 12% 14%
in na vsako vsoto čez 70.000 Din 10%.
Na dopolnilni davek se ne morejo odmeriti nikake samoupravne doklade, nego se iste smejo odmeriti samo na osnovni davek.
Da bi se videl efekt gornjih procentov, sem izračunal nekoliko primerov obdavčenja po novem zakonu in za iste nrimere sem tudi izračunal davek po dosedanjih predpisih.
Od letnega brtitto-prihoita (kosiiate Kajemrtitie)' ' v dina jih	Po ■urem zakonu bo iznosil vkupni davek (osnovni in dopolnilni) v dinarjih			Po dn*ed njih »redpis'h je davek s 7n°/,no državno 1> k'ado invalidskim davkom in • komorsko doklado unosil v linarjih
	v Ljubljani	v ostnlih mestih, trgih in letoviščih	v vaseh	
1.000	112	105	98	315
2.000	224	210	196	594
4.000	448	420	392	1.191
10.000	1.120	1.050	980	3.300
20.000	2.360	2.200	2.040	6.480
30.000	3.720	3.450	3.180	9.690
40 000	5.200	4.800	4.440	13.560
50.000	6.800	6.300	5.800	18.750
60.000	8.560	7.900	7.240	20.790
70.000	10.440	9.600	8.780	22.830
100.000	16.200	15.100	14.000	32.640
500.000	86.600	81.100	75.600	163.200
1,000.000	I 174.600	163.600	152.600	326.400
Iz gornjih številk se jasi o vidi, kako iz-itno bo Slovenija v pogledu hišnega davka zbreme ijena, in povrh moramo še vpošte-
vati dejstvo, da odpade tudi še osebna dohodnina, dalje, da se ul inejo vse državne doklade, invalidski davek in komorska doklada, da
se bodo doklade za samoupravna telesa pobirale samo od osnovnega davka, dočim bo dopolnilni davek prost tudi teh doklad in da bodo kmečke hiše po vaseh popolnoma prosto vsakega davka, ker je, kakor že rečeno, odpravljena razredna hišnina.
V doljni križalki sem izračunal v nekoliko primerih, kaki bodo po novem zakonu davčni odstotki od brutto-prihoda (kosmate najemnine) in koliki so bili davčni odstotki po dosedanjih predpisih.
Na letni brutto prihod v dinarjih		Iznosi v odstotkih osnovni i'avek			Iznosi v odstotkih dopo nitni davek			Vkupno v odstotkih osnovni iu dopolnliut davuk			Odstotek dosedanje obdač-be
		v Ljubljani	v ostal'h mestih, trgih in letoviščih	v vaseh	v Ljubljani	v ostalih mestih, trgih in letoviš- 1 čiti	v vaseh	v Ljubljani	v o=talili mestih, trgih in letoviščih	v vaseh	
do	10.000	9.6	9.—	8.4	1.6	1.5	1.4	11.2	10.5	9.8	Okoli зп-зз %
od	20.000			»	2.2	2.—	1.8	11.8	11 —	10.2	32.4
	30.000				2.8	2.5	2.2	12.4	11.5	10.6	32.3
	40.000				3.4	3—	2.7	13.—	12.—	11.1	33.9
	50.000			>?	4.—	3.6	3.2	13.6	12.6	11.6	37.5
	60.000			rt	4.66	4.16	3.66	14.26	13.16	12.06	34.65
	70.700			99	5.31	4,71	4.14	14.91	! 13.71	12.54	32.61
	100.000			n	6.6	6.1	5.6	16.2	1 15.1	114. —	32.64
	500.000			99	7.72	7.22	6.72	17.32	16.22	115.12	32.64
n	1,000.000	»	v	99	7.86	7.36 \	6.86	17.46, 16.36		15.26	32.64
Vkupni odstotek osnovnega in dopolnilnega davka ne doseže nikdar, tudi pri naj-višj;'i zneskih v Ljubljani polnili 17 6%, v ostalih mestih, trgih in letoviščih polnihl6.5% in v vaseh polnih 15.4% od brutto-prihoda (kosmate najemnine), dočim je davčni odstotek po dosedanjih predpisih dosegal in presegal clvokratno, včasih celo trikratno višino novih odstotkov. Neenakomernost dosedanjih odstotkov obdavčenja prihaja od tod, ker sta invalidski davek in komorska doklada po čl. 161 in 165 fin. zakona za leto 1926/27 le pri viš;ih zneskih prvotnega davka s 70% državno doklado vred, t. j. pri zneskih iznad 15.000 dinarjev odstotna, in sicer znaša v tem primeru invalidski davek 40% in komorska doklada 20%. Do davčne vsote od 15.000 Din pa se invalidski davek in komorska doklada odmerita po neki nesrečni lestvici, v kateri so te doklade enostavno izražene v gotovih vsotah za davčne zneske od ... do ... N. pr. /naša po gornjih*členih finančnega zakona invalidski davek 840 Din in komorska doklada 420 Din ako iznosi prvotni davek s 70% državno doklado 2000 do 3000 Din. Te do'dade bodo, hvala Bogu, z novim letom odpadle.
Izvesmo namesto osnovnega in dopolnilnega davka se bo plačalo za nove zgradbe in dele istih, katere so bile sezidane po odobre-nju gradbenih oblasti, samo 3% od čistega prihoda. Od brutto najemnine bo torej ta odstotek znašal v Ljubljani 2.4%. v ostalih mestih. trgih, kopališčih in letoviščih 2.25% in v vaseh 2.1%; sedaj se plača 5%.
Ta davčna olajšava se daje na 20 let v mestih čez 50.000 prebivalcev, v ostalih krajih pa na 10 let za zgradbe:
1. katere so sezidane na zemljišču poprej nezazidanes (nove zgradbe);
2 katere so sezidane na zemljišču poprej za idanem, pa je bila prejšnja zgradba popolnoma ali do temelja porušena ali katere so bile od temelja dozidane že obstoječim zgradbam. —
Samo na polovico gornje dobe daje se davčno olajšanje za nove dele zgradb, ki so:
a)	nadzidani na obstoječi zgradbi,
b)	nadzidani ali dozidani na mestu porušenih nadstropij.
To davčno olajšanje se daje na 20 let tudi zu nove hotelsl-e zgradbe, katere so bile sezidane zbog pospeševanja tujskega prometa in turizma, vendar se olajšava ne more dati
za one prostore, kateri ne služijo v hotelske svrhe.
Za dosego gornjih davčnih olajšav vsebuje zakonski predlog formalne odredbe.
Dalje priznava zak. predlog stalne (permanentne) oprostitve hišnino. Najvažnejša za široke sloje je že zgoraj omenjena oproslitev hišnine za zgradbe poljedelcev. V zak. predlogu je navedena še cela vrsta davčne oprostitve, kakor n. pr. za državne zgradbe, v kolikor ne služijo za stanovanje uslužbencev in delavcev odn. v kolikor ne služijo za upravo državnih podjetij obvezanih na javno polaganje računov; vendar so zgradbe države, samoupravnih teles kakor tudi obrtnih, industrijskih in rudarskih podjetij, katere služijo za brezplačno stanovanje njihovih delavcev, proste hišnine; dalje so oproščene hišnine zgradbe saniupravnih edinic in drugih javnih korporacij in fondov, dokler in v kolikor služijo neposredno v javne ali službene svrhe; cerkve, kapele in zgradbe ali deli istih priznanih veroizpovedi, katere se vporabljajo izključno za javno službo božjo in za uradniške svrhe svečenikov; bolnišnice, kopališča in sa-natoriji brez svrhe na dobiček, planinske koče; vobče vse zgradbe namenjene v nacionalne, prosvetne, šolske, dobrotvorne ali narodno-ekonomske svrhe, toda brez svrhe na dobiček; tudi so oproščene davka tovarniške in druge industrijske zgradbe, rudarske zgradbe, javna skladišča, zgradbe železnic; vse te zgradbe samo tedaj, ako ne služijo za stanovanje, za prodajalnice in druga podjetja; ekonomske zgradbe (hlevi, kleti, shrambe) so oproščene hišnine, ako niso i/dane v najem, služiii kmetijstvu in šumarstvu in niso namenjene za stanovanje. Slednjič naj omenim še važno-odredbo, da bodo uživale davčno oprostitev zgradbo zadrug in zadružnih zvez osnovani h po zakonih o zadruparstvu, ako dotična združenja ne delijo dobička, ne dajejo tuntijem članom uoravnega in nadzornega odbora in ako se njihove rezerve v nikakem slučaju ne smejo razdeliti med /.adrugarje; za zgradbe zadružnih zvev. je še ta pogoj, da je \ zvezi včlanjenih najmanj 20 takih zadrug; zgradbe nabavljaških zadrug državnih' uslužbencev in njihove zveze, osnovenih po zakonu / dne 5. decembra 1920, so tudi oproščene davka.
Toliko o hišnini, prihodniič mogoče zopet nekaj o ostalih davčnih vrstah.
Alphonse Daudet:
Tamosti starega Co n§ia
France Mamaj, star igralec na piščalko, v ki jc včasih prišel k meni v vas, da ob čaši vrelega vina v pogovoru prebije večer, mi je pripovedoval nekega večera kratko vaško dramo, katere priča je bil pred kakimi dvajsetimi leti moj mlin.1 Pripcvcd tega 'obrega tnožička me je ganila in skišnl bom, da .»-ar jo ponovim, kakor sem jo slišal, sam.
Zamislite se, dragi čitateiji, da sedite pri vrču dišečega vina in da vam pripoveduje stari muzikant: »Naša pokraj ла, dragi gospod, ni bila vedno tako mrtev in nepoznan kraj, kakor jc danes. Nekoč je bilo tu veliko trgovanje z žitom in kakih deset milj naokoli so nam nosili ljudje žito v mlin. Oluog vasi so bili vsi griči pokriti z mlini na veter. Z desne in love strani niste videli iznad smrek drugega, kakor krila, ki so se obračala proti mi-stralu" in dolge vrste majhnih oslov, otovorjenih z vrečami, ki so stopali po poti navzgor in navzdol. In veselje je bilo ves božji teden poslušati z višine pokanje z biči. šumljanjc platna in »hija-hot« mlinarskih pomagačev .. . :deljah smo v tropah zahajali v mline, iri so mlinarji dajali za muškatovca.'
Pisateji je bival na deželi, in sicer v nekem enem mlinu, ki ie bil nekoč last moža, o m jo govor.	,
Topel severozapadni voler v juz.nl rranciji.
Močuo in sladko viue Iz inžne Franci ie.
Mlinarske hčere so bile lepe ko kraljičine v svojih čipkastih robcih in z zlatimi križci. Jaz sem prinašal svojo piščal in do črne noči smo plesali »farandolo«.4 Ti mlini, kakor vidite, so bili veselje in bogastvo našega kraja.
Nesreča pa je hotela, da je prišlo Francozom iz Pariza na pamet, da so postavili ob ysti, ki pelje v Tarascon,5 valjčni mlin na •;;,aro. Kar je novega, je vse dobro! Ljudje so začeli nositi žito v valjčne mline in ubogi mlini na veter so ostali brez dela Nekaj časa so sc še skušali boriti, ali para je bila močnejša in gorje! — drugega za drugim so morali zapreti... Niste več videli prihajati malih oslov . . . Lepe mlinarice so prodale svoje križcc... Ni bilo več muškatovca, ni bi!o »farandole« .. .1 Mistral jc pihal zastonj, krila se niso ganila ... In potem je dala občina nekega lepega dne podreti vse te zidinc, na njihovem mestu pa so nasadili vinograde in oljko.
Sredi tega poloma se jc krepko držal samo cn mlin in sc še nadalje pogumno vrtci n;: svojem gričku pred nosom valjčnih mlinov. Bil je to mlin starega Cornilla, baš ta, v katerem se sedaj pogovarjava.
Boter Cornille je bil star mlinar, ki je 60 let živel med moko in je ves gorel za svoj poklic. Ko so začeli zidati valjčne mline, bi
4 Narodni ples. kakor naše i kolo
n Pokrajina v Provenci (južni Franciji). Iz prebivalcev se radi brijeio norce kakor iz naših ■ 4hničanov.
bil skoraj zblaznel. Osem dni smo ga gledali, kako jc tekal po vasi, zbiral okrog sebe ljudi in na vse grlo kričal, da hočejo vso Provenco zastrupiti z moko iz valjčnih mlinov. »Ne hodite doli,« je vikal, »ti razbojniki delajo kruh s pomočjo pare, ki jc hudičev izum, medtem ko delam jaz z mistralom in tramontanom," ki sta božji duh...« In še brez števila slič-nih lepih besed je našel v pohvalo mlinov na veter — ali nihče ga ni poslušal.
V	tem silnem srdu sc je starec zaprl v svoj mlin in živel popolnoma sam kakor divja zver. Celo vnukinje Vivette, petnajstletnega otroka, ni hotel imeti pri sebi, ki po smrti svojih roditeljev razen »starega« ni imela nikogar na svetu. Mala revica se je morala sama preživljati in povsod sc jc vdinjala za nekaj časa. Delala jc na pristavah ob času žetve, ko so redili sviloprejke in obirali ma-sline. In vendar sc je zdelo, da ded zelo ljubi tega otroka. V najhujši speklenini je prehodil po štiri milje, da jo jc obiskal na pristavi, kjer je delala, in ko je bil pri njej, jo jc po cele ure opazoval s solznimi očmi.
V	vasi so mislili, da jc stari mlinar odslovil Vivetto radi skopuštva in ni mu delalo časti, da jc pustil svojo vnukinjo, da sc potepa od pristave do pristave, izpostavljena vsem surovostim zakupnikov in pomanjkanju mladine, ki služi. Zamerili so mu tudi to, da jc tako čislan človek, kakor je bil boter Cor-r.ille, ki jc doslej šc kaj gledal nase, sedaj
" Mrzel severni veter (kakor pri nas bui
i hodil po cestah bos kakor pravi cig trgano kapo na glavi in ves v krpah . . In rus-nica je, da smo se mi drugi starci ramovali zanj, ko je ob nedeljah tak prihajal v cerkev, in Cornille je to tako občutil, da se ni več upal vsesti sc v klop. Vedno je ost . jal v cerkvi zadaj, med berači blizu kropiln ka.
V življenju botra Cornilla jc bilo nekaj,, kar ni bilo popolnoma jasno. 2e zdavnaj mu. I ni nihče iz vasi nosil žita, in vendar so šla krila njegovega mlina zmerom svojo staro pot kakor prej... Zvečer pa so ljudje na cest:i srečavali starega mlinarja, ko jc gonil prco! sabo svojega osla, otovorjenega v. velikimi
I vrečami moke.
»Dober večer, boter Cornille, so mu kli,-oali kmetje; torej ima vaš mlin še vednii cielo?«
»Vedno, draga deca,« je odgovarjal starec z veselim obrazom. Dela mi ne manjka. , hvala Bogu!«
Čc pa ste ga še dalje izprašer ali, kje zlo • dja dobi toliko dela, je položil prst na usta in dejal važno: »Pst. Delam za i •'.!« ... Nikoli niste mogli več izvleči iz njcj>. Da bi pa kdo celo pogledal v njegov mlin, to st- nikomur niti sanjalo ni. Tudi mali Vivettt ni pustil notri. .. Čc ste šli mimo mlina, so bila vrata zmerom zaprta in velika krila to so neprestano vrtela; videli ste starega 'a, k; se ji puscl po travniku pred ploščadji in velikegu mršavega mačka, ki se je sončil na oknu in ■. zlokobnim očesom motril potnika. Ша11г >
Odkup invalidnine
r Belgrad, 0. febr. (Tel. Slov.«) Današnje •»Služb. Novine priobčujejo navodila za odkup invaliduine. ki jih ]<• izdal minister za s >c. politiko dr. Andrej Gosar. Ta navodila so sledeča :
1. Invalidnina in podpore se odkupijo za določeno število let, ki ne more biti manjše od pet, ne večje od 20. 2. Število let, za katero se odkupuje invalidnina, se odreja ua temelju nuienja-zdravniško-vojaške komisije in po presoji višine poškodbe, radi katere je bil prosilec proglašen z<! invalida z ozirom na celokupno njegovo zdravstveno stanje in leta starosti. 3. Število let, za katera se odkupuje doklada za ženo, se odreja prvenstveno z ozirom na dobo njene starosti iu po nu žnosti z ozirom ua njeno zdravstveno stanje. Kar se tiče odkupa doklad za otroke, se odvzame maksimum let, določen z invalidskim zakonom. 4. Odkupnina invalidnin« in podpore, kakor tudi doklad, se izračuua na temelju rentnega računa. 5. Odkupnina, izračunana z rentnim računom, se lahko poveča z ozirom na število let in starosti tistih članov rodbine, za katere prosilcu sodišče doklade radi napake ni dodelilo, četudi mu po invalidskem zakonu pripada. 6. Odkup se lahko zmanjša v slučaju, če ima prosilec poleg invalidnine tudi plačo aktivnega uradnika ali pokojnino. Za izračunanje odkupnine invalidnino se naj uporablja sledeča lestvica: Za
5	let se množi temeljna invalidnina s 4.28, za
6	s 4.00, za 7 s 15.50, za 8 s 6.24, za 0 s 6.82, za 10 s 7.30, za It s 7.86, za 12 s 8.38, za 13 s 8-80, za 14 s 9.27, za 15 s 9.90, za 20 let se množi z 11.60.
S^ovo poslanika Emandija
Belgrad, ti. febr. (Tei Slov..;) Mala au-fanta časnikarjev je odhajajočemu romunskemu posliiiukii Eniandiju priredila poslovilni večer. G. Emandi je v odgovoru na zahvalne pozdrave omenil brigo Take Jonesca in Bra-tiana, da se obvarjejo pogodbe in mir v Srednji Evropi, za kar je bila ustanovljena mala antanta. Podčrtal je velike žrtve Jugoslavije in Romunije, ki kličejo še daues po mirnem razvoju. Svetovna vojna je konec enega in začetek drugega sveta, ki je započel borbo proti tiraniji, z ljubeznijo za svobodo in lastno državo. Ta duh je ostal; zato je mala antanta takorekoc sporazum med narodi, ne pa dogovor dveh ali ireli vlad; ta pogodba je potrebna za svobodno narodno življenje; zato je trajna in nesprejemljiva. Kol v drugi politični v. goji ima tisk ravno pri mali antanti prevladujoč pomoč in idealno nalogo za vedno bližje zbližanje treh, v tej zajednici organiziranih držav.
r Belgrad, 6. februarja. (Tel. Slov. ) Poljski poslanik dr. Zbislav Okenski, ki je premeščen v Tokio, je danes obiskal zunanjega ministra Marinkoviča, da so od njega poslovi. Prosil ga je za poslovilno avdienco pri kralju.
Ženevski delegat Fotič v Belgradu.
r Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov. ) Danes se je pripeljal v Belgrad naš stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič, Takoj ga je sprejel zunanji minister. Pri tej priliki mu je obširno poročal o korakih male antante v zadevi monošterske afere. Ta afera prido v mesecu marcu pred Svot Društva narodov, ki se bo sestal 5. marca.
TštuSescu pride v Belgrad
r Belgrad, 6. febr. (T d. Slov. ::) »Pravda prinaša vest, da bo romunski zunanji minister prispel po svojem bivanju v Parizu in Berlinu tudi v Belgrad. K tej vesti »Pravde« dodajamo, da l>o, kakor smo poučeni od dobro informirane strani, Titulescu v resnici prišel v Belgrad, in je pričakovati, da se l>o ta nje^gov obisk izvršil koncem tega meseca. Pri tej priliki ho tudi končnoveljavno določil dan sestanka male antante. Sestanek se bo vršil v prvi polovici marca v Bukarešti.
Za Pašičevo nasledstvo se bori
. č Zagreb. 6. febr. (Tel. Slov.) »Slobodna Tribuna: prinaša pod naslovom: Vloga pre-čanskih Srbov: oster članek od Jovana Banja-nina proti Pribičeviču in pravi o njem, da mu je ideal zamisel pokojnega Pašiča: hegemonija Srbov v tej državi ter da še vedno misli, kid<o bi postal Pašičev naslednik. Iz pisanja Slo-bodne Tribiine;: se vidi. da zagrebški demokrati niso pri volji sledili Davidoviču pri sodelovanju s Pribičevičem in Radičem.
Zagonetna Terezra Neumann
v Miinchen, 6. febr. (Tel. -Slov.«) Čudežni pojavi pri Tereziji Neumann iz Konnersreutha so, kakor sc Cuje, naenkrat izostali, tako da ona pri najboljšem zdravju pomaga pri gospodinjstvu svoje stare matere. Škofijski ordina-rijat poroča, da tam o tej izpremembi ni ničesar znanega. O božiču je še neki ameriški škof našel pri Tereziji Neumann stigmata in tudi župnik iz Konnersreutha ni poročal o ni-kaki izpremembi. Stigmata pa se po božični ekstazi niso več ponovila. Tako pa se jc zgodilo tudi lansko leto, ter je pojave, kakor lansko leto, pričakovati zopet pred pepclnično sredo. Terezija Neumann Se vedno ne vživa nobene hrane, niti vode.
Prisesa novega mariborskega
župana
Priznanje velikega župana bivšemu gospodu županu dr. Leskovarju in občinskemu svetu za uspešno delo — Bodoči delovni program novega mariborskega občinskega sve(a
Maribor, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne ob 5 sc je vršil na mariborskem magistratu slovesen akt zapris- ge novega gospoda župana dr. Alojzija J u v a n a in podžupana dr. Frana L i p o 1 d a. Navzoči so.bili vsi občinski svetniki razen socialistov, ki so ostentativno izostali in s tem že takoj v začetku pokazali, kako nameravajo delati v novi eri občinskega sveta.
Sejo je otvoril bivši župan g. dr. L e -skovar, ki je pozdravil velikega župana g. dr. S c h a u b a c h a , kateremu je podal be sedo. Veliki župan jc v svojem govoru omenjal zasluge bivšega občinskega sveta in zasluge bivšega župana dr. Leskovarja za na-ptedek in blagor Maribora in njegovega prebivalstva. Izrazil jc upanje, da bo novi občinski svet deloval v istem smislu. Posebno je z veseljem konstatiral dejstvo, da so se v novem občinskem svetu zopet združile stranke, ki so tudi v bivšem občinskem svetu delale konstruktivno ter upa, da bo tako ostalo tudi 7anaprej. Bilo se je bati, da ostane Maribor brez redne občinske uprave in da sc bo moralo gospodariti z gerenti. Sedanja večina pa garantira, da bo šlo še dalje normalno delo naprej. Nato je prečital kraljevski ukaz, s katerim se imenuje za mariborskega župana dr. Juvan. Po prečitanju ukaza je zaprisegel novega župana.
V svojem govoru je nato župan dr. Juvan izjavil, da bo posvetil vse svoje moči blagru in dobrobiti mariborske občine ter jc pozval
občinske svetnike, da so Nj. Vel. kralju zaklicali trikratni »Živio«. Nadalje je podal v kratkih besedah bodoči program delovanja novega občinskega sveta. Stroški za amortizacijo dolga so sedaj že toliko narastli, da znašajo skupno z upravo občine do 45% vseh rednih proračunskih prejemkov. Radi tega je treba pričeti z največjim varčevanjem. Sedanja občinska uprava je draga ter je potrebna reorganizacija. Amortizacijo dolga bo treba zmanjšati na ta način, da se najame posojilo pod ugodnimi obrestnimi pogoji z daljšo amortizacijsko dobo. S tem nosojilom se bodo odplačevali stari dolgovi. V ostalem bo novi občinski svet sledil prejšnjemu. Tako bo ena prvih skrbi mestne občine, da se uredi socialno skrbstvo. S posojilom ministrstva za socialno politiko se bo sezidalo 80 malih stanovanjskih hišic za dclavce. Treba je zgraditi zasilna stanovanja za dclo-žirance, ki zgube 1. maja streho. Za pospeševanje zasebne gradbene akcije bo treba nove hiše oprostiti občinske doklade Zelo nujno jc potrebna zgraditev novega kopališča na Dravi, v kar se bo investiralo 6 milijonov. Mestno kopališče je treba modernizirati. Potrebna jc nova meščanska šola. Kanalizacija in regulacija se bo nadaljevala po dosedanjem načinu.
Govor novega župana je bil zelo živahno pozdravljen. Nato je novi župan zaprisegel podžupana. O 6 se je seja zaključila. Prihodnja bo v petek. Na dnevni red pride konstituiranje odsekov.
Kje je bolje: v Ženevi ali na Dunaju?
Ali naj se Društvo narodov preseli na Dunaj? — Na Dunaju so
pesimisti
v Pariz, 6. fe'br. (Tel. »Slov.«) »Excelsior« poroča danes, da so baje pogajanja za premestitev sedeža Društva narodov iz Ženeve na Dunaj uspela tako daleč, da bo na prihodnji plenarni seji v jeseni prišlo o tem do odločitve. Dve tretjini sta za premestitev, za sklepanje pa je potrebna samo navadna večina. Kot korist premestitve se navaja, da bi Avštrija članom Društva narodov, raznim stalnim delegatom iu vsem diplomatom dovolila priznano eksteriiorijalnost, dočim je Švica doslej to odrekala. Švica tudi ni priznavala potnih listin Društva narodov. Dalje Švica ni dovolila Društvu narodov lastne brezžične postaje in direktnih telefonskih in brzojavnih zvez s stalnimi evropskimi člani Sveta Društva narodov; to pa je posebno važno v kritičnih slučajih, kakor n. pr. pri grško-bolgarskem konfliktu. Sploh so telefonske zveze v Ženevo in iz Ženeve zelo težavne ter so ovirale delo tajništva Društva narodov in tiska. Razen tega so se pri zadnjem zasedanju pritoževali ruski delegati radi prestrogega struženja v Ženevi. Končno je Ženeva zelo drago mesto, posebno za države s slabo valuto. Tudi možnosti stanovanja niso zadostne, dočim bi Dunaj dal za Društvo narodov na razpolago bivši dvor, vsled česar bi bila zgraditev lastne palače ne-potrebna.Na bivšem cesarskem dvoru je na
razpolago velika ]epa dvorana za plenarne seje, veliki prostori za knj žnico in dovolj prostora za pisarne. Ker je preživljanje na Dunaju poceni, bi se na leto lahko prihranilo en milijon funtov šterlingov. Dunaj leži geograf ično-polifično zelo ugodno, ker se s tem Društvo narodov bolj približa Balkanu, kjer po skušnji nastaja največ konfliktov. Premestitev bi se nikakor ne izvršila lz političnih razlogov, da bi se preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji.
v London, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec rDaily Telegrapha« ugotavlja, da avstrijska akcija za premestitev Društva narodov na Dunaj ne bo imela uspeha. Sicer bi države male antante pozdravile politično nevrallzacijo Avstrije, da se za večno prepreči priključitev, vendar pa bi se proti premestitvi izrekla Švica, Nemčija, Italija in Anglija, ker je Društvo narodov napravilo vse načrte za stalno nastanjenje v Ženevi.
v Dunaj, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Na Dunaju se smatra, da je akcijo za premestitev Društva narodov začel samo inozemski tisk, dočim tukajšnji inerodajni krogi zanikajo vsako inicijalivo. Kakor pa se čuje z dobro poučene strani, pa so se o tem predmetu že vršili razgovori med raznimi, tudi avstrijskimi diplomati.
V Grčiji žanieio vihar
v Atene, 6. febr. (Tel. -Slov.«) Na Kreti so se včeraj ponovile manifestacije proti visokim davkom, pri čemer so pungalistični mesarji hoteli najhujskati prebivalstvo. Kmetje so zahtevali amnestijo pobeglega bivšega pangalističncga ministra Kondurosa. Guvernerju se je posrečilo odvrniti kmete od tega, da bi šli nad Kandijo. Danes se pričakuje prihod Pangalosa v Atene, katerega hod« spravili v ječo na otoku Kgini, kjer je straženjc varnejše kakor na Kreti. Aretiranih je silno ■celiko.
Moskva čaka na francoske volitve
v Moskva, 6. febr. (Tel. ^Slov.«) Navzlic naporom Dovgalevskega v Parizu, se v Moskvi nič več ne pričakuje, da bo mOgoče zoper obnoviti franoosko-ruske razgovore pred francoskimi volitvami. Kolikor sc tudi tukaj poudarja, med Rusijo in Francijo ni nobenih gospodarskih in političnih nasprotstev in je podrobna izgraditev odnošajev v obojestranskem interesu, in četudi je močna želja, da se sklene pogodba s Francijo, se vendar smatrajo predlogi, glede katerih je prišlo I. 1927. v Parizu do načelnega sporazuma, kot zadnja beseda s strani Rusije in kot skrajna meja, do katere bi mogla iti Rusija glede višine dolga, ki se ima priznati, in glede odplačevanja, ka-kou tudi glede pogojev za francosko posojilo Rusiji, ki bi se imelo obenem izvršiti.
Največji proces v Nemčiji
v Berlin, 6. febr .(Tel. Slov. ) Po trinajst-mesečni razpravi se je v procesu proti Barma-tu danes končno razprava razvila tako, da je ( prišlo do plaidoverja državnega pravdnika. 1 Smatra se, da je to največji proce., ki se je
sploh kdaj vršil v Nemčiji. Danes je javnost prvič zvedela, koliko si je Julius Bar mat izpo sodil od pruske državne banke in od dni} institutov. Dobil je 38 milijonov zlatih mar It, katere je Barmat z oderuškimi obrestmi do 125% izposojal dalje. Smatrali so ga silno bogatega ter so ga davčne oblasti ocenile za 100 milijonov zlatih mark. V resnici pa je p >sedo-val samo 84.000 holandskih goldinarje s. dočim je njegov obratni kapital znašal celo samo nekoliko tisoč goldinarjev.
Cerkveni zbor o mo4tyeniku
v London, 6. febr. (Tel. Slov.) utri
sestane cerkveni zbor angleške diž.une c kve na enotedensko posvetovanje, da ugoto' sli je mogoča revizija molitvenika, ki'ga je poslanska zbornica odklonila, v !ei, smislu, da so liturgične formule sprejenitih ludi za one skupine državne cerkve, ki > hotel« službo božjo zenačiti s katoliško. Tai.o l>i bit sprejem v poslanski zbornici zagotovljen.
Teror v Turčiji.
Angora. 6. febr. (Tel. »Slov •) -Vlada je spravila nad opozicijonnlno casopisji ..i celo nad karikature. Dva urednika-humorista bila obsojena na poldrugo leto ječe; sedaj pa je bil obsojen še najboljši turški karikaturist Gemi-Bei radi karikature davčnega vijaka ua eno leto ječe.
Opozicijo v Romuniji gre le za vlado.
v Bukarešt, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Včerri se je vršilo v Fogarašu veliko zborovanje in-rodno-kmečke stranke kot priprava za kol-gres v Albi Julii. Zborovanje se je vršilo p-polnoma mirno. Sprejeta je bila resolucija,ki obsoja delo sedanje vlade iu zahteva, dale narodno-kmečki stranki poveri sestava mi® vlade.
Portugalski predsednik umoHen?
v Pariz, 6. febr. (Tel. >Slov.«) Po poročilih, ki se vednobolj množijo in ki jih na mero-dajnem mesti! v portugalskem poslaništvu radi popolnega pomanjkanja vesti ne morejo niti potrditi niti demantirati, je bil baje danes dopoldne ob desetih na javni cesti v Lizboni umorjen portugalski predsednik Carmona, Po atentatu je baje v Lizboni izbruhnila krvava revolta.
v Pariz, 6. febr. (Tel. »Slov. ) Portugalsko poslaništvo v Parhu je nocoj po 10. uri javilo pariškim listom, da vest o umoru portugalskega predsednika ni resnična. Poslaništvo dalje izjavlja, da je to vest raztrosil neki slepar, ki je svoje poročilo telefenično podal neki tukajšnji agenturi in več pariškim listom.
Francosko - ameriška pogodba podpisana
v Pariz 6. febr. (Tel. Slov.) Danes je bila podpisana francosko-ameriška pogodba o razsodišču. V Parizu se je izvršil podpis s posebnimi svečanostmi v spomin prve francosko-ameriške prijateljske pogodbe, ki sta jo pred 150 leti podpisala v Versaillesu Ludovik XVI. in Benjamin Franklin Kakor znano, predstav-Ija nova pogodba združitev pogodb iz 1. 1904 in 1908 za prijateljsko poravnavo političnih spornih vprašanj potoni razsodišča ter vsebuje na obeh straneh samo pridržke glede notranjepolitičnih vprašanj, glc^e odnošajev napram tretiim državam in glede IVfonme - doktrine, na strani Francije pa tudi glede članstva pri Društvu narodov.
Kongres čeških fašistov razgnan
v Praga, 6. februarja. (Tel. Slov.) Včeraj-šnji generalni kongres fašistične občine je policijski komisar neposredno pred zaključkom razpustil, ker je neki govornilt osebno razžalil predsednika Masaryka. Na kongresu mora vi ske fašistične organizacije je bil sprejet pred} log, da se dosedanje ime »fašistična občina--izpremeni v '.»narodni tabor«. List »Fašistička Pravda« poroča, da so pri reviziji blagajne fašistične občine ugotovili primanjkljaj 682.000 čeških kron.
Bojeviti italijanski prostovoljci
v Rim, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj se j« v Rimu sestal narodni svet italijanskih Zve/ vojnih prostovoljcev, ki je po sprejemu letne ga poročila najprej odobril smernice jpveznegst lista (»Volja Italije«), katerega je morala vla' da radi brezobzirne iredentistične in imperialistične propagande suspendirati. Razen tega se je sklenilo, da se praznuje deseta obletnica italijanske zmage z demonstrativno vožnjo vojuili prostovoljcev po Jadranskem morju od Bencik v Trst, Pulj, Reko, Zader in od tam v Tarent. Končno je bila sprejeta re solucija, ki zahteva energično obrambo itali-janstva v južni Tirolski, ter drugo resolucijo proti antiitalijansk"; . delovanju slovanske katoliške dui.o1 ■ v Primorju.
Mussolini opominja.
Rim, 6. febr. (Tel. >Slov.<) Mussolini jc poslal na Italijane-fašiste v tujini poslanico, v kateri jih opominja ua zvestobo do njega in fašizma ter zakonov Italije, katerim se morajo brezpogojno podrediti.
Kurski v Rimu.
v Rim. 6. febr (Tel. i>Slov.«) Novi ruski poslanik pri Kviriiialu Kurski je danes zju-' -O dospel v Rimv
P;nika na pariški borzi
v i'arii, 6. febr. (Tel »Slov.«) Padanje kurzov, ki jih je povzročila Poiucarejeva iz-j' ; n pariški borzi, se je nadaljevalo tudi *er -,o kurzi še dalje padali, posebno дГ J tičo inozemskih bančnih vrednosti, ki ■*> ^ zadnjega četrtka zgubile več kot 10 od i etotkov-. Pri industrijskih vrednostih kurzne j izgube niso tako velike, pa ludi tu so kurzi ostali poprečno 5—6 odstotkov pod najvišjim ni vojen; prejšnjega ledna. Edino izjemo tvo-. njo fn.' cosk, rente, katere so vsled Poinca-■ 've i-bljube revalorizacije postale pred-! niti juu'i' a take.
iršavo?
Marmaggi pride v Vai
V Varšava, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor poro :: Kurier Warszawski , hoče kurija poklica i na dosedaj nezasedeno mesto nuncija n; Poljsk ii bivšega nuncija v Bukareštu iu Pragi. nad škofa Marmaggija. Marmaggi jc bil odpoklican iz ,'rage pred dvema letoma, ko j c imela kurija s Češkoslovaško vlado konflikt radi Husove proslave. Marmaggi je skupno f sedanjim nuncijem v Berlinu Pacellijem sode. loval pri modifikaciji cerkvenega prava.
Francoske vaje v Sredozemskem morju.
v Rim, fi. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor po ročajo italijanski listi, bo imela francoska sre dozemska Rotila koncem marca velike manev re ob obali Alžira in Tunisa. Obenem se bodo vršile skupne vaje francoskih kopnih čet \ kolonijah, kjer se bodo vršilo tudi velike vež-be vojaškega zrakoplovstva.
Telovadna akademija Orla Krakovo-Trnovo
v nedeljo, 5. febr. v Ljudskem domu.
Lep večer so nam pripravili trnovski Orli. Imajo že glas, ki je privabil na akademijo ljudi, da je bila dvorana zelo dobro zasedena. In ni jim bilo žal, da so prišli. Pesler program s 15 točkami in še vmes nasutimi deklainacijami in glasbenimi točkami je bil najlepše izveden.
Vsa družina je nastopila in se tudi izkazala. Razveselil sem se rdečega morja Orličev (28), ki so skladno in pogrumno pokazali proste vaje za leto 1928. In pisan krog »Junaških abstinenti« 1 Kako živahno so zakopale in po-udajale abstinentsko misel (da bi jo vedno in tudi v življenju), najmanjša skoro najboljša. »Siroto^ so članice s čuvstvovaujem vpodobile, da bi jo nogli tudi brez petja, (1 i ni bilo najboljše) doumeti. Veliko ploskanja so vzbudili Orliči z vajami s puškami; čedna kombinacija, v ostrem tempu prikazana. V »Ritmičnem plesu« so se 3 članice, izredno primerno opravljene, prelivale, padale, dvigale, krožile kakor ena. To je bila elitna točka akademije! Treba je omeniti tudi člane, ki so eksaktno izvedli svoje točke, proste vaje in učinkovito »Naprej zastave slave. In še na bradlii smo videli par lepih kombinacij in tež' ih gibov. Ustvaritelju najlepših točk, ki so jih izvajale članice, br. M. je treba čestitati za umetniško sestavljene vaje.
Alegorična slika jc sklenila večer. Cela družina, primerno razpostavljena, je prisluhnila šumenju Jadranskega morja in vzdihom zasužnjenih bratov ob njem in še drugih na severu in vroče molila, da bi bili skoro vtele-šeni enotni jugoslovanski državi.
Iz vseh točk so dihali orlovski ideali; program in delo. Trnovskemu Orlu iz srca čestitam k lepemu uspehu, ki se je s'isnil k že doseženim, da bo mesta za nove, ki bodo imeli svoj izvor v njem samem.	Dr.—č—v.
Privatni nameščenci za osemurni delavnik
V nedeljo ob 10 dopoldne so sklicale organizacije zasebnih nameščencev protestni shod proti načru nove uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin, ki ogroža osemurni delavnik.
Shod je bil številno obiskan. Otvoril ga je v imenu Zveze privatnih nameščencev g. Jamnik. Za predsednika je bil izvoljen soglasno g Vekoslav Vrtovec. za zapisnikarja pa g. ZemljiS. G. Vrtovec je v uvodnem govoru naelašal, da se morajo privatni nameščenci brez ozira na politične interese združiti v enodušni zahtevi, da mora biti glede vprašanja odpiranja in zapiranja trgovin in drugih obratov novsod vpeljan brezpogojno osemurni delavnik. Tozadevno pa ue smerno vse;a zahtevati samo od vlade, ampak moramo predvsem sami aktivno sodelovati. Če nas bo la borba našla združene in pa tako pripravljene, da vemo, kaj hočemo, potem ne bo mogel nihče, ne delodajalci ne kdo drugi iti preko teh upravičenih zahtev zasebnih nr.mc-fčencev. To ie naglasi) tudi minister za socialno po-Oitiko dr. Gosar sam v nedeljskem -Slovencu«, ko piše, da morajo privatni nameščenci na konferenci, ki se vrši ta teden in na katero sc povabljeni vsi interesenti, postaviti svojega moža.
O načrtu uredbe je poročal obširneje kot prvi referent g. Jamnik. Grajal je nedostatke nove uredbe, ki meče v en koš nameščence vse države. Uredba določa, da trgovski in obrtniški lokali ne smejo biti odprti pozimi pred 7. uro zjutraj, a ne po 7. uri zvečer, poleti pa ne pred 6. uro zjutraj in ne po 8. uri zvečer. Ker je pa v Sloveniji že v mnogih obratih uveden osemurni do deveturni delavnik, bi pomenila ta uredba za nas poslabšanje. Sicer pa bodo v smislu nove uredbe dolrčali čas odpiranja in zapiranja trgovin veliki župani, vendar, kdo nam jamči, da se bodo odločili /a osemurni delavnik in ali bodo sploh našli na podlagi uredbe možnost, da ga predpišejo. V Ljubljani je že ena tretjina vseh obratov uvedla osemurni delavnik, sedaj moramo zahtevali, da se to raztegne na vse obrate. Mi ne smemo iti nazaj, ampak naprej. Po S 32. uredbe pa je v trgovinah in lokalih splošno predviden deveturni delavnik in le v gotovih obratih izjemoma osemurni, v drugih nasprotno celo deveturni. Važno Je tudi vprašanje nedeljskega počitka in pa tako zvane angleške sobote. Če bi uveljala določba na-
Efublfansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 t»ečer.
Torek, 7. februarja: MNOGO HRUPA ZA NIC. D. * Sreda. 8. februarja: Zaprto.
Četrtek, 9. februarja: ŠKOLJKA. Gostuje St. Ja-
kobski oder. Ljudske cene. Izven. Petek, 10. februarja ob 15. uri: SODNIK ZALA-MEJSKI. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Sobota, 11. februarja: NEDELJSKI ODDIH (Wee-
kend), premijera. Premijerski abonma. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 30. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer.
Torek, 7. februarja: BALETNI VEČER. Red C, Sredo, 8. februarja: BAJADERA. Opereta. Red A. Četrtek, 9. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Zagro-bu: TRI ORANŽE.)
Mariborsko gledališče
Torek, 7. februarja ob 20. uri: TAKRAT V STARIH
ČASIH Ab. C. Kuponi. Sreda, 8. februarja ob 20. uri: GLASBA. Ab. D. Kuponi. Zadnjikrat.
"Prireditve ln društvene vesti
®	Ljubljana.
Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov
ima dne 1(5. februarjo 1927 ob 20. uri v prostorih zdravniške menze v splošni bolnišnici svoj dvajseti občni zbor.
Ostnli kraji.
V Nevljali pri Kamniku se na splošno željo občinstvo v nedeljo dne 12. t. m. ponovi peldejan-skn komedija »Skopuh«.
Razbojniki, spisal Friderik Schiller, igra v potili dejanjih. S to igrd gostuje Št. Jukobski Orel Ljubljana v nedeljo dne 12. februarja t. 1. v Rokodelskem domu. Začetek igre ie ob 7. uri zvečer.
žrta, naj se uvede nedeljski počitek samo v krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, potem bi v Sloveniji razen Ljubljane, Maribora i" Trbovelj vsi drugi nameščenci bili silno oškodovani. Zato se mora najti drugi ključ. Predlaga resolucijo, v kateri se navajajo različni spreminjevalni predlogi in v kateri se zahteva varovanje načela oeemumega delavnika. Dalje, da se odpiranje in zaoiranje obratov določi tako, da se bo krilo z delovnim časom pomožnega osobja, da se prepreči ukinjenje nedeljskega počitka v krajih, kjer je že uveden, da se z uredbo ne sme dati podjetnikom možnost za podaljšanje delovnega časa kot okvirne uredbe k zakonu o zaščiti delavcev.
Predsednik je dal resolucijo na glasovanje in je bila sprejeta soglasno.
Kot drugi govornik je nastopil g. Tarlar, ki je naglašal, da temeljijo nedostatki naše socialne zakonodaje predvsem v dejstvu, da so prizadeti sloji, predvsem pa nameščsnci premalo organizirani. Graja nedostatke nove uredbe in konstatira, da bi morala uredba dolečati delovni ču3. ne pa, kdaj naj se imajo obrati odpirati in zapirati. Cnvori nadalje o zaščiti najemnikov in o naraščajoči brezposelnosti in krizi privatnih nameščencev.
Nato izjavi g. Jamnik. da je on določen kot delegat nameščencev od Delavske zbornice nu konferenci v Belgradu in da bo o poteku te konierence na posebnem sestanku porečal.
G. predsednik Vrtovec naglasa v zakljvčnem govoru, da so razmere na severu in jugu naše države silno različne. Toda rad; nesociainih razmer na jugu države ne sme trpeti Slovenija. Zato naj se za vso državo uvede brezpogojni osemurni delavnik, ki .naj velja za Slovenijo in druge kraje, kjer je to mog-če, za druge kraje pa naj se ta uredba — dokler se razmere ne spremene — začasno sistira, odiiosno prilagodi tamešnjim razmeram. Na vsak nr.čiii mora nova uredba položaj nameščencev zboljšati, ne pa poslabšati. Z ozirom ni načrt, da se obdrži zaščita najemnikov še preko 1. maja, zahteva, naj bodo priva ni nameščanci ravro tako zaščiteni kot državni nameščenci, ker je prazna bajka, da je privatni nameščenec manjši prolelarec kot državni. Protestira proti zaposlenju nekvalificiranih tujcev v naših obratih, ki odjedajo einko ali boljše kvalificiranim domačinom kruh. Omenja slučaj, da ima neko podjetje v Celju v svoji službi tujca, ki je bil še pred kratkim navaden nočni čuvaj, a je sedaj z navadno ljudskošolsko izobrazbo in nekvalificiran dosegel plačo nad 100.000 Din letno, medtem ko kvalificirani domačini stradajo.
Končno naglasa, da je minister dr. Gosar nr.še gore list, ki pozna in razume bedo privatnih nameščencev. On je takoj oo svojem nastopu dal nalog velikemu županu, naj uvede popolen osemurni delavnik za Ljubljano, pri čemur je pa naletel na odpor delodajalcev, ki so razlagali stari obrtni zakon v svoj prilog. Zato ga morajo privatni nameščenci v tej borbi podpirati, da udejstvi pravična socialna načela pri nas in drugod v državi in on bo gotovo prvi, ki ne bo pustil načela oeemurnega delavnika pasti.
— —i rtu irth iltfc ifci iitfti nrth
Prispevajte
v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani!

Športni dogodki
z 8:36.8. Tekmo na 10.000 m je dobil Carlsen: Bal. je porabil 17:22.6, torej prejšnji svetovnorekordni čas, St. 17:23.2, Ev. 17:30 2. Favorita sto bila Th. in Ev., na 10.000 m pa Carlsen. Pihal je lahen nasproten veter. — Na olimpijski skakalnici je šel v zadnjem času rekord hitro navzgor, od 65 in na 67, 68, 69 in sedaj no 70 m; to razdaljo je dosegel Kuud. — V Clnmonix je predrsal Norvežan Roen 50 km v 4:06:16, Stoa v 4:08:18. Kamor pogledaš, sami Skandinavci.
Peltzer je v Ameriki lekel 1000 y v 2:18.6 in je premagal vse Amerikance; 9 jih je bilo ali 11. V začetku so ga vzeli v sredo in ga niso pustili naprej, šele v šesti (predzadnji) rundi jim je ušel in je neoviran prišel nn cilj, več vardov pred Roy Dodgeon. Siceru ni dosegel svet. rekord 2:13.4, а ni imel pravega nasprotnika in ni porabil vseh moči Tudi še ni poznal vseh potankosti halle. v kateri je tekel; bilo je v Madison Square Gaidentt. 18.000 je bilo gledavcev in navdnš -no so mu pleskali. Ame-rikanci prosijo zanj. naj mu dovoli Nemč'.ja več startov, ne samo še dva. Listi ga hvalijo, do ni samo hiter in vztrajen, temveč du izborno pozna tudi tekaško taktiko ter da je ravno v tem velik del njegovega uspeha »Even'ng Sun - niše: >Po provici je P. idol vseh nemških športnikov; dobil ni samo tekmo, temveč tudi srca gledavcev.<: »Even'ng World< pravi: »P. je tekel svoj lasten tek in se je izognil vsakemu vplivanju.« In »Evening Post': ga hvali, da ima tudi veliko bori-enost. — Njegov rojak Setrvvab pa na 3000 m ni tako hitro hodil kot Amerikanec Hinkcl, 12:50.
Drugo ni tako pomembno. Concordin : Grod-janski 3:2. BSK : Jedinstvo 4:1. Jugoslavija : Soko 5:0; Huddersfield : Everton 3:0!; Wales : Irska 2:1.
Borotra si je po začetnih neuspehih z zmagama nad Cravvl'ordom in Cuminingsom izvojeval teniško i>rvenstvo /vsi alije.
V	rokoborbi amaterov so Nemci premagali Francoze 6:0.
V	Cmnes so se vršile sabljoške tekme med Francozi in Italijani; zmagali so Francozi 3:2.
Da je Paoiino v Mehiki pred 40.010 gle lavci že v 3. rundi polil orjika Romera Roj'.s z k o, smo že pisali. — V Parizu sta se borila za nr-venstvo Evrope Humery in Scillie; ko je zadnii v 0. ru;idi pregloboko udaril, so prisodili zmago Hu-meryju. — Demps y pravi, da ne bo več boksal, ker ga oko boli; če ga oko rie bo več bolel), bo pa spel. Tako je. — V Ameriki ie IHijin Roberti znanega Monle Munna tako zd lal, da se ta v sedmi rundi ni mogel več s stoia dvigniti.
O plavatu Novotnyju glej poseben članek. — 16 letna deklica Osiporich ie plav la v Ameriki 100 y v 1:05! Sicer pa prihajajo iz Amerike neprestano poročila o novih rekordih.
Nemci so sklenili, da ne bo smel noben kolesar tekmovati v cestnih dirkah, če se bodo le-te vršile za reklamo raznih kolesarskih tvrdk.
Anglež Campbell se ie odpeljal v Ameriko, da v Daytonu (Florida) zboljša Segravov avtomobilni reko-d 328 km na uro. — Tvrdka Bugatii h'Č3 pozvati najboljše šoferje, da tekmujejo na avtomobilih istega tipa. Tako hočejo ugotoviti najboljšega vozača.
Med Chamonis in vrhom Mont Blnnoa so otvo-rili redni aeroplnnski promet. — Ponesrečil se ie sedmi ameriški poskus za dosego novega rekorda

Odšli so
Tiho in skromno so odšli. Ko smo jim gledali v oči, tem dobrim in požrtvovalnim našiin fantom, smo takoj videli, kako resno si smatrajo svojo nalogo. Zas'.opniki so, zastopniki države in posebej še zastopniki nas Slovencev. In govorili so jim lepe besede. Najprvo prof. dr. Jesenko. Pozdravil je zastopnike vojaštva, liublj. oblasti in mesta Ljubljane itd , povedal nam je. kako je bilo treba zbirati podpore itd. — Med govorom smo od druge strani slišali, da šc nobena naša športna ekspedicija ni šla tako dobro opremljena ven v svet kot sedanja noša smuška in drsalna. — Tudi Hansenn je govornik omenil, sorodnika Ruudovega, trenerja naših športnikov.
Nato se je izvršila olimpijska zaobljuba, v roko dr. Zupanca so segli tekmeci, g. Goreč je pa zaobljubo bral.
Dr. Mani je govoril v imenu velikega župana in kot zastopnik društva za pospeševanje tujskega prometa. Mislil je nn gospodarski pomen naše smučarske ekspedicije, -poletni seziji naj se pridruži še zimska sezija«.
V imenu vojaštva je pozdravil tekmece polkovnik Adamovič — vsaka naša armada ima smuški tečaj —. V imenu Ljubljane je govoril dr Puc in je omenjal zlasti kulturni pomen naše ekspedicije; morda ne bo velikih uspehov, a narodi bodo videli, da smo tudi mi kulturen narod. Pozdravil je smučarje še g. Betetto. nakar je izgovoril dr. Jesenko zaključne besede, z željo na kar najboljše u-jpehe.
šli smo na kolodvor in poslovili smo se. Bog vas živi!
ZARADI TAKTA.
Pri poslovilnih banketih mednarodnega in nad-strankarskega značaju bi mi nikdar na omenjali zaslug Sokolov in pozabili pri tem na Orle, in nikdar nam ne bi splavala iz ust beseda >nacija«.
SK Jadran Danes ob 20. uri seja uprav, odbora v Narodni kovorni. Piosim ločne in polnošte-vilne udeležbe. — Predsednik.
Klub slovenskih kolesarjev Celje sklicuje svoj redni občni zbor zn dne 9. febr. ob 8. uri zvečer v hotelu »Balkon«. Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, skliče se pol lire pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen pri vsokoštevilni ud tožbi članov. Vabljeni *o vsi redni in podporni člani, kakor tudi nečlani, ki nameravajo pristopiti h klubu. — Odbor.
V prvi vrsti seveda svetovna prvenstva v hitrostnem drsanju. Na štiri razdalje drsajo, in /.boljšali so kar dva svetovna rekordo, na 500 m in na 10.000 m. V Davoeu je bilo to. V svrho pregleda postavimo dosedanje svetovne rekorde v prvo vrsto, v Davosu doseženi čas v drugo vrsto:
500 m	43.4	43.1
1500 m 2:17 4 2:18.8 5000 m 8:26.5 8:28.8 10.000 m 17:22.6 17:17.4 Zmagovalec na 500 m je Larsen; njegov rojak Petersen je drsal v prejšnjem svetovnore-kordnem času 48.4; dalje Thunberg 43.6, Evensen 43.8, Olsen 44. Prvi na 1500 m je bil Th., drugi Ev. z 2:20.6, noto Ballangrud z 2:209 in Stacksrud z 2:21.4. Na 6000 m je zmagal Ballangrud; sle iil mu ie St. z 8:31.8. Th. z 8:32.6, Carlsen z 8:3-1 in Ev.
v trojnoRtnem poletu. — Leta 1927. so napravili Nemci 50 novih uviatičuih rekordov, Amerlkanci iu Italijani po 18, Francozi 14, Švicarji 7, Čehi 6, Angleži in Švedi po 3, Ogli t. — Paillard je z aero-planom, obremenjenim s 1000 kg. lote! 1000 km tako hitro, du bi dalo to na uro 218.427 km; nov svetovni rekord.
Žrebanje za Davisov pokal
JUGOSLAVIJA PROTI FINSKI.
Za sedanji pomen športa v mednarodnem življenju prav simboličen pojav je žrebanje za Davisov pokal. V navzočnosti članov vsega diplomatskega zbora je predsednik Francije Doumergue otvoril žrebanje /.a letošnji veliki teniški turnir. Za njim so potegnili žrebe diplomatski zastopniki onih dežel, ki so se priglasile k tekmam, in sicer pa časovni vrsti priglasitve V evropskem pasu igrajo v prvi rundi 11 iger: Nemčja—Grška, Avstralija—Italija, Romunija—Belgija, Chile—Španska, Jugoslavija— Finska, Argentina—Anglija, Ogrska—Norveška, Irska— Holandska, Poljska—Danska, Filipini—Avstrija, Južna Afrika—Švedska. V drugi rundi igrajo Brit. Indiju—Švica, Portugalska—Nova Zelandija in Češkoslovaška proti zmagovalki v boju Južna Afrika—Švedska. V prvi rundi ameriškega pasu igrajo: Kuba proti Japonski in Zedinjene države proti Mehiki; v drugi rundi pa Kanada proti zmagovalki pr-vecru boja in Kitajska proti zmagovalki drugega boja.
Zu?reb 310. Milan 549, Bi^skau 315 8, Borce-Ionu 341.8, Praga 348.9, Leipzig 365 8, Sc' enectody 379 5. Stuttgui t 370.7, Tculouse 392, Hamburg JO 1.7. Kalovice 422. Frankfurt 428.6, Brno 4-11.2, Rim 450. Paru 458. Os'o 441.5. Lansenberg 46S 8. Вр-Чг 483.9, Da' entrv 491.8, Dunaj 517.2, Miincheu 535.7. Budapest 555.6, Varšava 1111.
Torek, 7. februarja:
Zagreb: 20 prenos iz gledal šča »Mcdvedgrad-ska kraljica', legen '*>r. opera v 5 dej. (Šai'ranek-Ravič). — Milan: 21 kon-ert. — Breslau. 20.30 simfoničen koncert. Mozart: Simfonija D-dur — StrauB: Simfonija F-mol, op. 12. — P nga: 2010 »Drug zrak«, igra (Šiinaček). — Leimig: 20.15 kmcert. — Stuttgart: 16.15 popoldanski koncert. 20 »Dva skopuha«, koni čna epera v 2 dej. (Greiry) in »Operni poskuse, kom. opera v 1 dej. (Lortzing). — Tou-,ouse: 21.45 koncert. — Hamburg: 20 koncert Wa-gnerjeve glasbe. — Kalovice: 19.30 prenos iz opere »Faust« (Gounod). — FranUturt: 20 prenos dveh oper iz Stuttgarta. — Bi no: 19 koncert Suppč: »Pi-kova dama« (uvertura) — Delibes. Pcčisni valček — Padila: Valencia — Granichs iitten: Potpourri iz operete: »Orlov«. — Rim: 20 45 koncert instrumentalne glasbe. — Oslo: 20.30 koncert. Čajkovsk j: Me'narodna suita — Smetana: Odlomek iz opere »Poljub« — Bortkievvic: Gavot'e caprice — Marx: Menuel. — Lanaenberg: 20.15 lahka glasba. — Berlin: 20.30 va'čki, odlomki iz operet. — Daventrp: 22 koncert lahke glasbe, 23.15 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.05 »Traviata«, opera v 3 dej. (G. Verdi). — Budapest: 19 prenos iz opere. — Var šava: 20.30 in 22 30 lahka glasba
Ljubljanska porota
Včeraj dopoldne je pričela ljubljanska porota -voje zasedanje.
Tatica Marjeta
Prva se je morala prel porotniki zagovarjati 22 letna Marjeta Urhova, rodom iz Gradca in pristojna v Ptujsko goro, radi tatvin?. Marjeta Urhova je služkinja. Je krepko, lepo dekle, pogumnega, toda vljudnega nastopa. Bila je že dvakrat kaznovana. V Belgradu je bila obsojena na 17 mesecev ječe radi tatvine in na pet mesecev policijskega nadzorstva, v Celju pa je bila obsojena na dva meseca
Razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča Rek ar, votan'a: s. s. dr. Kralj in dr. L e d e r h а s. Obtežbo je zastopal državni pravd-uik dr. O gore u t z, obtoženko pa je branil dr. Albin K n n d a r e.
Obtoženka pripoveduje pri razpravi, kako je po raznih službovanjih v Belgradu in drugje našla septembra 1927 službo pri upokojenem str jevodji Ferdinandu Permozerju v Cerknici. Ni bila še dober mesec v službi, že je zagrešila novo tatvino, radi katere ie prišla včeraj pred poroto. Pri Permozerju se je Margareta Urhova izdajala za Emilijo Stacher in je imela tudi delavsko knjižico nu to ime.
Dne 27. oktobra 1927 se je peljala Pennozer-ieva žena Alojzija v Ljubljano. Popoldne jo ie šel Permozer čakat z vozom na 6 km oddaljeni Rakek. Urhova je priliko takoj izrabila in odprla z vitri-hom Permozerjevo sobo in tam povezala v veliko culo ogromen kup ženske obleke, perila in blatra v vrednosti približno 10.000 Din. Dalje trdi obtožnica, da je ultra !la tudi nekaj zlatnine in dragocenosti v vrednosti okoli 3000 Din. dalje 50 bankovcev po 100 Din ter 25 dolarjev. Obtoženka odločno zanika, da bi ukradla denar. Ves svoj tatinski plen je po-basala v rjuho in se podala ž njim po strunski cesti iz Cerknice proti Rakeku. Ko se je Permozer vrnil z ženo domov, je kmalu opazil tatvino in vso zadevo ovadil orožnikom. Poda! se je tudi sam na Rakek in tam naletel na Urhovo, ki je pred njim pohegnila in vrgla na begu od sebe veliko culo. V culi je Permozer našel vse ukradeno predmete in zlatnino, manjkalo pa je 5000 Din in 25 dolarjev, ter nekaj ženine obleke, ki jo je Urhova oblekla.
Pri razpravi obtoženka pripoveduje najprej svojo žalostno mladost, — bilo je vedno brez pravega nadzorstva in tudi mati se ni brigala dosti zanjo. Nato je bila v raznih službah tei je kljub svoji mladosti spoznala svet s sebične in s senčne strani, zlasti zadnje. Pravi, da je tatvino izvršila radi bede. O zlatnini trdi, da jo je nevede -.avila med obleko, ker se je tam nahajala. Z vso odločnostjo pa zanika, da bi ukradla denar. Kakor pa domneva orožni št vo, je Urhova denar zavila najbrže v delavsko knjižico, ki jo je tudi vzela in skrila nn knkein varnem mestu ter sedaj noče povedati kje.
Senat je stavil porotnikom dvoje vprašanj, in sicer prvo o krivdi Marjete- Urhove glede tatvine oblačil, dragocenosti in denarja, drugo vprašanje pa glede njene krivde, da se je izdajata pod tujim imenom.
Sledili so daljši plaidojerji državnega pravd-nika in branilelja.
Porotniki so prvemu vprašanju soglasno pri-Irdili, vendar z omejitvijo, da vrednost ukradenih predmetov n i presegala zneska 10.000 Din ter da obtoženka ni ukradla pogrešanega denarja. Drugo vprašanje, je bilo soglasno potrjeno.
Urhova je bila obsojena na desel mesecev jele.
Vojni invalid na obtožni klopi
Popoldne je razpravljala porota o mračni drami človeških strasti, drami in katastrofi hkrati, ki so ic izvršila v idilični loški dolini pod Snežnikom.
Sedaj 31 letni France Pvs. r^jen v GoOni prt i Grosupljem, je bil težko ranjen med sve ovno vojno na Monte Cliiesa na italijanski fronti, tako da so mu morali amputirati desno nogo in tudi leva roka mu je od tedaj hroma. Je 80 odstoten invalid. Pa vojni je bil uslužben kot nočni čuvai na parni žagi tvrdke Franjo Žagar v Podcerkvi pri Ložu Tam sc je tudi oženil. S svojo šest let mlajšo ženo ima štiri male otročiče.
Na isti žagi s'a b:la uslužbena tudi 34 letni Ivan Travnik ter 72 letni manipulant Janko Zura. Travnik je baie med delivci razneael govorico, da Rus že komaj čaka, da Žura umre, da mu odstopi svoje mesto. Rus je že tedaj grozil, da bo Travniku že izplačal ob prvi priliki. Na Vseh svetih dan leta 1027 jc Rus pil pri Slrletovih v Podcerkvi žganje, ki so ga tam rrvno kuhali. Pri slovesu je Strle ijodaril Rusu še pol litra žganja v steklenici za pivo. Precej pijan je Rus prišel okoli 3 popoldne do stanovanja Ivana Žure. ke je sedel ravno s svojo ženo pred hišo, poleg njih pa je stal Ivan Travnik Ko je Rus zagledal Travnika, je takoj stopil k nismu in ga osorno vprašd. zakaj raznaša lake laži okrog. Še preden je mogel Travnik kaj odgovorili,, ga je Rus že pričel klofutati. Nato sto ss oba spoprijela in je vrgel Rus Travnika na tla. Nato je pckleiiiiil nanj in izvlekel iz žepa pivsko steklenico, polno žganja ter ž njo z vso močjo udaril Travnika večkrat po glavi. Zuru. ki je vsemu prizoru prisostvoval, je skočil k Rusu in mu iztrgal steklenico iz rok. Noto je Žura odšel, Rus pa je še enkrat podrl Travnika nu tla.
Čez dobro uro se je Travnik napravil z doma, tla gre v dvajset minut oddaljeni Lož k zdravniku in k orožnikom. Toda na sredi polu je radi poškodb na glavi, prizadejanih mu od s eklenice. omagal ir umrl. Ker je Travnik umrl na travniški poti med Podcerkvijo in Ložoin. so ga našli šele drugega tiue ob 6 zjutraj.
Ko je Rus zvedel za Travn'kovo smrt, je jo-kaje priznal svojo krivdo in se šel sam javit orožnikom Kasneje se je izkazalo, da je Travnika po krivem obdolžil, do ga jo ln obrekovol
Razpravo je vodil isti senat, kot dopoldansko in tudi državno pravdništvo je zastopal dr O gore u t z. Rusa jo branil dr Lapa j ne
Obtoženec je na razpravi zelo slabo izgledal, ves čts se je tresel in nervozno premikal po obtožni klopi. Pri sebi je imel berglje. Njegovi odgovori so bili plahi in tihi. Izgovarjal se jc. da je bil pijan, da sum ni vedel, kaj dela in da ni hotel ubiti Travnika.
Na mizi pred senatom je ležala Travnikova lobanja ter usodna pivska steklenica.
Zaslišani sta bili nato dve priči: Ztira in pa obtoženčeva žena Franca. Zasliševanje mlade, ko maj 25 letne žene jc bilo zelo ganljivo in je vsa dvorana sočustvovala z objokano nesrečnico. Izpovedala je, du je njen mož živčno bolan in (la v pijanosti naravnost blazni ter pečenjj dejanja, za katere se po/neje trezen kesa in prosi odpuščanja. Rusova jo prišla iz daljnega Loža s polletnim otrokom v naročju, ki ga je pustila pred zasliševanjem v sobi pred dvorano.
Senat je nato stavil porotnikom eno glavnt> vprašanje o uboju ter tri dodatna vprašanja o duševnem stanju obtoženca za Časa tiso I nega dejanja.
Porotniki so prvo glavno vprršonje soglasn.) zanikali, nakar so nadaljnja Iri vprašanja odpadla. Pravdorek porotnikov ter oprostilno razsodbo je sprejelo občinstvo z burnim aplavzom in z vidnim zadovoljstvom, še bolj seveda obtoženec satn. Najbolj srečna oseba v vsej dvorani pa je bila mlada žena, ki jc poprej ves čas pri razpravi bridko jokala.
Danes se vrši razprava proti Francetu Tomšiču radi uboja iu Ivam KisovČevi radi detoiirnora
		
Stran 4.	»SLOVENEC«, dne 7. feruarja 1928.	Stev. 31.
Ј\а
/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Torek, 7. febr Roniuald, Rihard, Julijana. Jutri: Janez od Mata.
ZGODOVINSKI DNEVI.
7. februaja: 1859. je umrl A. A. Wolf, ljub-ijanski škof. 1888. je umrl slov. kipar Fr. Zajec. — 1812. se je rodil angleški humoristični pisatelj Ch. Dickens. 1807. ie bil dr. A. Mah-
nič posvečen za škofa ua otoku Krku. * * *
k Anketa za novi vseučil:5ki zakon. Ministrstvo je brzojavno pozvalo ljubljansko univerzitetno komisijo v Belgrad- Komisijo tvorijo gg. rektor vseučilišča prof. dr. Rajko Nachtigal, prof. dr. Me.od Dolenc in prof. dr. Rihard Zupančič, Vsi navedeni gospodje so včeraj dopoldne odpotovali v Belgrad.
k Finančni minister se vrača. Iz Pariza poročajo: i'in. minister dr. Bogdan Markovič je odpotoval iz Pariza v Belgrad. Na postajo so ga spremili naši diploniatje in generalni konzul.
k Poštno-hrnnilne vloge. Poslanec Klekl je svoječasno poslal na poštno ministrstvo vlogo radi izplačevanja poštno-hranilnih vlog, ki se nahajajo v nasledstvenih državah. Ministra jc prosil, da bi izplačala vloge naša poštna hranilnica. Poštni minister je danes obvestil poslanca, da je ministrski svel že ratificiral konvencije, na podlagi katerih se bodo te vloge izplačevale v razmerju 1 Din za 4 krone. Ker teh konvencij še niso podpisale Poljska, Madjarska in Avstrija, še niso stopile v veljavo. Čim se bo to zgodilo, bodo imeli vlagatelji pravico izterjati svoje vloge v enem letu, in se bodo pravočasno obvestili, da lahko dvignejo svoje vloge.
k Duvno se prekrsti v Tomislav. V soboto je kralj sprejel v avdienco deputacijo meščanov liercegovinskega mesta Duvno. Depu-tacija je prosila kralja, naj se to mesto v bodoče imenuje Tomislav. Kralj je to dovolil.
★	Nevarno je obolel g. Karel Arlie, župnik na Dobrni pri Celju. Sobratom se priporoča v molitev.
k Umrla je g. Ana Lončar i č, posest-niea na Grabah pri Središču, mati št. jedert-skega župnika, v 75. letu starosti. Pokopali so jo včeraj.
★	Ribje vališče v Boh. Bistrici. »Ribarsko biološko stanico v Boh. Bistrici je dne 5. februarja t. I. prevzel oblastni odbor. Sklenilo se je. da se imenuje v bodoče »Ribje vališče«.
k Vsem krajevnim šolskim odborom. K proračunu spadajoč sumarij ali posnetek se je v smislu tiskovine Opravljanje doh. in str. kr. šolskega odbora preuredil in bo izšel te dni v zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Oni krajevni šolski odbori v mariborski oblasti, ki ev. ne bi mogli do 1. marca t. 1. vposlati iz kateregakoli vzroka proračuna, naj prosijo obl. . čilski odbor za podaljšanje roka.
Kako se vršijo volitve r krajevne šolske odbore, kjer volijo odborniki več občin v isti šolski okoliš spadajočih, ker v nekaterih krajih ne razlagajo prav, kako ti združeni obč. odbori volijo svoj šolski odbor, nekatere ol>-čine zahtevajo, da se sprejmejo od njih delegirani člani v šolski odbor. Pravilno je pa, da združeni občinski odbori kot enotna volivna edinica z nadpolovičnim številom glasov navzočih izvolijo člane šolskega odbora, pri čemer pa morajo upoštevati to, da so vse občine sorazmerno zastopane, nikakor pa ni treba izvoliti ravno tistih, ki jih je občina delegirala.
k Premostitev subotiškega železniškega ravnateljstva. V nedeljo sla prispela v Novi Sad glavni železniški ravnatelj Jurešič in ravnatelj subotiškega ravnateljstva Borko. Skupno z mestnim inženjerjem sta pregledala pro-.stor. kjer bi se zgradilo novo poslopje, kamor bi se preselilo železniško ravnateljstvo iz Subotice. Sed, ž ravnateljstva se namreč misli t remeeliti v Novi Sad.
★	Zlata, poroka. Zlato poroko bosta obhajala te ilni Matija in Terezija Verbajnšak v iGrlavi pri Ljutomeru. Oba jubilanta sta še čvrsta in zdrava.
k K vtalog praške razstave slovenskega modernega slikarstva iz 1. 1927, ima sedaj v zalogi Narodna galerija v Ljubljani iu oddaja izvod za lastno ceno 20 Din. na kar opozarjamo vse interesente.
k Delavska zbornica v Ljubljani je kupila stavbo stare ljudske šole za celjsko okolico. Ta nakup je odobril minisler dr. Gosar jkakor tudi potreben denar za nakup. Delavska zbornica bo stavbo preuredila ter jo izročila v uporabo izključno v delavske svrhe. j\ tem novem domu bo dobila svoje zatočišče \Borza dela, delavsko kuhinja ter vse pri Delavski zbornici registrirane delavske strokovne organizacije. S svojo hitro rešitvijo je dokazal minister dr. Gosar, da mu je dobrobit Uelavstva nad vse pri srcu in da mu gre na roko, kolikor mu razmere dopuščajo. Da je nova stavba največjega pomena m vse delavstvo v celjskem okraju, ni jmtreba posebno poudarjnti.
★	Sinr'na nesreča v Kamniku. Včeraj ejulraj, dne 6. 1. m., so na postajnem skladišču pričeli nakladati za lesnega trgovc* Kerš-mauM trame, takozvane devetake. Ker so ti
trami izredno težki, jih nosita dva pri nakladanju vedno tako, da nosi eden na levi, drugi na desni rami in mora oni, ki je s prosto ramo ob vagonu, vreči tram čez glavo na voz. Tako je nakladal včeraj zjutraj tudi še ne 201e!ni Dolinšek, podon.iače Taškarjev Iz Pe-rovega pri Kamniku. Ko je hotel vreči tram čez glavo, in ii je ua zmrzlem produ spodrsnilo, da je padel vznak na glavo, težki, surovi devetak pa mu je pri tem z vso s;lo priletel na prsa in mu zmečkal obisti in polomil prsni koš.. Težko ranjenega, ki se je vsled padca poškodoval ludi na glavi in izgubil silno mnogo krvi, so brž prepeljali k okrožnemu zdravniku dr. Dereaniju, ki mu je nudil vso pomoč, a tudi videl takoj, da ni pomoči. Poklicali so duhovnika, ki je mladeniču podelil sv. poslednje olje. Nato so mladega ponesrečenca prepeljali domov že umirajočega in komaj so prispeli ž njim na dom, je izdihnil.
k Avtomobilni promet M. Sobota—Dolnja Lendava. Prej je vozil med M. Soboto in D. Lendavo skozi Bogojino in Dobrovnik velik poštni avto, ki je služil tudi osebnemu prometu. Zadnji čas je poštno ravnateljstvo zamenjalo ta avto z malim, štirisedežnim avtomobilom. Ker se večkrat zgodi, da je število potnikov večje, tako da na avtu ne dobijo prostora, bi bilo želeli, da zopet začne voziti večji avtomobil.
k Knjigovodski tečaj. Da bi dobili vsi, ki se za zadružništvo, posojilnice in hranilnice zanimajo, vpogled v poslovanje teh zavodov, se bo vršil od 13. tega meseca naprej v M. Soboti štiridnevni knjigovodski tečaj. Tak tečaj je za celo Scensko krajino, kjer je zadnji čas zavladalo veliko zanimanje za hranilnice in posojilnice, o čemer priča večje število novih hranilnic, velikega pomena. Ker je tečaj brezplačen, je gotovo, da se ga bo udeleževalo veliko število mož in fantov.
* Most čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Velik del Slov. goric trpi občutno gospodarsko škodo radi slabe prometne zveze, katero ima žalibog 7, Dravskim poljem in Mariborom. Ta edina zveza je brod v Zgornjem Dupleku. kt pa ne more služiti primerno velikemu prometu in to posebno ob času suše, velike po-vodnji, hude zime itd. Kolikokrat je ta del Slov. goric popolnoma odrezan od prometa. Že dolgo let se čuti nujna potreba postaviti na mestu broda most. Tik pred vfijno je bilo že vse pripravljeno, da se zgradi most. a se je delo odložilo radi razburkanih vojnih časov. Klic po potrebi novega mostu je oživel s podvojeno silo takoj po prevratu Meseca oktobra 1927 je dozorela zadeva toliko, da je vložila občina Sv. Martin pri Vurbergu z 28 prizadetimi občinami prošnjo na razne oblasti glede podpore za zgradbo novega mostu. Na neprestano drezanje se je vršila 1. febr. 1928 komisija na licu mesta, ki je ugotovila nujnost zgradbe mostu. Komisije sta se udeležila oba okraina glavarja, gerent okrajnega zastopa g. dr. A. Veble. inžener hidrotehničnega oddelka g. Juran. šef oblastnega gradbenega oddelka g. inž. Fišer in g. Jut;. Pa pregledu se je vršil v občinskem uradu Zgornji Duplek sestanek z zastopniki občin, na katerem je prišlo do popolnega sporazuma. Gradba novega mostu preko Drave se je določila radi dovoza mate-rijala in ureditve finančnih zadev in to predvsem raznih podpor za januar 1929. Izvolil se je že širši pripravljalni odbor, obstoječ iz navzočih županov, brodarske zadruge in zastopnika graščine Vurberg Na prihodnji seji bo izvoljen še ožji odbor. Ta nujna zadeva z novim mestom, ki se ie zavlačevala toliko let, se bo izvršila s pomočjo občin, oblastnega odbora in z državno podporo.
k Potniški avijon >Zagreb« prispel. V Zagreb je v soboto zjutraj priletel prvi jii<io-/lovanski potniški zrakoplov, ki ima ime Zagreb-. V Zagrebu je bil prirejen avijonu iu njegovemu pilotu Strižijevskemu svečan sprejem. Novi avijon ima zunanjost velikega elegantnega avtomobila. Samo hodnik avijona je dolg 12 metrov. Avijon je takoj nato odletel v Belgrad. Redni zračni promet med Zagrebom in Belgradom se uvede šele dne 15. februarja, ker je treba počakati še ua prihod drugega potniškega avijona, ki mu bo ime >Belgrad«.
k Avtomobilska nesreča. V nedeljo približno ob'netih zvečr se je pripetila na Pre-križju pri Zagrebu tež'-а avtomobilska nesreča. Neki avto je padel v jarek in medtem, ko se je S' fer trudil spravili avto iz jarka, se je pribPžal avtu neznan Človek. Ravno tedaj je avto poskočil iz jarka in neznanca padrl ter mu prizadejal lažje poškodbe. Šofer je okrenil avto na drugo stran, toda zopet se je avto zadel v neko dekle, 231fc'tno šiviljo Kodrič Ivano, in jo pritisnil ob žičnato ograjo. Kodričeva si jo ob žici ranila ves hrbet, tako, da so jo morali prepeljati v bolnico.
k Nesreča delavca v Zagrebu. Šifer Ivan Kimstek jo vozil po zagrebških ulicah s tovornim avloin, na katerem sta bila dva delavca. Med divjo vožnjo je eden delavcev, Gjuro Malič, padel z avtomobila, ki mu je šel s kolesi preko glave in trupla. Težko poškodovanega delavca so prepeljali v lx)lnico.
k Težka rešitev iz vodnjaka. Pred dnevi so se igrali v vasi čaličili pri Moslarju pri
vodnjaku otroci. Neka petletna deklica je padla v vodnjak. Otroci so pričeli klicati na pomoč in prihitela je tudi mati deklice. Mimo je slučajno prišel vaški župan, ki so ga spustili na vrvi v vodnjak. Županu se je posrečilo priti do otroiia, toda, ko so ga vlekli gori, se je vrv ulrgaia in oba sta zopel padla na dno. Ggrozila je skrajna nevarnost, da ne bi utonila olm, župan in deklica. Toda župan ni izgubil prisotnosti duha in je začel klicati na pomoč, dokler mu niso spustili nove vrvi in potegnili kvišku njega in deklico.
k Težka nesreča parnika pri šiboniku-V soboto zjulraj je na odprtem morju, nedaleč od Sibenika eksplodiral tovorni parnik »Ava-la«. >Avala« je pristala v Dugem Ratu pri tvornici suifita, kjer je nalovorila večjo količino eianamida ter je holela nadaljevati pot v Šibenik. Blizu otoka Zlarina je ciananid eksplodiral. Sprednji del parnika je zletel v zrak. Kapitan, sam težko ranjen, je pustil parniku, da plove sam dalje. Tako se je »Ava-la« zadela v pečine Magarna. Poleg kapitana Pariča so težko ranjeni še trije mornarji. Neki kurjač je pri eksploziji najbrže odletel v zrak in utonil Ostalo moštvo je nepoškodovano. Ranjenci so bili prepeljani v splitsko bolnico.
k Dr. Milan Ropaš, zdravnik v Novem mestu, ordinira na glavnem trgu v niši g. pl. Fichtcuaua od 9 do 12 dopoldne in od pol 4 do S popoldne.
k Samo nahod. Nič drugega! Lahkomiselno zanemarjanje nahoda more imeti za posledico katar v grlu in bronh'jih. Previdnost zahteva, da se že pri najmanjšem pojavu nahoda uporablja »Forinanc Nosnici takoj prepuščata zrak, oteklina ponehava, glavobol in izločevanje sluznice prestane. ::Formam: dobivate v lekarnah in drogerijah, toda ne zahtevajte nekega sredstva proti nahodu, marveč zahtevajte jasno in določno »Formanc.
k Pr motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migl^a-nju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpolcženo-sti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinkah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju »Franz-Jo-s e f« vode zopet dobili slast do jedi v raz-merno kratki dobi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
CfuMjana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
O Katehetski sestanek v sredo, 8. februarja ob petih popoldr? v posvetovalnici KTD. Spored: 1. Referat dr. A. Levičnika: Izbor t v a r i n e za nove zgodbe. 2. Naročene recenzije. 3. Normativa učne obveznosti.
O Poselska zveza otvori 10. februarja 1928 zavetišče za breposelna dekleta v Marijinem domu (Slomškova ulica 20), kjer je najela za ta namen več sob. Dekleta bodo dobila tam snažno in gor'.:o prenočišče (tri dinarje za noč). —- Posebna soba je določena, da lahko dekleta tam bivajo po dnevu. Dekleta, ki želijo prili v zavetišče, se morajo javiti preje v pisarni Poselske zveze, Stari trg 2-1. — Poselska zveza.
O Umrla je včeraj popoldne gospa Alojzija Lehrmann roj. Dolenc v 80 letu starosti. Čas pogreba se označi v jutrišnjem listu.
© Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi g. Maks T w r d y, šolski upravitelj v Zavodnjah pri Šoštanju, z gdč. Elo Kopačevo, hčerko postajonačelnika v Dobre-poljah.
O Požar. V nedeljo nekaj minut črez poldne je naslal v sušilnici lesa mizarskega mojstra Ignaca Repšeta požar. Ogenj so sosedje zapazili in ga takoj pogasili z vodo iz bližnjega vodnjaka. Poklicani so bili tudi gasilci, ki jim pa ni bilo treba stopili v akcijo. Požar je nastal, ker se je vnel les v sušilnici. Repše trpi nad 20.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
O Umrli so v Ljubljani. V času od 20. januarja do 6. februarja sledeči: Nada Žitko, hči slražnika, 7 mesecev, Gerbičeva 9; Anton Bukovic, žel. revident v pokoju, 80 let, Dunajska cesta 17; Ivan Beck, delovodja, 72 let, Hranilnčna ulica 4; Franc Turk, železničar, 47 let, Med lnneljniki 2; Ema Ravnikar, zasebnica, 80 let, Poljanska cesta 18; Lavoslav Bregar, sin poštn. uradnika, 11 mesecev, Vodovodna 4; Uršula Dvorak, žena poštnega uradnika, 46 let, Aljaževa c. 6; Nežič Marija, orivčeva vdova, 76 let, Gosposka ulica 3. — jJ brlnici so v istem času umrli: Helena Struc, lesarjeva žena, 42 let, Tolsti vrh 20; Franc Zechuer, delavec, 73 let; Franc Grkman, ključavničarski vajenec, 15 let, Tunjice 5; Jožefa Turšič, žena mizarskega mojstra, 30 let, Cerknica 256; Ivan Arnež, tkalec, 14 let, Tržič 186; Terezija Preločnik, delavka, 23 let, Golnik; Elizabeta Tavčar, učenka, 8 let, Vrhnika 79: Ludvik Zaje, mizar, 25 let, Vevče 48; Jakob Zaje, vlakovodja, Sv. Petra cesta 19; Rafael Leskovec, bolniki si reža j, 25 let, Most< 38; Karel Dovečar, ključ, vajenec, 25 let, Ve-
ohlnč I lastnega izdelka nudi fOiJfcd JU j. KOJDNH. LjdMni
dovodna 201; Franja Jesenovec, delavka, 24 let, Rožna dolina XV-I7; Anton Gruden, delavec, 70 let, Potiskavec; Mirija Japelj, delavka, 69 let. Spodnje Gamelje; Valentin lllčat delavec, 52 let, Ihan; Marija Cerar, hči k vača, 10 mesecev, Kokošnje 56; Ivan Lipo* šek, krojaški mojster, 38 let, Polj.nisk" 5 Frančiška Močnik, delavka, 19 let, Javorni;, 55; Ivan Župančič, žel. ključavničar, 27 le!, Hrušiea 58; Marija Ravnihar. hči po.- ustnika 16 let, Ples 30; Jožefa Jerin, hiralka 10 let Vidovdanska 9; Marija G.rajuer, žemi pismo noše v p., 68 let. Gradišče 13; Marija K min ver, posestnica, 64 let, Uforav'v; Marija Zn pau, železničarjeva žena, 49 let, Zttlcfcr 52 Babnik Frančiška, žena knjigm odje, 1,4I Zgornja Šiška 126; Krnel An ti n, trir. sotrud nik„20 let, Kavškova 5; Kočar i'ran«?, urareki pomočnik, 24 let, Koseze 15; C> ršuk Jakol sin sluge, 7 mesecev, Jeglićcva 10; Kord , Josip, delavec, 81 let, Št. Vid t; Jak ipin sipina, delavka, 46 let, Karlovška 16; Janko černič, profesor, 28 let, Kragujevac; Antor Križnar, progovni čuvaj, 28 let, Vižmarje 27. Alojzija Pevec, žena trgovka, 29 let, Veliki Mengeš 51; Baumkircluier Jožeta, žena zidarja, 26 let, Jurklošter; Marija Pirnat, po sestnikova žena, 29 let. Višnja gora 85.
0 Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernova 1
O Mestnemu magistratu. Za trnovskim, predmestjem je nastal nov del mesta oziroma kolonija Kolezija. Več sto ljudi stanuje ;u, saj je samo v mestnih hišicah 56 strank. Dohod imamo v meslo v dveh smereh: Preto Mir-ja in skozi Kolegijsko ulico mimo t*novske cerkve. Prva pot je od rok in dolga, jato poslužujejo vsi ljudje Kolezijske uliie, ki pa naravnost v .škandaloznem stanju kajti u se nikdar ne prikaže mestni delavi.c, d; postrgal debelo blalo in odstranil velike luž ki izgledajo kol mlake v najboljšem suhe:!, vremenu, kaj še le, kadar je dež; bkrat pride človek v mesto kol bi ga pot#gvil iz gnojnice. Ob nedeljah pride ludi nuraikdo ua sprehod proli mestnemu logu, pa se raje vrne, kot pa bi delal nevarne poizkuse preprosti srečno luže in blato. Zalo prosimt, da magistrat vse to upošteva in naj vzame y obzir, da. so Ljubljana še ne neha pred trnovskim mostom na Emonski cesti. — Prizadeti.
0 Sainouinor mladega brezposelnega. 0 samoumoru 60 letnega Franca Frig lija v soboto popoldne smo že poročali. Dan kasneje, lo je v nedeljo zvečer, ob četrt na enajst se je pripetil v Frankopanski uli«i št. 3 sličen slučaj, z edino razliko, da je tol-rat šel prostovoljno v smrt komaj 23 let stari mladenič. Mladi železostrugar Karol Zupan se kar nič ni mogel sprijazniti s tempom življenja v našem času, ki vedno ponavlja svoj refren: »Delaj!« Zupan je bil proti delu nerazpokžen že od narave in se je te svoje skoro patološke lastnosti tudi zavedal. Dasi mu ni ničesar manjkalo, ker ga je preživljala njegova mati, vendar se nikakor ni mogel sprijazniti s svojo brezposelnostjo — volje Jo dela p« tudi ni imel. To ga je gnal. v smn. Zvečer ob pol-enajstih so ga sneli še ' »plega z vrvi, ki je bila pritrjena na vrata k materinemu stanovanju. Policijski agenl Pavlovčič ga % sicer skušal oživiti z umetn in dihanjem, i >da bilo je že prepozno. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
© Budilke pri F. Čuden, Prešernova 1-
Maribor
П Opozorilo šolskim vodstvom. Poročali smo že, da proiz\aja Jadranska Straža v mestnem kinu originalen in v Mariboru izdelan film. Film so si že ogffctlali razni vojaški oddelki in nekatere šole. Opozarjamo šolska vodstva, naj prijavijo šole nk policijskem komisa-rijatu. da jih bo ta uvrstil in da si bodo lahko ogledali vsi zavodi ta poučen film.
□	Umrl je vpokojenl sodni uradnik gospod Josip Golar v starosti 68 let. Pogreb se bo vrši i v sredo popoldne ob ireh na Pobrežju.
□	Prikro.i'v.ilni tečaj. Zadruga krojačev naznanja, da bo ч ,-šil v kratkem prikroje-valni tečaj v. krojače in ivilje pod vodstvom g. A. Knafla i/. Ljubljane. Kdor se namerava udeležiti tega tečaja, naj lo javi načelniku krojaške uge n. Sloi. - kov m trgu št. 8.
П Dva vloma. V noči od sobote na nedeljo je neiido razbil veliko izložbeno šipo na izložbi krojača Oerlina v Volkmerjevi ulic/i. Iz okna je od esel eno gotovo moško obleko. Na obleki že ni toliko škode, pač pa na veliki in debeli izložbeni šipi. Neki pošlar je šel > noči lani mimo ln je videl, kako sla se kretala pri izložbenem oknu en cigan in ena ciganke. Šel je Bumfjivc« jitv na .1 ražnico pri glavnem kolodvoru. Ko ju dw pela policija na označeno mtrcto, sta cigana že opravila svoj posel. — V nc('i od nedelj • na ponedeljek je bilo vlomljeno v prostore mestnega električnega podjetja v Frančiškanski ulici. Vlomilec je odnese' manjšo ročno blagajno, v kateri je bilo nekaj nad 2 tisoč dinarjev gotovine. Na blagajni j" bila montirana električna žarnica.
□	Brezposelni pred policijo. Ob nekateri^ dnevih je Maribor kar natrpan z bre-posel-nimi, ki se nalepejo bogzna od kod. V ponedeljek predpoldne so se šle gruče teh brezpo-
j selnih gret na glavno pošto. Začeli so se med seboj prepirati in motili uradnikom delo. Policija je morala izprazniti pošto in je odvedla te tiče na komisarijnt, kjer so jih aretirali. Ma riborske brezposelne je pustila policija v md-slu, drugi so morali v svoje pristojne občine.
/
Pčpeževi Švicarji
Ali so res vsi iz Švice?, večkrat vprašajo obiskovalci v Vatikanu, kadar vidijo postavne vojake v starinski trobarvni uniformi z dolgimi helebardami v roki. Ta zadnji ostanek papeževe vojske se vedno res izpopolnjuje izključno s Švicarji iz katoliških okrajev. Tako zahteva staro izročilo. Še začetkom XVI. stoletja je sklenil Julij II- pogodbo s Ziirichom in Luzernom in mu je zagotovilo prebivalstvo teh kantonov stalni vojni oddelek '200 mož. Prvi kapitan te garde Gašper de Silennet je naslikan poleg Julija II. na enem izmed papeževih portretov.
Letos so odkrili v Vatikanu spomenik švicarski zvestobi, ki ga je blagoslovil sv. oče osebno. Zgodovinski dogodek, kateremu je namenjen spomenik, se je odigral 1. 1527. Nemški in španski landsknechti so takrat z orožjem zavzeli Rim. Švicarska garda je junaško branila Vatikan na barikadi pred stolnico sv. Petra. Švicarji so bili poklani vsi do zadnjega. Toda papež je utegnil pobegniti po podzemeljskem hodniku v grad sv. Angela.
L. 1527. so morali v Vatikanu pristati na to, da ne l>odo pošiljali v Švico po nove vojake. Toda sedem let pozneje so se dogodki izpremenili. Pavel III. je celo povečal gardo na 300 ljudi. Tekom več stoletij so korakali papeži po svečanih sprejemih med vrstami svoje s helebardami oborožene garde v trobarvni rutneno-rdeči-sinji uniformi, katere načrt ni izdelal nihče drugi kot slavni Rafael sam.
L. 1708., ko je bila proglašena rimska republika. je moral papež zopet razpustiti gardo. Pij VII. jo je vnovič ustanovil in Leo XII. je zopet sklenil pogodbo s kanlonom Luzern. Zagotovil si je 10?> vojake, »dobre Švicarje, vštevši častnike, izmed katerih bo postal, eden načelnik garde.«
Dandanašnji so gardisti večinoma tudi Švicarji. (Rogve, ali je b:l kdaj med »Švicarji« kak Slovenec?) L. 1845. je bil car Nikolaj I. tako navdušen nad lepo gardo, da jo je pozdravil ruski: »Zdorovo, rebjata!« Na splošno začudenje je nenadoma zadonet izmed vrst ruski odgovor: »Zdravje želimo, Veličanstvo.« — »Ali si Rus?v je vprašal car gardista. »Sem,' Veličanstvo!« »Kako si sem prišel?« »Pobpgnil sem z ruske vojne ladje, ker me je častnik pretepel.« »Sodrga!« je odgovoril jezno car in odšel naprej.
Sedanja švicarska ustava prepoveduje vsak nabor v deželi sami. Vsled tega se morajo kandidati javiti v Rimu. Navadno pregleda pooblaščen zdravnik fanta že v Švici in če je zdrav, pošlje v Rim tudi njegovo sliko. Vatikanski vojak mora biti lepega obraza. Vojaki morajo biti seveda katoliški, samski in v starosti od 18 do 25 let. Drug pogoj je visokost vsaj 1.64 m. Vojaki dobivajo 600 lir mesečne plače, katera se vsakih šest let poveča. Vsako tretje leto dobi vojak trimesečni dopust. Pokojnina znaša po 10. službenih letih eno tretjino plače, po 20. letih pa jc plači enaka.
Vojak sme v poljubnem času zapustiti službo, če napove izstop dva meseca poprej. Ta srednjeveška ugodnost je ustvarila več začasnih gardistov: umetniki, dijaki in drugi vstopijo v gardo, da dobijo priliko bivati v Rimu. Lahko jih vidite dnevno zvečer, kako
odložijo uniformo in pohitijo s kolesi ali z električno v mesto. Sicer pa vlada v Vatikanu strog hišni red. Seveda se letno prijavlja veliko več prostovoljcev, kakor jih morejo sprejeti v službo. Zaprisega zvestobe papeški zastavi se vrši letno v navzočnosti sv. očeta in privabi veliko občinstva. 1
Zdaj šteje vatikanska garda pisan odlomek slikovitega srednjega veka, samo 100 ljudi pod vodstvom polkovnika.
Vse za denar
Neka bogata Amerikanka je izgubila pri automobilski nesreči levo uho. Razpisala je po svojem odvetniku 2500 dolarjev nagrade za osebo, katera bi ji žrtvovala nadomestilo. Drug dan je imel zdravnik, ki ga je poklical odvetnik, dosti posla. Odpravil je več sto oseb s prevelikimi ali nepripravnimi ušesi (kako bi izgledala operirana gospa z neenakimi ušesi!) V odvetnikovi sprejemnici je ostalo 12 mladih žen. Ena izmed njih, neka mislres Carty je .sedela z malim otrokom v naročju. Ropata gospa jo je tudi izvolila in je celo podvojila razpisano nagrado, ker je mss. Carty revna vdova in ima več otrok. Odzvala se je na povabilo, da pošlje v solo starejšega dečka, ki je bil brez obleke. S tem je bila zadeva končana, toda zdaj se je oglasilo lepo mlado dekle. Bila je jako nezadovoljna, da j; je ušla »sreča«. Ponujala je svoje uho, češ da je zadovolina s prvotno nagrado in bo odjerrialka prištedila 2500 dolarjev. — Zakaj pa rabite denar? — Hočem si kupiti kožuhovino. Lepa sem, a me l.iudje ne pogledajo, ker sem slabo opravljena. Če bi imela plašč z dla^o nn zunaj, bi se lahko dobro omožila. — Saj bi si vendar pokvarili zunanjo t če bi Vam odrezali uho! — je rekel zdravnik. — O. nihče tega ne bi izvedel. Nosila bi dolge lase, pa se ne bi nič poznalo.
ZdravMnl oqenj
Star rek »Ignis sanat« je zopet prišel do veljave pri zdravljenju nalezljivih bolezni. Znani kirurg prof. Biehr je predaval v natlačeno polni dvorani berlinskega Medicinskega
društva o novem pobijanju bacilov. Dozdaj so se rabila v tem slučaju zgolj notranja sredstva: zdravila, kapljice, injekcije. Zdaj pa hoče tekmovati z internistom kirurg, le da ne rabi nož, temveč fizična sredstva: luč, toploto, elektriko, vodo in dr. »Razbeljeno železo« starih zdravnikov je zopet v časteh. Ima samo novo obliko termo-elektrike. V bistvu pa obstoji zdravljenje slejkoprej v izžiganju okuženega organa. Vendar ni treba mislili, da hoče kirurg izžgati bakterije. Njegov cilj je samo pospešiti vnetje, ustvariti mrzlico, ker je to najboljše sredstvo zoper okuženje. Kirurg naredi precej globoko zarezo v telo, da vpliva termo-elektrika na notranje staničevje. Rana se zalepi za več tednov. V tem stanju se gnoji, bolnik ima veliko vročino in se izdatno poti. Nato vročina poneha in se prične zdravljenje. Rana izloči velike množine gnoja, ki steče skozi rahlo obvezo. Prof Biehr je vporabljal dozdaj ta način v 222. slučajih težkih bolezni. Doseeel je vedno popolno ozdravljenje. Rešil je celo bolnike z vnetjem srčne mrene (endo-kardit), ki bi bili sicer zapisani smrti, ker ne učinkujejo pri tej bolezni nobena druga zdravila in nobeno izmed dosedaj znanih sredstev.
Moderno muči'o
V zadnjem času se ostro napada v javnosti justif'kacija na električnem stolu, kakor se uporablja v severni Ameriki. Povodom zadnje justifikacije Ruth Snyderove je objavil nek angleški časopis mnenje italijanskega znanstvenika na polju električnih tokov, profesorja Rote. Profesor Rota pravi, da predstavlja juelificiranje na električnem stolu strašno obliko mučenja in da je taka smrt najstrašnejša.
28. januarja 1895 sta bila pozvana od ameriške vlade dva najodličnejša zdravnika k usmrtitvi črnca Davida Hamplona, da bi poročala o nastopu smrti. Obsojenec je bil ob 11. uri 19 minut 45 sekund pripeljan v justi-fikacijske sobo. V najkrajšem času je bil slečen in privezan na stol. Ob 11. uri 20 minut 13 sekund je bil spojen z električnim tokom. Amperometer je kazal prve 4 sekunde 2 ampera, potem se je znižalo na 1.8 ampera. Ob 11. uri 20 minut 42 sekund se je zvišalo na 4 ampere, nato pa se ie zopet reduciralo na 1.3 ampera. Ob 11. uri 21 minut 10 sekund je bil električni tok prekinjen. Zdravnška preiskava je dognala, da je bila večina krvi pognana v zgornji del prsnega koša, vrahi in lobanje. Smrt je nasiopila takoj.
Coolidgc in predsednik Kubanske republike Maha,i» pozuravljuta ljudstvo Il«l pil HtiiUCrjtSiv cm kongresa.
Ruth Snyder in Judd Gray pa sta bila spojenu z električnim tokom 2200 voltov. Profesor Rota pravi, da je smrt pri tako močnem toku gotovo nastopila, — toda ob kakšnem času iu s kakšnim trpljenjem? Trditev, da obsojena žena ni kričala radi bolečin, ne more držati, ki'j ti pri skrčenih živcih kaj takega sploh ui mogoče; kljub temu, da jo bila še pri življenju, mogoče tudi pri popolni zavesti, ni mogla dati od sebe glasu. Po profesorjevem mnenju ludi največji slabič ne umre takoj po sklenitvi električnega toka. Radi znanstvenega raziskovanja je pustil, da so ga spojili z industrijskim električnim tokom. Radi električ-mnega udarca je ležal 40 minut nepremično in ni mogel iztisniti nobenega glasu. Ta poizkus v 1. 1915. je privedel profesorja Rota na še ne raziskano področje elektricitele.
Ce se hoče v Ameriki na vsak način še vnaprej uporabljati električni stol za justifi-ciranje, se mora predvsem na vsak način in v vsakem slučaju ugotoviti, koliko obsojenec lahko prenese. Tudi se ne sme vršiti procedura pod vodstvom zdravnika, ampe'- poznavalca elektrike. Profesor Rota končuje svoj članek z izjavo, da so giljotina in vislice humanejše, kakor električni stol.
Angleški zajtrk
Breakfasl pomeni angleško »prvi lahki zatrk«. Slovar zatrjuje, da je veliko skromnejši kakor luneh, drugi zajtrk. V resnici pa ni stvar lako lahka, vsaj za nas, ki nismo rojeni Angleži. Človek vstane in misli: zdaj bo dobre dela vroča kava ali vsaj čaj. Toda natakar reče: please! in stavi na nvizo pečenega sla-nika z banani! Tujec se sramuje svoje nevednosti iu poje lo sivar, ker je vendar še teše. Zdaj reče natakar vnovič please! in prinese velik krožnik sluzaste ovsene kaše, kakor jo pri nas jedo nebogljeni malčki ali pa starci s pokvarjenim želodcem in po zdravniškem predpisu. To stvar je že težje spraviti pod streho. Na to pride — please! — popolnoma mrzel roastbeef z strjrno krvjo. Naj bo! Človek se potolaži z mislijo, da ne bo ostal do konca življenja na Angleškem in poje še roastbeef. Na to vam prinesejo — please — cel ko-arec meda! Ta se je s kruhom in maslom. Moči že pešajo, a zdaj pride vroč jajčnik s šunko. Na to sledi cel kuhan krompir, neolupljen in z gorčico. Človek je obupan. Zvrne še poln kozarec močnega whiskija, ki ga dobi. V tem trenolku, in sicer iz obupa: m sli, da ne dobi ničesar vet'. A zdaj vpraša nalakar, kaj želite: čaj. kavo, kakao ali vročega mleka? Tako izgleda angleški lahki zajtrk. Kdor ima bolj slab želodec in bolj suho denarnico, naj ne hodi v angleške gostilne in se ne vozi z angleškimi parniki. Svetujem to iz srca na temelju lastne izkušnje.
Profesor: »To je vendar čudno, da mora ravno najneumnejši biti vedno na katedru!«
54
Sir H. Rider Haggard:
Kleopatra, egiptovska kraljica.
Deseto poglavje. Nadloge Kleopatre. — Njena prisega Harmakisu. — Harmakis razodene Kleopatri, kje leži skrivni zaklad.
V taisti noči me je poklica Kleopatra v svojo zasebno sobo. Šel sem tja in jo našel v velikih skrbeh; ве nikdar je nisem videl tako silno vznemirjene. Bila je sama in je stopala po mramornatih tleh sem-patja kakor ujeta levinja; misli so sc ji podile v glavi druga za drugo in vsaka ji je za hip pomračila oči kakor oblaki, ki drvijo po morju.
»Torej si prišel, Harmakis,:; jc rekla, se za trenutek ustavila in me prijela za roko. Daj mi svet; še nikoli nisem tako zelo potrebovala sveta. Oj, kakšne čase so mi naklonili bogovi — čase, nemirne kot morje! Izza otroških let nc poznam miru in kakor vse kaže, ga nikd.-n ne bom. Komaj sem za las utekla tvojemu bodalu, Harmakis, že pride nad mene la nova nadloga, ki se je kakor vihra zbirala za obzorjem. Ali si videl tistega tigrskega gizdalina? Kako rada bi ga ujela v past. Kako mehko jo govoril! In predel je kakor mačka in ves čas iztegoval kremplje. Ali si slišal pismo? Neprijetno se sliši. Dobro poznam toga Antonija. Ko sem bila še otrok in vzcvctala v žensko, sem ga videla; ampak moje oči so bile vedno bistre in sem ga že takrat ocenila. Napol Herkules, napol bedak, s kapljico duha, ki se vidi iz njegove neumnosti. Izlahka ga vodijo oni, ki strežejo njegovemu pohotnemu duhu; ako pa mu nasprotuješ, imaš v njem železnega sovražnika. Zvest je svojim prijateljem, ako jih sploh ljubi, včasih pa nezvest lastni koristi. Velikodušen," drzen in v nesreči vrl človek; ako pa mu gre dobro, je pijanec iu suženj žensk. Tak jo Antonij. Kako ravnati s takim človekom, katereg jc usoda in priložnost vzlic njegovim lastnostim do vzdignila na
vrh vala sreče? Neki dan ga bo val premagal, ampak do tistega dne bo hodil po svetu in se smejal onim, ki tonejo.c
»Anlonij je zgolj človek,« sem odgovoril, »človek, ki ima mnogo sovražnikov; in ker je zgolj človek, ga je lahko užugati.«
Da, lahko; ampak on je edini izmed teh, Harmakis. Sedaj, ko je Kasij šel, kamor gredo vsi bedaki, je Rim pokazal glavo hidre. Čim uničiš eno, ti sika druga v obraz. Nato sta še Lepid in tisti mladi Okta-vijan, čegar mrzle oči ulegnejo še kdaj z zmagovest-nim nasmehom zreti na umorjena trupla praznega, nič vrednega Lepida, Antonija in Kleopatre. Ako ne grem v Cilicijo, dobro pomni, bo Anlonij skrpal mir s tistimi Partijci, vzel bajke, ki jih pripovedujejo o meni, kot čisto resnico — sicer pa je zares nekaj resnice v njih — in bo padel z vso svojo vojsko nad Egipl. Kaj pa potem?«
Kaj potem? Ej, potem ga naženemo nazaj proti Rimu.«
Ej, tako govoriš ti, Harmakis; da ne bi bila dobila tiste igre. ki sva jo bila igrala pred kakimi dvanajstimi dnevi, bi morebiti ti kot faraon pač dosegel lo, kajti okoli tvojega prestola bi se bil zbral ves Egipt. Ampak Egipčani ne ljubijo mene ne moje grške krvi, in jaz sem šele pravkar uničila tisto tvojo veliko zaroto, v katero je bila zapletena polovica dežele. Ali se bodo potem ti ljudje vzdignili in prišli meni na pomoč? Da bi mi bil Egipt zvest in udan, bi v resnici lahko kljubovala vsej moči, ki bi jo Rim ulegnil pripeljati semkaj; ampak ves Egipt me sovraži in tako bo moral pustiti, da ga vladajo Rimljani in Grki. Vzlic temu bi se branila, da bi imela zlato, zakaj z denarjem lahko kupiš vojake, da nasiliš želodec bitke. Ampak jaz nimam zlata. Moje zakladnice so prazne in dasi je v deželi blagostanje in bogastvo, mi vseeno davki delajo velike preglavice. Te vojske so me uničile in sama ne vem, kje bi dobila samo en talent. Morebiti
mi moreš ti pomagati, Harmakis, ki si po dednem pravu duhoven piramid,« in pri teh besedah se je pritisnila k meni in mi pogledala v oči; »morebiti mi moreš povedati, ako stare govorice ne lažejo, kje morem najti zlato, da rešim tvojo deželo popolne propasti in tvojo drago pred rokami Antonija. Povej mi, ali je tako?«
»In ako je taka govorica resnična in ako bi ti mogel pokazati zaklad, ki so ga nakopičili tam mogočni faraoni pradavnih časov za slučaj, da pride sila nad Kliem, kako pa naj vem, da boš v resnici vpo-rabila tisto bogastvo v te dobre namene?«
»Kaj, ali je cel zaklad?« je vprašala radovedno. »Ne, nikar mi ne nagajaj, Harmakis; zakaj resnica je, da je dandanes že saino beseda zialo toliko vredna, kakor če gledaš vodo v puščavi.«
"Mislim,« sem dejal, da je tak zaklad, dasi ga sam še nikoli nisem videl. Toliko pa vem, ako je še na onem kraju, kamor so ga bili dejali, da pride tako prokletstvo nad onega, ki bi položii nanj roko iz hudobnega in sebičnega namena, da se ga nobeden onih faraonov, ki so ga bili videli, ni upal dotakniti, najsi je bila njihova stiska še tako velika.«
s Potemtakem,« je rekla, so bili prejšnje čase bojazljiva', ali pa njihova stiska ni bila velika. Ali mi hočeš pokazati la zaklad, Harmakis?«
»Morebiti,« sem odgovoril, »ti ga pokažem, ako je še tam, ampak samo, ko mi prisežeš, da ga boš uporabila za obrambo Egipta pred tem Rimljanom Antoni'em in v blagor ljudstva.;
' Prisegam ti! je rekla resnobno. »O, prisegam pri vsakem bogu Khema. da bom, ako mi pokažeš ta zaklad, kljubovala Antoniju in poslala Delija nazaj v Ciliriio z besedami, ki bodo ostrejše od onih ki jih ie bil prinesel. Da, še več hočem storiti, Harmakis: vzamem te pred vsem svetom za moža, čim bo le mogoče, in ti sam boš izvršil svoie načrte in Odbil rimske orle.-*.
MIEIIIE
Ж X
e i
? Г- 2
Г 3	*
e
w =	t"
s *	5.
iS
<5 —
'Ir
B 5 5" c S
_ '	JC
^	cr
3	■s
i _	I
—	»
s s	-;SB
ф	3
N	-
• i	P
K	N
n	£
-c	C
o	>
— «s
-D 00
s 3 5 ■»
rt r
k та r o 2>
-t- o
« - ~ 3
C ~ ^ -n
I
3 s
&
Ž 5 & = ° *
IM ^ 2-
Б. s *r
№
M S X № (K
« f "S
B ■
5? ® sc
ta'
M ua
s I
I «
S?
C Z
б I
S S
* > s
O? 4. -
M ll
c tt
' 3
C ' O" Ф
p ^ w 111=111=
gospodarstvo
Zunanja tr<*ov;na v novembru
PASIVNA ZA (;.) MILIJONOV DIN, V PRVIH 11 MESECIH ZA 777 MILIJONOV DIN.
Po pravkar objavljenih podatkih je znašal v mesecu novembra lani uvoz v našo državo 127.(XX) ton (oktober 144.000 ton) v vrednosti 087.7 milijona Din (723.2). l'.il li malo manjši kakor v septembru 1927 (695.1). Napram novembru lanskega leta se je zmanjšat po količini za 10.8%, po vrednosti pa za 5.1%
V primeri z oktobrom je pudei uvoz tekstilij (bombažnih tkanin za 22 milijonov, volnenih za 20 milijonov), narašča pa stalno uvoz strojev, jekla, pro'dulttov iz i \In, ■ lektrotehničnih predmetov.
Največ sum uvozili v novembru lani sledečih predmetov (v milijonih Din; v oklepujih za oktober).
bombažne tkanine	79.0 (101.5)
bombažno predivo	44.1 (48.8)
stroji	38.0 (31.8)
jekleni produkti	30.0 (20.7)
volnene tkanine	28.4 (48.4)
bombaž	19.9 (18.4)
kava	19.5 (20.4)
sol	13.7 (19.0)
kože *	13.7 (14.0)
olektrotehn. predmeti 13.2 (12.5) premog	13.1 (13.3)
" "	11.4 (13.4)
riz jeklo
10.3 (11.6)
Skupno -nio v prvih 11 mesecih lani uvozili blaga 1,108.000 ton v vrednosti 6048.80 milijona Din naprmi: 1.135.000 tonam za 6.977 6 milijona Din v prvih 11 mc -ceili leta 1926. Uvoz se je torej zmanjšal za 5.5?.. po količini, za 4.7% pa po vrednosti. Izvoz v jirvih 11 mesecih lani pa je znaš T 3,961.000 Ion za 5.871.5 milijona Din (II mesecev 1926: 4,512.000 ton za 7.195.6 milijona Din), pidel je torej i>o količini za 12.1%, po vrednosti pa za 18.4%.
Bilanca za prvih 11 mesecev lani izkazuje torej pasivnost za 777.4 milijona Din, dočim je bila v isti časovni dobi 1926 aktivna za 218 milijonov Din. Pasivnost za celo leto bo gotovo še večja.
Nadalje ie padel izvoz pšenice od 297.000 ion za 840 milijonov Din na 64.000 ton za 100 milijonov, torej za 650 milijonov Din manj, Če izvzamemo iz upoštevanja ta dva predmeta (padanje izvoza teh predmetov je povzročila lanska slaba letina) je celo naš izvoz nekaterih predmetov lani narestel, tako n. pr. izvoz stavbnega lesa od 802 na 885 milijonov Din, drv od 83 nn 128 milijonov, prašičev od 831 na 518 milijonov: izvoz goved je približno enak (355), manjši pa je .bil tudi izvoz jajc (1927 513, leta 1996. 606 milijonov), svežega mesa (247 napram 824), sliv tl57 napram 234 milijonom).
—o—
TRŽNA POROČILA.
Hmelj. Na nurnberškem tržišču je bilo trgova-no mnogo tranzitno blago iz štajerske, Baeke in Rusije. Cene so bile nekoliko oslabljene. Tranzitno blago je not ii a io .;()—170 mark (13 00 44.10 Din). — Iz Žateu (ČSK) poročajo o nadalje trajajoči živahnosti. Med tranzitnim hmeljem se je trgov 1 samo boPSi jugoslovanski (Bačka) po 1200 Kč (izbran 44.40 Din), srerdnii 000—1()50 Kč (32.30—35.40 Din). Lani je Češkoslovaška iz Jugoslavije uvozila 1880 stotov (po 50 kg) od celokupnega uvoza 10 334 stolov (izvoz 162.424 stotov).
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Obrtna banka. Prejšnji teden se je vršila -ejn uprave Obrtne banke. Iz poročila posnemamo ,da je bilo v področju centrale danih kreditov za 27.3 milijona Din, v področju podružnice pa ca. 8 milijonov Din. Po pokrajinah je bilo odobrenih posojil: Srbija 1308 za 9.259.500 Din, južna Srbija in' Črna gora 802 za 5,614 (XX), Bosna 300 za 1,750.000. Vojvodini in Srem 375 za 2.814.500 Din, Slovenija 2 za 11.000 Din. /a 1928. velja obresti« mera 10% za zadruge samo 8%). Posamezniki Ia' ko dobe največ do ЗО.(ХХ) Din posojila. V krajih, kjer je več zadrug, se morajo г-pojiti v roku 0 mesecih v eno; če ne, odrredi banka zadrugo, s katero bo poslovala.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Knnkurzi. Stanko Mann, trg. na Kozjaku (p. Žg. Sv. Kungota); prijaviti do 15. marca, prvi zbor upnikov 11. febr., ugotov. narok 29. marca; Dngit-tiu Milovanovič, Požarevac (10. marec); Alimpij Vučkovič ,Belgrad (do 27. febr.); Živojin Jankovič, Svet. Radosavljevič, Todor Ilič, trg., čičevar (do 27. febr.); Boži 11 Nagulič, trg.. Stalač (do 27. febr.); Ljubisav Petrovič, trg., Jagodina (28. febr.); Živali Popadič, špekulant, Grabovac (1. marec); Aleksa Petrovič, Niš (19. marec); Stojman Jovanovič, Ku-manovo (27. febr.); Zafir Petkovič, Stojan M. Hog-danovič, Angjel Jovanovič, Kuinanovo (28. februar), Dimitrij Antič, trg., Skoplje (13. febr.); Milovan Trifunovič, trg., Požarevac (10. marec); Milan Tu-čakov, mlin, Vel. Kikinda (14. april); Stanoje Petrovič, trg., Kraguievac; Jovan D'ivan ,trg., Pirot; Šukri bratje A. Murtez, trg., Skoplje.
Nova tovarna vijakov. Znani industrijec Scher-bau mnauierava svoj mlin v Bistrici pri Mariboru, ki že del j časa ne obratuje, tzpremeniti v tovarno vijokov in sicer s sodelovanjem inozemskega kapitala.
Zgradba stanovanjskih hiš v Češkoslovaški z državno podporo. Kakor posnemamo iz jiodatkov češkoslovaškega ministrstva javnih del, je to ministrstvo od 1. junija 1921 do 30. septembra 1927 pregledalo projekte za zgradbo 26.454 hiš s 56.776 stanovanji. Proračun za te hiše je znašal 4-184 milijonov Kč, državna podpora pa je znašala 3281 inili'onov Kč. 2116 teh hiš z 12.344 stanovanji je bilo v Veliki Pragi. Stroški za te so znašali 1136 milijonov Kč, državna podpora pa 852 milijonov.
Nemški uvoz banksita 1927. Po nemški statistiki posnemamo, da je v letu 1927. znašal uvoz bau-ksita 5.4 milijona stotov napram 2.37 v letu 1926. Od lega je Nemčija uvozila iz Jugoslavije 729.000 stotov napram 275.000 v letu 192«.). Uvoz iz Italije pa je naz-doval. Iz Amerike pa poročajo, da je ameriški Mellon-Trust največji producent aluminija na svetu, kupil v naši državi velika ležišča bniksita, najbrže za norveško aluminijevo industrijo, ki jo trust večinoma kontrolira. Zanimiva jo tudi vest, da nameravajo iz bauksita izdelovati tudi cement.
Zvišanje diskonta v Newyorkn. Newyorška Federal Reserve Bank je zvišala diskont od 3S na 4% v svrlio zmanjšanja borzne špekulacije.
Karte! italijanskih jcklaren. Vse italijanske železarne in jeklarne (razen Societa ferrnria e ac-ciarls Lomb"rda) so sklenile karte! ter bode znižale cene zaradi pritiska inozemske konkurence.
Horsza
6. februarja 1928.
DENAR
Devizno tržišče je bilo danes živahno. Ker je Narodna banka vse kurze za blago znižala, je bilo ludi večje povpraševanje in promet. Bilo je tudi privatnega blaga: tako v devizah Praga in London, vse ostalo pa je d«la Narodna banka. Kurzi vseh deviz so več ali manj jiopustili, kar je razvidno iz tabele.
n»yizni WnH na Hiihpans^i bnrzi dne fi. feb". Ш
	povpraš.	pon.	srednji	sr. i II
Amsterdam 2,,90 —		22.96	-2.93	_
Berlin	1—	13? 9 5	13-8.—	1358.25
Curih	lOO'.Ol—	10-0.0'	II >94.4	1094.43
Dunai	8И 55	HI 3.55	so 2.05	802.25
London	276.88—	277.68	'7 - .28	277.50
Ne\vyork	"ib.75—	5t'.15	50.85	56*895
Pariz	—	223-6	—	—
Praga	164.35—	169.15	164.75	168. 0
Trst	30 .15-	-302.15	01.15	301,55
Behmena je namreč izdal v tem oziru dve naredbi, kar ni bilo v korist stvari same.
Pri osnutku je važno tudi to, da naj bi veljala ta uredba za vsa podjetja, tudi za ona, ki nimajo pomožneca osobja. I11 to je velikega pomena z ozirom na konkurenco, ki bi sicer onemogočata ločno izvedbo uredbe v praksi.
Uredba sama ima dva glavna dela: Odpira nji', iu zapiranje trgovin ter delovni čas pomožnega osobja. Ta 2 glavna dela se delita še v pododdelke.
a) Odpiranje in zapiranje trgovin ob delavnikih so vrši v času od I. aprila do 30 septembra med 6. uro zjutraj in 8. uro zvečer. V dobi od 1. oktobra do 31. marca pa se ne smejo odpreti pred 1 7 uro zjutraj in 7. uro zvečer Kjer pa zahtevajo , klimatske in krajevne razmere, pa se smejo trgo-I vine odpreti že ob 4 zjutraj zaprle pa morajo biti najkasneje ob 10 zvečer. (SS 1, 2.)
Veliki župani odn. mestne uprave pa določajo po zaslišanju pristojnih zbornic, kdaj se odpirajo in zapirajo trgovine v posameznih krajih. Kjer je lo količkaj mogoče, se mora čas odpiranja in zapiranja trgovin skladati z delovnim časom pomožnega osobja. (§ 3.) Opoldanski odmor traja najmanj eno uro.
§S 4. do 13. obsegajo izjemna določila od predpisov (j§ 1. in 2. V smislu teh določii smejo bili nekatera podjetja odprla do 9 odn. do 10 zvečer (pekarije, mesarije itd., prodajalne v kopališčih, slaščičarne, brivniee pred nedeljo ali praznikom). Veliki župani odn. uprave mest morejo dovoliti, da
Zavre b. Amsterdam 22.90-22.96, Berlin 13*6.50 —1358.50, Curih 1093.01—109(101 Dunaj 800.505— 803.505, London 276.88—277.08, Nevvvork 56.75— 56.95, Pariz 222.46—224.46, Praga 168.35—169.13, Trst 300.07—302.07
Curih .Belsrrad 9.1375. Berlin 124 Budimpešta ».85, Bukarešt 318, Dunaj 78.20, London 25.3225, Newyork 519 85, Pariz 20.42, Praga 15.405, Trst 27.49. Sofija 3.75, Varšava 58.35, Madrid 8S.50.
Belgrad. Bruselj 7.910—7.940, Berlin 13~6.5— 1359.5. Budimpešta 9.939—9.969, Curi'. imr 91 — 1906.01, Dunai 800.5— S03.5, London 276.88— 277.68, NeWyork 56.75—56.95, Pariz 22° 60—224.60. Praga 168.35—169.15, Trst 300.15—30215.
Trst. Belgrad 33.17—33.22, Curih 36.275— 36.575, London 92.04 02.06, Nevvvork 18.86—18.87, Pariz 74.15-74.25.
Dunai. Devize: Belgrad 12.471. Kod'nj 19V05, London 34.59. Milan 37.53. Newyork 710. Pariz 27.88 Varšava 79.605. Valute: dolarji 707 25, angleški funt 3-1.56
Pra*a. Devize: Lira 178.85, Belgrad 59.30, Pariz 132."0, London 164.40 Nevvvork 33.75.
Dinar: Newvork 175.75, Berlin 7.36. London 277.25.
VREDVO«T\| PAPIRJI
V Ljubljani zaključeno 7% invest. posoj. po 87. L:ublj. kred. po 135. V Z grebu so se drž vni papirji zopet učvrstili: blaga v 7% invest. posoj. ni bilo dobiti izpod 88. vojna škoda pa je skočila od 426—427, v petek 11a 436— 437 danes. Bmčni papirji neizpremenjeni.
Ljub'jana 7% invest. posoj. zaklj. 87. Ceb'ska 104 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 140 den., Ru?e 265— 280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zaerel). 7% invesl. posoj. 87.Г0-88. agrari 54—54.25. vojna odškodnina 436-437. febr. -136, marec 439—439.50: Hrv. esk. 52. Hipo 0". Juso 94.25—94.50. Praštedioim 875, Ljublj. kreditu' 135, Šećerana 545, Drava 545. Slavonija 11—11.50, Trbovlje 535, Vevče 152—155.
Beterad. Narodna banka 5600. vojna odškodnina 436.50—437 (86000), uit. febr. 433.50—437, uit. marec 486—439.50. ull. april 437—442. Izvozna banka 1200, Tobačne srečke 84, Rdeči križ 54, 7% inv. posoj. 87—88, agrari 53.25- 54.
Dunaj Podon.-savska-jadran. 87.90. Hrv. esk. 6.75, Hipo 7.80. Alpine 42.05. Leykam 11.15, Trbovlje 05.70. Kranjska ind 42.70, Gutmann 28.25, Slavonija 1.27.
BLAGO
Ljubljana. Les: Testoni bukovi, čisti brez irrč fko vag. meja 1 y."g. po 8"0, deske smreka-jelka 18 mm fko vag. meja 1 vag. po 420; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob prompl)' Pšenica 78—79 kg 2% baška 377.50—380. slav. 367.50- 370, moka 0 g vag. bi., plačilo po preieniu fko Ljubljana 525. oves baški zdrav reš'tan 800. koruza stara 287."O, ml. tar. 282.50, novo času prim. suha za febr. 2Л5 marec 290, april 295, m->j 300, činkvanlin 297.50; zaklj. 1 vag. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. 3°0 330. bač. potiska 327.50—337-fO, ban. 320- 300. gor. ban. 317.50— 327.50—387.50, ban. 320-830, gor. ban. 31".50— sr. 270—280. fižol 360—365, oves bač., ban., srem., slav. 250—260, koruza bač. st. 240—260, febr. 240— 245, marec-april 242.50—250. bač. apr maj. 240— 250, bač. bela 235.50—247.50. ban. 23'>.50—240, ban. febr. 240—245, marec-"pril ''42.50—250. sr. marec-april 242.50—250, sr. 240 245, moka 00 ee 460— 475, št. 485—455, St. 5 415—435, št. 6 345—365. št 7 290—300, št. 8 225—246. otrobi: bač., sr. v jutastih vrečah 210—220, slav. v juta vr. 2<X)—210. Tendenca nespremenjena. Promet: skupaj 51 vag.
Socialni vesinik
Osnutek ure be o odniran u in z*d ran u trqcvin
Osnutek te uredbe je dvignil zlasti med privatnimi nameščenci veliko prahu. Obe glasili, v hrvatskem in slovenskem jeziku, ga kratkoinalo odklanjate, ne da bi se spustili v bližnje razglablj nje. In to ni prav. Gotovo je, da ni nobeno delo popolno. To prizna tudi minister dr. Gosar. Gotovo je pa tudi to, da ni nobeno delo popolnoma slabo, da vsebuje veliko dobrega in koristnega. Če zahteva javnost in ludi lasten dobrobit od delavstva vso resnost pri razpravljanju, jo more tem bolj od nameščencev. Naj bi se preiskale in določile dobre in slabe strani. Čo je dobrih več. bi bila uredba z ozirom na sploš-nost gotovo sprejemljiva. Če pa ni tega, bodo pa imeli zastopniki nameščencev in delavskih zbornic dovolj prilike, da predlože na anketi, katero je sklical minister dr. Gosar ravno vsled tega, svoje predloge, ki naj predvidevajo zboljšanje uredbe ali pa umakni ter. Tak nastop bi bil resen in bi imel gotovo učinek. Če se pa obklada osnutek z vsemi nelepimi tendencami, če se v osnutku ne vidi ni-kake dobre volje in hotenja ministra v prid delavstva in nameščencev, je tako postopanje vredno obsodbe in je zelo blizu demagogiji. Torej k uredbi sami.
Uredba sama predstavlja celoto, ker so v njej 7/1 niže na vsa določila, ki so potrebna za ureditev časa o odpiranju in zapiranju trgovin ter za ureditev delovnega časa pomožnega osobja. Nekdanji osnutek bivšeea ministra za socialno politiko dr.
so lokali v nekaterih krajih odprti celo do 12. ure ponoči. Opoldanskega odmora nimajo gostilne, kavarne, podjetja za prevoz blaga itd.
b) Nedeljski počitek je v principu priznan (§ 14). So pu ludi v tem pogledu izjeme. Te izjeme veljajo za celodnevno delo, za dopoldansko ali pa samo le za nekaj ur.
Ves dan je dovoljeno delo v goslilnah, kavarnah, javnih kuhinjah, fotografskih ateljejih itd.
Dopoldne smejo bili odprta podietja za nakladanje in izkladanje blaga pri železnicah, v pristaniščih, pekarne, mesarije, brivniee, cvetličarne iu stično.
Dve uri dopoldne pa'smejo biti odprte trgovine v onih krajih, kjer .je manj kakor 10000 prebivalcev in kamor prihajajo ljudje ob nedeljah v velikih mir žicah. Kedaj se odpirajo in zapirajo trgovine v takih krajih, določujejo veliki župani odn. uprave mest.
Delovni čas pomožnega osobja. a) Ob delavnikih je določen 8-, 9- in 10 urni čas, in sicer po značaju podjetja.
8	u r 11 i delovni čas velja za banke, za zavarovalnice, za ključavničarje, kovače, kotlarje, za kemične pralnice, za strojarnice in slične.
9	urnik velja za trgovine in druge obrti.
10	urni delovni čas je vpeljan v prodajalnah svežih živil, tobaka, v podjetjih za prevoz potnikov in v plelarski stroki.
Nočno delo je prepovedano ženskam in mladoletnim izpod 18 let.
ЛД
Na Moh^revo družbo ne poiabimo
Popolnoma odveč bi bilo ponovno govoriti o zaslugah, ki si jih je pridobila naša Mohorjeva družba za prosvetno povzdigo našega naroda s tem, da je med naše slovensko ljudstvo razposlala že miljone dobrih slovenskih knjig, prav tako odveč bi bilo govoriti o njenem sedanjem poslanstvu. Saj se je o vsem tem že neštetokrat pisalo in govorilo. Pred nami je, 1 akor na dlani, dejstvo: Mohorjeva družba je zadnja leta tako napredovala, da je danes priznano naša najboljša in najbolj širo-kopotezna književna družba. Njeno delavnost in rastočo podjetnost moramo danes občudovati. Z letošnjimi publikacijami, zlasti z izdajo Pitamičeve »Države«, se je Mohorjeva družba dostojno predstavila tudi južnim braloni Srbom. pa tudi zunanjemu svetu. Mohorjeva druž' a je tesno zvezana z življenjem in usodo slovenskega naroda (njen beg iz Celovca preko Prevalj v Celje), njena zgodovina je sestavni del slovenske kulturne zgedovine. Da se bo sedaj, ko je v Celju dobila svoj novi stalni dom, tega svojega kulturnega poslanstva še bolj živo zavedala smo lahko uvereni.
Mohorjeva družba je torej naš slovenski ponns. Zato je tudi naša dolžnost, da tekom teca meseca nannemo vse sile, da družbi pridobimo čimveč novih članov. Lansko leto smo od 4G 189 prišli 11a 48.B37 članov. Napredovali smo torej za 2148 členov. Ako lelošnje leto napredujemo vsaj za toliko članov ko lansko leto, pa bomoHloseTli število 50.000. — Vsaj ta številka mera biti naš cilj. Ako bomo pridni, bomo ta cilj tudi dosegli. Zavedajmo pa se. da še ni zadosti o naniti s prižnice. da se do 1. marca spreiema naročnina za Mohorjeve knjige. Člane naših podeželskih prosvetnih društev čaka tu-I kaj f»lavna nalotra. Fantje in dekleta, od hiše ! do hiše. od osebe do osebe, pri znancih in prijateljih govorite o potrebi duševne izobrazbe, ; o vrednosti dobre knjige, ter pridobivajte novih članov Moh-rjovi družbi. Kdor pridobi družbi 10 novih članov, dobi vseh pet knjig sam zastonj. Res je. da je tukaj treba požrtvovalnosti. toda zavedajmo se, da delamo za debro stvar. Večjih uspehov ni brez velikih žrtev. Pa še te^a se zavedajmo, da imamo tudi nasprotnike. Čim več bomo sejali, tem več bomo želi. Ako pa ne bomo sejali mi bodo se-I jali pa tudi želi naši nasprotniki. O vplivu tiskane besede na človeška srca ni treba nosebe razpravljati. Ta vpliv je ali dober ali slab, tretjega ni
Kake knjige izda Mohorjeva družba prihodnje leto, je znano. Koledar čitanko ljudske viso1 e šole, »Večernice z izvirno povestjo »Višars'-a polena« (spisal Narte Velikonja), 7. zvezek »Zgodovine slovenskega naroda«, ki jo za pokojnim Grudnom nadaljuje dr. Jos. Mal »Kako smo se ujedinili?«, knjiga v spomin desetletnice našega ujedinjenja, ki jo bo napisal naš politični voditelj dr. Anton Korošec in nadaljnji zvezek »Življenja svetnikov«, kjer sodelujejo naši najboljši strokovnjaki. Torej pet knjig, med temi tri znanstvene, za borih 20 Din. — Vsaka teh peterih knjig je vredna več ko 20 Din. Samo Mohorjeva družba nam za tako malenkostno svoto lahko nudi tako
тжсе
bogat knjižni dar. Za doplačilo pa izda družba še strokovno knjigo : Živinorejo;, ki jo je napisal živinozdravnik Fr. Černe, znanstvene pisan potopis bogoslovnega profesorja dr. Je-harta »Iz Kaire v Bagdad« z izvirnimi slikami in z razlago sv. pisma, oprto na vedo in zgodovino, in »Tiho veselje«, pesniško zbirko pokojnega pesnika Leopolda Turšiča.
Članarina pri nabiranju novih naročnikov ne bo delala ovire, ker 20 Din zmore danes vsak berač. Treba bo. kakor rečeno, samo požrtvovalnosti in idealizma. Ni baliaštvo in ni votel agitacijski boben, če trdi Mohorjeva družba, da bi pač ne smelo biti v Slovencih ne družine, ne hiše. ne šole, ne društva in ne posameznikov, ki bi zamudili priliko in si ne nabavili teh tako aktualnih knjig za skromno članarino 20 Din. V mescu februarju ua delo za Mohorieve knjige! Obilo uspeha in blago-slova božjega!	Mtj. Mnd.
Glasba
0 čeliatu-virtuozu Cassado, ki igra 11a svojem koncertu v četrtek dne 9. I. 111. v Filharmonični dvorani celo vrsto klasičnih del predvsem sonati? za čelo in klavir, piše'o dumrski časopisi, da je bil zadnji njegov koncert senzacija,. k~tere mora včasil Dunaj imeti. Ime Gaspar C'»ss do je navdalo vst glasbene kroge s tako izrednim navdušenjem, da bodo v bodoče vsi njegovi koncerti že vnapj-ej popolnoma razprodani. Po celem Dunaju je šel s mo en glas: tega moramo poslušati! Kritiki pravijo, da je glas njegovega instrumenta neizrecno sladak, njegov pianissimo tako lep in nežen, da si lepšega ne moremo misliti. Cassado je učenec na;lavnejše-ga vseh čelistov Cassalsa in brez dvoma jc, da že danes koraka tesno ob svojem mojstru-vzorniku in le vprašanje najkrajšega časa je, da ga v vsakem pogledu še prekosi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Opozarjamo, da je začetek koncerta ob 19. uri.
Pred nedavnim časom je nastopila belgrajska pevka-sopranistka gdč. Jelka Sta atovieeva na enem koncertu v Pragi, kjer je izvajala celo vrste samospevov francoske literature. Praški listi sc prinašali o njenem koncertnem nastopu nad ska-veiše ocene. Ta odlična pevka nastopi tudi v Ljubljani in sicer na koncertu Filh-rnionične družbe, ki se vrši v ponedeljek dne 13. t. 111. v Filharmonični dvorani. Več o sporedu prihodnjič.
Koncert učšterskeca *foora
Snoči je bil v Unionu precej dobro obiskan koncert zbora slovenskih učiteljev in učiteljic pod vodstvom prof. Srečka Kumarja. Koncert je imel izredno srečno izbran program od najboljšega iz nase moderne in je prav lepo uspel. Več o koncertu jutri.	V.
Naša umetna obrt
V cvetličarni Šimenc, v Šelenburgovi ulici, jc razstavila gospodična Dana Pajnič nekaj svojih novejših keramičnih del. Gospodična je študirala dekorativno keramično obrt pri umetniku jirof. Francu Krahu in dela sedaj že samostojno. Razstavila je tri dekorativne krožnike, dve vazi, dve dozi in krasna statuelo. Opozarjamo občinstvo na lo razstavico, ki zasluži kot del domače dekorativne industrije vso pozornost. Treba je, da se zavemo in obrnemo od kvalitetno slabšega inozemskega importa k domači dekorativni obrti in se zanimamo za domače izdelke, ki so umetniško resnejši, priročnejši in — cenejši!	V.
Princesa Astrid, belgijska prcstolonasicdnic«) krsti s šampanjcem neropUn, ki nosi шепо ime.