Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja izdaja »EHujski tednik« £avud » samostojnim (inansiranjvm Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništo m uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribrr podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Ceiotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din Štev. 8 Cena 15 din PTUJ, 26. februarja 1960 Letnik XIII Občinska konferenca SZDL v Ormožu Gospodarska vprašanja v ospredju Občinske konference SZDL v Ormožu se je v soboto, dne 20. februarja tega leta, udeležilo po'eg 102 delegatov tudi ne- kaj uglednih gostov: zvezni ljudski pos'anec tov. di*. Jože Potrč, republiški ljudski poslanec in član IS LRS tov. Milko Gorš-'č, član IS LRS tov. Polak in predsednik Okirajnega odbora SZDL za okraj Maribor tov. Miloš Ledi nek. Poročilo predsednika občinske- ga odbora SZDL občine Ormož Matije Pajnkiiiarja je cbsegalo splošno poiitični preg'led po^ svetu in v državi in pcxirobno analizo gcspcdarskih m političnih vpra- šanj na področju občine Ormož. Glede na dejstvo, da je občina izrazito kmetijskega značaja — kmetijstvo ustvarja 86,5 odst. na- rodnega dohodika — je večji del predsednikovega porcčila bilo po- svečenega aktualnim vprašanjem te go-spcdarske panoge. Tako je predsednik navedel, da obsega ob- čina 21.200 ha in ima 19.600 pre- bivalcev ali 92 na kvadratni kilo- meter. S kmetijstvom se bavi 73 odst. prebivalcev in pride na ene- ga prebivalca 0,40 ha cme zem- lje. To stanje povzroča precejš- nje presežke delovne sile, ki za- radi nerazvite industrijsike dejav- nosti ne najdejo ustrezne zaposli- tve. Nekoliko se bo stanje v tem pvogledu cmilido z gradnjo tovarne sladkorja in velike vinske kleti, pni čemer bo investirano skupno okrog 5 milijard dinarjev. Kmetijstvo ima sicer vse po- goje za uspešen razvoj, kolikor ne bi upoštevali pomanjkanja skladišč, sicer pa je zelo razbito: mailih f>osestev do 2 ha je 28,3 odst. in posestev od 2 do 5 ha je 29 odst. Povprečno kmetijsko go- spodarstvo na občinskem pvodroč- jiu poseduje 4,7 ha. V zadnjem času se opaža hitro spreminjanje posestne strukture v korist druž- benega sektorja. Celoten privatni sektor 3680 g.ospcdarstev — po- seduje 17.350 ha. G!'ede na ta^kšno strukturo go- &{>odarstev predsednik v poročlu meni, da pot k večji kmetijski proizvodnji lahko utre edino kme- tijska zadruga kot crganizatcr so- dobne kmetijske proizvodnje, ona je samo lahko tisti faktor, ki bo sposoben spreminjati obstoječe odnose in ustvariti nove — socia- listične. Da bi kmetijske zadruge postale tsikšen faktc^r, ki bi bil kos ome- njenim nalogam, so se občinski odbor SZDL, komite ZKJ in občin- s-ki ljudski odbor cdkčili za reor- gamizacijo kmetijskih zadrug. Ta je bi'la že izvedena in so sedaj ostale ]© še tri: Središče, Ormož in Tomaž. Te zadruge so po mne- nju predsednika občinskega od- bora SZDL v vseh pogledih spo- sobne za naloge, k» so pred njimi v zvezi z mcdemizacijo našega kmeitij.stva. Vse tri zadruge že imajo 21 traktorjev, 3 kombajne in drugo potrebno mehanizacijo, ki pa jo še nadaJje nabavljajo. V kmetijstvu na občinskem pod- ročju je še mnogo rezerv, ker so hektarski donosi še vedno nizki v primeri s tem, kar je v kmetijstvu mcžno doseči. Sedaj je na 11.600 hektarov krmnih površin 9.900 g.av živine, če bi samo v tem po- gledu dcsegh vsekakor možno po- vprečje treh glav na krmni hek^ tar, bx lahko redili vsaj še dva- krat toliko živine in že iz tega je razvidno, kolikšne so te neizrab- ljene rezerve v kmetijstvu. Pn površnem računu se izkaže, da bi bilo mogcče dvigniti bruto pro- dukt v kmetijstvu cd sedanjih 2 miCijard vsaj na tri in pol mili- jarde dinatrjev. Največ dohodka daje vsekakor živinoreja, sled:i vin-o, jajca in krompir. Metiljavost pK)vzroča letno okrog 150 milijo- nov dinarjev škcde živinoreji. Vso skrb je vredno po^svetiti perutni- narstvu, ki daje že sedaj okrog 110 milijonov dinarjev dohodka. Vinogradništvo je v zastoju, ker se zelo malo obnavlja, sadjarstvo pa hitro propada. Pctrebni so ustrezni ukrepi. Edino kmetijsko posestvo na občinskem področju obsega 2060 hektarov. S tem v zvezi se po- stavlja vprašanje, kje je še pri- bližno 1725 ha zemlje, kolikor je je pripisane SLP, pa ni vključena v KG. Posestvo je dobro zastavilo delo, vendar bo na njem potrebno zaostriti vprašanje proizvodnih stroškov. Ti so odločno previsoki. Industrija je na občinskem pcd- rcčju zastopana le z dvema pod- jetjema. Opekar-na v Ormožu bi morala biti rekonstruirana, prav tako Oljarna v Središču. Trgovina po mnenju predsednika občinske- ga odbora uspešno rešuje svoje naloge, le da se v centru občine pcgreša specializacija trgovin. Go- stinstvo je slabotno in potrebno pomoči. Obrtništvo vedno hitreje propada, v zvezi s tem pa se po- stavljajo naloge vzpostavljanja mreže obrtništva družbenega sek- torja, kar je posebne važnosti glede uslužnostne obrti, ker je to vprašanje vprašanje standarda. Predsednik je nato govorili o or- ganizaciji in delu občinskega ljud- skega odbora, o , uvajanju novih oblik dela v šolstvu (šoska refor- ma). p vprašanjih Ijudskoprosvet- nega dela, o knjižnicah, delavski univerzi in zdravstvenem zavaro- vanju. Poročilu predsednika občinske- ga cdbora je sledilo organizacij- sko poročilo, ki ga je dal tov. Ivo Rajh, nato še poročilo blagajnčka in revizijske komisije. RAZPRAVA Podobno kot politično poročilo, je tudi razprava v glavnem obravnavala gospodarska vpra- šanja. Prvi diskutant Drago Za- bavnik je obravnaval vprašanja kooperacijske kmetijske proiz- vodnje ter poudaril, da se je za- hvaljujoč tej, v kmetijstvu na občinskem področju le nekaj premaknilo. Večji hektarski do- nosi, takšni, kot si jih še pred kratkim mnogi kmetijski proiz- vajalci niso mogli predstavljati, so bili marsikje doseženi tudi na področju občine Ormož. Vse- kakor pa v vseh kmetijskih za- drugah ni bilo pogojev za takšno kooperacijo, ki bi lahko bila za zgled za bodoče sodelovanje kmetov s svojimi kmetijskimi zadrugami. V največ primerih je šlo za boj za čim večje površine, ki bi naj bile zajete v kooperacij- sko proizvodnjo, veliko manj pa za kvaliteto v kooperaciji. Tako je prišlo sicer do večjih pridel- kov, niso pa bili višji pridelki v skladu tudi z višjimi proizvod- nimi stroški. Tako v bodoče naj kmetijske zadruge sklepajo kooperacijske pogodbe, vendar ne za vsako ceno; kooperacija mora biti koristna za oba part- nerja, pridelek pa mora biti po kilogramu cenejši, kakor je v individualni kmetijski proizvod- nji. Naslednji diskutant Alojz Holc se je tudi dotaknil kmetijskih vprašanj ter govoril o pogojih, v katerih gre za organizacijo kmetijske proizvodnje. Rekel je, da je naloga SZDL, stalno pre- pričevati kmetijske proizvajalce za nove načine kmetovanja, da bi se dvignila kmetijska proiz- vodnja. Ratek Matija, direktor KG, je govoril o obnovi vinogradov in sadovnjakov, ki nikakor ne na- preduje v zadovoljivi meri pre- cej zaradi nedokončane aronda- cije. Poljedelska proizvodnja na kmetijstvem posestvu je draga, ker je bilo prejšnja leta premalo investirano za izboljšanje tal, posestvo ima še vedno premalo živine in zaradi tega premalo hlevskega gnoja, razdrobljenost zemljišč je občutna. Razen tega ne gre jemati lanskih uspehov za merilo, ker so bile lanske vre- menske prilike izredno neugod- ne. Srečko Vitori iz Središča se je zavzel za rekonstrukcijo ceste Ormož-Središče ter za to, da do- bi Središče čim preje zopet zdravnika, nato pa je govoril o pogojih, ki morajo biti ustvar- jeni v šolstvu, da bi lahko iz- vedli šolsko reformo. Podobno se je zavzel za to, da bi šolstvo do- bilo nujno potrebna sredstva, tudi delegat iz Velike Nedelje, tov. Resnik, ki je obširno obrav- naval težave ob vzdrževanju šol na področju občine. Ludvik Cuček je opozoril de- legate na velike naloge, ki jih postavlja pred gospodarstvo ob- čine letošnji družbeni plan, da bi to ustvarilo toliko sredstev, da bi lahko ustregli najnujnej- šim potrebam. Gre za razvoj go- spodarske dejavnosti vseh sek- torjev, ki imajo skupno nalogo — več proizvajati. V kmetijstvu imamo velike rezerve in druž- beni plan, ki je realno napet, nudi možnosti za izvršitev. (Nadaljevcmje na 2. strani) Državniki, ki so pred drugo svetovno vojno potovali po svetu, so bili zelo zadovoljni, če so pri- dobili za svoje načrte in za sode- lovanje eno, ali največ dve deželi, sedaj pa se je diplomacija spre- menila v diplomacijo kontinentov. Hruščev je pravkar na obisku v Indoneziji, pred tem pa je obiskal Indijo in Burmo, torej deluje v Aziji. Eisetthovver se je polotil drugega, prav tako zaostalega kon- tinenta, Južne Amerike. Prav v Ikovem potovanju gre za to, ali bedo ZDA pridobile ves kontinent, ali pa bodo doživele podobno ne- všečnost kot podpredsednik Nixon. Predsednik Združenih držav Amerike se zaveda, da mora še pred iztekom svojega mandata aprila leta 1961 pripraviti za bo- dočega predsednika osnovne smer- nice zunanje politike. V sedanjem času je »razpihovalna politika hladne vojne« doživela fiasko, zato pa je potrebno urediti položaj na tistih kontinentih, kjer se ljud- stva osvobajajo starih koloniali- stičnih in odvisnih vezi. To pa so Azija, Afrika in Južna Amerika. Zadnja je za Ameriko tembolj za- nimiva, ker je s severnim konti- nentom tesno povezana in tvori zaključeno geografsko celoto. Zato Američanom nikakor ne gre v račun, da bi se na ta južni kontinent prenesle revolucionarne ideje o socialistični družbeni ure- ditvi, niti o povezovanju teh dežel z ostalimi neodvisnimi in izven- blokovskimi državami v Aziji in Afriki. Američani tudi ne trpijo na južnoameriškem tržišču svojega gospodarskega tekmeca Sovjetsko zvezo. Kuba in Brazilija sta dve tipični državi, ki sta navezali v zadnjem času precejšnje trgovin- ske stike s sovjeti. Preko Miko- jana so Kubanci rešili problem sladkorja, ki ga Američani nočejo več kupovati, da bi omajali Cast- rov režim, Brazilci pa so preko vzhodnoevropskih držav prišli do kreditov za svojo industrijsko iz- gradnjo. Eisenhovver haj bi sedaj obljubil južnoameriškim državam ameriško pomoč in sicer v solidnejših obli- kah kot doslej, Brazilija, Argen- tina, Urugvaj in Čile pa naj bi pritisnile na ostale države, da bi izdelali novo »Monrojevo doktrino« o boju Američanov proti komu- nizmu, da bi Amerika še naprej bila namenjena samo Američanom. Močno govorijo o tem. da bi spre- menili Ustanovno listino organiza- cije ameriških držav, tako da bi ZDA lahko intervenirale v kateri- koli drugi latinskoameriški državi, če bi se tam pojavil režim, ki bi hotel spremeniti sedanji socialni red, to je. če bi zagovarjal komu- nizem kot sodobno in edino pra- vično družbeno ureditev. Politikom in gospodarstvenikom v VVashing- tonu je Kuba trn v peti, kajti iz agrarne reforme, nacionalizacije in omejevanja tujega kapitala, se lahko izcimijo še druge reforme, ki bi se razlezle po vsej Latinski Ameriki. Američanom bi bilo zelo nepri- jetno, če bi se napredne ideje razširjie v njihovi neposredni bli- žini, medtem ko se borijo proti komunizmu v Aziji in Evropi. Tež- ko Je povedati, kaj bo Eisenhower dosegel. Značilno je, da si je iz- bral za obiske tiste države, v ka- terih imajo pravkar težave. V Braziliji je prišlo pred kratkim do oficirskega upora, dežela pa je pred volitvami. Razne obljube bi prišle severnoameriško mislečim ljudem v predvolilni kampanji zelo prav. Z obiskom naj bi i/rabili trenutek in posredno odtegnili Brazilijo iz vrtinčastih dogodkov v Karibskem morju. V Argentin- položaj tudi ni tako rožnat in zato je Eisenhovverjevo ime poskus za miniranje tamkajšnjih levičarskih leženj. Tokrat Eisenhowerjevo potova- nje bo imelo za bodočo svetovno politiko precejšei. pomen, kajti od njega bo odvisno, ah se bodo juž- noameriške države navezale na izvenblokovske države, ali pa bodo pristale na dosedanjo odvisnost v spremenjenih oblikah. Vloga SZDL na vasi in preobrazba kmetijstva Perspektivni plan razvoja kme- tijstva predvideva znatno pove- čanje proizvodnje. Povečati jo moramo tudi zato, da bi tudi kme- tijstvo prispevalo k reševanju splošnih gospodarskih vprašanj, izboljšanju plačilne bilance in dvi- gu življenjske ravni državljanov. ^ K razvoju vasi mora brez po- gojev prispevati tudi naša najbolj množična organizacija Socialistič- na zveza delovnega ljudstva. Ek)- seženi uspehi kct tudi problemi govore o vse večji vlogi in rasti socialističnih sil na podeželju. Analiza n ugotovitve na terenu ^občni zbori SZDL) pa kažejo, da nismo dcsegh povsod enakih uspe- hov. Tako imamo v občini šibke zadruge, premalo dejavne kultur- ne prosvetne organizacije itd. Ne- dvomno drži, da je temu krivo tudi slabo delo Socialistične zve- ze na podeželju. So primeri, ko organizacija sploh ne pozna dela družbenih posestev in kmetijske zadruge. Tudi je znano, da so obravnavali vaška vprašanja pre- težno le v okviru zadružnih vod- stev in zadružnih organizacij. V gla\Tiem so jih obravnavah le s strokovnotehrične plati. Ponekod so težili k vzporednemu razvija- nju nekaterih zadružnih dejavno- sti. Nekatera posamezna zadruž- na vodstva še mislijo, da je usmerjanje zadružništva izključno njihova stvar. Tako gledanje je povsem zgrešeno in ne vodi k zavestni akciji, brez katere ni so- cialistične graditve vasi. ^ Socialistična zveza na pode- želju ima važno torišče dela, tako na družbenih posestvih fcot tudi na kmetijskih zadrugah. Družbe- na posestva se bore z raznimi te- žavami Posestvom naše občine primanjkuje' ustrezno osebje. Na teh družbenih gosipodarstvih so zaposleni le 4 agronomi, čeprav zavzemajo posestva okrog 2500 ha kmetijskih površin. Nekoliko bolj- še je stanje s kmetijskimi tehniki na družbenih posestvih (14). Zem- ljiško stanje je na posestvih še neurejeno, posebno zaradi tega, ker so prejela veliko razdroblje- nih zemljišč po izvedbi zemljiške- ga maksimuma. To urejanje sicer teče in proizvodnja napreduje. Lahko rečemo, da so dosegla družbena posestva lansko leto vi- den napredek. Dosegla so že nad 40 cdst. višje pridelke in 80 odst. višjo povprečno molznost kot za- sebna gospodarstva. Celotna pro- izvodnja se je znatno povečala, znižali so se materialni stroški, povečala se je produktivnost itd. Čisti dohodek se je zaradi pove- čanja proizvodnje, znižanja pro- izvodnih stroškov in dviga produktivnosti, znatno povečal. Skratka naša družbena posestva se utrjujejo in kažejo prednost velikih socialističnih obratov. Z izpolnitvijo perspektivnega plana pa se bodo še bolj uredila in utrdila. 10 let delavskega samoupravljanfa v zvezi s praznovanjem 10. ob- letnice delavskega samoupravlja- nja v Jugoslaviji, je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije po- zval organizacije sindikatov, Zve- ze komunistov. Socialistične zveze in organe upravljanja, da v skup- nem sodelovanju takoj začno s temeljitimi pripravami proslav 10. obletnice delavskega upravljanja v delovnih kolektivih. Letqs, 27. junija 1960, bo mini- lo deset let od dne, ko je Zvezna ljudska skupščina sprejela Zakon o upravljanju v gospodarskih or- ganizacijah. Delavsko upravljanje, kot ena velikih pridobitev sociali- stične revolucije, je igralo svojo važno vlogo v izgradnji sociali- stične demokracije in socialistič- nih odnosov ob nadaljnjem razvi- janju proizvodnih sil naše države. Proslave desete obletnice de- lavskega upravljanja, bodo pote- kale v znaku pregleda desetletnih uspehov napredka naše države in pregleda uspehov v podjetjih, ne- rešenih problemih, pomanjkljivo- sti in slabosti, ki ovirajo dosega- nje še večjih uspehov. Vsekakor ob tej priliki pride predvsem do izraza nadaljnji razvoj in izpopo- lnjevanje samoupravljanj;«, kar mora biti v centru pozornosti. Sindikalne organizacije in organi upravljanfa naj bodo organizatorji proslave Centralni svet zveze sindika- tov Jugoslavije meni, naj bi sin- dikalne organizacije in organi upravljanja prevzeli organiziranje proslav uvajanja delavskega uprav- ljanja v Jugoslaviji. Naloga Ob- činskega sindikalnega sveta je to- rej, da s pomočjo Okrajnega sin- dikalnega sveta in v tesnem sode- lovanju z Občinskim komitejem ZK, Občinskim odborom SZDL in ostalimi družbenimi organizacija- mi pomagaj.0 in koordinirajo delo pri' izdelovanju programa proslav v podjetjih. V pripravah je po- trebno zajeti vse mladinske in fiz- kulturne organizacije, delavska prosvetna društva, delavske uni- verze itd. Na bližnji skupni seji predsedstva vseh političnih orga- nizacij in društev, bi naj določili Centralni odbor za proslavo desete obletnice delavskega upravljanja v občini. Praznovanje 1. maja naj bi bilo v smislu 10. ob- letnice delavskega upravljanja Proslava 1. maja 1960 naj bi bi- la pod geslom: Deset let delav- skega upravljanja. Na vseh prire- ditvah, svečanostih, sestankih, mi- tingih in v prvomajskih parolah bo potrebno posebej poudariti po- men delavskega upravljanja ter prikazati rezultate, uspehe in pro- bleme v preteklem desetletju. Ob tej pHliki bo treba pokazati na potrebo vlaganja nadaljnjih na- porov pri razvijanju sistema de- lavskega upravljanja, stimulativ- nega nagrajevanja delavcev, boljše organizacije proizvodnje in pro- duktivnosti dela. povečati boj pro- ti vsem birokratskim in antiso- cialističnim pojavom na področju delovnih odnosov, delitvi dohodka, stanovanjskih vprašanjih, zdrav- stveni zaščiti, socialnem zavaro- vanju itd. 27. junija 1960 slavnost- ne seje delavskih svetov Na dan desete obletnice delav- skega upravljanja 27. junija 1960, bi naj bile v vseh delovnih ko- lektivih slavnostne seje delavskih svetov, katerim bi naj prisostvo- vali celotni delovni kolektivi. Kjer so zato pogoji naj bi se organizi- ralo mitinge, na katerih bi naj prisostvovali tudi ostali bližnji prebivalci. Isti dan bi naj bUe tu- di dobro organizirane kulturno- umetniške in športne prireditve, izleti in ljudsko veselje. Naloga delavskih prosvetnih društev je. da bodo pripravile dobre kultur- no-umctniške programe, ki bodo v centru proslav, prav tako pa bi naj te prirejali v delovnih ko- lektivih. Priznanja najzaslužnej- šim na slavnostnih sejah v referatih na slavnostnih sejah delavskih svetov je potrebno pri- kazati dosedanje uspehe desetlet- nega delavskega upravljanja. Po- sebno pa je treba izreči priznanje vsem zaslužnim delavcem, racio- nalizatorjem, novitorjem, delav- cem, ki so se poseoej izkazali pri d^lu delavskih svetov, zaslužmim strokovnjakom in organizatorjem proizvodnje. Lakalni list mora od- igrati svojo vlogo Posebno odgovorno nalogo ima v tem obdobju naš list »Ptujski tednik«, ki bo seznanjal javnost z uspehi delavskega upravljanja v podjetjih v zadnjih desetih letih, pisal o najzaslužnejših delavcih, najboljših delavskih svetih, članih delavskih svetov, novatorjih, ra- cionalizatorjih itd. Šolska in študentska mladina se naj seznani z delom delavskih svetov Da se bo tudi šolska in študent- ska mladina čimbolj seznanila z razvojem in rezultati delavskega upravljanja, bo naloga sindikalnih in političnih delavcev, da bodo na šolah predavali in organizirali raz- govore z mladmo o delavskem upravljanju in o delu delavskih svetov. Prav tako bodo organizirani raz- govori s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade o rezultatih in problemih delavskega upravljanja. Razen tega bodo pripadniki JLA obiskali več delovnih kolektivov, kjer se bodo seznanili z delom na- ših delavcev in organov upravlja- nja. Sindikalne organizacije in povečana aktivnost Sindikalne organizacije bodo v zvezi s pripravami na proslave 10. obletnice delavskega upravljanja morale še bolj povečati svojo aktivnost na vseh področjih svo- jega dela, organizacijski utrditvi svoje organizacije, intenzivnem delu pn obvladovanju problemov nagrajevanja po učinku, produk- tivnosti dela, problemih delovnih odnosov, splošnega m strokovnega, ideološko-političnega in družbeno- ekonomskega izobraževanja na- prednih proizvajalcev-upravljav- cev. Potrebno bo podvzeti vrsto ukrepov za ureditev in izpopolni- tev metod dela organov upravlja- nja na zbiranju njihovih notra- njih dokumentov odlokov, pravil, pravilnikov in poslovnikov dela, ki so jih v desetletnem obdobju sprejeli delavski sveti. Zelo koristno bo tudi v okviru komune organizirati širše razTpra- ve in izmenjavo izkušenj o delu delavskih svetov. Prav 6i bilo, če bi sindikalne or- ganizacije o teh vprašanjih spre- govorile tudi I a svojih letnih obč- nih zborih in naj bi bila proslava 10. obletnice delavskih svetov ena točka njihovega delovnega pro- grama. FB ^ veliko bolj pereč problem so kmetijske zadruge. Spričo na- log, ki jih imajo kmetijske za- druge, je predvsem pereče vpra- šanje kadra. Niti v eni zadrugi v občini ni agronoma, medtem ko so bili pri dosedanjem številu za- drug zaposleni v zadrugah le 4 tehniki. Z novo uredbo je uprav- ljanje v kmetijski zadrugi prila- gojeno načelom delavskega samo- upravljanja, kar omogoča boljše delo zadrug. Razumljivo je. da je naloga političnih vodstev na po- deželju da vložijo vse sile za razvoj socialističnih edinic na vasi. ^ Cilj političnih organizacij mora biti utrditev socialističnega sektorja kmetijstva z razvijanjem socialistične kooperacije, s smo- trnim izkoriščanjem zemljišč m z rentabilnim vlaganjem predvide- nih sredstev. S tehnično obnovo vasi mera teči paralelno tudi so- cialistična obnova, pa tudi vskla- jevanje družbenih m zasebnih ko- risti kmečkih proizvajalcev. ^ Socialistična zveza na vas: ima torej velike naloge. Pred n&- davnim izpopolnjeni cd,bori SZDL na vas bedo morah posvetiti vso pažnjo preobrazbi vasi in se po- dati z vsemi našimi socialistični- ma delavci na pot napredka. Le tako bodo sledila epim besedam tudi prepričljiva dej=inja. Inž. Zoreč Egon 5TP.A.V § PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 26. FEBRUARJA 1960 Hidroelektrarna Hajdoše v gradnji Obtočni kanal in pregrada že v delu — Po 15. aprilu Drava speljana v novo strugo — Delajo dan in noč — »Birasi« utrjujejo desno obrežje Drave — Elektrarna gotova do 31. dec. 1962. leta Projektirane hidroelektrarne na Dravi: Loka (kanalska), Hajdoše (v strufji), Bori (kanalska) in Or mož (kanalska). Zdaj je v gradnji HE Hajdoše, ena izmed štirih el ektrarn spodnjega toka Drave Od 23. jan. 1960 dalje je desno obrežje med Dravo Orešjem in Hajdošami prostorno delovišče investicijskega podjetja Hidro- elektrarna Hajdoše v izgradnji, s sedežem v Ptuju. S tem dnem je začela graditev nad 500 m dolge- ga obtočnega kajjtalsv. širokega v gornjem delu nad 60 m, v spod- njem pa nad 30 m in graditev daljše začasne pregrade z levega obrežja Drave v Orešju čez dose- danjo strugo Drave v jugovzhod- ni smeri na desno obrežje, S to pregrado bo preusmerjen tok Drave v novozgrajeni obTočni ka- nal, kar se mora zgoditi že do 15. aprila 1960, sicer bi po tem času običajne večje količine Drave za nekaj mesecev zavrle graditev pregrade, kJinala in samega ob- jekta hidroelektrarne. Tudi Vodna skupnost za poreč- je Drave mora hiteti z utrjeva- njem desnega novega obrežja Dra- ve. Pri tem delu je zaposlenih ne- kaj nad 120 delavcev. Med njimi je največ za ta dela izkušenih »birašev« iz obdravskih vasi Za- bovci. Markovci in Nova vas niže Ptuja ter iz okolice Hajdoš in Crešja. Kana! koplje podjetje Tehnogradnje Vuzenica. Dva ba- gerja in 3 buldožerji delajo dan in noč in so že doslej premaknili ogromne količine gramoza in pe- ska na levo obrežje nove struge, kjer nastaja, pravi umetni hrib, ki bo oblikovan in utrjen v obrežni nasip akumulacijskega bazen?a, ki bo preprečeval preplavljanje oko- lice tudi ob najvišjem vodostaju Drave. Nasip tudi na oreški strani, ki bo prav tako varoval okolje pred poplavljanjem. Na hajdoškem obrežju je po- stavljenih več barak Tehnogradenj in Vodne skupnosti. Te dni bo de- lovišče elektrificirano. V ta namen je že na oreški strani postavljena nova trafo postaja. Hidroelektrarna Hajdoše bo ena izmed 4 elektrarn na toku Drave med Mariborom in Ormožem; tri elektrarne bodo kanalske (Loka, Bori in Ormož), hajdoška pa bo zgrajena v sami rečni strugi. Vse štiri elektrarne bodo izkoristile 65 metrov rečnega padca. Elektrarna Hajdoše bo imela 15 m rečnega padca. Njen akumulacijski h>azen z nad 33 milijoni prostorninskih metrov vode bo največji akumula- cijski bazen v Sloveniji. Kot že rečeno bo imel ta bazen z obeh strani posebna obrežna nasipa, ki bosta varovala okolico pred more- bitnimi poplavami v primeru viso- kih vodi Instalirana moč HE Haj- doše bo okrog 58 MW, letna pro- izvodnja pa okrog 280 milijonov kWh. Hidroelektrarna Loka in Bori bosta torej kanalskega tipa. lime- li bosta enako moč in proizvod- njo kot HE Hajdoše. Tretja kanal- ska elektrarna bo hidroelektrarna Ormož, ki bo imela instalirano moč nad 66 MW ter bo dajala let- no nad 360 milijonov kWh elek- trične energije. Čim bodo zgrajene vse 4 perio- dične "hidroelektrarne na spodjem toku Drave, bo med avstrijsko mejo in Hrvatsko na Dravi 10 hidroelektrarn s proizvodnjo do 3 milijarde kWh električne energije ali skoraj toliko kot je letna pro- izvodnja vseh elektrarn v Slove- niji. ING. BGON ZORBCt Zadruga - organizator kmetijske proizvodnje Rctivol kmetijstva na območtu naie občine teme- lji v poslednjih treh letih na občinskem petletnem načrtu 1959-1961 ^ Pri izvajanju kmetijske po- litike je bila orientacija v kar naj- hitrejšem intenziviranju kmietij- ske proizvodnje, v dvigu produk- tivnost; na hektar obdelovalne zfemlje in po glavi živine ter v po- večanju produktivnosti na zapo- slenega v kmetijstvu. Pri izdelavi pet.etnega načrta za razvoj kme- tijstva in zadružništva smo nuj- no računali z mobilizacijo vseh proizvodnih činiteljev, da bi tako čim bolje izrabili naravne pogoje. Naloge, ki jih zastavlja petletni načrt razvoja v naši občini, bi bile naslednje: ^ Družbene odnose na vasi tako spremeniti, da bo večja ude- ležba zadružnih organizacij v kme- tijski proizvodnji. ^ Povečati proizvodnost v kme- tijstvu pK) enoti površine in za- FK>3lenega. ^ Preusmeriti kmeti^ko pro- izvodnjo na potrebe tržišča. ^ Urediti družbena kmetijska gospodarstva v mcderne proizvod- ne enote. ^ Usmeriti kmetijsko proizvod- njo v skladu s prcdizvodnimi in tržnimi pogoji. V zasebnem sektorju smo za- čeli uvajati z ekonomskimi ukrepi specializacijo kmetijske proizvod- nje, medtem ko bodo družbena posestva specializ cana že do leta 1961. Specializacija je cmogočena z rajonizacijo kmetijske proizvod- nje, ki g'ede na klimatske In talne pogoje omogoča smotrno izkori- ščanje kmetijskih površin. Bruto- iprjdukt v kmetijski proizvodnji se bo v petletnem obdobju soraz- msrno večal. Od leta 1956 se spri- čo uvajanja sodobnih agrotehnič- nih ukrepov na kmetijskih gospo- darstvih in pri zasebnikih, poseb- no v kooperaciji s kmetijsko za- drugo, hektarski pridelki stalno zvišujejo. Paralelno narašča tudi potrošnja umetnih gnojil. Važno vlogo v povečanju kmetiiske loco- izvodnje in uvajanju novih oblik v proizvodnji gre vsekakor pripisati zadružni mehanizaciji. Število traktorjev s pr'ključki se je pove- čalo. V prihodnjih letih bo tega še veliko več, saj moramo raču- nati povprečno šest trakfrskih priključkov na en traktor. ^ Skrb zadružnih organizacij je v nenehni krepitvi materialnih csnov za pre^^krbo kooperacijske proi^zvodnje. Posebna vloga za- družnih organizacij je uvajanje k-mnleksne kooperacijske proiz- vodnje v živinoreji. Izredni polet v razvoju zadružništva in koope- racijske Droizvcdnje kaže, da je v glavnem osvcjena nova misel in nova oblika organiziranja kmetij- ske proizvodnje. V odnosu na sta- nje kmetijske proizvodnje v letv 1956 se je b-ta povečaia v pr©, teklem letu za 30 odstotkov. Taii^ proizvodni uspehi, splošni in posa, meizni, pa tudi več primerov v&. likih rekordnih pridelkov pot^ju, jejo, da je m-žno hitro dosečj boljše pridelke in večjo proizvod, njo. Vse to je nedvomno razbil^ nezaupanje v nove ukrepe, ki ji)j je bilo precej in so imeli objek- tivno moralno .n materialno cpor« v nerazvitosti m brezposelnosti, v kateri je bilo kmetijstvo prejšnja '.eta. ^ V živinoreji so se pokazale že čvrste obrke kooperacije, ki imajo svoj izvor v nakupu ple- menske živine. Prav tako se je za- čelo pitanje živine na široki osno- vi. To so ali nižje oblike koope- racije ali pa rHKjodbena proizvod- nja. Pogodbe med KZ in proiz- vajalci ima 10 večidel značaj pro- ste reprodukcije s plačilom obre- sti za kredit in delno akumula- cijo zadruae pri pitanju živine. Molznost krav se je v zadnjih dveh letih izdatno dvignila (na 2000 litrov). Podani so vsi pogoji za vzrejc nrašičev za trq pri kme- tijskih zadrufltgh. V živinoreii bo- mo dosenii še boliše pr-ooje, če bodo družbena posestva in kme- tiiske zadruo'' Domagale posredo- vati (proizvajalcem v?e oozitivne izikušnie v travni^tvu in proizvod- nji krm^ikih rastlin. ^ Skratka: kmetijske zadruge bodo z organizirano in načrtno kmetijsko Droizv^^dnjo prinašale vedno več praiktrčnih koristi. Občinska konferenca SZ DL v Ormožu (Nadnljevanje s 1. strani) Dr. Jože Potrč: sodelovanje množic Zvezni ljudski poslanec dr. Jo- že Potrč je v svoji razpravi me- nil, da sodelovanje množic po- maga k napredku, ki naj bo čim hitrejši, kljub težavam, ki to ovirajo. Družbeni sektor se je v naši državi zelo razmahnil in ima mnoge prednosti pred raz- drobljenim gospodarstvom. Tre- nutne težave ne smejo navajati ljudi v skepso, potrebno se je boriti tudi za male uspehe, ker iz teh raste velik napredek naše skupnosti. Ormoška občina je kmetijskega značaja, zato je po- trebno posvetiti čim več pozor- nosti kmetijskim zadrugam, isto- časno pa povečati število član- stva v SZDL. Občinski uslužbenec Jelen je govoril o razvoju družbenih služb v občini, delegat s Koga pa o delu vaške organizacije SZDL na Kogu. Karel Podhostnik je govoril o smotrih vseh naših prizadevanj, o boju za večjo proizvodnjo in za socialistično osveščanje ljudi, da bi bil človek jutrišnjega dne boljši od človeka sedanjosti in o pogojih, da bi družbene službe omogočale harmonično rast obeh omenjenih faktorjev. , Delegat iz Lešnice se je zavzel za rešitev vprašanja melioracije lešniške doline, inž. Videč pa je govoril o potrebi zgledovanja po izkušnjah, ki so jih že dosegli v soseščini na področju kmetijske proizvodnje. To je nujno po- trebno, če želimo čim preje pre- hoditi pot do industrijskega kmetijstva. Alojz Holc je obravnaval na- zivanje z »gospod« in »gospa« v ormoških trgovinah, Martin Ko- larič iz Obreza pa vprašanje va- ških skupnosti. Milko Goršič: gospodarska vprašanja Ljudski poslanec Milko Goršič je v svoji razpravi menil, da je konferenca pravilno posvetila največ pozornosti vprašanjem gospodarstva. Po njegovem mne- nju gre situacija na področju, kjer sta bili prej dve občini, h konsolidaciji in da v takšnem stanju ni umestno postavljati vprašanj v pogledu kadrov, kdo je od kod, temveč koliko je kdo sposoben napraviti in koliko ima njegovo delo učinka. Problemov je dovolj in jih bo še več, ko bo potrebno zastaviti vse sile pri gradnji tovarne sladkorja in pri drugih investicijah. Želel je kon- ferenci in vsakodnevnemu delu mnogo uspehov. Miloš Ledlnek: enotna fronta v izvajanju politike SZDL Predsednik OO SZDL za okraj Maribor Miloš Ledinek je uvo- doma pozval k učvrstitvi orga- nizacij SZDL sedaj pred kon- gresom ter k aktiviziranju vsa- kega posameznega člana SZDL pri reševanju aktualnih vpra- šanj naše vsakodnevne politične prakse. Organizacije SZDL naj poslušajo množice in pritegnejo čim več ljudi v organizacijo, da bi ta postala široki forum raz- pravljanja in odločanja v izva- janju in uveljavljanju politike SZDL. V okviru občine je po- trebna široka konzultacija z vo- livci o vseh važnejših vpraša- njih, potrebna je določena skrb za krajevne odbore in kmetijske zadruge, kjer je povsod potrebno Za ženske premalo delovnih mest Posredovalnica za delo v Ptuju se že sedaj bavi z vprašanjem, kako bo letos z zaposlitvijo od- visne delovne sile v ptujski ob- čini. Lansko leto je bilo največ začasno nezaposlenih ženskih delovnih moči. Skušali so jih za- posliti pri raznih sezonskih de- lih, predvsem v kmetijstvu, kar pa jim v celoti ni uspelo. Žen- ske delovne moči nočejo sprejeti dela v kmetijstvu, čeprav je ve- lik del teh doma na podeželju. Večina med njimi želi zaposlitev v industriji. V prvih štirih me- secih je morala Posredovalnica za delo v Ptuju brisati iz eviden- ce nad 150 začasno nezaposlenih ženskih moči, ki niso hotele spre- jeti ponujene zaposlitve. Naj- večje težave pri vključevanju ženskih delovnih moči so v tem, da na območju ptujske občine skoraj ni stalnih prostih delov- nih mest za ženske ali pa jih je le malo število. Mnoqo več delavk kot delovnih mest 2e v lanskem prvem polletju je bilo 14-krat več nezaposlenih usposabljati ljudi za samouprav- ljanje. Na konferenci so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, za delegata na petem kongresu SZDL pa so izvolili Matijo Pajn- kiharja. ženskih moči kot je bilo prostih delovnih mest po družbenem planu občine Ptuj za 1959. leto. Edina možnost je bila usmerja- nje odvisne ženske delovne sile s podeželja na delovna mesta iz- ven območja ptujske občine. Lansko in prejšnja leta se je del sezonske ženske delovne sile vračal na zimo domov bolan, z zmanjšano delovno zmotnostjo ali pa celo invaliden. S tem je nastal nov problem, kako te moči ponovno vključiti med ak- tivne proizvajalce v 1960. letu. Takih delovnih mest ni mnogo in so povečini že zasedena. Prav v zimskih' mesecih je največ" iz- datkov v korist te delovne sile. Po zbranih podatkih je bilo tekom leta 1959 v občini za žen- ske delovne moči, za stalne le 240 prostih mest, za sezonske pa le 441 delovnih mest, v delo pa je bilo vključenih skupno 715 žen- skih delovnih moči, deloma tudi izven občine. V 29 gospodarskih organizaci- jah, zavodih in ustanovah je bilo sprejetih v službo 149 moči mimo Posredovalnice za delo, odpušče- nih je bilo 109 oseb. V letu 1959 je bilo nezaposle- nim v ptujski občini izplačanih 6,914.804 din (1958. leta 10,863.102 din). 632 oskrbovancev je prejelo za 16.308 dni 2,785.330 din. Otro- (t^adaljevanje na 3. strani) Nekaj misli z občinske k onference SZBL v Ptuju Obrt in industriicF na ptuiskem ofemoc u Na konferenci občinskega odbo- ra Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ptuj, ki je bila sredi prejšnjega tedna v Ptuju, kakor smo obširno poročali v pred- hodni številki našega lista, so bila v poročilu predsednika občinskega odbora SZDL tov. Ivana Kranj- čiča obsežno obravnavana gospo- darska vprašanja občine. Zaradi tehtnosti misli in podatkov v po- ročilu, bomo nekatere odlomke poročila o najvažnejših gospodar- skih vprašanjih občine v nasled- njih številkah citirali ali pa po- drobneje obravnavali. V nasled- njem navajamo probleme obrti in nadaljnji razvoi industrije, kakor ju je v svojem poročilu obravna- val predsednik tov. Kranjčič. Obrt napreduje v občini v po- gledu porasta količine proizvodnje — hitreje kot to predvideva per- spektivn' plan, kar je glede na dejanske potrebe normalno. Naj- uspešnejše se razvija obrt, ki je v kooperaciji z industrijo, na pr. Strojne delavnice v Ptuju in Dra- vinja v Lovrencu. Tovarna avto- mobilske opreme, ki je bila pred desetimi let' še manjša invalidska delavnica, se je danes že uvr- stila med industrijska podjetja. To seveda ne sme biti tendenca vseh osta.ih obrtnih p>odjetij. Prdoreti bo treba proces vključevanja obrt- nih delavnic v kooperacijo z in- dustrijskim'! pcdjetji, ker je za razvoj industrije potrebno, da se ta reši v čimvečji meri raznih ne- produktivnih stranskih obratov, ki ne zavirajo le poteka glavne pro- izvodnje podjetja, marveč vplivajo tudi negativno na razvoj notranjih odnosov v pcdjetjih V Teksti:ni tovarni v Ptuju imajo na primer zastarel obrat za remcnt, medtem ko se nahajajo v nepcsredni bli- žini Strojne delavnice z modernej- šimi stroji in izvežbanim tehnič- nim kadrom. Sicer se zavedajo pvo- trebe po takem sodelovanju, saj gradita trenutno skupno k:tlarno. Gbrt sestavni del moderne industrije Obrt postaja sestavini del mo- derne industrije. Naša industrija se nahaja na začetku fiumfalne pct» k avtcmatizaciji. Od tempa, s katerim jo bomo uveljavljaj, je odvisno naše hitrejše ali počas- 'nejše vključevanje v področja mednarodne delitve dela in naše prilagojevanje meriVm na medna- rodnem tržišču. Za tak prehcd imamo v Jugoslaviji tudi vse ob- jektivne in subjektivne pogoje. Uvajanje avtcmatizaaje v proces naše industrijske proizvodnje je eden od pogojev napredka v pro- izvodnji. Možnosti za postopno uvajanje delne avtomatizacije ima- mo tudi v naši občirti, m sicer v Kidričevem cb rekonstrukciji ce- lotnega proizvodnega procesa pri oridobivanju glinice in aluminija, v Majšoerku ob rekonstr'ikciiah in razširitvi proizvodnje v obeh in- dustrijskih obratih, nadalje tuda ob razširitvi in specializaciji manj. ših obratov v Ptuju, n. pr. Tovar- ne avtomobi'ske opreme in tovar- ne perila »Delta«. Z dalekosežnimi posledicami take smeri se morajo seznaniti vsi naši kolektivi in še posebej strokovni kader. Mnenje, da vodi avtomatizacija k brezpo- selnosti, lahko zelo škodi našemu prizadevanju v tej smefi. Avto- matizacija bo celo podprla huma- nčzacijo v družbenem življenju. S porastom proizvodnje in miožnosti za večjo in širšo potrošnjo se bo povečala tudi p&treba po novih družbenih^užbah. s čimer se bodo tudi odprle nove možnosti za za- poslitev žena. M- pa vemo, da se bo z ekoncmsko osamosvojit- vijo in z vključevanjem v druž- beni Drc<;es dvignila žena na stop- njo resničnega enakopravnega člana družbene skupnosti. Tretja industrijska revolucija Atomska energija in elektronska tehnika omogočata danes v svetu izreden porast materialnih ' pro-, duktivnih sil. Z upK>rabljanjem no- vih energetskih virov in avtoma- tizacije produkcijskih postopkov na pcdlagi elektronske tehnike se začenja na svetu nova, tretja in- dustrijska revolucija (I. je po- vzročila uporaba pare, II. uporaba električne energije), ki bo imela tudi daljnosežne družbene posle- dice. Nove tehniške naprave bodo nadomeščale živo fizično in inte- lektualno silo. Na razstavi elek- tronskih naprav v Ljubljani smo n. pr videli stroj, ki v nekaj tre- nutkih izračuna probleme, ki bi jih sicer izračunal štab najboljših matematikov cele dneve. Tak av- tomatiziran obrat že imamo v ptujsk. občim. Celotni cbrat anod- ne mase TGA Kidričevo je mogoče vključiti s pritiskom na gumb in nato tudi kontrolirati ves {»tek proizvodnje na komandni plošči v posebn- kabini. Pot industrijskenga razvoja me- nja dokaj hitro strukturo in kva- liteto delovne sile. Fizično delovno silo nadomešča vse bolj umska. Za posamezne industrijske obrate postaja vse bolj rentabilna spe- cializacija, ta pa zahteva z druge strani smelejšo reformo izobraže- vanja delovne sile in to v prvi vrsti izobraževanja v krajšem času za opravljanje specializiranih de! glede na potrebe proizvodnje m z druge strani glede na potrebe čimuspešnejšega delovanja kadrcv v družbenem mehanizmu podjetja in komune. Ptujska občina in mari- borski industrijski bazen Morda se bo zdelo komu nepo- trebno, da se toliko zadržujemo ob vprašanju avtomatizacije, ker živimo in delamo v industrijsko razmercma še manj razviti občini. Ko načenjamo to vprašanje, se moramo zavedati, da kot komuna ne predstavljamo gc&podarsko izo- lirane enote. Naša industrija se razvija v odvisnosti industrije ma- riborskega bazena, ki bo imela v svojem nadaljnjem razvoju vse večji interes za proizvodnjo v ko- operaciji s fKidjetji naše komune. Nadalje se odpirajo možnosti, da prenesejo nekatera razvitejša ma- riborska podjetja nekatere svoje obrate na naša ekonomska manj razvita območja v Slovenskih go- ricah in Halozah, kjeostaja «;pstavni del in do neke mere tudi tx)goj za sk'adnejš^ razvoj industrije, kme- tijstva in rajnih družbenih služb v komun' Zato njenega razvoja ne moremo prepuščati stihiji in dopuščati, da nam ob vsevečjih gospodarskih in družbenih potre- bah pred cčmi vseh odgovornih organov v komuni hira. (Dalj« pcihodnjv^ fpss, 26 FEJBREJ5«?J54 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Majšperk Preureditev in obnova I>o konca februarja tega leta bo- gotova obnovitvena dela v 2dravstveni pcstaji v Majšperku. S pridobitvijo prostora comenili z zdravnikom v nje- govi sobi. Sedaj je večji tudi pro- stor za ordinacijo. Poleg tega ima- jo sedaj še prostorno čakalnico m sprejemno pisarno. Skupno .ma postaja sedaj 11 prostorov, ki bo- do sedaj dokončno urejeni in ob- nofvljeni. Z obnovitvenimi deli so začel v lastni režiji že decembra 1959. Nekaj sredstev je prispeval Zavod za sociano zavarovanje Maribor, nekaj pa obe tovarni v Majšperku. V Zdravstveni postaji Ma.jšperk delajo sedaj: zdravnik dr. Pen, 2 bolničarki, knjigovodja in strež- nica. V Isnskem letu je bilo v po- staji 9953 zdravniških pregledov, »Inšpelctor na obisicu« v aprilu Dramska sekcija »Svobode« pri- pravlja za uprizoritev dramo »In- špektor na obisku«, s katero se bedo predstavili majšperški jav- ncsti večinoma mladi igralci in :gralke konec aprila 1%0. Vadi jih učiteljica Marija Horvat iz Majš- perka. Sedem vnetih igralcev si resno prizadeva skupno z režiser- ko, da bi jim predstava čimbolj uspela in da bi lahko z njo go- stovali na bližnjih odrih. VELIKA NEDELJA TVD Partizan pri Veliki Nede.ji sodi med delavne tovrstne orga- nizacije v ormoški občini, kakor smo slišali ob priložnosti občnega zbora dne 20. t. m. Iz poročil je razvidno da je organizacija ure- dila pri Zadružnem domu igrišče in telovadišče, kjer se je najbolj izkazala mladina s prostovoljnim delom Organizacija ima svoj pra- por, ki ga je razvila lani. V lan- skem letu se je večkrat pomerila z -igimi društvi v raznih tekmo- va.., h. Iz tega društva izhaja tudi šest članov, k; se bodo udeležili del na avtocesti. Članstvo je po- rastlo v letu 1959 od 100 na 126. * Strelska družina ni pokazala de- lavnosti, ker je v vodstvu pri- manjkovalo ljudi, ki bi se zato zavzeli. Sklenili so, da bodo to organizacijo poživili, da bi tako našo mladino pritegnili k temu športu in lepem razvedrilu. Ta organizacija je pred leti uspešno delovala in ima sedaj vse pogoje za nadaljnji napredek. * Kakor v vseh večjih krajih or- moške občine, so tudi pri Veliki Nedelji od časa do časa zbori vo- livcev. Na njih volivci razprav- ljajo razna vprašanja, kakor je sedaj n. pr. novi zakon o zavaro- vanju kmečkega prebivatetva, do- mača komunalna vprašanja, zlasti pa občinski plan in proračun. Takšen zhor je bil tudi v nedeljo. 21. t. m. Želeti bi bilo, da bi se v bodeče takih zborov ljudje ude- leževali v večjem številu. ^ Pri Veliki Nedelji vsa {X>vojna leta usoešno dela prosvetno dru- štvo »Simon Greocrčič«. Priredilo je že mnoqo odrskih prireditev od dramskih predstav do operet- nih del V društvu so vk'jučeni dobri pevci in igralci. Trenutno se 2 vso vnemo pripravljajo na festi- v?l. ki bo v marcu pri Veliki Ne- delji. Zbori volivcev na območju Gorišnice Zadnje dni so bili na področju Krajevnega urada Gorišnica štirje zbori volivcev, na katerih so volivci obravnavali predlog družbenega plana in proračuna občine, predlog odloka o krajev- tiem samoprispevku, poročilo o delu krajevnega odbora o delu v letu 1959. predlog o zvišanju ob- činske doklade za nakup kino- projektorja ter druga važnejša tekoča vprašanja. Volivci so se v glavnem stri- njali s predlogom proračuna, prav tako so povsod (razen v Mu- retincih) sprejeli volivci predlog o zvišanju občinske doklade za 2 "'n (v Moškanicih so sprejeli zvišanje za 1 "'o) in da bi ta sred- stva porabili za nakup novega ^kinoprojektorja. Na zboru so sprejeli tudi sklep o prispe%7ku ^Plavcev in uslužbencev v ta na- rnen in sicer bodo ti prispevali Po 1 « 0 letnih prejemkov. V.sekakor je koristna zamisel '^a področju Krajevnega urada Gorišnica rodila lepe spdove. Tei iniciativi ne bo mogel odreči Podpore Ob-^in.^^ki lindcki odbor Ptu j. ki ho rtritovr" '^orniijal s .--v-nip strani do nabave apara- ture. Zdravstvene postaje od tega 1012 rentgenskih pregle- dov pljuč in 110 želodca, 1714 la- bo-ratcrijskih pregledov in 595 obiskov bolnikov na domu. Bolni- ško oskrbnih dni je bilo 1791. Poleg bolniškega oddelka ima sedaj Zdravstvena postaja Majš- perk tudi splošno ordinacijo, zob- no ambulanto in otroško posveto- va'nico Majšperk-Makole. Babiško preventivno službo opravlja babi- ca, ki ji je gibanje po terenu olaj- šano z mopedom Zdravstvene po- staje. Kljub temu pa sčasoma sa- ma ne bo zmogla tega velikega območja, zlasti ko se bo začelo v celct« uveljavljati zdravstveno za- varovanje kmečkega prebivalstva. Za delavce iz obeh majšperških tovarn je dolcčen čas pregledov med 8. in 9. uro, v ostalem času pa prihajajo na preglede njih svojci in ostali prebivalci, ki so potrebni zdravniške pcmoči. Debatni večeri v klubu »Svobode« v klubu »Svobode« v Majšper- ku je mladim ljudem obeh tovarn na razpolago televizor, šah, časo- pisi. Ob večerih nameravajo imeti v klubu debatne večere. Na nj:h se bedo pomenili o vseh perečih vprašanjih proizvodnje in družbe- nega življenja v .Majšperku. Upa- jo, da se bodo debatni večeri ob- nesli, saj so mladi ljudje vedno bolj uka željni in jih zanima vse svetovno in domače dogajanje. Šah tudi na Desterniku v nedeljo, 21. febr. 1960, je ša- lovska sekcija Prosvetnega dru- itva Desternik organizirala med- Iruštveno šahovsko tekmovanje v iahu. Tokrat so se Desterničani 5omerilj z osmorico šahistov iz /itomarc. To je bila prva tovrstna lahovska prireditev v tem kraju. Zanimanje za šah narašča vedno x>lj tudi pri nas, saj je že so- ideležba radovednih gledalcev to )Otrdila. Zmago so tokrat zabeležili De- sterničani. Toda povratno sreča- nje v Vitomarcih bo prav gotovo še bolj poživilo delo naših šahi- stov. Ker se opaža vedno večje zanimanje za šahovsko igro, bo potrebno misliti tudi na ustanovi- tev samostojnega šahovskega klu- ba. Tako bo Prosvetno društvo v bodoče še bolj skrbelo za razširi- tev te tako priljubljene igre. Naj- več zanimanja za šah je med na- šo mladino, ki je pozdravila to- vrstno dejavnost v tem kraju. cc.- ORMOŽ Trgovsko podjetje »Zarja« Or- mož je prevzelo v svoj delokrog prejšnje podjetje »Radiocenter« :er ga priključilo kot servisno službo za popravljanje vseh radio- jparatov. Vsa radioinštalaterska dela, popravljanje radioaparatov in montiranje UKV anten bo od se- daj naprej najhitreje in solidno po zmernih cenah zagotovljeno koristnikom radioaparatov, da jim ne bo treba iskati teh uslug po drugih oddaljenih krajih. Radiodelavnica Ormož se je že prej bavila s popravili radioapara- tov, vendar želi Trgovsko podjetje »Zarja« to službo okrepiti in tako zagotoviti strankam vsestransko zadovoljstvo in garancijo z oprav- ljenim delom. V šolski kuhinji v novi šoli v Ki dričevem se dnevno hrani 350 otrok, ki plačujejo mesečno 150 dinarjev in manj ali pa nič Za veseli čas predpustni Ugotovite svoio inteligenčno stopnjo Na zabavnih straneh nekaterih naših časopisov najdemo vpraša- nja, na katera je treba odgovoriti z »da« ali »ne«, včasih tudi s ka- kim ugibanjem ali podobno. Iz odgovorov na stavljena vprašanja lahko potem bralci ugotovijo svoj značaj, nagnjenosti itd. — Skrat- ka, ta oblika razvedrila postaja »moderna«, zato jo v svoji »pust- ni« številki posnema tudi naš tednik. Dnevno slišimo ali uporabljamo v medsebojnem občevanju vrsto raznih izrekov in besed, ki povedo eno, pomenijo pa nekaj čisto dru- gega. Da vam bo olajšano raz- mišljanje o tem, Jih nekaj našte- vamo: »Gor plačati« — to bi logično pomenilo, da nekdo nekaj plača visokosedečemu blagajniku ali tu- di kakemu višjemu forumu. Čud- no pa se sliši, da je nekdo »gor plačal«, ko je padel z lestve in si zlomil nogo. »Nastradati« — bi se lahko tol- mačilo, da je nekdo gladoval — bil pošteno lačen. Nekdo pa je »nastradal« zato, kei se je preveč najedel in mu je potem želodec odpovedal pokorščino. »Nasankal se je« — bi navadno rekla mati o svojem sinu, ki je bil ves dan v zasneženi naravi. »Na- sanka« pa tudi lahkomiseln fant, ko mora potem plačevati alimente. »Čez plot« aii .»planke skakatic — to navadno delajo otroci, kadar se igrajo. — neka drugega pa je, če to delajo zakonsk' možje. »Za jezik ga je prijel« — v praksi se to ne dela. bilo bi tudi neprijetno in nehigienično za ti- stega, ki bi pn tem pasivno so- deloval. — Zato se državljani na- vadno poslužujejo tega prijemanja advokatov, sodišč in zadnji čas tudi poravnalnih svetov. »Kozla ustreliti« — pomeni bo- gat lovski plen. V prenesenem porrienu pa ima to srečo skoraj vsak arzavijan, nenateri ceio zeio pogosto. »Imeti krompir« — pomeni za kmeta dohodek, za brezzemljaša pa biti oskrbljen z ozimnico. — Tega ima tudi tisti, ki dobi novo stano- vanje ali ostane cel pri prometni nesreči. »Okrog prinašati« — pomeni ne- kaj prinašati okrog n. pr. hiše, — lahko pa tudi obrtnika v odnosu na davčno upravo. »Na limanics je šel« — čudna zveza s premožnim samcem, če je samsko spalnico spremenil v za- konsko. »Pojdi se solit« — nedoločno, ker ne pove ali se naj gre trosit s soljo ali solit v koprive. — Ka- ko usoden je lahko ta izrek nam priča narodna pesem o Urški in Gašperju. »Koruznik« — pravimo kruhu iz koruzne moke ali kozolcu v kate- rem sušimo koruzo v storžih. — Pravo nasprotje temu pa sta ne- registrirana zakonca. »EHist« — je lahko redkobese- den in vase zaprt človek, tudi kak kraj in podoijno. Zakaj se tako imenuje tudi najbolj masten in šegav praznik v letu — ni pojas- njeno. Podobnih dvoumnih izrekov in besed ima naš besedni zaklad ne- šteto. Vaša naloga je, da pobrska- te po spominu in napišete po vr- sti vse, katerih se boste spomnili. Potem jih seštejte. Če ste jih našteli skupno: a) 100 in več — ste visoko iz- obražen; b) 50 ali nekaj čez — ste sa- mo izobražen; C) vsaj še enkrat toliko, kot smo jih našteli mi — je vaša iz- obrazba na stopnji povprečnega državljana; d) če poznate samo naštete — ste nekoliko pod nivojem; e) če niste poznali naštetih — ste neroden, seveda, če to tud' sami priznate. SINDIKATI Problemi vajenske mladi nt Na 15. redni seji predsedstva : Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je bila živahna razprava o vprašanjih družbenih odnosov v podjetjih in v komuni. Predsed- nik Občinskega sindikalnega sveta Jože Segula je poročal b razpravah in zaključkih, ki so bili sprejeti na III. plenumu Centralnega sveta Zveze sindi- katov Jugoslavije v Beogradu 29. januarja 1960, ki je razprav- ljal o problemih družbenih od- nosov v podjetjih in komuni. Posebno pozornost so člani pred- sedstva posvetili referatu Ivana Božičeviča in Svetozarja Vukma- noviča-Tempa na III. plenumu CS ZSJ. Na osnovi bogate raz- prave je predsedstvo sklenilo, da naj sindikalne podružnice te- meljito proučijo gradivo III. ple- numa OS ZSJ in na osnovi ugo- tovitev izdelajo lastne analize o svojem podjetju. Na seji je bila tudi razprava o problemih vajen- ske mladine in pogojih njihovega dela in učenja. Iz razprave je bilo razvidno, da je še vrsta pro- blemov, o katerih bo potrebno resneje spregovoriti. V zvezi s tem vprašanjem je predsedstvo imenovalo iz svojih vrst štiri- člansko komisijo za vajenska vprašanja, v kateri so Feliks Bagar, Drago Zupančič, Adolf Praprotnik in Albin Pišek, na- daljnji trije člani pa bodo ime- novani naknadno iz podjetij. Komisija ima nalogo, proučiti življenjske in delovne pogoje va- jenske mladine v obrtnih delav- nicah ter izdelati temeljito ana- lizo vseh problemov vajenske mladine. O problemih vajenske mladine bo razpravljal plenum Občinskega sindikalnega sveta, skupaj z Občinskim komitejem Ljudske mladine, predstavniki ' Občinskega komiteja ZKJ in ' ljudske oblasti. Nadalje je predsedstvo skle- ' nilo, naj se o vprašanjih druž- ' benih socialističnih odnosov, ' perspektivah razvoja ptujske ' občine, razvoju socialistične obrti in privatnega sektorja in raznih drugih problemih, raz- pravlja na skupnih sejah Občin- skega komiteja ZKJ, Občinske- ga sindikalnega sveta, Občinske- ga odbora SZDL, Občinskega komiteja LMS in predstavnikov Občinskega ljudskega odbora vsaj vsake tri mesece. Predsedstvo je nato še obrav- navalo učne uspehe na oddelkih Srednje tehnične šole. Srednje ekonomske šole in oddelku za dopolnilno izobrazbo. Predsedstvo je podrobno obravnavalo nadaljnje izobraže- vanje ter prišlo do zaključka, da je potrebno polagati vso skrb splošni izobrazbi posameznikov, preden gredo v višje šole, naj bp to v Srednjo ekonomsko ali Srednjo tehnično šolo. Predsedstvo prav tako meni, da je potrebno posvečati vso skrb nadaljnji izobrazbi vodilnih kadrov v podjetjih. Potrebe so pokazale, da bi naj organizirali razna predavanja in razgovore za funkcionarje, ki delajo v ob- činskem merilu in ki imajo dnevno opravka z ljudmi. Sindikalna politična šola Maišperk V Majšperku je v okviru iz- obraževalnega centra pričela z rednimi predavanji Sindikalna politična šola Majšperk, ki jo obiskuje nad 60 slušateljev iz sindikalnih podružnic Tovarne volnenih izdelkov in Tovarne strojil Majšperk in organov de- lavskega upravljanja. Otvoritve Sindikalne politične šole v Maj- šperku so se udeležili: predsed- nik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj -Jože Šegula, tajnik Feliks Bagar in upravnik Delav- ske univerze in upravnega od- bora Sindikalne politične šole F^uj Drago Zupančič, ki je imel : uvodno predavanje. Sindikalno i politično šolo Majšperk vodita . upravni odbor in svet slušateljev ter ima šola isti program kot i sindikalna politična šola Ptuj. . Predavatelji bodo iz Ptuja, Ma- ; ribora, Kidričevega in tudi iz ] Majšperka. i Prepričani smo, da bo Sindi- . kalna politična šola Majšperk i dosegla lepe uspehe in usposo- bila lepo število novih kadrov, ki bodo svoje pridobljeno znanje uporabili v delu sindikata in or- ganih upravljanja v obeh tovar- nah v Majšperku. SINDIKALNI koledar Dne 26. februarja ob 16. un K) v vehki dvorani kcmiteja v tuju posvetovanje predsednikov 1 tajnikov sindika n:h podružnic z vseh gospodarskih crganizacij ilavna in najvažnejša razprava la posvetovanju bo vprašanje ka.- Irovsko-socialnih služb .n usta- lavljanje izcbraževalnih centr:v v >odjetjih. V razpravi bodo orga- lizaajsko-politične priprave . na etne občne zibo^re sindikalnih po- Iružnic v gospodarskih organiza- Mjah m priprave na proslavo X. obletnice deavskega upravljanja, 'rav tako bo obravnavano prazno- /^anje Dneva žena v delovnih ko- ektivih. * V sredo, 2. marca, otb 16. uti X) na Občinskem sindikalnem sve- :u druga seja sveta slušateljev Sindikalne politične šole. Na seji x>do preučili dosedanji potek Kjuka in program dela študijsko- iebatnih krožkov. * V četrtek, 3. marca, ob 16. uri bo na Občins)kem sindikalnem sve- tu Ptuj sikupna seja Komisije za tarifne pravilnike in Komisije za gospodarska in komunalna vpra- šanja pri Občinskem sindikalnem svetu, .ki jo bo vodil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jo- že Šegula. Na seji bo glavna raz- prava o priipravah na izdelavo ana- lize zaključnih računov gospodar- skih organizacij za leto 1959 in o vprašanjih nagrajevanja po de- lovnem učinku v delovnih kolek- tivih občine. * V soboto, 5. marca 1960, ob 18. uri bo v domu SZDL na Vi- pavi zaključni občni zbor dose- danje sindikalne podružnice »Kro- jačev in šivilj« Ptuj, na katerem aodo dana poročila o dosedanjem delu in problemih v oblačilni stro- ki. Izvoljena bosta iniciativna od- bora za pripravo ustanovnih obč- nih zborov novih siindika'nih po- družnic: Krojaštva »Meda« Ptuj in Oblačilne obrti Ptuj. Občnega zbo- ra se bosta udeležila tajnik Ob- činskega sindikalnega sveta Feliks Bagar in Franc Vučak, član pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Iz prcgrama ObS"^ Ptuj Narodni heroj Ivan Kovačič-Elenko med otroci padlih borcev iz okraja Cel e Dopolnilna šola partizanskih sirot v Ptuju ^ Otroci iz okrajev Ljubljana, Celje, Kranj in Maribor * Skrb za učne uspehe in življenje v domu ^ Ob- iski iz okrajev ^ Razgovori z otroki v petek, 22. febr. 1960, ista obiskala Ivan Kovačič, narodni heroj in predsednik Okrajnega odbora ZB NOV Celje ter član Okrajnega odbora ZB NOV Celje Vojko Simončič v spremstvu predsednika Okrajnega odbora SZDL Ivana Kranjčiča ter šol- skega inšpektorja Karla Sepca dopolnilno šolo za partizanske sirote v Ptuju, v kateri je 14 učencev-partizanskih sirot z ob- močja okrajnega odbora ZBš< NOV Celje. Z upravnikom šole Slavkom Komacom in z učenci sta se pomenila o šolskih teža- vah, uspehih in željah vsakega učenca posebej ter sta vsakega zase in vse skupaj vzpodbudila k marljivemu učenju tudi v II. pol- letju. Z upravnikom šole sta se pomenila še o vseh oblikah po- trebne pomoči tem otrokom, da bodo vsi do zadnjega dobili v tej šoli dobro podlago za poznejše šolanje in poklicno učenje. Tov. Kovačič-Efenko in tov. Sim ončič med partizanskimi otroci v V Ptuju je bila ustanovljena Dopolnilna šola partizanskih si- rot na pobudo Okrajnega odbora ZB NOV Maribor že pred 2 leto- ma. V njo je bilo sprejetih z ob- močij okrajnih odborov ZB NOV Maribor, Celje, Ljubljana in Kranj ter Ptuj skupno 95 parti- zanskih sirot, od katerih obiskuje Dopolnilno šolo 73 učencev, red- no pa se šola 22 otrok, ki so pravtako nastanjeni v Dijaškem domu v Ptuju. Z območja okraja Maribor je 49 otrok, Celja 14, Ljubljane 8 in Kranja 2, ki so učenci Dopolnilne šole. Za nji- hovo vzdrževanje v Dijaškem domu skrbijo Okrajni odbori ZB NOV in starši. Predavanja Do- polnilne šole so v prostorih gimnazije in je pouk popoldne po gimnazijskem pouku. Predava jim 16 profesorjev in učiteljev in si vsi skupaj prizadevajo, da bi v skrajšanem roku posredovali in utrdili partizanskim sirotam vse potrebno osnovno znanje, ki jim bo koristilo pri poznejšem študiju in poklicnem izobraže- vanju. Okrajni odbor ZB NOV Mari- bor kaže kot pobudnik za usta- novitev te šole posebno skrb za pirtizanske otroke in jih oskr- buje z vsem, kar je otrokom v tej dobi in v šoli potrebno. Stal- no se tudi zanima za uspehe in delo partizanskih otrok in za januarja 1960 je šolo obiskala v imenu republiškega in okrajnega odbora ZB Ljubljana Marjanca Drakslerjeva, ki se je zanimala za vse probleme doma in šole. V tej šoli se prav nazorno opaža razlika razmer, iz katerih so prišli otroci, pa tudi vplivov doma in njihovih vrstnikov. V glavnem si uprava doma in šole skupno z vsemi predavatelji, s pristojnim odborom ZB NOV in s starši oziroma svojci prizade- vajo, da bi otroci dojeli pomen in namen skrbi za njihovo šolsko izobrazbo in za pravilno u.sme- ritev v poklice. Prizadeti so otroci, za katere se razen šole in doma nikdo mnogo ne briga, vendar so nekateri kljub vsemu v I. polletju dobro opravili. Po- sameznim otrokom je pač po- trebno pomagati z dodatnimi instrukcijami in vzpodbudno besedo, da bodo lažje končali šolo. Po končanem obisku v Dija- škem domu sta se gosta iz Celja nekaj časa zadržala s predsed- nikom Občinskega odbora SZDL Ivanom Kranjčičem v razgovoru o skrbi za otroke padlih borcev in njihovem usposabljanju za po- klixe ter usmerjanje v samostoj- no delo in življenje. Za ženske premalo delovnih mest (Nadaljevanje s 2. strani) ški dodatek je prejelo 256 oskr- bovancev za 549 otrok in je bilo izplačanih 3,159.721 din. Zdrav- stveno zavarovanje je koristilo 1798 oskrbovancev in je bilo od- vedenih za 62.474 dni 3,021.952 din. Ostali zneski so bili odve- deni za kreditirane vožnje in za stanovanjski prispevek. V evidenci začasno nezaposle- nih oseb ima Posredovalnica za delo v Ptuju že vrsto let tudi take osebe, ki imajo od zdrav- nikov priporočila za skrajšani delovni čas ali pa potrdila, da so sposobne le za lažje delo. Med njimi so osebe, ki jih je izredno težko zaposliti, zlasti take, ki imajo dohodke iz socialnih virov (oskrbnina, otroški dodatek, so- cialna podpora in podobno) in se po večini zadovoljijo s tem, da imajo zdravstveno zavarovanje. Skupno 39 primerov (24 moških in 15 žensk) je predlaganih za pregled pred invalidsko komisi- .jo. S temeljitim zdravniškim pregledom bo dokončno ugotov- ljeno zdravstveno stanje priza- detega in dokončno rešeno vpra- šanje njegove bodoče eksistence kot delavca ali kot invalida. 5TP.A.V § PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 26. FEBRUARJA 1960 K.\J JE NOVEGA NA KNJIŽNI POLICI V KNJIGARNI »Mladinska knjiga« l>tuj Kaj nam letos prineseta knj".ž- ni zbirki »Školjka« in ^>-Levstikov hram« ? »ŠKOLJKA«: Anton Ingolič: Črni labinnti (že fzšh) Per Olaf Ekstrom: Plesala je eno poletje H-cwaronald Paw«?l Wifeon: Mojih šest kaznjencev George Hole^ Odločitob zori Richard Broodhs: Pro«diucent F. Scot Fitzgerald: Veliki Getsby A. J. Cronin: Španski vrtnar Albert Londres: Dante ni videl ničesar Rene Devigny: Na smrt obsoje- ni pobegnil N. K. Ponjalovs^ki: BmTaiki »LEVSTIKOV HRAM« Lesage: Zgodba Gila Blasa de Santillana A. Rcothaert: I>oktor Vlimmen A. Rcothaert: Vlimmen oontra Vlimmen A. Rcothaert: Vlimmenova dru- ga mladcst Iz gornjega izbora ste se labko preortčali, da d^-Hite kot naročnik kniižn-h zbiirk »Sko'jka« in »Lev- stikov hram« tudi letos zopet de- set cz'r-ma 14 lepih 'knjig za vašo knjižnico. Novi naročniki Ptujskega tednika v februarju 1960 so na noTO naročili Ptujski tednik: Alojz Kcn- drič, Ptuj; Abjz Koren, Hajdina; Franc Panlkvar, Hajdina; Janez Ljubeč, Vitomarci; Anten Stanjko, Ljutomer; Rade Kevič, Novi Sad; Sindika''na podružnica nadzomi- štva proge Ptuj; Jože Krefl, Ptuj; Mirko Bezjak, Ptuj; Matilda Str- gar, Ptuj; Peter Grimšič, Ptuj; Anton Scko, Ptuj; Janez Strgar, Ptuj; Franc Pajnkiher, Ptuj; Ivan Sagadin, Hajdina; Sindikalna f>o- družnica žel. postaje Kidričevo; Zdravstvena postaja Cirkulane; Ciril Šatej, Ptuj; Marija Voglar, Ptuj; Boris Lipovšek, Ptuj; Sindi- kalna podružnica zdravstvenih de- lavcev štev. II, Ptuj- Martin Lajh, Velika Nedelja; Viktor Makovec, Ptuj; Anton Peršuh, Cirkovce; An- ton Podvršn'k. Kidričevo; Janez Zeleniik. Destemik; Franc Gokb, Ptuj; Franc Majcen, Ptuj; Štefan Prošenj3k, Ptuj; Ignac Murko, Vi- dem: Apolonija Vslenko, M:'škanj- ci; Franc Fi!i, Ivanjkovci; Ivan Kgc. Dravograd; Martin Pišek, Ljubljana; Janez Bela, Zg. Prista- va; Franc Puklavec, Ormc«; Ivan Nemec. Zg. Pristava; Anton Bac, Mcškanjci; Sindikalna podružnica Vsjenske šole za razne stroke, Ptuj; Sindikalna podružnica To- varne strojil Majšperk; Sindikalna podružnica Pletame Ptuj; Ana Janžekovič, Ptuj; Franc Prelog, Sremska Mitrovica; Lovro Galun, Hajdina; Franc Mlakar, Hajdina; Antonija Kiselak, Hajdina; Janez Zadravec, Ivanjkovci; Sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Kidričsvo; Marija Čanžek, Ptuj; Rudo'f Kokol, Ptuj; Knsta Majcen, Gcrišnica: Anton Hlupič, Ptuj; Hedvika Kokol, Ptuj; Maks Voda, Ptuj; Martin Kores, Stoperce; Jo- že Lenart, M:?škanjci; Konrad Ko- rcšeo, Pcdbrdo; >'Iladinska knj'ga Ptuj; Srečko Bafcusek, Ptuj; Jože Zoreč, Ptuj: Fani JaVočnik, Ptuj; Franc Petro, Ptuj; Sindikat delav- cev in uslužbencev Vodne skup- nosti zi melioracijo Pesmice. Ptuj; Jurij Punčec, Obrež; Štefan Ši- mfnko, Videm; Feliks Esih, Ma- ribor; Dragoljub Ljubičič. Kragu- jevac; Janez Bezjak, Pirct; Franc Kukcvec, Podgorci; Anton Pištra- vec. Podgorci. V februarju je do 23. na novo n3"-očilo Ptujski tednik 70 naroč- nikov. V Muretincih, Bukovcih in Markovcih za vsakogar nekaj iz Maribora V nedeljo, 14. februarja 1.1., so bile dvorane v Muretincih, Bukov- cih in Markovcih polne publike. Privabilo j'h je vabilo na pred- stavo nekih »Mariborčanov« pod naslovom »Za vsakogar nekaj« (humor, parodija, improvizacije in pohorski Tijek). Kdo je ustanovH to zabavno 'kupino in kako se na- stopajoči pišejo, ni bilo razvidno s p'akatov. Prišli so gostovat in se niso prav nikjer predstavili. Med nneznanci se je še najbolj raz- kril neki Potočnik, ki je bil nekak prrpagandist za svoje »umetnike«, ki menda od vsega prizadevanja najbolj porajtajo denar. Z nestrpnim čakanjem in rado- vednostjo so navzoči po tričetrt- urni zamud- le pobliže &F>ozna!i j^kulturne« goste. Ob prihodu so se v naglici opravičili, da so se zgubili v muretinški džungM. Pre- čitaM so program: prvi del žalo- sten, drugi vesel in zadnji: »Za vsakogar nekaj.« Prvi del je gle- dalcem še nekako ugajal, na-d dru- gim i^ t'-etVm d?lom pa bili VSi strašno razočarani. Tako sla- bega humorja tukajšnji ljudje ne prenesejo, p>osebno pa, če stane 29.000 din. Otroci so sedaj v pred- pustnem času bolj zabavni kot so bi.i ti gostje. To razočaranje se bo zopet občutilo pri p>oznejših prireditvah. »Kaj pa, če bo zopet takšen kič,« prigovarjajo, če ne poznajo igralcev. To so že obču- tili »Beneški fantje«, ki so s svo- ijm programom navzoče občinstvo zelo navdušili in si jih to še želi. Tega pa ni mogoče reči za ome- njene ponesrečene umetnike razen za Tijeka, če je sploh pravi Ti- jek, ostali pa naj le ostanejo doma. Vprašanje j«, če je Okrajna zveza Svobod vedela za njihov program in kako je Prosvetno društvo ("ovolilo stopiti na oder, ne da bi prej vedelo za vsebino programa in poznalo igra''ce. Prizadeti Ptujska mladinska knjižnica Uspešno dosedanje delo V knjižnici 3045 lepih k njig ^ Nov način ploče- vtinja izposojevolnine ^ Najpriljubljenejše prav- ljice in napete zgodbe * Dečki prednjačijo pri ob- iskih Vedno več otrok s podeželja Odprto vsak dan E*tujska mladinska knjižnica (najmlajši in najmanjši odelek Ljudske in študijske knjižnice) se lahko ob 'Ačetku leta s ponc^som ozre na minulo delovno obdobje. Od ustanovitve leta 1955 pa do konca leta 1959 se je nabralo v knjižnici 3045 lepih knjig. Med temi so slikanice, prijateljice na- ših otrok že v prvin življenjskih letih, pravljice v verzih in prozi, pKJvesti, popisi pustolovskih poto- vanj, romani, pesniške zbirke in poučne knjige, med njimi so naj- pomembnejši potopisi iz zbirke »Globus«. Vse knjige odlikuje kva- litetna vsebina in umetniške ilu- stracije. 2al smo zaradi pičlih fi- nančnih sredstev v mipulem letu obogatili knjižni zaklad le z 263 novimi knjigami. Zaradi slabih fi- nančnih prilik tudi nismo na te- kočem z vezavo. Zanimive, vedno iskane knjige predolgo krožijo med izposojevalci in se preveč ob- rabijo ali pa leto in še dalje pre- bijejo v skladišču, namesto da bi hitro prevezane našle pot do mla- dih bralcev, ki jih že težko čakajo. Kljub nezadostnemu prirastku pa se je knjižni promet nesluteno dvignil, zlasti potem ko smo uvedli po vzgledu drugih mladin- skih knjižnic nov način plačevanja izposojnine (za 100 din dobiva bralec knjige tako dolgo, da izpol- ni člansko izkaznico, v katero lahko vpišemo 45 knjig). Leta 1958 smo sposodili v tem oddelku 12.700 knjig, v lanskem letu pa kar 21.504 (70 odst. več). Knjižni fond smo obrnili celo 7-krat (po normi, sprejeti na republiškem posvetovanju knjižničarjev, bi naj knjižnica sposodila vsaj dvakratno število knjig, ki jih ima na zalogi). Med izposojenimi je bilo 18.684 leposlovnih in 2.820 ix>ičnih. Najbolj iskane so vedno prav- ljice, ki bude in bogate fantazijo naših otrok. Otroci jih sprva samo poslušajo, potem sami prebirajo, pogosto jih tudi pripovedujejo in berejo mlajšim bratcem in sestri- cam. Povpraševanje po njih je to- likšno, da se velikokrat umakne zadnja pravljica s knjižnih polic in marsikateri mladi .bralec razo- čaran zapusti knjižnico. Pozneje se dečki zanimajo pred- vsem za napete in pustolovske zgodbe, ki so polne junaških de- janj, kjer so strahopetci osramo- čeni lažnivci razkrinkani, zmagajo pa najhrabrejši in najplemenitejši. Najteže ustrežemo deklicam od 12. leta dalje, ker zanje ni dovolj primernega čtiva. Deklice si v tem obdobju žele že življenjskih zgodb, v katerih se prepletajo prve rahle ljubezenske vezi. Naša mladinska knjižnica je tudi bogata zakladnica najpomembnej- ših mladinskih del, zato se zate- kajo k nam vsak dan učenci in dijaki, ko iščejo »obvezno čtivo«. Med najbolj" priljubljene knjige v minulem letu štejemo Astrid Lindgrenove »Piko Nogavičko« in Bevkove mladinske spise. Knjižnica zajema mladino do 16. leta. Rednih bralcev je 825 in so ti opravili v knjižnici 11.351 obiskov, od teh po spolu moški 6082, ženske pa 5.269, po poklicu pa učenci 9.470, dijaki 1.023 (ti si sposojajo knjige tudi v oddelku za odrasle in v študijski knjižnici), nameščenci 133, delavci 510, ostali (gospodinje, upokojenci) 215. V minulem letu smo pridobili 367 novih bralcev. Število obiskovalcev se veča iz leta v leto. V letu 1958 smo evi- dentirali 7251, leta 1959 pa 11.351 obiskov (prirastek za 56 odst.). Le redke so še v mestu družine z otroki, kjer ne bi bilo člana naše mladinske knjižnice Vedno bolj pa prihajajo k nam tudi podežel- ski otroci, ki jih na. poti v šolo ali iz nje privabi v knjižnico lepo ilustrirana knjiga v naši izložbi. Doma gre knjiga iz roke v roko, tudi staršem je všeč zaradi lepe in preproste vsebine in tako po- sreduje naša mladinska knjižnica lepo knjigo najširšim plastem. Knjižnica je odprta vsak dan od 11. do 14. ure. V tem času (razen v poletnih mesecih) se kar gnetejo mladi bralci; v izposojevalnici, v čitalnici, povsod premalo prostora. Nekateri sede ob mizicah, se več jih sloni ob pultih in bero kar stoje. Bero vse, kar jim pride pod . roko: knjige, časnike in revije. Desetletni otroci segajo po »Ko- munistu«, »Delavski enotnosti«, prebirajo strokovne liste in lite- rarne revije za odrasle, ker pri- manjkuje njim primernega čtiva. V knjižnico prihaja sedaj pov- prečno na dan po 90 bralcev, ki si izposodijo 170 knjig, in številni obiskovalci čitalnice, ki jih pa ne evidentiramo. Z veseljem ugotavljamo, da na- ša mladina ljubi knjigo, in upamo, da ji bo knjiga ostala tudi v bo- dočem življenju svetovalka, učite- ljica in prijateljica. M. A. Beseda ljubiteljev malih živali Mali, ljubeznivi črni kos Ce gledamo ptujsko panoramo od daleč, bi mislili, da med tem starim zidovjem ni drugega kot zatohlost in dolgočasje. Pa ni tako. Med temi starimi poslopji se skrivajo tudi prijazni mali vrtički, skriti med hiše, mala dvorišča, ozke stezice, strma stopnišča. Po vseh teh skritih kotičkih bi našli poleti zeleneče krpe zemlje, iz katere po sili ra- ste tudi travica in cvetje. Ljudje so napravili tam tudi cvetlične grede, posadili okrasno grmičje, po stenah pa pustili prosto pot bršljanu. Ljudje z ljubeznijo goje to rastlinje, se vesele, če uspeva in so žalostni, če jim vandalska roka poškoduje na- sade. Zdaj pozimi ni zelenja in cvet- ja. Ptiči klateži obiskujejo te kraje in stikajo za hrano. Tako je priletel nekega dne na vrtiček mali, ljubeznivi črni kos. V za- vetnem kotu, kjer raste grmičje mahonije, polno sivomodrih ja- god, je pozobal kako jagodo, da si je potešil glad. Zlasti v tistih mrzlih dneh. ko je bilo nad 12 stopinj mraza, je pogosto pri- hajal. Nič preveč se ni bal ljudi. Skakljal je tam okrog in le zdaj pa zdaj zvedavo pogledal mimo- idoče. Črno suknjico je imel, ru- men kljun in rumene noge. Kos pač. Sča.^oma se je tako navadil ljudi, da bi se skoraj dal prijeti. Ljudje so mu prinašali drobtinic, zrnja, odpadkov. Nekdo mu je napravil ptičjo pogačo iz loja in semenja. Rad je zobal. Nekega dne si je pripeljal družico, črno nevesto kosovko. Zdaj sta bila dva, on in ona, zakonski par, ki bi imel spomladi mlade. Bila je lepa idila s temi kosi. A danes, naš mali, ljubeznivi kos, te ni več. Tvoje mrtvo črno trupelce je odnesla Drava, tvoja družica kosovka pa je odletela drugam. Dva dečka sta ustrelila našega ljubega kosa: V. K. je učenec 8. razreda osnovne šole, A. B. je njegov starejši pajdaš. Ljudje so razburjeni, ogorčeni. Ali ne spa- da kos med kori.stne ptice tako kakor sinica. ščinkavec, škorec, slavček, taščica, penica, lišček itd? Ali nam ne pomagajo ptice pri uničevanju škodljivega mrče- sa na sadnem drevju, ali nas ne razveseljujejo s svojim petjem, žgolenjem, ščebetanjem, ali nam ne poživljajo narave? Koliko je bilo že govorjenega in pisanega o koristnosti ptic pevk in o nji- hovem varstvu! Po časnikih in knjigah so pisali in še pišejo o tem, radio nam pripoveduje te stvari, v šoli se mladina poučuje o teh pticah. In vendar... Le V. K. in A. B. nič ne vesta . ... Njiju bolj zanimajo druge reči. Prav gotovo bereta kratkočasne stripe, kjer nastopajo slavni ju- naki z loki in puščicami, s pu- škami, prav gotovo z navduše- njem gledata napete filme o kav- bojih, Indijancih, roparjih. Kaj naj jima pomenijo naši prikupni krilati prijatelji? Kvečjemu to, da jih je treba zalezovati in z dobro merjenim strelom ubiti. To se je tudi zgodilo. V sredo, 17. februarja, sta šla na junaški pohod, oborožena z zračnimi pu- škami. Plazila sta se med grmov- jem ob Dravi in prežala na »so- vražnika«. Dolgo se jima ni »na- smehnila sreča«. Potem sta vsa upehana preplezala neki zid in prišla na neko dvorišče. Ogledala sta se. Nič zanimivega zanju. Pač! Glej, glej. kaj se premika nekaj črnega tam v kotu pod mahonijo? Sovražnik! Ali sta spoznala, da je kos, kdo ve? Ko- maj, da je ptič. In niti ne boji se! Gresta bliže. Sc bliže. Ko sta bila oddaljena kako tri ali štiri me- tre. V. K. pomeri in ustreli. TVIali. ljubeznivi črn kos pade. Eden od njiju pobere črno, krvaveče tru- pelce in ga s širokim zamahom vrže v šumečo Dravo. Grozni so- vražnik je bil premagan, ubit. Lovca spet preplezata zid in gre- sta novim dogodivščinam na- sproti .. . PRIPIS. F^riobčujemo nekoliko pesniški oris intimne idile s ko- som. Mnogim bo ta oris povedal več kot celi odstavki obtožb Ali ni nekaj sloboko tragičnega v tem dogodku? Ali ne trka dopis- nik na srca vsem nam? Ali ne teria hrer velikih besed, da je treba tu nekaj ukrepati in sicer brez odlašanja in temeljito? Za- pisati moramo le še to, da pri- mer, ki o njem piše dopisnik, ni osamljen. Nasprotno. Prejeli smo pritožbe, da je še več takih de- čkov, kakor sta opisana. V parku jih najdete, okrog Mestnega vrha, na pobočju grajskega hri- ba, na Panorami, ob Dravi in kjerkoli. Oboroženi so s fračami, loki in nekateri z zračnimi pu- škami. Videli so dečke, ki so se vračali s takega »lova«. Eden je imel v torbi mrtvo sinico in še neko drugo ptico. Smejal se je, ko je razkazoval svoj »lovski plen«: »To sem danes ustrelil; dosti ni, pa za silo bo že.« Kaj pravite k vsemu temu? Ali bo ostalo samo pri tem do- pisu, dečki pa naj streljajo naše koristne ptice naprej? —c Markove ani in okupator (Nadaljevanje) V drugi polovici leta 1941 je prišel večkrat v Markovce Jože Lacko. Oglašal se je največkrat pri Petru Cvetku in pri drugih zavednih znancih, ki jih je bodril v misli na zmago Osvobodilne fronte. Dajal je navodila za sa- botažne akcije in za zbiranje orožja. Peter Cvetko je odnesel v Ptuj dve puški in municijo. Na markovskem terenu so se že zgodaj začele sabotažne akcije, predvsem na cestah, kjer so za- menjavali kažipote in nastavljali vojaškim avtomobilom žeblje. Poleg sabotažnih del so poskrbeli tudi za varna skrivališča sloven- skih knjig, v kolikor jih že ni dosegla okupatorjeva roka. Na sestanku pri Francu Simoniču Franc Simonič, študent agro- nomije, poročen z zavedno slo- vensko učiteljico Vinko Seiko, je stanoval ob prihodu okupatorja v hiši Martina Klinca, ki je sta- la sredi Markovec. Tov. Franc, danes dobro znani politični funk- cionar, je bil že takrat po pre- pričanju komunist. Pri ljudstvu je bil zaradi prijaznega značaja zelo priljubljen. V času okupa- cije je s svojim osebnim ugle- dom vplival s svojo besedo na sovaščane. Enkrat poleti 1941 je sklical sestanek v svojem sta- novanju. Kaj več o tem sestan- ku, kjer so obravnavali snova- nje OF, bo moral še sam na- pisati. Poleti in jeseni 1941 je prihajal v Markovce tudi član KP tova- riš Rudi Ilec iz Grajene. Ze pred vojno je hodil tu sem, predvsem v Borovce, kjer je bil povezan z Markom Kuharjem. Pri njem se je sestajal z naprednimi de- lavci in malimi kmeti. Na tem področju je širil socialistično idejo tudi Tone Znidarič, ki je odšel leta 1936 med španske an- tifašistične borce. Med okupa- cijo je Znidarič spet prišel v markovški okoliš že leta 1941 na zimo z imenom Štefan. Marko Kuhar se je zelo trudil, da bi pri Markovcih čim več prebivalcev stopilo v OF. Večkrat je trosil propagandne letake. V Markov- cih se je povezal s Francem Si- moničem, v Novi vasi pa s Cvet- kom. Ilec omenja v svojih spo- minih srečanja z Lojzetom Štra- felom, ki je bil izučen za klju- čavničarja in je bil zaposlen na- to v Vugovi trgovini v Ptuju. Z njim sta nekaj tednov leta 1941 pripravljala sabotažne akcije, a žal so Štrafela kmalu zaprli in je padel 23. septembra 1941 kot talec v Mariboru. Z Markovčani sta bila pove- zana tudi organizatorja OF v ptujskem okraju Zvonko in Zen- ka Sagadin, pa tudi Franc Osoj- nik iz Desenc in Miha Anžel iz Zabjeka. Lojze Štrafela je bil med Markovčani najpogumnejši. Ze aprila 1941, ob razpadu Jugo- slavije, je skril nekaj pušk, mi- traljez in municijo. Ko so julija odšli prvi borci na Pohorje, je zanje oddal orožje. Sam se je udeležil mnogo sabotažnih akcij v ptujskem okolišu. Pomagali so mu tudi sestra Elica in brat Stanko. Jurka Simonič in Janez Primožič. Loizetov letniški dnevnik Lojzetu Štrafeli je izdajalska roka preprečila namenjen odhod v ilegalo, ker so ga gestapovci aretirali dan preje. Ohranili so se listi njegovega dnevnika, ki jih je napisal prve dni po aretaciji: »Dne 23. maja 1941, v petek, ko je bilo pri nas v trgovini naj- več dela in sem ravno stregel, je prišel pome gestapovec in me je vprašal za osebne podatke, odpeljal v svojo pisarno, kjer me je zasliševal o podrobnostih. Pri meni so našli sokolsko legi- timacijo in sliko sokolskega na- stopa v Ptuju, na kateri smo bili trije člani Sokola v krojih. Oboje so mi vzeli. Noč sem prebil na kazenskem sodišču v Ptuju. Tam sem premišljeval o domu, o starših in o svojem dekletu, ki je bila zaprta že 14 dni na Borlu. Drugi dan ob pol osmih zjutraj sta prišla pome dva gestapovca in me odpeljala v kapucinski samostan, kjer sem našel med za- porniki mnogo znancev. Z njimi sem šel na sprehod. Okoli de- sete ure je prišel po nas pokrit tovornjak in nas odpeljal na Bori. Ko smo na Borlu izstopili, smo zagledali spet mnogo zna- nih ljudi. Med njimi je bil Mirko Koželj, ki je pometal hodnik. Z njim sem bil preje v službi v istem podjetju. Ta znani komu- nist mi je bodrilno namignil: »Korajžno«. Nas novince so na- mestili v viteški dvorani, kjer smo odložili prtljago. Nato so nas poklicali v pisarno, kjer so nas zasliševali; tokrat so spet za- htevali samo osebne podatke s premoženjskim stanjem. Pred obedom, ki je bila moja prva jed po 30 urah zapora — sem srečal učitelja Beloglavca, šolskega upravitelja pri Vidmu. Vprašal me je, če sem že govoril z mojim dekletom. Povedal sem mu, da je še nisem videl. On jo je šel iskat. Pozdravila sva se in go- vorila kakih deset minut...« Tu se konča dnevnik Lojzeta Štrafela, kajti dogodki, ki so se vrstili od takrat naprej, so mu vzeli voljo do pisanja, bili pa so tudi tako kočljivi, da je bilo boljše skriti jih v svoje srce. Ce bi napisal vsa grozotna mučenja in morda konfrontacijo z izdajal- ci, bi okupator podivjal ob teh zapiskih. Lojze je bil junak. Pred okupatorjem ni klonli. Nobene muke niso izsilile priznanja. Literarni večeri »Svobode« DPD »Svoboda« Majšperk na- merava prirejati od marca tega leta dalje literarne večere, na ka- terih bodo brali svoja leposlovna dela, recitirali pesmi, deklamira- li itd. člani »Svobode«, zlasti pa mladi člani obeh majšperških ko- lektivov, ki jih veseli kultumo- prosvetno udejstvovanje. Oddaja »Pokaži, kaj znaš« v Majšperku Letcfi aprila bo v Majšperku v dvorani »Svobode« •oddaja »Poka- ži, kaj znaš« v občinskem merilu. O dnevu oddaje bedo javnost pra- vočasno obvestili, obenem pa po- zvali vse mlade talente, da se bo- ^ do prijavili na nastop s svojim: deli. Ob tej priložnosti bo Majš- perk spoznal dela mladih ljudi z območja cibčine Ptuj. Beneški fantje in mla:!ina iz Hoč na gostovanfu v začetku februarja tega leta so pripravili »Beneški fantje« in »Mladina iz Hoč« prebivalcem iz Majšperka in okolice prijeten za- bavni večer. Obakrat je prišlo na prireditev zadovoljivo števi o po- slušalcev in gledalcev. Oh*; gosto- vanj' sta bili v nedeljo, ko imajo ljudje ^ več časa. Napovedan h imajo še več gostovanj. Igrišča in koitoiiš'?'' med prvimi skr*?mi »Pcrtizana« Na nedavnem občnehi zboru »Partizana« M^jisperk je bilo med drugim skeniono da bo p-trebno za poživitev šp-rtne dejavnost' na [ novo urediti <'bstoječa inrišča za ' tenis in odbojko, zlasti pa bo po- trebno pristop ti k zgraditvi ko- ! palnega bazena v nadaljevanju igrišča Bazen bi bil ve^tk 25 krat | 12,5 metra. Z zemeljskim de j bi ' začeli takoj sp-mladi. Pripadniki »Partizana« in drugih množčn^h organizacij nameravajo vložiti v graditev bazena nad 8000 delovnih \ ur. Nekaj sred.stev je že zbranih ^ v ta namen. Ob vsčjem bazenu bi j bil še manjš-: bazen za ctroke. K | bazenoma spadajo še kabine. j Z graditvijo bazena bi začeli že j lansko leto, pa še n;i=o bile ur©- ; jene vse formalnosti, ki so neiz- i bežne v zvezi z lokacijo, graditvijo ' in sredstvi. Novoizvoljeni od'bor je obljubi' v.so skrb in aktivnost, da se bo »Partizan« razširi! za nove sekci- je. za ten ško, na mladinsko žen- sko in moško vrsto, člansko žen- sko in moško vrst<^ in drugo in da bo prišl" v vrste »Partizana« čim- več mladih Ijtidi. HUMOR »Fantič, ti bi lahko vstal, da bi se vsedla ta ženica!« »Poiščite odličnjaka. jaz imam vedenje samo dobro!« ★ »Hčerkica, kako si se letos od- rezala prvo polletje!« »Očka, (kar dobro; lani sem imela štiri nezadostne, letos pa samo dva!« Med fino perilo štejemo perilo iz volne, umetne svile, perlona oziroma nylona in razne drobna- rije, kot so nogavice, rute, šali, ovratniki, razni okrasni prtiči, za- vese, preobleke za vrhnje blazine in podobno. Pred pranjem to perilo prebere- mo in denemo belo, svetlo in te- mno vsako posebej. Zelo umazano izločimo in ga posebej operemo. Pri novih, še ne prepranih kosih najprej preiskusimo obstojnost barve. Bolj skrit delček tkanine, ki pri nošenju ni viden, namoči- mo in malo premencamo v milni- ci oziroma v drugi pralni raztopi- ni. Zmočen del nato zavijemo v čisto belo krpo in dobro stisnemo. Perilo, ki pri tem poskusu narahlo pobarva krpo, peremo posamič, ti- sto, ki pusti močnejši barvani od- tis, pa je boljo, da ga damo ke- mično čistiti. S perila odstranimo pred pra- njem gumbe, ki rjave ali ne pre- nesejo tople vc^e, r^ne sponke in drugobarvane obrobke. Finega pe- rila ne namakamo, izjemo naredi- mo le pri zelo umazanih kosih, pa tudi pri teh naj ne traja namaka- nje dalje kot 15 minut. Če vzamemo za pranje milne lu- ske ali sintetično pralno sred- stvo (Terii, Rio itd.), tedaj to dobro raztopimo v m.ajhni količi- ni vode, ki jo nato zlijemo v po- sodo z mlačno vodo. Pri pranju s posameznimi sredstvi pa se mora- mo vedno držati navodil ki jih do- bimo pri nakupu oziroma na za- vitku. Pri tkaninah občutljivejših barv je bolje, če se odločimo za sintetično pralno sredstvo. Vodi dodamo nekoliko kisa. Vsa obla- čila iz nylona in perlona operemo, če je to le mogoče, vsak dan. Pri belem perilu iz teh vlaken je lah- ko temperatura vode nekoliko viš- ja, a vroča ne sme biti. Pri pranju ne smemo tkanin mencati, temveč le narahlo sti- skati in premiku v vodi. . PTUJ. 26, FEBRUAPJA 19C0 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Beoifrad velemesto BEOGRAD — glavno mesto Ju- goslavije, se naglo spreminja, v moderno velemesto. Letos bodo začeli graditi novo beograjsko rečno pristanišče z zmogljivostjo 2,000.000 ton. To bo eno največjih in najbolj zaposlenih pristanišč na reki Donavi. Pri Beogradu gradijo tudi novo civilno letališče, ki bo največje v srednji Evropi. Na to letališče se bo spustilo do 6000 letal na leto. Letališča se bodo mogla posluže- vati tudi najhitrejša reaktivna le- tala. Beograd je zgodovinsko mesto, ki je do druge svetovne vojne ohranilo mnoge karakteristike me- sta iz časov turškega vdiranja v Evropo. Po končani vojni se je za- čelo lice Beograda naglo spremi- njati. Zgrajena so bila nova mo- derna poslopja, število prebivalcev se je v 15 letih zvišalo na čez 700.000 in mesto je nedvomno po- stalo močan politični, gospodarski in kulturni center povojne Jugo- slavije. V šolah v Beogradu je zdaj tri- krat ali štirikrat več dijakov, kot jih je bilo pred vojno. Število univerzitetnih fakultet se je zvišalo od 6 na 18. Beograd ima tudi 4 akademije in 7 velikih in moder- nih višjih šol. V tovarnah v Beogradu dela 50 tisoč delavcev. Letos se bo Beograd še bolj razvil in moderniziral. Po končani vojni so zgradili 28.000 novih sta- novanj, letos pa jih bodo zgradili nadalnjih 5.500. Ladijski motor z 20.000 konjskih sil v neki tovarni ladijskih motor- jev na Škotskem so izdelali motor, ki ima 20.000 KS. Vgrajen bo v čezoceansko ladjo »City of Mel-' bourne«, ki bo vzdrževala redno pomorsko zvezo med Veliko Bri- tanijo in Avstralijo. Motor tehta nič manj kot 729 ton. Trajnost tranzistorjev Navadne elektronke trajajo od 100 do 1500 ur, nato pa katoda ne more več oddajati elektronov. Drugače pa je pri tranzistorjih. Ti lahko vzdržijo 60.000 do 70.000 ur, kar praktično pomeni, da so radijski sprejemniki, opremljeni s tranzistorji, tako rekoč večni. Tudi to so rekordi Avstralski domačini uporabljajo dve vrsti bumerangov: bojne in pa loMske. Bojni bumerang se ne vr- ne v tistemu, ki ga je zagnal, lov- ski pa prileti spet nazaj. Uradni podatkov o metanju bumerang a sicer ni, vendar vedo povedati oči- vidci, da so avstralski domačini metali lovske bumerange tudi do 140 metrov daleč, bojne pa celo dalj kot 200 metrov- Med minulo svetovno vojno je ameriški f>oročnik Alfred Bozis pred pričami vrgel ročno bombo v nasprotnikovo utrdbo, ki je bila 80 metrov daleč! Rekord v pisanju morsovih zna- kov je dosegel Ted. R. McElroy iz Amerike, ki je na tekmovanju v Karolini oddajal po 75 besed v minuti, kar pomeni, da je v vsaki sekundi oddal povprečno 17 mor- sovih znakov! Tega njegovega re- korda ni doslej še nihče presegel. Nova filmska kamera v Sovjetski zvezi so izdelali novo filmsko kamero za 70 mm filmski trak, ki je torej dvakrat širši od dosedanjega filmskega traku. Za poskušnjo so posneli krajši film. Slike so jasnejše kot na prejšnjih filmih, posnetki da- jejo večji videz plastičnosti in tudi občutek stereofoničnosti je izrazitejši. HrvaŠki Indijanci Jugoslovansko poglavje ameri- ške zgodovine je verjetno staro prav toliko, kakor Amerika sama. Naši ljudje so prišli v Novi svet bržkone že s Kolumbom, saj so bili hrvaški mornarji iz Dubrov- nika tedaj zelo znani in cenjeni. Dalmatinci so za 4 desetletja pre- hiteli ponesrečen poizkus Sir Wal- ter Raleigha, da bi ustanovil prvo angleško kolonijo na ozemlju da- našnjih Združenih držav. Okrog leta 1540 je odplulo v Ameriko več dubrovniških ladij v upanju, da bi našli primerno zem- ljo za begunce, ki so se pred Tur- ki v vedno večjem številu zate- kali v dubrovniško republiko. Zdi se, da se je ena ali več teh -ladij ponesrečilo na obali sedanje Se- verne Karoline; nekaj mornarjev se je tedaj rešilo verjetno na otok Roanoke. Tam so se pomešali z domačini, ki jih poznamo odslej kot Hrvaške Indijance (»Croatan Indians«). V Severni Karolini živi še danes ljudstvo, ki se imenuje »Croatans« in trdi, da so njihovi potomci davna hrvaška plemena. Pred severno karolinško obalo le- ži »Hrvaški otok« (Croatan Island) in »Hrvaška ožina« (Croatan Sound). »Hrvaške Indijance« so odkrili leta 1580. Nekateri ameriški uče- njaki in zgodovinarji trdijo, da ti Indjanci niso potomci tistih dav- nih hrvaških brodolomcev. Vendar se to ne zdi povsem verjetno. Dubrovniška pomorska zgodovina trdi, da se ladje, ki so odplule v Novi svet sredi šestnajstega sto- letja, niso nikdar vrnile. Naši ljudje so bili torej med prvimi, če ne celo prvi, priseljenci iz Evrope, ki so se naselili na ozemlju današnje ZDA. (Po ame- riških virih.) Rekordi narave Revija organizacije UNESCO je zbrala naslednje podatke: 1. fe- bruarja 1933 je pokazal barometer v sibirskem kraju Oimekonu 68 stopinj pod ničlo. S tem je bil iz- enačen rekord, ki so ga leta 1892 zabeležili v Verhojansku sredi zi- me. V višinah 3000 metrov so izmerili na Groenlandu 6. decem- bra 1949 60 stopinj pod ničlo. Tri- politansko mestece Aziria lahko edino tekmuje s severnimi kraji. 13. septembra 1922 je barometer kazal 58 stopinj pod ničlo. Najvišjo povprečno temperaturo so morali prestati prebivalci' so- malskega kraja Lugh. Najnižjo povprečno temperaturo pa so našli na Južnem tečaju. 32 stopinj pod ničlo je v teh krajih vsakodnevni pojav. V ameriškem mestecu Jefferso- nu je nekega dne padlo v eni mi- nuti 175 milimetrov dežja. V Mis- souriju ga je padlo 22. junija 1947 v eni uri 300 mm. Kraj Arica v južnih puščavah Čila pa je v zad- njih 43 letih dobil samo 0,51 mm padavin. Oglejmo si še nekaj manj zna- nih rekordov narave. Najtežji slon je tehtal 6 ton in 400 kilogramov, Amerikanec Darden pa 450 kg. Dosegel je kar lepo starost, saj je umrl pri 59 letih. Najtežji dojen- ček je bil verjetno neki Kanadčan, ki je tehtal 10,680 kg. Njegova mati je bila visoka 2,29 metra. Težko je reči, kdo je bil najvišji človek. UNESCO omenja Američa- na Roberta Wadlowa. Visok je bil 2,68 metra. Še težavneje je dolo- čati najstarejšega zemljana. Teksa- nec Walter Williams je predlan- skem praznoval sto štirinajsti rojstni dan. Neki Perzijec je pa baje dosegel 167 let starosti. Kongres novinarjev SZ v Moskvi so nedavno imeli prvi kongres novinarjev Sovjetske zve- ze. Ob tem smo zvedeli, da imajo v Sovjetski zvezi 60.000 novinar- jev, katerim moramo prišteti še nadaljnjih 23.000 urednikov radij- skih in televizijskih postaj. To se pravi, da je v Sovjetski zvezi 83 tisoč oseb, ki se ukvarjajo z no- vinarstvom. Če tem dodamo še razne dopis- nike, ki se z dopisništvom ukvar- jajo le kot s stranskim poklicem, je v Sovjetski zvezi zares veliko novinarjev. V Sovjetski zvezi iz- haja 7,637 dnevnikov in 3,824 periodičnih publikacij. V primer- javi z letom 1913 izhaja danes v Sovjetski zvezi 18-krat več dnev- ne ali periodične »tiskane besede«. To smo zvedeli iz kongresnega poročila. Na kongresu je 700 de- legatov predstavljajo svojih 83.000 kolegov. Na kongres so prišli kot gosti tudi najvidnejši predstavniki komunistične partije in oblasti ter tudi sam predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. Z letalom nad meglo v Sovjetski zvezi so pričeli na letališčih uspešno odpravljati meglo in oblake s pomočjo letala, ki leti s hitrostjo 200 kilometrov na uro in razpršuje na zamegle- nem področju kristalčke suhega ledu ter ionizirajoče srebro. Okoli teh umetno razpršenih kondenza- cijskih jeder se prične megla vte- kočinjati v kapljice in v 15 minu- tah lahko na ta način z enim le- talom očistijo 5 km širok pas za- meglenega področja. Obdavčeno vse, kar je izven hiše Davčni urad v Hamburgu je sklenil, da bo obdavčil vse stvari, ki zavzemajo prostor izveri hiše: ckniče, ki se odpirajo navzven, reklamne izobeske, kioske, stojni- ce za prodajo sadja, radijske in televizijske antene, skratka vse, kar moli na cesto ali izven hiš. Najbolj so prizadeti lastniki mo- tornih vozil, ki parkirajo kar pod cestno svetilko in ob pločniku. Vest o tem odloku davčne upra- ve je izzvala veliko ogorčenje. Skupine zastopnikov industrije, obrti in reklame so alarmirali tisk. Poročila pa so izzvala val ogorče- nja. Med prvimi je vložil protest Avtomobilski klub Nemčije. Pri- tožbe prihajajo z vseh strani. Kljub pomirjevalnim razlagam uradov so Hamburžani še vedno nezaupljivi kajti nihče ne jamči, da ne bo kasneje zahtevala biro- kracija več, kot zahteva zakon. Ta jo je pogruntal stari naglušni bogataš si je ne- kega dne kupil miniaturni slušni aparat. Po dveh tednih se je vrnil v prodajalno in ves vzhičen pripo- vedoval, da je sedaj nad vse sre- čen, ker lahko prisluhne vsakemu pogovoru, celo, če se razvija v so- sednji sobi. Prodajalec je bil rado- veden in izrazil upanje, da so tudi njegovi sorodniki zdaj veseli nad to spremembo. Starček se re hudo- mušno zahihital in dejal: — Oh, saj jim nisem povedal. Samo sedim in poslušam. Medtem pa sem že dvakrat popravil testa- ment . .. Vsak s svoje strani Naš jezik je na vsak način za- deva, ki je odvisna od razlage. Ta- ko, kot gleda človek nanj, tako se kaže v njem svet in tako se tudi izraža v besedah. Vzemimo preprost stavek: »Marta pride skozi vrata m re- če: ,EX)bro jutro!'« Zelo preprost dogodek, ali ne? Vendar poglejmo, kako bi ta dogodek opisalo domišljije polno pisateljevo pero: »Marta je za trenutek zastala pred vrati. Preprosta, dobro osna- žena in že od mnogih rok, ki so tukaj skozi šle svoji neizprosni usodi naproti, obrabljena kljuka se ji je tisti trenutek zazdela kot tista velika meja ločnica med pre- teklostjo in prihodnostjo. Toda .čas je hitel — morala se je odlo- čiti in pritisniti nanjo. Vrata so se počasi odprla, kct bi se pred njo odpirala, kot bi se pred njo odpirala skrivnostna pot v nezna- no. Z zadržanim korakom je nato Marta kljub vsemu vendarle pre- stopila prag. Bližina ljubljenega človeka, posebna atmosfera, ki se je širila za vrati, vse, kar je bilo za njo in kar jo je čakalo — vse to je dalo prav poseben prizvok njenemu glasu, ko je enostavno in preprosto dejala: ,Dobro jutro!'« Pisec kriminalnih romanov bi stvar seveda drugače videl: »Marta je planila k vratom. Iz njenega grla se je izvil krik gro- ze — kljuka je bila vsa krvava! Še hip in odprla je vrata, njene oči, polne groze, so bile široko od- prte, pripravljena je bila na vse, tudi na najhujše, ko je s stisnje- nim glasom izdavila: ,Dobro ju- tro!'« Toda svet ne živi od pisateljev. Svet napolnjujejo najrazličnejši ljudje in vsi imajo pravico do svo- jega gledanja nanj in na dogod- ke. Denimo, kako bi opisal takle dogodek Evstahij Čok, industrij- ski korespodent, star 53 let, dve leti pred pokojem: »Zgoraj navedena Marta Kolenc je v zvezi z dano dispozicijo in v dogovoru z Vašim cenjenim za- stopnikom, loco, stopila v prejš- njem odstavku omenjeno sobo ter se pri tem poslužila tem name- nom namenjenih vrat, da bi lahko s spoštovanjem ugotovila: .Dobro jutro!'« Malce drugačen in v primerni svežini bi verjetno zvenel opis te- ga dogodka, ki bi ga dal od sebe kak gospodič s promenado v ori- gina bluejeans, Tarzan-frizuro in čevlji na nadstropja: »Potem se je Marta zvalila v bunker starega leva, z zadnjo ta- co kresnila klapo za seboj in za- krakala: ,Haudi — kavboj!'« V službi osivelega sodnega ofi- ciala Vilibalda Kojga bi opis tega dogodka nosil gotovo zopet svoj- ski pečat: »Pristopi stranka Kolenc Marta, roj. Kolenc, neporočena, stara 32 let, še ne kaznovana, in izjavi na zapisnik: .Dobro jutro!'« Strokovnjak za reklamo zobne kreme »Densofix« bi iz tega dogod- ka naredil strip, poln napetih do- _ godkov kje iz Južne Amerike: »Polna zaupanja vase je Marta podjetno odprla vrata — vedela je: Človek z bleščeče belimi zob- mi, kot jih daje edino ,Dentofix', se lahko povsod uveljavlja! ,Dobro jutro!' je zasijala in vsakdo v sobi je v istem trenutku moral pomi- sliti: Da to je ,Dentofix' zobna pasta, to je zdravje ustne dupline, brez zobnega kamna in vnetja zobnega mesa, kot ga daje le ne- ga z ,Dentofix' zobno kremo! Kaj- ti priznati si moramo: Kaj bi bila Marta brez .DentofijJ' zobne kre- me? Tako pa je lahko pokazala dobesedno vsemu svetu zobe — do- besedno in v prispodobi. In kljub te- mu je zavelo od nje samo zdravje, svežina in negovano zobovje, seve z ,Dentofixom'!« In končno — kaj bi napisal o tem dogodku neutrudn. zapisova- lec vseh vsakdanjih dogodkov — naš kronist v časopisu: »O vseh podrobnostih še manj- kajo avtentična poročila!« (Nadaljevanje in konec) Ogenj se nam je bližal, vro- čina pa je postajala čedalje hujša in če bi nas nekdo prisebno ne pobrizgal s požarno brizgalko, res ne vem, če bi vse to preživeli. Kljub vročini me je začela tresti mrzlica. Brizganje z vodo je bilo prehudo. Srce mi je strahovito razbijalo; pred očmi se mi je za- vrtelo. »Kurušii,« sem komaj še zamr- mral. »Vsega je konec.« Zaslišal sem glasove, kakor da bi prihajali od zelo daleč. Ti gla- sovi so se približevali in postali jasnejši. Odprl sem oči. Dr. Sasada me je držal za zapestje in poslu- šal utrip žile. Kaj se je vendar zgodilo? Gospodična Kado mi je dala injekcijo. Moč se mi je pola- goma vračala. Najbrž sem prej omedlel. Padati so začele debele dežne kaplje. Nekateri so si želeli naliva, ki bi naj pogasil požare. Toda te kaplje so bile muhaste; le dvakrat je malce poškropilo in to je bil tudi ves dež. Prvo nadstropje poštne direkci- je je bilo zdaj že povsem v pla- menih in zublji so se naglo bli- žali naši majhni oazi pri vhodu. Takrat sem komaj doumel, za kaj pravzaprav gre. kaj šele, da bi kar koli pomagal. Železen okenski okvir, ki ga je ogenj izjedel, je treščil tik za nami na tla. Mimo mene je švig- nila ognjena kepa in mi zažgala srajco. Spet so me polili z vodo. Potlej pa ne vem več dobro, kaj vse se je dogajalo Spomnim se hude bolečine, ko me je dr. Hinoi s silo postavil na noge. Spomnim se tudi, da so me potiskali naprej ali pravilneje — vlekli, medtem ko se je vse moje bistvo upiralo trpljenju, ki sem ga moral prestati. V spominu mi je še, kako sem potem nad seboj zagledal prazni- no. Ogenj se je moral poleči. Torej sem le še živel. Moji pri- jatelji so napravili vse, kar je bilo v njihovi moči ir me spet rešili. Iz protiletalskega zaklonišča. Izkopanega v zemlji, se je pojavila glava. Zaslišal sem glas stare gospe Saeki. ki ga res ni bilo mo- goče zamenjati s katerim koli drugim, kako mi pravi: »Le po- gum, doktor! Vse bo še dobro. Ves severni del mesta je pogorel. Ognja se nam torej ni treba več bati.« . Stara gospa se je tako trudila, da bi me pomirila in opogumila, kakor da bi bil njen sin. Prav je imela; ves severni del mesta je bil docela požgan. Nebo je bilo še zmeraj temno, tako da nisem ve- del, ali je že večer ali pa šele poldne. Kaj pa če je že naslednji dan? Čas ni imel več nobene ve- ljave. To, kar sem preživel, bi se namreč prav lahko zgodilo v tre- nutku ali pa bi se dogajalo od ve- komaj. ČepraY ni več gorelo, se je iz drugega nadstropja bolnišnice še kar naprej kadilo. Ob tem sem pomislil, da najbrž ni ničesar več, česar bi se ogenj lahko še prijel; pozneje sem zvedel, da je prvo nadstropje bolnišnice ušlo razdeja- nju predvsem zaradi prizadevnosti in hrabrosti dr. Kojame in dr. Hinoja. Razen mrtvakov ni bilo na ulici videti nikogar. Nekateri so bili taki, kakor da jih je smrt poko- sila med begom; drugi so ležali po tleh z razkrečenimi udi, kakor da jih je kak velikan z višav treščil v smrt. Hirošima ni bila več mesto, tem- več le še požgana puščava. Tako na vzhodu kot zahodu je bilo vse zravnano z zemljo. Precej odda- ljene gore so se mi zdele bliže kot običajno. Gričevje pri Ušiti in gosta hosta pri Higitsu sta se ri- sali sredi megle in dima kot ne- kak nos in oči sredi obličja. Kako neznatna je postala Hirošima brez svojih hiš. Smer vetra se je spremenila in dim je spet zatemnil nebo. Nenadoma sem zaslišal, kako nekdo kriči: »Letala! Sovražna letala!« Mar je bilo to sploh mogoče po vsem tem, kar se je že zgodilo? Kaj neki naj še bombardirajo? Tedaj pa je moje razglabljanje pretrga! glas, ki je izgovarjal znano ime. Strežnica je poklicala dr. Kat- suba. »Saj to je vendar dr. Katsube! Prav on!« je veselo vzkliknila stara gospa Saeki. »Prišel je dr. Katsube!« Res je bil dr. Katsube, naš glavni kirurg; videti je bilo, kakor da nas sploh ni opazil, ker je od- hitel naravnost v bolnišnico. Po- zabili smo na sovražna letala, za- kaj tako zelo smo se razveselili, da je dr. Katsube še živ in spet med nami. Še preden sem se utegnil upret;. so me prijatelji odpeljali v bolniš- nico. Prehoditi je bilo treba vsega kakih sto metrov, toda že to je zadostovalo, da mi je srce začelo hitro utripati, kar je jasno govo- rilo, da sem bolan in šibak. Spominjam se trde mize in bo- lečin, ko so mi šivali lica in ust- nico. Prav nič pa se ne spominjam ostalih štirideset ali še več ran, ki mi jih je dr. Katsube zakrpal še pred nočjo. Potem so me odnesli v bližnjo sobo in še pomnim, kako me je prevzela silna utrujenost in se mi je dremalo. Sonce je že zašlo in pustilo za seboj temno rdeče nebo. Takšno je bilo. kakor če bi ga ožgali ognjeni rdeči zublji gore- čega mesa. Zazrl sem se vanj in že me je premagal spanec. (V Hirošimi na Japonskem je bilo ubitih jasnega jutra 6. avgusta 1945 z eksplozijo ame- riške atomske bombe na tisoče ljudi, še več jih je bilo hudo ra- njenih in mimo tega je bilo raz- dejanih nešteto hiš, v katerih je živelo četrt milijona prebivalcev — a vse to se je zgodilo tisti hip. ko se je razpočila ena sama bomba. Pisec je konča! svoj dnevnik s 30. septembrom 1945. leta! Knjiga obsega 210 strani in jo je 1958. ■rdela Cankarjeva založba v Ljub- ljani. Ima jo večina knjižnic.) sta bila Dostojevski in Zola ne- nadkriljiva mojstra. Razvila se je tudi teorija o ciklotimikih in chicotimikih. Ciklotimiki naj .bi ' bili ljudje odkritega značaja, preprosti,, spravljivi, skratka, prave dolDričine. Oni so piknič- nega telesnega ustroja, majhni, okroglolični. Chicotimiki pa so zaprti ljudje, visokorasli, hlad- ne, odljudne narave. Njih zopet delimo v asthenike in atletike. Prvi so dolgi in nesomerno suhi ljudje, drugi pa močni, mišičasti somerne zunanjosti. To so seveda stvari, ki držijo le načelno in kdor bi se strogo ravnal le po človekovi zunanjosti, bi se ver- jetno večkrat uštel. Predvsem imamo dvoje pojmo- vanj o človekovi duševnosti. Statično pojmovanje o »večno starih teorijah«, kjer je značaj že v naprej določen, skratka, »usoda« je posegla vmes. Dina- mično pojmovanje pa pravi, da je človek dejaven del družbe in ves njegov razvoj naj bi bil od- visen izključno od okolja, v ka- terem je bil vzgojen. Ta nazor odklanja sleherni vpliv dednosti. K!ompromis med obema je rodil teorijo o dednosti. Dednost je biološka tradicija in s teorijo o poreklu se je ukvarjal Hipolyt Taine (1828—1892). Bil je sodob- nik slavnega Balzaca, Flauberta in Zolaja. Njegova teza o ded- nosti povezuje človeka z družbe- nim dogajanjem in naravo. »Človek ni samo del družbenih sil, temveč njegova osebnost tudi aktivno sodeluje kot del teh sil. Pri človeku je važno izročilo preteklih rodov, odnos med oseb- nostjo in družbo v sedanjosti ter vizija o bodočem življenju.« Biološka in rodbinska dednost igrata tu veliki vlogi. Tu nale- timo na dvoje zmot. Ali ocenju- jemo biološko tradicijo kot živ- ljenjsko opravičilo za sedanje početje, to je statično reakcio- narni nazor, ali pa odrekamo tradiciji sleherni vpliv na sodob- no življenje, to je lažidinamični avantgardistični nazor. Važno je oboje, tradicija in volja človeka ter njegovo hotenje. Novejša sociologija se podrobno ukvarja s temi vprašanji, zato tudi raz- likuje več tradicij: biološko, rod- binsko, nacionalno, razredno- itd. Kakor vidimo, je človek vedno težil k spoznavanju samega sebe in ravnQ spoznati se je morda največja težava vsakega posa- meznika. S. B. Od nekdaj je človek težil k razpoznavanju samega sebe. 2e stari Grki so se mnogo ukvarjali s tem vprašanjem in vemo, da je Hipokrat (460—377), ki ga ime- nujemo očeta medicine, poznal štiri glavne telesne sokove. Po njih je sklepal o človekovem značaju. Oni telesni sok, ki pre- vladuje v organizmu, ustvari tudi človekov značaj, pravi Hipo- krat. Kri, žolč (beli in črni) ter sluz naj bi bile one skrivnostne tekočine. Kolerik je človek naglega na- silnega temperamenta, pri njem prevladuje beli žolč. Sangvinik je nagel, vendar slaboten ter pre- vladuje kri; melanholik je mo- čan, počasen človek s črnim žolčem, kot najmočnejšo telesno snovjo; flegmatik pa je slabo- ten, počasen, pri katerem pre- vladuje sluz. Koleriku pripisuje- mo razburjenje, sangviniku ne- stalnost, melanholiku potrtost, flegmatiku mir. Seveda je to poj- movanje nekoliko grobo in pri- mitivno, vendar vidimo, da so že v starem veku prav dobro ločili glavne poteze človekovega tem- peramenta. V prejšnjem stoletju so se ukvarjali precjvsem s teorijo, ka- ko vpliva telesni ustroj na zna-- čaj. Hoteli so tudi priti do dna raznim pojavom v duševnosti homo sapiensa. Ustvarjeni so bili temelji današnje psihoana- lize. V umetnosti so predvsem težili k rahločutnemu razpozna- vanju raznih psihoz in v tem Spoz^avane človeiiovega ^oa^efa Slabe strani življenja nas uče ceniti njegove dobre strani. Goethe — z To, kar imenujejo angeli nebe- ška slast, kar imenujejo hudiči peklenska muka, imenujemo l.jud- je ljubezen, Heine 5TP.A.V § PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 26. FEBRUARJA 1960 Oilcinski ljudski odbor Pty| ODLOKI IN OBVESTILA Gočinski ljudski odbor Ptuj Ptuj, dne 22. fehr. 1960. NAVODILO za volitve novih hišnih svetov. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) se volijo hišni sveti v začetku vsakega leta. Zato vabimo vse hišne svete na območju občine F*tuj, da ta- koj pristopijo k volitvam novih hišnih svetov. Volitve se naj iz- vedejo med 1. in 10. marcem. Hišni svet voli zbor stanoval- cev. Zbor stanovalcev tvorijo vsi polnoletni stanovalci stanovanj- ske hiše. Tudi podnajemniki imajo pravico, voliti hišni svet. To je razlika od dosedanjega na- čina, ko so hišni svet volili samo uživalci stanovanj. Hišni svet ima od 3 do 7 čla- nov. Koliko članov v tem okviru bo imel hišni svet v posamezni hiši, odloči zbor stanovalcev. Iz posameznega stanovanja sme biti izvoljen v hišni svet le en stanovalec. Ce prispeva k vzdrževanju stanovanjske hiše ali posamez- nih delov državni organ, zavod ali gospodarska organizacija, lahko ta določi v hišni svet svo- jega predstavnika, ki ima pra- vice in dolžnosti člana hišnega sveta. To velja tudi za investi- torja, ki je hišo sezidal po letu 1945, čeprav nr prispeva k vzdrževanju. Dosedanji hišni sveti morajo podati zboru stanovalcev sploš- no poročilo o svojem poslovanju v pretekli dobi. Zboru stanoval- cev je treba predložiti zaključni račun, ki ga potrdi zbor stano- valcev. Tako potrjeni zaključni račun je treba predložiti občin- skemu ljudskemu odboru. V to svrho so dobili vsi hišni sveti od Stanovanjske skupnosti Ptuj obračun dohodkov in izdatkov za leto 1959. Hišni sveti bi morali pred- ložiti zboru stanovalcev tudi predlog predračuna dohodkov in izdatkov stanovanjske hiše za te- koče leto. S temi predlogi bo potrebno počakati, dokler hišni sveti ne bodo dobili odločb o no- vih stanovanjskih najemninah. O zboru stanovalcev se piše zapisnik. Novo izvoljeni člani hišnega sveta si izvolijo izmed sebe pred- sednika in njegovega namestni- ka. Hišni svet mora po izvolitvi sporočiti Oddelku za gospodar- stvo občinskega ljudskega od- bora ime predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika. Vsa pojasnila v zvezi z volit- vami hišnih svetov se dobijo na tukajšnjem oddelku. Oddelek za gospodarstvo. Razglas Oddelek za gospodarstvo Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj na podlagi 3. točke odredbe o določitvi skočnine za osemenitev goved v občini Ptuj obvešča vse živinorejce, da so na krajev- nih uradih razgrnjeni seznami živine in izračun skočnine za leto 1960. Vsak živinorejec ima pra- vico vpogleda v ta seznam in v primeru nepravilno predpisane skočnine tudi pravico do pritož- be v roku 15 dni na občinski ljudski odbor Ptuj. Za izračun skočnine je odločilno stanje na dan popisa. Vse poznejše spre- membe se bodo reševale v skladu s citirano odredbo. Oddelek za gospodarstvo. MLADINCI, MLADINKE, POZOR! Letalska šola Aerokluba Ptuj bo sprejela večje število mladin- cev in mladink v modelarsko, padalsko in letalsko šolo. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Kandidat mora izpolniti 16 let starosti; 2. Zdravstvena sposobnost (kar bo ugotovila letalska zdravniška komisija); 3. Dovršeni 4. razr. gimnazije ali njej enakovredne šole. Za kandidate, ki želijo postati modelarji, niso obvezni gornji pogoji. Šolanje bo na amaterski bazi z vmesnimi taborjenji na letali- šču Moškanjci. Po uspešno opravljenih ižpitih je možno na- daljnje šolanje v šolah Letalske zveze Jugoslavije in Jugoslovan- skega vojnega letalstva. Prijave se sprejemajo do 5. III. t. 1. v pisarni Aerokluba Ptuj (Občinski komite) dnevno od 16. do 18. ure ter v nedeljo od 9. do 11. ure. Uprava ENOSTANOVANJSKO HiSO v Ptuju, Na tratah 16, prodam. Vprašati v pisarni Tobias Iva- na, odvetnika v Ptuju. SENO in OTAVO prodam. Vpra- šajte: Marija Foršnarič,' Krče- vina 116. GLAVO ŠIVALNEGA STROJA pro- damo. Prednost pri nakupu ima- jo državna podjetja. Krojaška delavnica Kidričevo. OTROŠKI VRTEC PTUJ zamenja travo za gnoj. DAM V NAJEM ALI ZAMENJAM 19 arov njive ob Rogozniški ce- sti. Naslov v upravi lista. UPRAVNI ODBOR REŠEVALNE POSTAJE PTUJ razpisuje naslednja delovna me- sta: 2 bolničarja-spremljevalca, po- goj ustrezna bolničarska šola, 1 kvalificiranega ali visokokvali- ficiranega avtomehanika z voz- niškim dovoljenjem »D« ali »C« kategorije. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Plača po uredbi. Prošnjo z opisom dosedanje zaposlitve poslati na gornji naslov. OBVESTILA MOPEDISTI Novi tečaj za mopediste zač- nemo 3. marca t. 1., ob 17. uri v prostorih društva. Izpiti za mopediste bodo 5. marca t. 1. in nato vsak torek ob 15. uri v prostorih društva. Avto-moto društvo Ptuj OBVESTILO Zaradi občnega zbora Zveze Svobod in prosvetnih društev ob- čine Ptuj, bo ptujska knjižnica v soboto, dne 27. t. m. zaprt a. Uprava OBVESTILO Zaradi odsotnosti knjižničarke bo ptujska mladinska knjižnica do nadaljnjega poslovala v ome- jenem obsegu. Odprta bo v po- nedeljek, torek, sredo in četrtek od 12. do 14. ure, v petek in so- boto pa od 10. do 12. ure. Uprava OBVESTILO NftRCČNIKOM Pošte Juršinci, Kidričevo, Les kovec, Lovrenc, Majšperk, Makole, Mair^kovci in Miklavž pri Ormožu bodo te dni dostavljale našim na- ročnikom položnice in pobirale na ročnino za »Ptujski tednik«. Pro- simo vse naše naročnike s podro čij omeinjenih pošt, da naročnino čimiprej poravnajo, ker s tem m nogo pripomci-ejo k rednemu iz- hajanju našpga lista. UPRAVA PTUJSKEGA TEDNIKA Terenska služba zdravnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po sle- dečem razporedu: 26.'2.'1960 dr. Slobcdan Zakula 27. 2.1960 dr. Nada Pavličev 28. 2 1960 dr. Nada Pavličev 29. 2.1960 dr. Ladislav Pire 1. 3.1960 dr. Emil Biagov^č 2. 3.1960 dr. Franc Rakuš 3. 3.1960 dr. Milan Carli Pomožni dežurni zdravniki vrši- jo dežurno službo po potrebi, in sicer od 16. do 20. ure po slede- čem razDoredu: 26. 2.1960 dr. Milam Carli 27. 2.1960 dr. Franc Rakuš 28. 2.1960 dr. Franc Rakuš 29. 2.1960 dr Emil Blagovič 1. 3.1960 dr. Ladislav Pire 2. 3.1960 dr. Nada Pavličev 3. 3.1960 dr. Slobcdan Zakula Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo in vsako so- boto cd 14. ure dalje. Pomcžna ambulanta Podlehnik posiuje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja cd 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 26. 2.1960 dr. Ljuban Cenčič 27 2.1960 dr. Aleksander Poznik 28 2.1960 dr. Aleksander Poznik 29. 2.1960 dr. Ljuba Neudauer 1. 3 1960 dr. Ljuban Cenčič 2. 3.1960 dr. Aleksander Poznik 3. 3.1960 dr. Ljuban Cenčič Otroške posvetovalnice: 26.2.1960 v Ptuju cd 14. ure dalje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne cbiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni cbiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje dD nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgen- ski pregledi pljuč se vršijo v to- rek pcipoldne od 13. do 18. ure, v so'l»to dopoldne od 7. do 13. ure za vse, ki se zdravijo za TBC in v sredo dopoldne od 7. do 13. ure za vse ostale, ki želijo biti pre- gledani na pljučih. Specialistična internistična am- bulanta dr. Andrej Lušioky po- sluje vsak dan razen srede in so- bote od 12. do 14. ure. Uprava ZD Ptuj MESTNI KINO PTUJ predvaja od 26. do 28. t. m. ita- lijanski film »Vojna in mir«, II. del; od 1. do 3. marca 1960 ita- lijanski film »Siromašni, toda lepi«. KINO MURETINCI predvaja 28. februarja japon- ski film »Godzila«. Otroška maškerada Vabimo vse predšolske in šol- ske otroke na tradicionalno OTROŠKO MASKERADO, ki bo v nedeljo, dne 28. februarja, od 13. do 17. ure v Kulturnem domu na Bregu. Zaželjene so otroške maske! Pridejo naj tudi starši in prija- telji otrok. Za okrepčilo je preskrbljeno. Zabavo bo spremlj"al priznani zabavni trio »Doremi« iz Ptuja. Vstopnina: za odrasle 30 din, za otroke 10 din. Maske imajo vstop prost! Vljudno vabi Pripravljalni odbor SZDL terena Breg. LJUBLJANA NEDELJA, 28. FEBRUARJA 6.00—6.30 Kedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, na- poved in dnevni koledar. 6.30 Pihalne godbe v zabavnem ritmu. 7.00 Napoved ča&a, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC. 8.45 ,,V Afriki je reka Nil . . ." Šaljive otroške pesmi. 9.00 Matineja za zabavo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Angelca. Knific- Barbka: V kremljih gestapa. Vinko Snoj: Prisesam. 10.30 B. Smetana: Štirje or- kestralni odlomki iz opere Prodana ne- vesta. 10.50 ,,Hopsasa, rajsasa, pustna nedelja!" 11.30 Štefan Kuhar: Iz malega raste veliko (repoitaža). 12.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Drobne skladbe z za- bavnim orkestrom Raphaele. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Bojan Arnič: Pomladni vzkli- ki. C. Friedman: Slovainska rapsodija štev. 1. Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 15.44 Klavir in ha/n.- mond orgle. 16.00 Humoreska tega tedna — Mirko Trišler: Kritik. 16.20 Glasbena medigra. 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe. 17.30 Radijska igra — Chri- stian Bock -.Heinrich Reinecker: Naš očka se mora oženiti (prva izvedba). Režija Marjan Marine. 18.40 Kvintet bratov Av- seniik in Gorenjski vokalni kvintet. 19.C0 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijskidnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodijo tedna (za- bavnoglasbena oddaja z nagrado). 21.00 Kaj veseli bi ne peli? 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešiite z nami! 23.00 Poročila in pre- gled tiska. 23.10 Za ljubitelje popevk (The Hi Los, Johny Ray, Bibi Johns, Bru- no Rosetani m zbor Norman Ludoff). 23.35 V razgibanem ritn.u do konca od- daje. 24.00 zadnja poročila in zaključek oddaje. na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 24. februarja 1960. Povrtnina: krompir 20, čebula 40—50, čefeen 100—120, rdeča pesa 40, zelje v glavah 50, ohrovt 50, solata endivija 120, korenček 40 do 50, peteršilj 50—60, luščen fižol 50, Idslo zelje 50, radič 120. motovileč 200, por 50. regrat 2C0. hren 100, zelena 50, čebuljček 200 do 250. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova kaša 100, pšenica 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40, prosena kaša 80. Mleko in mlečni izdeliki: mleko 30—35, smetana 160, sir 40—80, surovo maslo 500. Perutnina in jajca: kokoši 400 do 600, piščanci 400—800, jajca 14 din za kos. KINO MIKLAVŽ pri Ormožu predvaja 28. februarja franco- ski film »Sakramenska frklja«. KINO KIDRIČEVO predvaja 27. in 28. t. m. ame- riški barvni film »Žena s tremi obrazi«, 2. in 3. marca francoski film »Otroci ljubezni«. SINDIKALNI KINO MAJŠPERK predvaja 27. in 28. februarja »VRATA V PEKEL«, japonski barvni film; 5. in 6. marca ju- goslovanski film »KALA«; 12. in 13. marca ameriški barvni film »PlKNlK«. žimnite, posteljne vložke, otomane, kauče in fotelje vam strokovno in poceni obnovi tapetniška delavnica ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB V PTUJU. Upravni odbor ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB V PTUJU razpisuje mesto sR' skdiščnik pogoj: trgovski pomočnik tekstilne stroke ddminlstralorke z znanjem shojepisja Nastop službe takoj ali najpozneje 1. aprila 1960. ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ priredi v soboto, dne 27. fe- bruarja 1960, VELIKO KURENTOVANJE Obhod kurentov, oračev, nise, piceknv, vii in drugih pustnih l;kov po mestnih ulicah od 15.30 do 18 ure. ZAKLJUČNI NASTOP NA TITOVEM TRGU NASTOPA ETNOGR.^FSKA SKUPINA IZ MARKOVC pod vod- stvom Lojzeta SIm'niča PO KURENTOVANJU V RESTAVRACIJI NA GRADU PRED- "USTNA ZABAVA na matičnem področju Ptuj Dečke so rodile: Antonija Leš- nik, Mestni vrh 60; Terezija Za- dravec, Kajžar 24 — Jožeka; Berta Rožman, Mota 39 — Albi- na; Marija Cul, Ključarovci 40 a — Jožefa. Deklice so rodile: Jožefa De- beljak, Medribnik 5 — Danico; Terezija Golob, četale 1 — Da- rinko; Ana Zorko, Gerlinci 30; Angela Mohorko, Nadole 44 — Marijo; Otilija Kokol, Slovenja vas 45 — Mileno; Terezija Stop- nišek, Celje — Jožico; Alojzija §krabl, Placar 15 — Mileno; Ka- tarina Spevan, Gorenjski vrh 6 — Katarino. Jakob Jančič, Rabeljčja vas 4, Ptuj. in Julijana Segula, Volk- merjeva ul. 5, Ptuj; Martin Zu- panič, Lancova vas 88, in Ma- rija Habjanič, Ptuj, Zagrebška c. 54; Anton Kmetec, Videm 20, in Matilda Habjanič, Videm 20; Maksimilijan Murko, Ptuj, Sel- ška cesta 53, in Cita Cvetko. Ptuj, Zagrebška c. 53. Marija Ogrizek, Zg. Hajdina št. 12, roj. 1896, umrla 16. fe- '-ruarja 1960. Nesreča nikdar ne počiva Poškodbe na glavi: Matilda Za- dravec, Doinava 1, je padla s ko- lesa in SI poškodovala glavo; Jo- žeta Šireca, Žetale 86, je nekdo udaril s sekiro po glavi; Zofijo Šket, Stari grad 60, je napadel sosed in jo poškodoval po glavi; Franca Šketa, Stari grad 60, je napadel soised in ga paškcdoval po glavi; Tekla Topolovec, Ptuj, je bila v prepiru poškodovana po glavi Pošikodbe na roki: Miran Kropeč, Stopno 3, si je s sekiro poškodoval desno roko; Jožef Mere, Sp. Hajdina 102, je padel na ledu in si poškodoval levo roko; Marija Pišek, Sesterže 44, si je s sekiro poškodovala desnico; Ma- tevža Pečnika, Brstje 29, je nekdo napadel in ga poškodoval pK) roki. Poškodbe na nogi: Franc Lorber, Stari grad, je padel in si poško- doval desno nogo; Ivana Horvat, Zabovc. 37, je padla na cesti in si poškodovala levo nego; Franc Munda, Polenšak 24, si je s se- kiro Tvoškodoval levo nogo. NOVI KRVODAJALCI Dne 15. in 18. februarja so se odzvali našemu vabilu in vabilu Rdečega križa krvodajalci Polen- šaka jn Lovrenca. Organizator- jem in krvodajalcem se iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci so: Osebek Marija, Hojnik Terezija. Kmetec Angela, Čuš Frančiška, Janžekovič Aloj- zija, Plohi Marija. Šmigoc Krista, Njivar Marija, Vičar Liza. Mesa- rič Antonija, Ratek Marjeta, Jan- žekovič Ana, Rajht Cecilija, Hojsik Ana, Čuš Liza, Vipavec Ana, Fras Marija. Čuš Marija, Miksa Marija, Šegu^ Marija, Kekec Albina, Er- hatič Marija. Petek Jožd, Klajžar Franc. Iz Lovrenca: Bauman Jernej, Plošenjak Franc, Smigoc Jože, Urek irma, Horvat Cecilija. Per- šuh Jože, Medved Franc, Pernat Roza, Zavrtanek Vera, Knanjc Marija, Pernat Katica, Brumec Je- ra, Beranič Štefan, Peršuh Roza, Dolenc Franc, Unuk Marija, Be- ranič 61izabeta, Jerič Marija, Za- fošnik Amalija, Napast Lenka, Valt Rozalijia, Bombek Marija, Zaje Ana, Frčeč Angela, Travnii- kar Marija, Zaje Dragica, Kozo- derc Marija, Ivančič Domini1<, Turk Anton, Zafošnik Stanko, Ši- bila Marija, Peršuh Anton, Kranjc Katica, Ivančič Ivajika, Petšuh Marijia, Peršuh Franc. Zunkovič Marija. Zunkovič Terezija, Dre- venšek Janez, Vodušek Anton, Skledar Jože, Dolenc Jože, Per- šuh Marija, Strmšek Marija. Dre- venšek Marija, Ciglar Miarija, Bauman Ana, Dolenc Marija, Plav- čak Rozalija. Plavčak Ivan, Pin- tar Jože, Beranič Maks, Štancar Vera. Strel Roza, Žunkovič Ja- nez, Medved Stanko. Turk Franc. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Iz naših društev VABILO Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev občine Ptuj skli- cuje za 27. februarja 1960, ob 9. uri dopoldne v dvorani Narod- nega doma v Ptuju svoj II. REDNI LETNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsed- stva, zapisnikarja in overova- teljev zapisnika; 2. izvolitev verifikacijske '!ročilih in po na- črtu dela; 7. sprejetje načrta dela in pred- računa ; 8. razprava o predlogu kandida- cijske komisije in volitve novih vodstev; 9. razno. Ilf- Društva vabimo, naj brezpo- gojno pošljejo na občni zbor svo- jega predsednika in tajnika — le v primeru bolezni druga dva de- legata, ki sta dobro seznanjena z delom društva. ^ Vsako društvo mora biti fkj- tom svojih delegatov zastopano na občnem zboru občinskega sveta. Predsednik: Karel Koren, 1. r. Tajnik: Franc Hribernik, 1. r. PRVA NOGOMETNA TEKMA ZADOVOLJIVA DRAVA—SEVER fST ADKl VRH) 5:0 (2:0) V nedeljo, 24. februarja, sta se srečala na zelenem polju dva člana mariborske nogometne pod- zveze in odigrala prijatel.jsko sre- čanje. Ta tekma naj bi sodila v sestav priprav za nadaljnje spo- mladansko tekmovanje, ki je tu- di pred vrati. Prva tekma v letošnjem letu je lep dokaz, da se je naš pred- stavnik tudi čez zimo nekoliko pripravil, saj je namreč enajsto- rica v drugem polčasu popolnoma ■ prevladovala na igrišču in rezul- tat te premoči so bili tudi trije goli v korist Drave. Čeprav je domače moštvo v prvem srečanju igralo nekoliko okrnjeno, prav tako tudi z novimi mladimi silami, smo lahko videli, da so še kar dobro, brez velikih težav premagali nasprotnika. Ne- koliko še primanjkuje odločilnih strelcev, ki bi znali izkoristiti več priložnosti. Že kar v začeku smo ugotovili, da primanjkujeta dva obrambna igralca Musič in Mar'xovič. Ta igralca sta se odločila, da presto- pita k sosednjemu klubu. Alumi- niju. Čeprav nastopa domače mo- štvo nekoliko okrnjeno, so zame- njani igralci pokazali zrelo igro. Sposobni so z več.jo vigranostjo častno zastopati Dravo. Igra je bila v začetku nekoliko mlačna. Obe moštvi sta se zagre- vali. Domače moštvo je izvedlo nekaj lepih akcij. Šele proti ^