Posamezna številka 30 vinarjev. Štev. 83. V Ljubljani, v Četrtek dne 24. aorila 1919. Leto L Um «• Mb M* . R 99-—, » gtoi tata . K 30-—. • tetri m, . m 15,—, m sn mesec „ 3’—v ■be te nprafnUtto: KopHarjeia uKca Stav. i. Tatefefl Ste«. SO. — NEODVISEN DNEVNIK loserati: Eeestoipaa petitvrsta (71 m« Krete b la® •boka aM n|e prostor) u enkrat pa N S'20. —> Poslane: Eaostolpaa petitvrsta K 1*—% — Izhaja vsak dan. izvzemi! nedelje In prazaba, ab 2. ari pop eldne Zrinjsko-Frankopanska slavnost v Mariboru. Posebno poročilo >Večernemu listu« 1 24- apr. Zemeljsko ostan- mučenikov Zrinjskega in pripeljejo v Maribor v no-ru aprila. Na glavnem kolodvo- itisoč 1 • *>riPrav*.i°ne£a prostora za 10 ur«. 1Judi- Slovesno blagoslovljeni© je Z°1 5kof dr. Napotnik. Slovesnosti so udeleži šolska mladina vseli mariborskih učnih zavodov, vsa narodna društva iz Maribora in okolico. Vlak z zemeljskimi ostanki narodnih mučenikov bo stal v Mariboru 3 uro. Po mostu in po krajih ob železnici od Špilja naprej bodo izobešene črne zastave. Naše prihodnje zveze. Posebno poročilo »Večernemu listu«. da. ^a^r®k* 24. aprila. Belgrajska »Pray-fcett P°r°^a' da prinaša Luišanska »Ga-hjl * r*zgovor nekega mazurskega čaš-ki ga je imel s Svetozarom Pri-■ . €**čein, Naš notranji minister je baje i> l®vil, da je uverjen, da bodo Mažari in ”a8otilovani živeli v prijateljskem • raz-^rju med seboj. Računati se more čelo na zvezo obeh držav proti Nemcem. Nemogoče pa je, da bi bila v tej zvezi Italija, dokler zahteva izvršitev londonske pogodbe. Mažari bodo dobili skozi Jugoslavijo prihod na morje, a o kakem koridorju čez nase ozemlje ne more biti govora. Dva preliminarna dogovora? Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 24. aprila. Kakor naznanjajo *fJ|*Miza, poroča »Gaulois«, da bosta Predložena dva preliminarna dogovora, in Cer eden z Nemčijo, ki bo podpisan do dne 15. maja, a drugi z Avstro - Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. V tem bodo določene tudi meje med Jugoslavijo in Italijo. Italijanske grožnje. Posebno poročilo »Večernemu listu«. 23. apr. (T.K.) »Newyork. ko «!LiPoiro P®™5811 Vsd diplomati Sdjum lasno mnenja, da smatrajo Ita-*anriV.;.,a.Voi° grožnjo resno in da bodo Qra»IU drakonična sredstva, če bi Wilson razsodit proti njim. Mirovne konference ne bi zapustili, pač pa ne bi podpisali mirovne pogodbe, katera jim ne bi prisodila Reke in Dalmacije. Žrtve revolucionarnega gibanja v Italiji. Posebno poročilo »Večernemu listu«. ',‘-T 24. aprila. Iz Rima so preko • Juha došle vesti, da je pri zadnjih stav-j. ^.Italiji prišlo do hudega krvoprelit-delavca in vojak«. Rilo 1e vsega ®«kaj stotin ranjenih in mrtvih. Na shodu socialistov je prebral Konstantin Lazzari resolucijo, ki Je naperjena proti imperialističnim aah te vam italijanske vlade nasproti Jugoslaviji. Južna železnica. Južna železnica sl je znala v zadregi zelo uspešno pomagati. Ko j* sklenila, da zviša svoje dohodke, ni dolgo premišljevala, kakšno naj bo to zvišanje, ampak se je odločila kar z* 200 % pri vseh voznih listkih — in tako imamo danes na vsej južni progi trikrat dražjo vožnjo nego pred enim tednom. To je hud skok, in če ga jo železniška družba izvršila z lahkoto, n« moremo reči, da bo lahak tudi tistim« ki listko plačujejo. Za količkaj daljšo vožnjo se po novem tarifu plačujejo naravnost bajne cene in revni sloji bodo morali ostati doma ali pa hoditi .peš. k' - 7 7 ■ . ■ V Ostati doma! To bi bilo lahko, ko bi ljudje potovali prav samo za zabavo ih brez vsake potrebe.'Pa ni talua Danes so prehranjevalne razmere do Vedno tako neurejene, da človek mnogokrat mora na pot, če hoče živeti, i« trgovina je tako nerazvita, da je treh« stikati za blagom po svetu. Ce bi železniška draginja zadela samo prekupčevalce in verižnike, izletnike in tiste, ki se vozijo iz dolgega časa, bi bil novi tarif upravičen. A sedanji ni. Naša osrednja vlada je napak ravnala, ko je dovolila tako nezmerno zvišanje voznih cen, in bi se morala 1 tem slučaju učit? od Nemške Avstrije. Tudi od nje je južna železnica zahtevala dovoljenja, da zviša cene, a Nemci niso bili tako popustljivi. Največ, kar so dovolili, je bilo 100 % zvišanj® in to le za prvi razred, kjer se vozijo tisti, ki morejo plačati. Za tretji ra&t red se je v Nemški Avstriji zvišala voznina le za 55 % in za drugi razred z® 60 %. To je neprimerno bolj pravično in je dokaz socialnega mišljenja. Pri nas pa morata bajtar, delavec in služkinja, ki varčujeta z vsakim vinarjem in potujeta le, kadar morata, plačevati sorazmerno isti davek železnici kakor vojni dobičkar, ki mu vsaka pot množi bogastvo! ... To je krivično in nesocialno. Takik nerodnosti naj bi si vlada ne dovoljevala veči Kažerska vlada sovietov Išče pomoč: Posebno poročilo »Večernemu listu*. Zagreb, 24. aprila. Iz Temešvara javljajo, da je brezžična postaja prestregla brzojavko, ki jo je poslala budimpeštan-#ka vlada v Moskvo, v kateri vprašuje, koliko je močna pruska vojska ja koliko čet bi mogla poslati ruska sovjetska vlada Mažarom na pomoč, če bi bilo treba. Prošnje ruska boPevtške vlade. Posebno poročilo »Večernemu listin. Zagreb, 24. aprila. Brezžična postaja Je ujela te dni brzojavko iz Moskve, v kateri prosi sovjetska vlada, naj bi se sklenil mir med Prusijo in entento, Rusija je pripravljena, da pošlje svoje delegate na Belgrad - Soiun. LDU. Belgrad, 23, aprila. V promet-Mm ministrstvu se dela na uvedbi avto-»obilne zveze na onih delih proge Bel-Jrad-Solun, ki še niso dograjeni. Avtomobili bodo vozili, dokler se železniška proga ne dogradi in bodo prevažali potnike kakor tudi blago. Zasedanje Ogrske. LI)U Dunaj, 23, aprila. (ČTU). Danes zjutraj je dospela iz Budimpešte vznemir- !'ajoča vest, da so tuje čete zasedle Satora- |a-Ujbely. LDU Bukarest, 23. aprila. (ČTU.) Kakor poroča »L’Independante roumaine«, je Bela Kun ponudil rumunskemu glavnemu Stanu premirje. Ponudba pa je bila zavrnjena. LDU Budimpešta. 23. aprila. (ČTU) Dopisnik »Neues Wiener Joumala« poroča, da more iz lastnega opazovanja ugotoviti, da za sedaj še ni govora o češkoslovaškem prodiranju. V Komaraem uradujejo prejkoslej organi sovjetske vlade. Danes opoldne je bilo v Budimpešti defi-liranje delavskih bataljonov pred predsednikom sovjetske vlade in vrhovnim povelj-ništvom. Okoli 50.000 delavcev je koraka- lo oboroženih in z godbo po glavnih ulicah. Prezgodnje veselje. LDU. Šibenik, 23, aprila. (DKU). Na felikonočno nedeljo okoli pete ure popoldne se je razširila po mestu vest, da je došla brzojavka, ki javlja, da'je popolnoma priznan londonski dogovor in da bo Italija dobila Reko, Zader in Šibenik ter protektorat nad Splitom za 10 let. Italija-»aše je dozdevna brzojavka strašno navdušila, vsled česar so začeli izzivati in iz-obešati svoje zastave. Glasom brzojavke bi se smela danes razglasiti sveokno aneksija. Radost italijanašev pa je trajala le malo časa, ker so tudi karabinerji sami do bili nalog, da odstranijo zastave, ki so v resnici tudi kmalu izginile z oken. Zanimivo je, ker je ravno isti dan na večer ifošel iz Pariza vodja italijanašev dr. Pini, ki je svojim pristašem v gledališču Mazzo-Bni sporočil, da delujejo Italijani z vsemi mirovno konferenco. Zahteva, da naj priznajo boljševiško vlado, po treh letih pa naj se izvede plebiscit, pri katerem naj se narod izjavi, ali hoče živeti pod boljševiki ali ne. silami na to, da rešijo to ozemlje, a doslej še ni nobenih pozitivnih uspehov. Italija-naše je ta izjava zelo razočarala, vsled česar je njihov pristaš, neki Natale Savin, član mestnega »Fascio giovanile« začel pred vsemi kričati, da je čas, da se jasno govori in da sc konča s frazami, ki ničesar ne pomenijo. Zaradi teh besedi so karabinerji odvedli Savina iz gledališča na vojaško poveljstvo, kjer so ga pridržali vso noč. Naslednji dan so ga izpustili, češ da je tako govoril v pijanem stanju. Prepovedana procesija. LDU. Šibenik, 23. aprila. (DKU) Vsled hujskanja mestnih italijanašev je došel 15. t. m, polkovnik Lappone v kapitelj, ko je bila zbrana duhovščina, ter zahteval, naj se opravi velikonočna procesija kakor druga leta s prisostovanjem vojaške godbe (italijanske I) in oddelka mestne posadke, Člani mestnega kapitlja so izjavili, da smatrajo za potrebno, da dajo z ozirom na sedanje okoliščine in nerazpoloženje prebivalstva napram okupacijski oblasti, procesiji vseskozi cerkveni in religijozni značaj. Pristavili so istotako, da bi priso-stovanje italijanske vojske izzvalo izgrede in nerede ter bi prebivalstvo z bratovščinami demonstrativno zapustilo procesijo. Polkovnik je nato zahteval pismeno izjavo in zagrozil duhovnikom, naj pazijo, kaj delajo, ker bi jih mogli izgnati. Izjavil jim je tudi, da morajo z ozirom na to, ker so prepovedane vse manifestacije, vložiti pismeno prošnjo za dovoljenje procesije. Z ozirom na svoje stališče napram italijanski godbi in posadki je dobil kapitelj na prošnjo odgovor, da se procesija prepoveduje in sicer z motivacijo, da bi ogrožala mir in red. Na dan procesije je bilo konsignirano italijansko vojaštvo, a procesija se seveda ni vršila. BoljSeviSki fc# v Rusiji. LDU Moskva, 29. aprilu. (Brezžično.) Iz Kijeva poročajo: Ukrajinske sovjetske Čete so zavzele Jalto in Bajd ar na Krimu. Armada prostovoljcev je neute-goma zapustila Balaklavo. Po vsem Krimu se organizirajo sovieti. - V Jahti so rdečo armado navdušeno sprejeli. LDU Stanislavov, 23. aprila. (Dun.-KU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Položaj na ukrajinski fronti je zadovo* ljiv. Vstaši, ki so prijazni direktorijd ukrajinsko.ljudske vlade, so zavzeli Kijev. Ruski bolj Sevi ki se drže samo še na! enem tovornem kolodvoru. Od Kijeva do Konotopa na železnici proti Moskvi imajo vtaši vso progo v rokah. , LDU London, 23. aprila. (Dun.KU.) »Reuter« poroča, da je prišlo 19. L h1, v okolici Sebastopola do bojev, v katerih so boljševikom zopet vzeli Zelen* grič z ba jonetnim napadom. Boljševiki so predlagali sedemdnevno premirje, k* je bilo sprejeto. Francozi so dovodi* ustanovitev krajevnega sovjeta za me' sto Sebastopol. Enfenta m taci. LDU Berlin, 23. aprila. (DunKU/ »Berliner Tageblatt« poroča i/, Ženeve-Daši pridejo nemški delegati po novih poročilih šele 28. aprila v VersaideB, v Parizp prepričani, da se pogajanj* ne bori o zavlekla preko 5. maja. Gl*' som »Echo do Pariš« bodo zaveznik* zahtevali, da nemški delegati takpi podpišejo in si pridržijo pritrditev P® narodni skupščini. Nikakor zaveznik* ne bodo dovolili, da bi se podpis podvri gel ljudskemu glasovanju. Vse pariŠk® ( časopisje skivi zmago entento *lft Brockdorffovim manevrom. Mernirl v angleških kolonijah. LDU Berlin, 23. aprila. (DunKlh) Angleški listi prinašajo vesti, da se n*' miri v Indiji in Egiptu širijo. Ne da s° več tajiti, da gre za ©či!o organizir*0 upor. Vodje upoia nameravajo posebne* razdejali strategiško važna prometa* središča. Kako je umrl Weckerle? LDU. Dunaj, 23. aprila. (ČTU.) znano, So dementirali v Budimpešti v®s o umoru Weckerla. Sedaj sc je ugotovil0' da jc Weckerle že pred nekoliko d»ev* J. budimpeštanskih zaporih umrl zar»0* vnetja možganov in da je bil pokopa*1 ^ Korosu, Nemiri na Dunaju. LDU Dunaj, 23. aprila. (ČTU) Za nes napovedane demonstracije vojakoVj povratnikov pred parlamentom in mestno hišo so bile popolnoma mirne- * šlo je samo okoli 2000 ossfo. Razni niki so poročali o privolitvah vlade, n te.re pa so označili kot nezadostne, * ® še glede glavne zahteve, da se izplača v kemu povratniku odpravnina 5000 K* teri vlada sploh ni ugodila. Ako teh htev tekom 48 ur vlada nc izpolni, so . javili govorniki, da ne morejo prevzeti - - - - govornosti za posledice. Ostro «* dali sedanjo vlado, češ, da koraka roki s kapitalisti, r t LDU Dunaj, 23. aprila. : ki jo je uvedla policija pridi tujcem, je bilo dosedaj 700 osebam ttkaza-Qo, da odpotujejo. Med temi je bilo mnogo «grskih aristokratov, pa tudi mnogo oseb, ki so biie osumljene, da so s komunisti v zvezi. L(DU. Dunaj, 23. aprila, (DKU.) Ob 3. pri popoldne so se zbrali vrnivši se vojaki pred Mestnim domom, da sprejmejo odgovor vlade na zahteve, ki jih je stavila * soboto izvoljena opozicija. Obenem je °*lo tudi drugo zborovanje v cirkusu Bu-Schu. Govorniki so obžalovali, da se pečatniki tudi danes niso zglasili v impozantnem številu ter so izjavili, da odgovor 'lade ni zadovoljiv, posebno ne kar se ‘'če zahteve po odpravnini 5000 kron za vsakega povratnika. Govorniki so pozivali sodruge, naj pridejo zopet v petek Popoldne pred Mestni dom, da povdarjajo ^vršitev te kardinalne zahteve, Boji ¥ Nem®. LDU Berfin, 23. aprila. (ČTU) V Hamburgu je bilo zopet proglašeno obsedno stanje. Včeraj popoldne so tolpe napadle Policijsko stražo in jo razpodile. Na meji Hamburgom in Altono so tolpe op!e-državne zaloge oblek in plen z avtomobili odpeljale, V okolici St. Pavla in po f: toni se klatijo večje tolpe, tupatam v številu do 10.000 mož. Za pristaniškim gostom so odkrili velike tajne zaloge. V atnburgu je pričakovati zopet resnih, kr->avih dni. p Monakovo, 23. aprila. (DKU.) oiozaj v mestu je neizpremenjen. Z ^clom so zopet pričeli. Socialno derao-r&tični organ »Die Munchener Post« Zopet izšeT. Poštna zveza s Solno-S^adom je zopet vpostavljena. LDU. Berlin, 23. aprila. (DKU.) Ka-kor poroča »Berliner Tageblatt«, so kmetje v bavarskem gozdu postavili lastne bataljone v svrho udeležitve boja proti Monakovem. Mirovni posvet LDU. Eerlm, 23. aprila. (DKU.) WU. poroča: Odgovor maršala Focha nemško brzojavko /. dne 21. aprila ®e Klasi; Nemški delegati lahka odpotujejo, če so v to pripravljeni. Dopušča jim svobodno gibanje v svrho izpolnitve njihove misije. Istotako imajo tuji1 Popotno svobodo za brzojavno in te-j^fonično zvezo s svojo vlado. Kakor poznava WU., bodo delegati in zastopniki listov v ponedeljek odpotovali iz “erlina. iz ®er^n' 23. aprila. (Brezžično.) * . "rashinglona se poroča: V krogih, 1 so bližnji predsedniku Wilsonu, se Poroča o odgovoru med aliiranci, da g®.^ora Francija in s tem tudi ves svet 'Jtl i pr°ti vsakemu napadu v dobi, in leži med Podpisom mirovne pogodbe tned ustanovitvijo zveze narodov, r- Ni še gotovo, katero obliko bo imel j. dogovor, ali obliko pogodbe, zveze Prostega zagotovila. Francija pazi arn° na svojo varnost in ako ji dogo-' 0r to nucii, je. načelno zadovoljna z vsako obliko dogovora. Predsednik Witson ki je naziranja, da nudi zveza narodov, čim se je ustanovila, Franciji zahtevano varnost, jo o smotrenosti začasnega dogovora ravnotako prepričan, vendar pa želi, zvest svojim načelom, da se dogovor takoj razglasi. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 24. aprila iz uradnega vira: Položaj je neizpremenjen. — V odseku Ljubela so tekom 22, in 23, aprila nemške patrulje trikrat prekoračile demarkacijsko črto. Naši oddelki so jih pregnali in ujeli enega Nemca, Iz pokrajine. k Francoski odposlanec obiska! frančiškanski samostan. Maribor, 24. aprila. Danes opoldne je obiskal francoski odposlanec major dr. Reverdy samostan mariborskih frančiškanov. V njegovi družbi so bili general Maister s svojim štabom ter zastopniki vseh mariborskih' civilnih oblasti. k Vsem dijakom iz zasedenega ozemlja! V svrho ureditve dijaškega vprašanja poživlja podpisana pisarna, da se vsi dijaki in dijakinje iz zasedenega ozemlja prijavijo pismenim potom in poda o podatke kakor sledi: Visckošolci: Rojstno leto in dan, rojstni kraj, ime starišev, kje se sedaj sta-riši nahajajo, domovinska občina, vrsta študija, na kateri visoki šoli so sedaj vpisani, ali potegujejo podpore in štipendije, družinske razmere, sosebno riaj naznanijo v kakšnih razmerah žive, kako se preživljajo zlasti, če dobivajo pomoč od svojcev. Srednješolci in dijaki srednjim šolam enakopravnih zavodov: istotako kot visokošol-ci. Abiturijenti in visokošolci, ki službujejo v armadi kraljestva SHS.: rojstno leto in dan, rojstni kraj, ime staršev, kje se se-i daj starši nahajajo, domovinska občina, na-I tančne podatke o dosedanjih študijah, vojaški čin in krdelo, natančne podatke o vojaškem službovanju, kakor: od kdaj služijo pri vo’akih, pri katerih krdelih so služili, v kateri armadi itd., družinske razmere, sedanje bivališče, ali nameravajo nadaljevati študije, kaj bi študirali in kje, ali želijo vstopiti v državno ali privatno službovanje, za kakšen poklic se zanimajo, v kakšnih razmerah žive, kako se preživljajo zlasti, če dobivajo pomoč od svojcev. Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31, / k Beguncem, ki se vračajo v domovino! Begunci iz porušenih krajevf sosebno iz vasi na spodnjem Krasu) naj se ne vračajo, ako nimajo že v naprej in zanesljivo zagotovljenih stanovanj, kajti kakor se do-znava iz gotovega vira je italijanska oblast ustavila gradbo novih barak, a neporušene vasi so tako prenapolnjene, da se marsikomu, ki bi se vrnil s slepo nado, češ, da se že kam stisne, zgodi, da ne dobi nikjer strehe. Baje so laške oblasti tudi prepovedale zopetno naseljevanje beguncem v porušenih vaseh na Krasu. Družine, ki so se že vrnile v porušene vasi in si tam posta\ !le lesene barake, se bodo morale najbrže preseliti, kam, tega laške oblasti niso še določile. k Prvo imenovanje profesorjev za zagrebško tehniko. Prestolonaslednik Aleksander je imenoval prve tri profesorje za tehnično visoko* šolo v Zagrebu, na kateri se prično predavanja jeseni. Imenovani profesorji so: Martin Pilar, arhitekt v Zagrebu in predsednik hrvaškega društva inženirjev in arhitektov, ing. Milan Calogovič, bivši asistent na budimpeštanski tehniki ia pozneje podjetnik na Reki, ter ing, Jaroslav Havliček, znani strokovnjak na polju elektrotehnike in strojne znanosti ter nazadnje vodja električnih obratov v premogovnikih v Vitkovicah pri Moravski Ostravi. Spisal je v svoji stroki več pomembnih del v hrvatskem in nemškem jeziku. k Preganjanje jugoslovanskih železničarjev na Reki, Iz Reke poročajo: Vsled zadnje stavke železničarjev se je jasno pokazalo narodno mišljenje reških jugoslovanskih železničarjev. Italijanski narodni svet je zato sklenil, da izžene jugoslovanske železničarje iz Reke, pa je zato uprava razglasila, da se mora odpustiti 270 železničarjev iz službe in sicer se odpuščajo v prvi vrsti oni, ki to sami žele. Ni dvoma, da bo italijanski narodni svet odpustil iz službe vse jugoslovanske železničarje, ki mu ne prijajo, kakor je že sedaj odpustil predsednika in podpredsednika zveze jugoslovanskih železničarjev na Sušaku. k Tatovi, Orožniška postaja Planina pri Sevnici je izsledila tatu, ki je ukradel Antonu Lesjaku iz Št. Vida pri Zatičini kočijo in konja. Na notico v »Več. listua. so orožniki dobili kočijo, konja in tatu ter vse izročili v roke pravega lastnika, k Zaloga tobaka v Skoplju, Iz Belgra-da poročajo; Oddelek trgovske zbornice y Skoplju poroča, da so tam velike množine tobaka ter zahteva, naj država tobak kupi ali pa dovoli izvoz. Belgrajska trgovska zbornica je zaradi tega posredovala pri vladi ter je pričakovati, da bo dovoljen izvoz večje množine tobaka, k Nakup tobaka« Belgrajski listi poročajo, da je komisiji za nakup t'obaka v bl-toljskem okrožju dovoljen kredit 3,200,000 dinarjev. k Zahteve časnikarjev, Hrvatsko novinarsko društvo je izročilo po svojih zastopnikih lastnikom listov spomenico, v kateri zahteva ureditev dohodkov časnikarjev« Kot minimum se zahteva 1200 K mesečno, Rok je stavljen do 25, t, m. Nova ureditev pl«č naj bi stopila v veljavo s 1. majem. k Tatvine v vojaškem oskrbovališčtt V vojaškem oskrbovališču v Zagrebu J«i bilo ukradenih za 30,000 kron tobaka in cigaret. Nekaj sumljivih oseb so že zaprli« k Hrvatska trgovinska banka v Zagrebu je sklenila zvišati svojo glavnico od 12,000.000 na 30 000.000 kron. k Nova tvornica pohištva v Zagrebu, V Zagre"bu snujejo moderno tvornico pohištva, v kateri bo zaposlenih v začetku okoli 500 ljudi, Podjetie namerava svoje blago oddaiati na vzhod. Doslej je podpisanega preko poldrug milijon delniške glavnice, v kateri je zastopan z 1 odstotkom tudi francoski kapital iz Ljubljane. I Ruski koncert v Ljubljani. Na svojem potovanju v Jugoslaviji priredi slavna ruska umetnica, virtuozinja gdč. M i n j a Tomšinska v Ljubljani v soboto, dne 26, aprila v Unionski dvorani znamenit koncert. Kritiki štejejo Tomšinsko med eno največjih ruskih umetnic sedanje dobe, Kritike iz Moskve, Petrograda, Kijeva, Varšave, Budimpešte, Berlina, in v zadnjih mesecih iz jugoslovanskih mest Zagreba, Sarajeva itd. hvalijo navdušeno in enoglasno, da je prava slast slišati mojstrsko temperamentno igro mlade umetnice. Opozarjamo slovensko občinstvo ljubljansko na ta izredni koncert, za katerega se zavzemajo tudi srbski častniki v Ljubljani. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici. 1 Spored koncerta ruske umetnice, violinske virtuozinje gdč. Minje Tomšin-ske v soboto, 26, aprila v Ljubljani obsega sledeče skladbe: 1. Tartini: Vragov tril- ček, — 2. Čajkovskij: Koncert za gosli in klavir. — Odmor. — 3. a) Handel: Lar- ghetto. b) Wieniawski: Concert de Polo-naise. — 4. Hubay: Fantazija na motive iz opere »Carmen«, — 5, Wieniawski: Sou-venir de Moscon. (Spomin na Moskvo.) Klavirsko spremljevanje izvede domači odlični pianist g. Niko Štritof. — Predprodaja vstopnic se vrši od danes naprej, 1 Cvetlični dan v prid slovenskim vi-fiokošolcem. Vse dame in gospodične, ki so obljubile sodelovanje pri cvetličnem dnevu v prid slovenskim visokošolcem, se vabijo, da se z gotovostjo udeleže sestanka, ki se vrši danes popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Ker se zvečer igra v opernem gledališču predstava »Mamzell Nitouche« kot dobrodelna predstava, je ura sestanka določena za 4. uro popoldne. Prosi se gotove udeležbe! 1 V korist zagrebški menzi priredi danes zvečer Narodno gledališče operetno predstavo izven abonementa. Igra se Mamzell Nitouche. 1 Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti prehlajenja g, Josipa Drvote morala je odpasti predstava »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci« v četrtek, 24. t, m,, za B-abonma 49. Namesto tega se uprizori opereta »Mamzel Nitouche« izven abonma, in sicer v prid slovenskim akademikom za Akademski dom. 1 Društvo tehnikov v Ljubljani naznanja, da se je društveni sestanek, ki bi se imel vršiti to soboto v višji obrtni šoli v Ljubljani, radi nepričakovanih zaprek preložil na poznejši čas, ki se pravočasno objavi. 4 7« državno posojilo se vrne v C> mesecih! Repertoir narodnega gledališča. Drama, 24. aprila, četrtek: »Veriga«, dij., popoldne. Izven abon. 25. aprila, petek: Zaprto. 26. aprila, sobota: »Moč teme«. Abon. C 50. 27. aprila, nedelja, popoldne: »Krojaček junaček«. Abon. B 48. 28. aprila, ponedeljek: »Veriga«, popol., akademiki. Izven abon. Opera. 24. aprila, četrtek: »Mamzell Ni-touelie«. Izven abon. 25. aprila, petek: Zaprto. 26. aprila, sobota: »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci«. B 2.;49. 27. aprila, nedelja; »Slovaška princeska«. Izven abon. 28. aprila, ponedeljek: Zaprto. Politične kronika. p 30, april. Na sramoten način sta padli v Dunajskem Novem mestu pod rabeljskim mečem 1. 1671. na dan 30. aprila glavi borilcev za našo svobodo Zrinskega in Frankopana. Odsekali so jima glavi, toda zatrli niso velikih misli narodne svobode, In sedaj po 248 letih slave prvikrat Hrvati in ž njimi mi v svobodi in zedinjenju spomin na velika narodna mučenika. Povsod se pripravljajo na slovesen sprejem kosti Zrinskega in Frankopana, ki jih prepeljejo 28, t. m, iz Dunaskega Novega mesta V Zagreb; kjer jih slovesno pokophejo dne 30, aprila. Prav je da tudi naša javnost proslavi ta dan čim najdostojnejše. p Naše poslaništvo v Parizu. Belgraj-ski listi poročajo, da odkupuje naša država zgradbo grofice Tolstoj v Parizu, v kateri je naše poslaništvo. Za poslopje se bo plačalo 1,300,000 dinarjev, p Nov list. S 1, majem prične v Bel-gradu izhajati list »Demokracija«, glavno glasilo J, D. S. Urednika lista bosta dr, Rado Jovanovič in dr, Slavko Sečerov. p Strankarsko gibanje. Iz Saracva poročajo: Glavni sotrudnik »Radene«, njen predsednik in glavni urednik »Slovanskega Juga«, dr. Jovo Zubovič, je izstopil iz Radene, ker se ne strinja z njeno priključitvijo Jugoslovanski demokratski stranki. Po suefu. % s Dama s pajčolanom. Ko je bil Napoleon Bonaparte postal prvi konzul republike, so ga njegovi nasprotniki in sovražniki večkrat napadli. Enemu teh atentatov je ušel le prav težko, takozvani smodniš-ni eksploziji na cesti Sv. Nic;>:se 24. dec, 1800, Zato so bolj pazljivo stražili znane pariške Tuibrije in gradova Sv, Cloud in Malmaison, kjer je bival s svojo soprogo poleti. Nekega dne pride v Tuibrije globoko zastrta dama in tako; so jo prijeli. »Ali imate dovoljenje za vs*op?« vpraša častnik na straži. — »Nt, -»udi msem vedela, da ga je treba.« — ?Kam hočete?« — »K ženi prvega konzul « — »Kako Vam je ime?« — »Ne smem povedati.<> — »Vzemite pajčolan ras obraz!« — aMorain ostati nepoznana, zato ga ne bom vzela proč « — Tedaj pride Napoleon mimo. »Kaj je .to?« vpraša osorno, »Tu je sttndp*1 va gospa, ki ne mara vzeti niti pajčolana raz obraz niti povedati svojega imena h* tudi ne povoda, zakaj je prišla.« — »Torej, madama, pa meni samemu povejte. Jaz sem prvi konzul. Morebiti me na zunaj po* znate.« — »Da,« odgovori skrivnostna da» ma in se prikloni. »Torej kako Vam jc im« in kaj hočete tukaj.« — »Zelo mi je ža!, a ne smem Vam povedati. So mi najstrožj« prepovedali.« — »Prepovedali? Kdo?« --»Vaša gospa soproga.« -— »Sami moral® priznati, da je vse to nekam sumljivo.« —' »Če bi bila prva dvorna dama Vaše gospe soproge tukaj, bi gotovo rada izpričala* da je res kar pravim. < — »A je ni tukaj ># to je tudi precej vseeno. Grem takoj » svoji ženi in bom poprašal, kaj to pomeni Med tem pa to sumljivo pajčolanko skrbno stražite!« šel je v sobe svoje žene in j> Izpovedal, kdo je prišel in kaj hoče, »To jc vse res,* reče Josipina v zadregi, spozna01 to damo in rekla sem ji, naj pride seffl* — »Tako nepoznana?« — »Da!« -— v‘r prosim te, te skrivnosti,.,« — »Ravno*®' ga Ti ni treba vedeti,« — »Pa hočem vedeti!« — »Če že drugače ne gre, Ti -n*®' ram pač povedati, A obljubi mi vsaj, skrivnosti ne boš nikomur povedal-bi mi bilo neljubo, če bi druge dame zv C' dele o tem, zbadanja in norčevanja bi bilo ne konca ne kraja.« — »Ker želiš, bon* ohranil skrivnost zase.« — »No, torej, t* zastrta dama, ki prihaja tako skrivnostno k meni, nepoznana, je madama LeteHie*’' zelo spretna odstranjevalka las.« — »0“' stranievalka las?« -— »Da, ali sedaj raž' umeš?« — »Ne razumem ničesar,« — »A» morebiti ne veš, kaj je to?« — »Niti poj*°a nimam o tem,« — Josipina je pokazala ®8 svoje sence in obrvi. Potem je rekla huje in s pritajenim glasom: »V mojo večjo žalost sem opazila tukaj nekih sivi las; te mora odstraniti ali pa »nagari P°' barvati a*i pa kakorsibodi napraviti vidljive. Zato sem jo poklicala sem.« poleon se je začel smejati, »Torej samo In zato toliko skrivnosti?« je rekel vesel, — »No ja, druge dame ne bi s111® tega zvedeti in Ti pravzaprav tudi ne,« »Ja, kar se mene tiče, bodi popolno01* brez skrbi! Jaz imam tudi že sive k>se sencih.« — »Ja, za Vas moške je to vS? eno, za nas ženske pa ne, Mi bi bile . karseda dolgo mlade in lepe.« Josipi*13 * bila za eno leto starejša kakor Napo*ej zato prav lahko razumemo njeno pr*z ]•:„ vanje, skriti prve sive lase. »No, va in zvesta pa je Tvoja pomočnica. hvalo zasluži, ker je tako molčeča.* 4 »Zato jo bom pa tudi izvrstno nagrad1' ‘ Zastrti dami so sedaj seveda takoj g volili, da je vstopila. Dobila je in jc lahko prišla kadar je hotela, b ovire, vedno pa globoko zastrta in znana. Zgodovina nam pravi, da je Josipina v resnici edina, ki jo je Napo ^ res odkritosrčno ljubil. Marije Luji^2 ljubil, ona pa njega še manj. ■ s Viseči most. Ko so hoteli Pre ,OJ.0( leti napraviti prvi viseči most čez Nia“ 0„ je mnogo ljudi mislilo, da to sploh m {oče. Kajti kako prenesti debeli snopič žic aa ono stran, ko je tok reke tako deroč. Bolj gori in doli ob reki pa to ni mogoče tato, ker je reka preširoka, da bi napeli ‘nopič, debel kot jambor. Inženerji so se ivomu posmehovali in so poskušali to iu Jno, Izpočetka se je vse ponesrečilo; nazadnje je prišla nekomu rešilna misel. Ob ugodnem vetru so poslali čez padec papirnatega zmaja, na oni strani je padel doli. h pomočjo tenke niti so potegnili nekoliko debelejšo nit na drugo stran, potem zopet bolj debelo, nato tenko vrv, potem debe-'eišo, nato žične vrvi, vedno močnejše in nazadnje s pomočjo parnih strojev in ve-kih nateg prvi veliki žični snopič. Sledili so drugi. Tako so napravili čudežni viseči niest čez Niagaro. s Kača, ki stavka z gladom. V njujor-■ki živalski vrt so privedli velikansko kačo, ki pa v znak protesta, ko so jo zaprli, ui hotela ničesar jesti. Čuvaji so se trudili fla vse načine, da bi jo prehranili, a žival *c je naredila končno mrtvo. Upravitelj je p°tel doseči s silo to, kar ni mogel z lepa. 0zv.al je strokovnjake in časnikarje in je v Pričo njih porinil na dolgem kolu v to Popravljenega kunca kači v žrelo, ki jo je arzalo §cst čuva;ev. PG tem prisiljenem z ogaju je kača nehala stavkati iu se je ji nd dan določenem času priplazila 0 kraja, kjer je dobivala jedi in čakala, s Jeana d’Arc — svetnica. Dne 6. t. i ^ v papeževi prisotnosti izvršen »bred čitanja dekreta, ki znači pripravo ^.^fdenje za svetnico. Papež je ob ti Pril|ki izrazil nado, da bo sveta Ivana ona . hc spajala domovino in vero, Franco in Cerkev, zemljo in nebo, s Razpad »velike Hote«. »Velika ffo-a<sli in v mirnem času nima nobenega ak-hvnega dela na morju, To visoko čast so °d Napoleonovskih vojsk do danes dobili i^o štirje: sir Richards. lord Kerz, lord lScher, in sir Knyvet V/iison. s Šala ali — resnica. Sodnik: G. urad-?lk. vi sle obtoženi, da ste ukradli igralne egova dva psa sta spala pri peči. Naen- krat vstane, eden izmed njih In začne letati po sobi. Clemenceau je pozvonil in naročil slugi: »Odvedite gospoda podpre-fekta iz sobe!« Zo je pozneje opazil, da se nekdo čudi temu pozivu, je dejal: »Čudno se vam zdi, kaj ne, ko svoje pse imenujem podprefekte. Te živali se ne morejo povzpeti do nikakih velikih dejanj, do katerih sc lahko povzpno podprefekti. Psi so neodvisni in zvesti, a podprefekti niso. Moji psi ližejo samo moje noge, a podprefekti jih ližejo vsem ministrom. Moji psi me ne bodo ugriznili, a med podprefekti ni niti enega, ki ne bi planili name, ko izgubim oblast,« — Na te besede se je de-putacija zelo smejala. s General, ekonomski agitator. General Peppino Garibaldi in njegov brat kapitan F.zio Garibaldi, bosta šla v severno Ameriko z misijo, da propagirajo za ekonomsko industrijami razvoj južne Italije in da dobijo za to, kolikor mogoče veliko ameriških kapitalistov. s Žetev v Zedinjenih državah. Iz WaShingtona javlja departement za poljedeljstvo, da bo znašala letošnja žetev v Zedinjenih državah okoli 83? milijonov metrskih stotov. To je bila najbogatejša žetev, ltar jih pomnijo ljudje. Poletne pšenice bodo nažell okrog 250 milijonov bušeljnov, ali 72 milijonov metrskih stotov. s Oj, to žganje! Dr. Demma, zdravnik v otroški bolnici v Bernu v Švici, trdi, da. je bilo med 57 otroki iz 10 družin, ki so bile vdane žganju, samo 9 normalno razvitih. Drugi so bili slaboumni, božjastni, grbavi, pritlikavi, gluhonemi. Nasprotno je bilo med 61 otroki iz družin, v katerih se ni pilo žganje, 50 otrok normalno razvitih, a samo 11 nekoliko manj razvitih. s Vezuv se nahaja zopet, v erupciji in to pot z prav veličastnim sijajem in neizmerno strahoto. s »Prijatelj belgijskega naroda«., Belgijska vlada je podelila amerikan-skemu ministru za prehrano in prvemu predsedniku komisije za obnovo Belgije Herbertu Hooveru naslov »prijatelja belgijskega naroda«. Uradnik: Prosim, jaz nisem kriv, It alb Zingarelli, dopisnik Orlando-ve »Epbčhe« v Rimu je poslal svojemu listu iz Ljubljane koncem marca zanimiv opis naše prestolicc, ki ga podajamo tu v celoti. Na praznik sv. Jožeta, Prišel sem v Ljubljano na narodni praznik sv. Jožefa. Izrazito katoliška dežela, ohranjuje Slovenijo z največjo vestnostjo tradicije, ki prihajajo pri nas že skoro v neobičaj in zapira na praznik urade in trgovine, cta da narodu priliko sprehajanja in pohajkovanja po ulicah. Ceste so blatne, je pač treba povedati in v zelo slabem stanju. Le stopnišča cerkve so dobro ohranjena in pokrita sedaj z deskami. Vstopil sem v svetišče, kjer je neki menih pridigal slovensko in sodeč po pazljivosti poslušalcev, pripovedoval jako zanimivo stvari. Slovenski jezik si ubira z nekim trudom pot. Govorica ima zelo omejen slovar, pismeni jezik pa, ki mu primanjkuje povsem tehničnih izrazov, je de’cžen intelektualne dedščine maloštevilnih privilegirancev z izrazito kuituro. Zdaj se v Jugoslaviji silno mnogo tiska in bere. Če preidem štiri dnevnike, kar je za mesto 42.000 prebivalcev v resnici mnogo, najdeš po knjigarnah znatno množino knjig v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku. Mnogo jc tudi prevodov Danteja, De Amicia, Anatola Francea in Mamice Le Blanca. Ko sem to opazoval v izložbah, so mene in laškega oficirja v moji družbi opazova’e cele gruče meščanov — prikazen, ki me ne preseneča več. Kolikor sem sc priučil razločevanju goltnikov, ki pomenijo približno: »Prokleti Italijani«, tako slišim v zraku poglede, ki nam slede, ko gremo mimo. Nam pač velja izrek messerja Danteja Beatrici: »Egli se ne va. sentendosi laudare ...« fig Oblečeva se ne v ponižnost, ampak v pamet. Naša »neprijaznost« š«. medzavez niška komisija. Da bom kratek, izpovem, da se nam zde tukajšnji Nemci naši najboljši prijatelji. Dunaj, odkoder sem prišel, se mi zdi najlepše in najgostoljubnejše mesto na svetu. Tu pa čutim, da k nam obrnjeni obrazi govore: »Kakšna predrznost!« Jugoslovanska patrulja, oborožena po balkansko, nam je zadnji večer sledila korak za korakom ,med kratkim-sprehodom po mestnih ulicah. Morda bi bili ob našem pohajkovanju pri belem dnevu vzrok aretacijo. Kak pagh.vec kriči ^ ušesa naslove najno-vejših vesti po časopisih, kak vojak kralja Petra še celo pozdravlja laška oficirje, kot bi ne bilo res. S Francozi in Angleži so nekaj časa postopali bolje, nego z nami. Sicer je razlika še vedno ostala (o Ame-rikancih niti ne govorim), toda manjša je. Zadnje brzojavke iz Pariza so bile kot mrzla pršna kopel za duhove, ogrete pri svetem ognju megalomanije. V, hotelu, kjer gostujejo odposlanci mirovne konference, ki so prišli, da preiščejo ljubljanske dogodke, vidim v prvem nadstropju srbske straže, _ ki klepetajo in sc smejejo s francoskimi vojaki. Med tem, ko so Amerikanci ne-najdljivi, se nahaja italijanska misija pri delu v višjem nadstropju, Angleži pa so izključili vsak stik: »Splcndid isolation«. Preiskovala komisija se zbira dvakrat na dan in ne zavidam one, ki sodelujejo. Ena misija za drugo odhaja iz hotela v avtomobilih, ki se križajo tupatam z onim genera a Smiljaniča, poveljnika dravske divizije Ta avtomobil ima zgodovinsko pretek.ost, ker je bil do pred meseci last c. kr. tržaškega namestnika. Zdaj jo v Ljubljani, kjer kroži po umazanih cestah in »Trg« (-ih), temu izrodku nakopičenih soglasnikov, ki pomenijo našo »piazzo«. V »sibirska« Beveii deželi. Imam utis, da živim na postaji sibirskih železnic v času, ko se ustavijo vlaki. Nikoli nisem bil v Sibiriji, toda slabše nego tu, ni mogoče, da bi bilo. Dobro se nam godi le pri mizi, ker imajo Jugoslovani polno zahtev, najsi-bo pri zelenem tapetu mirovne konference, ali pa pri kosilu pred belim prtičem iz papirja, nagubanim v čipke. V Ljubljani predstavlja papirnati prtič edino zvezno točko z dunajskim prehranjevalnim položajem. V ostalem je kruh najbelejši in tako kakovosti, .kakršno jo zmagujoči sporazum skoro pozabil. Meso ješ dvakrat na dan, dobiš mleka, sira, jajca in vse ostalo. Koncem konca, če ne greš iz restavracij, imaš skoro utis, da si padel v Indijo Koromandijo. Posebno v izobilju najdeš tu govedine (da bi bilo le res! Op. tired.), ki sem si jo kmalu priučil slovensko imenovati. V prvih dneh nam je natakar ponudil tudi nemški jedilni list; zdaj, morda v znak narodnega povdarjanja, nam nudi izključno slovenskega. In greh je, gledati ta tako obširni list in ga razumeti. Večkrat nam pride na pomoč natakar; govori italijanski. Tu govore italijansko sploh vsi, eden več, drugi manj, eden boljše, drugi slabše. Moi natakar je slovnico »del si« zelo poenostavil in ko bi moral rabili glagol, najde izključno zavetje pri drugi osebi ednine. Rabi »tu«, kot učenci iz Puglie. »Cho hai mangiato?« me vprašuje, ko moram plačati. »Ti sei preša la torta di mandorle o quella con le melle?« Mislil sem spočetka, da sem spoznal pod zlaganimi luščinami tovariša iz gimnazije ali vseučiHšča, prijatelja iz Modene ali iz uredništva. Toda po kratkem izpitu sem se zadovoljen osvestil, da smo si drug drugemu popolnoma tuji. »Vuoi il caffe?« (Hočeš kavo?) »Prinesi jo, amico jugos’avo. Vsa čast želodu in fižolu, ki znita nadomestiti dišečo braziljsko rastlino.« Na Gradu. Če ne sneži — danes ga je dobri Bog pozabil opustiti — bi sprehod za razgledovanje mesta' mogel postati zanimiv. Včeraj sem sc povspel na Grad, hrib, okoli katerega je Ljubljana varno položena, v družbi častnika armado Slovencev, Hrvatov in Srbov. Grad, ki kraljuje na vrhu, je imel čast pogostiti med svojim zidovjem tudi Silvia PeHica. Lansko leto ho tu stanovali italijanski letalci in angleški ujetniki. Čokat in masiven, ves v belem ometu, pričakuje sedai novih gostov ali pa bolj koristne vporabe. Pred glavnim vhodom jo podsta-?ek, na katerem je ostal iz železa zvit Iržaj. Tu bi se moral dvigniti kip Franca Jožefa. Napis je vzet iz manifesta »Mojim narodom«, poslanega iz Schonbrunna, 28. julija 1914. »Zaupam v Vsemogočnega« — je rekel siari monarh — »da bo podelil zmago mojim armadam.« Umrl je ravno o pravem času, da mu ni bilo treba videti katastrofe. Naša nlcc3ali85a. Prisostvovala sva defiliranju jugoslovanske stotnije, ki jo pela neko slovensko pesem, neumljivo (?) mojemu hrvaškemu opremljevalcu in nastopila sva pot v mesto. Moj kažipot so jo izrazil, da mu bomo dali Zader. (Vsa čast temu brihtnemu kažipotu, ki je tako odločno povdaril svoje 7adersko stališče!) Jaz mu nisem mogel dati ničesar in sem pričel govorili o ljubljanskih gledališčih. V »Narodnem« igrajo »Manon« Masseneta, v nekem drugem gledišču »Septtri« Ibsena, ki postanejo v slovenščini »Strahovi«. Ker me hote častnik morda potolažiti, žvižga po svoje neko Puccinijevo arijo in zapoje nekaj a'pinskih in bersaljerskih refrenov. — Danes zvečer igrajo »Boheme«: Mimi in Marcello bosta pela slovensko in Schaunard bo lahko zastavil svojo suknjo pod ugodnimi pogon, kajti tu oblek silno primanjkuje. Rad bi šel v gledališče, čo bi mogel priti do listka. Toda ne morem: listek moraš zahtevati v tukajšnjem jeziku in če ne moreš izvršiti tako »tour de force«, riškiraš, da te v slučaju ogledovanja v hramu umetnosti pod kako pretvezo ne spoznajo za tujca in te postavijo pred vrata (?). Pravijo, da je amerikanski general Treat, katerega jezikovne znanosti so omejujejo na angleščino onstran Oceana, pred par večeri zamogel prisostvovati predstavi. Meni, ki nisem Ame-rikanec, manjka tudi tolažba, da najdem zavetja v nemškem gledališču, ki so si ga Slovenci po osvobojenju izpod dunajskega jarma polastili in zavrnili p’ačiIo tudi enega vinarja. Tako so storili z vsemi poslopji, ki so jim ugajala. Pojdite jih potem vprašat, v kaki meri mislijo prispevati k plačevanju dolgov pokojne monarhije (ta ljubezen Italijana do Nemcev in ta nežna skrb za dolgove bivše Avstrije, je zelo »hvalevredna«!). (Dalje.) (Po Nansenu priredil Ivan Bežnik.) (Konec.) EVROPEJCI IN DOMAČIN L Evropejci z Eskimi niso delali tako slabo ko z mnogimi drugimi divjimi in nekulturnimi narodi. Prinesli so jim izobrazbo, vero, kavo, tobak in še mnogo stvari, ki jih Eskimo preje ni poznal. Nečesa pa Evropeici Eskimu niso prinesli: življenjske moči in večjega napredka. Eskimo propada. Naselniki so imeli dobre namene, misijonarji tudi, a posrečil se jim ta namen ni, ker se jim ni mogel. Trgovina jim ne donaša dobičkov. danska'vlada ima celo izgubo in bo imela še večjo; člo\eko: ljubnost se tu ni izplačala. Eskimi ne občutijo tega, to občuti ta, ki je poznal prejšnje stanje in vidi njega padec. Žganjepitje je Eskimu prepovedano! dasi ljubijo žganje. Marsikateri Eskimo i® šel v službo k evropskemu gospodu, samo za to, da dobi od n,ega vsako jutro kožar* ček te pijače, Nansen zaliteva, naj jim prepovedo tu‘ di kavo in tobak ter druge ničvrednosti, ki Eskima samo slabšajo in ga delajo nespo* sobnega za trde življenjske pogoje, ki vi#* dajo lam gori. Za lake evropske ničevosti nam je d** Eskimo vse ono, kar ga ie preje vzdržavalo v boju s prirodo. Čolni so mu segnili, ker niso imeli več kož za njih popravo; tuc“ šotorov si ne postavlja več. Svetilke ne rijo, ker je v jeseni oddal vso slanino, zimi hodi Eskimo v slabih evropskih njah, mesto v gorkih kožuhih. Poletna P°' tovanja odpadejo, ker ni čolnov in n® s°' torov. Od Evropejcev so dobili tudi mnogo bo* lezni, ki ih preje niso poznali, Jetika j* postala navadna med n;imi. Tudi števil* kažejo velik propad. Od 1, 1885 do 1. ^ je znašal prirastek od 10.000 ljudi, samo 100 duš. Niti branje in pisanje mu ni koristi’01 ker Eskimo nima časa, da bi se pečal s tem in postal dober lovec, kar je za njego< obstanek najvažnejše. Tudi neke vrste vlado ali upravo ** jim prinesli »beli ljudje«. To so nekak* predsto ništva, ki vodijo županske in d*? ge posle. Sestojijo iz članov, ki jih voli'0 Eskimi v vsakem okrožju po enega. Kef' se Eskimi ne razumejo na to, je navadi)1! ko član predstojništva kak Evropejec, jim pomaga s svetom. Misel, da naj % ljudstvo vlada samo po svoji vol i, je P8 hvale vredna. Vendar pa ima ta naprava « pogrešek, da ie bila prenagla in se bo rerinila le počasi in postala njih last, J, tedaj pa bo vsiljenka. Vendar pa s°,z, j mnogi domačini ponosni, da so člani “ predstojništev. , ^ Čut za samostojnost in svobodo ieoy tem ljudstvu zelc« razvit. V hiši ima goSp_ dar res nekaj več besed ko ostali, toda se komaj čuti. Tudi če vzamejo v hišo 6lt te, kar se zgodi pogosto, so te popoln*5?^ enakopravne z ostalimi. Da bi moškj služit, tega ne poznajo. Biti drugemu se ne privadijo lahko. Še dandanes ne *** rajo naročil v poveljujočem glasu, Tudi nad ženskami ne sme nihče ti, če so v službi. Hitro puste službo * do, ter se ne povrnejo več, . f. To, kar dela Eskima navidezno ^ nega in podložnega, je njegova velika P trpežljivost. V največjih neugodnosti*1 trpijo z naj večjo hladnokrvnostjo, ZoR^ za to je tale slučaj: ^ Nek inšpektor je poslal neko® Ameralikfjord čoln ljudi, da pripeljejo ,g ve za njegove koze. Ljudi pa ni bilo ^ dolgo nazaj, a nihče ni mogel ugani«* ^ se jim je zgodilo. Končno so se vf, jih je vprašal inšpektor, kje so bilii o ^ tako dolgo,.so mu odgovorili, da je b« njih prihodu trava še zelo majhna, zVv0lj se vsedli in počakali, da je postala <* velika, Gospodarska zveza v UubUanl no ie «8©bila ve^i® mnc&iiia ^^rnsm interesenti ital se osebno takoj zglasilo; Tako bodo Eskimi mirno pričakali ko-®Cc svojega rodu. Res, potrpežljivo ljudstvo so, KONEC Eno samo je, kar so prinesli Evropejci temu prirodnemu, tako nepokvarjenemu pastvu, to je propadanje, Kaj se je zgo-'o z narodi, ko so Indijanci, Meksikanci, kas in Peru? Kaj je z Avstralci? Mi smo smrt, naj ravnamo ž njimi še tako lepo, trdijo prav, če pravijo, da smo po-Zanje smo še vse več, To zanimi-je obsojeno k smrti, ali pa bo Postalo potom križanja z Evropejci samo cnca lega, kar je bilo poprej. Sami se ne flvedajo tega. Mnogo bolj srečni so, ko mi. odi nas ne sovražijo, celo veselč sc nas, ■ oas vidijo. Zgodilo se bo pa tole: Naselniki — trgovci bedo morali naložiti svoje zadnje blago na ladijc in se odpeljati za vedno v Ev-opo. Nikogar več ne bo na Grenlandiji, ki 1 jo oživljal. Mrtva bo ležala dežela, led, amo ie{j se jj0 raztczaj morja. Na pu- i1 ln samotnih obrežjih bodo plahutali gmotni galebi, ko mrtvaške sence. Solnce 0 vzhajal0 in zahajalo in sijalo na pusto, Itak^506-110 ^e^c^°' ^-c Pa *am za^a Y a htja ladija na pusto obrežje — noci pa bodo plesali mrtveci svoj divji es y večnem smrtnem molku svoje ledene ^tnjave ,. _______________________ Aprovizaci£a. 0{j 27 ^rušno moko bodo prodajali v času n;„ aprila 10, maja na nove izkaz-kj C 2a H. in 12 teden: V I, okraju: ljarIIp,cnc izkaznice C št. 1 in 2: Ravhe-®t ’,Ved škofijo; na močno izkaznico C »j* 3 in 4: Friedrich, Poljanska cesta; v •.okraju: na močne izkaznice C št. 5, In 7: 2etko, Sv. Florijana ulica; na moč-”e izkaznice C št. 8, 9 in 10: Jerančič, Karlovška cesta; v III. okraju: na močne kkaznicc C št, 11, 12 in 13: Soklič, Pred konjušnico; na močne izkaznice C št. 14 15: Vrtačnik, Rimska cesta; v IV. okr.: močne izkaznice C štev. 16, 17 in 18: Rodica, Tržaška cesta; na močne izkaznice C štev, 19 in 20: Jemec, Tržaška cesta; v V. okraju: na močne izkaznice * štev. 21, 22 in 23: Štancar, Dunajska ®esta; na močne izkaznice C štev. 24, 25 ln 26: Kliam, Miklošičeva cesta; v VI, 7» • a i11 : na rriočne izkaznice C št. 27, lr* 29: Legat, Slomškova ulica; na moč-izkaznice C štev. 30 in 31: Druškovič, abor; v VII, okraju: na močne izkaz-C štev. 32 in 33: Pretnar, Spodnja 35- n’ na m°čne izkaznice C štev, 34 in j t,‘. rn‘k, Spodnja Šiška; v VIII. o k r a-va m°čne izkaznice C štev. 36, 37 in ka» .y^°vnik, Novi Udmat: na močne iz-logl>lCe C štev. 39, 40 in 41: Gerjol, Za-i?k ^ ,Cesta; v IX. okraju: na močne aznice C štev, 42: Češnovar, Dolenj-p -,Cesta; na inočne izkaznice C štev, 43: na* ar< Dolenjska cesta; v X. okraju: ^0JIn'0^ne izkaznice C št, 44 in 45: Bartl, 4* -a dolina; na močne izkaznice C štev. ! ^vomik, Glince. d ‘ Nadaljnjih 14 dni sc bode dala v pro-PruJ on*m trgovcem, ki sedaj še ne Pdajajo aprovizačne moke. Gori nave- deni prodajalci moke in pa oni, ki bi hoteli prodajati menjaje krušno moko, naj se zglase takoj v mestni posvetovalnici. a Nove krušne in močne izkaznice. Pri prihodnji krušni komisiji v petek se bodo izdajale 3 vrste izkaznice, in sicer: A-izkaznice za kruh, B-izkažnice za moko za kuho in C-izkaznice za krušno moko. Kdor hoče kruh in moko za pecivo, oziroma za kuho, dobi A- in B-izkaznice, kdor hoče samo moko, to je moko za kuho, oziroma pecivo ter moko za kruh dobi B- in C-izkaznice, Da se strankam, ki hočejo kruh, da popolno izbiro prodajalen kruha, se bodo v petek izdajale pri krušnih komisijah od 8, do 10, ure le izkaznice za kruh in moko, od 10, do 12. ure pa izkaznice za samo moko. Prodajalne kruha in moke za kuho, oziroma pecivo, ostanejo neizpremenjene, prodajalne krušne moke pa se objavijo vsakih 14 dni, ker se bodo prodajalci krušne moke menjavali, a Meso n® rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, 25. t. m. in v soboto, dne 26. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Popoldne od 1. do pol 2, ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure štev, 201 do 400, od 2, do pol 3, ure štev. 401 do 600, od pol 3, do 3, ure štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5, ure štev, 1201 do 1400, cd pol 5. do 5. ure štev. 1401 do 1600. V soboto, dne 26. t. in, dopoldne od pol 8. do 8, ure štev, 1601 do 1800, od 8. do pol 9, ure štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9, ure štev, 2001 do 2200, od 9. do pol 10. ure štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. ure štev. 2401 do 2600, od 10. do pol II. ure štev. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa; pripraviti je drobiž. Stranke naj se držijo strogo določenega reda. a Prodajalcem sladkorja v vednost. Nekateri prodajalci sladkorja postopajo popolnoma samovoljno s sladkornimi kar-, tami. Namesto da bi oddajali sladkor za april na odrezek štev, 2, kakor je bilo razpisano v listih, so strankam vračali odrezke štev. 2, sami pa so pridržali sladkorne izkaznice. Če bi sedaj došlo še kako blago, ki bi se oddajalo na sladkorne | izkaznice bi bile vse te stranke, katerim so trgovci vrnili druge odrezke štev, 2, oškodovane, ker odrezki štev. 2 nimajo številk za trgovino. Zato nikakor ne gre, da bi vsak trgovec rezal karte, kakor se o v i no, so L.-pthvja n-t odrezek š!ey. 1, pa naj bo to sol, sladkor ajii.pa ui.igalicc. Dr: o blago, ki se razdeljuje . na sladkorne izkaznice, se prodaja na odrezek štev. 2. Glavna sladkorna izkaznica (levi dal) pa se mora strankam vrniti; , da lahko dobe še kako tretje blago, če je slučajno na razpolago, Ker se vedno v listih objavlja, katero blago se prodaja na odrezek št, i in katero na odrezek št. 2, se trgovci poživljajo, da se strogo drže teh navodil, ker se trgovcem, bi ne morejo ali nečejo tega razumeti, ne bode več nakazoval sladkor ali drugo blago v prodajo. Staro ba'iezni se povrnejo, ako se izpre-meni vreme, ža hitro odpravo takih udnifo in telesnih bolečin priporočamo Fellerjev „Elsa-Fluid“„ 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici pošlje za 19 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 245 (Hrvatska). Priporočamo, da imate to dobro, bolečine lajšajoče sredstvo, ki ga priporočajo mnogi zdravniki, vedno pri hiši. Nalahno odvaiaino sredstvo, kt želodec krepi, so Fellerjeve „Elsakrogljice“. 6 škatlic 9 K50 v, Omot in poštnina se računa posebej najceneje, kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, s. Razglas, Vsetn naročnikom ih prašičev naznanjamo, da bomo oddajali prašiče aa rejo v petek dne 25. aprila ob 9, uri dopoldne na Se le ne ra brtbe pri dolenjskem kolodvoru in sicer proti takojšnjemu plačilu. Vsak odjemalec naj pripelje seboj primeren zaboj. Ta dač se sprejemajo tudi nova naročila. Ljubljano, dne 23. aprila 1919. lfoiDBgg&aliiiCff -Ulili -Mrata - in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miSS S 5*—; osobito ostra pasta zs podgane K 6'—; za ščurke 5 K; posebno močne tinktura zc stenice 5 K; uotčevelec moljev K 2'—s prstek proti mrčesom 2'ji)ic 5K; tinktura proti o8®n> pri Ijodeb 3 K; medlo zn ati pri Sivini 3 K; pretek za oii v obleki! tn perila it 3‘—; tinktur« zo bolha pri pn«h K £ '50; tinktura proti mrčesa ssa sadjo in zelcniadi (uničevalec rastlin) Si 3'—. — Pošilja po povzetja Zavod za ekspoii M. Jiinker, Zagreb 116, Fetrhgska ulica 3. Povest o dveh zdravnikih. Francosko spisal Louis Ulbacli. Prestavil Pa!. (DafljeJ »Solignac,« je govoril sam s seboj, »Solignac na eni, Louis na drugi strani; fcaxn sovraštvo, tu ljubezen; skoraj mi je to nekoliko neprilično. To so dve nepotrebni priči. Vrag naj vzame tega neum-laega otroka, ki ne more preživeti brez mene še par mesecev! Ubogi fant! prav nič ni izurjen v tem rokodelstvu! Sploh pa bi tudi jaz lahko sanjal, in zaio je treba take stvari preprečiti!« S temi besedami je izpil zdravnik svoje uspavalno sredstvo, se vlegel in kmalu trdno zaspal, in ni ga mučila ne m6ra, ne strašne sanje. IV. SLABE POSLEDICE, CE IMATA OČE IN SIN ISTI POKLIC. Ko se je naslednje jutro gospod Ceret prebudil, je nadaljeval svoje premišljevanje, prekinjeno od spanja, in sicer s sledečim uspehom: »Louis se ne bo hotel vrniti nazaj v Pariz; in če bi vendar šel, bi odšel s sumom v srcu. Če pa ostane, bo hodil na grad, in v. tem slučaju bi si ne smel pre-drzniti moj gospod sin, da bi kontroliral zdravniške predpise svojega očeta. Ireba je nekaj tvegati, in sicer ne smem odlašali nili en trenutek!« Louis pa, ki je bolj bdel kot spal, si je stavil vprašanje, pod kakšno pretvezo bi mogel obiskati gospo Fouchy. Bledi obraz grofice mu je stal neprestano pred očmi, in tega je bila veliko Scriva njegova zdravniška radovednost. Tako sta oče in sin mislila na isto stvar, in kakor hitro sta si podala roke, je doktor izpregovoril, pripravljajoč se, da bi se obril: »A!i ne veš, sinko, da moraš obiskati grofico Fouchy?« »Ravnokar sem mislil na to,« je odgovoril Louis in zardel. »Kako lepo sc. to ujema! Bova šla pa skupaj!« Do zajutreka se je Louis molče iz-prehajal po malem vrtu svojega očeta. Z neko čudno trdovratnostjo je neprestano Vitslil na grofico; čutil se je poklicanega, da jo ozdravi in reši. Živahno se je oprijel tega načrta, vrniti ubogi, pomilovanja Kredni ženi življenje, pričarati nazaj vse dvajseto leto, naravni spovedniki vseh dvajsetletnih, trpečih duš? AH bi ne bil postal Romeo, kot doktor zdravilstva, rešitelj Julije? Louis je z nebrojnimi temnimi občutki v srcu nepotrpežljivo pričakoval 11x0 obiska rta gradu. Ko je odhajal s svojim očetom, mu je rekel ta kolikor mogoče slovesno: »Louis, priporočam ti, da pozorno opazuješ gospo Fouchy, Če ti bo dovolila, boš lahko čutil pod svojo roko udarce njenega srca, ki mi napravlja toliko skrbi. A dobro si zapomni: nobene besede, nobene kretnje, ki bi te mogla izdati- Bodi tih in neobčutljiv! Naši varovanci vedno oprezujejo, in en sam nepreviden pogled lahko uniči uspeh vseh naših zdravil.« »Ne bojte se, ljubi oče, dobro vem, kaj je moja dolžnost.« Olimpija je bila prepričana, da bo prišel gospod Ceret s svojim sinom. Čeravno ni nikdo tega omenil, je vendar čutila, da spodobnost to zahteva, in pričakovala jih je z mrzlično nepotrpežijivost-jo. Nekoliko v zadregi vsled svojega včerajšnjega liričnega razpoloženja, ko je smatrala doktorjevega sina za serafa, si je mislila, da mora opravičiti ta čudni sprejem. Vendar ni skrivala svojega srčnega veselja vsled obiska prvega tovariša njene mladosti. V tem pustem, žalostnem gradu je bil tak obisk krasno razvedrilo, in ubogi otrok je čakal v salonu, sledeč z očmi premikajočemu se kazalcu stenske | ure in prisluškujoč, kdaj bo zaslišal skozi | napol odprto okno korake na škripajočem i pesku vrta. Končno so ji javili doktorja, j Vstopil je v spremstvu svojega sina. Gro-j fica je napravila poizkus, dvigniti se v na-| slonjaču. Nenadna rdečica je zalila njena j lica. Slabost jo je prisilila, da je zopet ! sedla, in tako je mogla le z roko ponu-i diti prišlecem stole. Po tihi izmeni po-| zdravo v je vprašal gospod Ceret, kako je j preživela preteklo noč in kakšen uspeh so ; imela zdravila, »Tako slabo sem spala, doktor, in Čutim, da postajam vedno slabejša. Ali se ne bojite, da bi oslepela? Zagotavljam i vam, da zelo slabo vidim, in včeraj še go-; spoda Louisa nisem takoj spoznala.« ____________________ r________ _____ _____j »To ni vse skupaj nič!« je odgovoril njene rožne sanje in mogoče tudi upanje f zdravnik. ljubezni. Louis je poznal gospo Fouchy še »Obup, in to ni nič? Vi ste strašen iz otroških let; takrat sc je ko otrok z človek. Oh, gospod Louis,« je otroško- njo igral, v poznejših letih pa je, zaveda- prisrčno rekla uboga žena in izmaknila joč se velike socialne razlike, prekinil vse ! doktorju svojo malo roko, »pomagajte mi indmnmJo ~ i_ j jj, povejte svojemu gospodu očettl, da se ! moti.« intimnejše občevanje z njo. Mislil je torej, da je bolj upravičen skrbeti za bolnico ko njegov oče; in če bi hoteli pogledati mlademu zdravniku globoko v srce, bi videl! v njem skrito misel, ki se je upirala očetovim nazorom in hotela svojim špirittia^stičnim teorijam z dejanskim dokazom pomagati do zmage. Našel je nad vse ljub predmet svojih zdravniških poizkusov, In niso tudi ravno mladi učenjaki, ki so šele nedavno prekoračili svoje neprestano pretenje, to siluo utripanje h* nih žil, napetih do skrajnosti vsled silneg® pritiska krvi? Povpraševal je svoje spO* mine s klinike, svoje Študije, nauk« svojih profesorjev; hotel, je presoditi ta slučaj, ki se je zdel njegovemu očetu tako . bre*f upen, le. s pomočjo znanosti; a ko je glšjt dal v njene omegljene oči, ko je poslušal njeno dihanje, sc je nehote spomnil, da i< Olimpija stara dvajset let, da jc lepa i® pametna in da je bilo njeno dosedanj< življenje brez ljubezni. Ko je z vso reS" nobo zdravnika štel utripe žil, se jc zdelflr da s tihim strahom prijatelja ali brata prO* učuje to žalostno dušo. Njegova vloga j<( bila sedaj dvojna. Njegove poteze ^ ostale neizpremenjene, kakor poteze sod' nika, ki premišljuje črko postave, predn* izreče obsodbo, a v notranjščini ganjen i? poln sočutja »i je prisegel, da jo mora t*4 šiti, rešiti njo, ki jo je obsodil njegot! razum. In trudno je dvignila roko, ki jo je Louis Ceret hlastno prijel, »Ah tako, vi si hočete pridobiti mojega sina za zaveznika in ga zapeljati v znanstveno nepokorščino napram meni!« !; Medtem je štel Louis utripe pod svojimi prsti, in njegovo lastno srce je močno titrioalo v njegovih prših. Z resno zbranostjo se ie vprašal, ali ie to res strašno I .. Oče Ceret ni niti za trenutek pren®« hal opazovati svojega sina. Njegove «n#JJ oči so kar požirale to lepo, plemenit# obličje in se zapičile v njegove najmanj«1 gube. Po par minutah mučnega molka jj z zaničljivo izzivajočim glasom vpraŠ« stari zdravnik, če se strinja diagnoza 0“*? dega kolega z njegovo? Lotus jc boleslo® pogledal svojega očeta in rekel: »Moje mnenje jc tako ko vaše, !i'|“ oče, namreč, da je kri izredno vznemirja* na, in da jc tišina, mir, led in puščanj® krvi,, ,a »O! Rablji!« je vzkliknila Olimpija/ slabotnim glasom, in se zganila, da »i..*** maknila roko, ki jo je držal Louis v svojif »tudi on mi predpiše mir in pridene nekoliko ledu, da bo prej konec! Ali |tl