I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. četrt leta 90 kr po na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 3. marcija 1899. • A ititfr.fr.ititltitititit flřfp it it it. it sř itit.it itit^iitit it itit Politiški oddelek. i» z» ki predstavljajo takorekoč duševno aristokracijo mej Slo vani habsburške monarhije naj na razoroževalni ^^fmm^vimvifvv« www m www** w www * Odprto pismo ruskemu carju. Trstu izhajajoči veliki tednik „La Pensée Slave" konferenci, katero je sklicalo Vaše Veličanstvo, bile slovanske narodnosti habsburške monarhije zastopane vsaka po treh odposlancih, ki so deležni absolutnega zaupanja » La Pensée Slave", tolmač moralne solidarnosti slovanske ki v francoskem jeziku zagovarja želje in koristi slovanskih na obrežju Adrije zagovornik češkega narodov, je priobčil v predzadnji številki odprto pismo državnega hrvatskega prava, pridružujoč se tej misli, si dovoljuje ruskemu carju To pismo je jako zanimivo. Nočemo se obrniti se z udanim zaupanjem do Vašega Veličanstva i sicer njim popolnoma identificirati, zdi se nam pa da Vam priporoča slovanske stvari To umestno, da preložimo iz njega najvažnejši odstavek. Po daljšem uvodu piše rečeni list: Veličanstvo, ni » Veličanstvo! Vsi Slovani Vam zaupajo; tudi tisti i ki žive pod žezlom Nj. V. cesarja Franca Jožefa t Vašega z naše strani izraz predrznosti, nego samo izraz neome jenega zaupanja, katero je v nas obudilo vzvišeno mišljenje stvo, Vašega Veličanstva. Kdor se kakor Vaše Veličan-zavzema za zatirance, kdor, mogočen kakor Vaše uzvišenega občudovalca, vsi se z zaupanjem ozirajo na Veličanstvo, se vender poteguje za mir na podlagi prava konferenco, katero je sklicalo Vaše Veličanstvo, in težko in pravičnosti, je pristopen že vsled uzvišenosti svojega čakajo njenih uspehov. Sistem, ki je sedaj v habsburški značaja vsem tistim, ki verujejo v njegove krasne ideale monarhiji v veljavi, zagotavlja proti pravu in pravičnosti in ki delajo na njih vresničenje, kakor Vaše Veličanstvo, prevlado dvema plemenoma, nemškemu in madjarskemu î sosebno » če se pretaka v njihovih žilah slovanska kri » katerih zastopniki so v parlamentih na Dunaju in v kakor se pretaka tudi v žilah Vašega Veličanstva. In vsi Budimpešti uničili sposobnost za delo, prevračajo celo Slovani so ponosni, da je bprožitelj najznamenitejše ideje slovanski vladar. Slovani pričakujejo mnogo monarhijo, ter grene tako zadnje dneve jednemu po tega veka krutosti usode najbolj izkušenih vladarjev. Ta sistem je od razoroževalne konference t saj ne zahteva druzega > naperjen proti Slovanom, proti njihovim političnim pra- kakor vresničenje pravičnosti in uveljavljenja prava Čim vicam in proti njihovi narodni eksistenci. Vsled tega ve m bodeta ideji realizirani, bo mir sam po sebi zagotovljen Ijavnega sistema ne more habsburška monarhija biti element miru. Vsled tega sam oficijelni reprezentant more biti samo tolmač čutil rečenih dveh plemen, na noben način pa tolmač v državi živečih Slovanov. Mir, ki bi ohranil sedanje razmere pri nas in sedanji sistem, bi bil nasproten velikima načeloma, za kateri se zavzema Vaše Veličanstvo, pravu in pravičnosti. Radi tega so Slovani Slave Ako se ugodi tej prošnji " v imenu 20 milijonov » katero izreka „La Pensée Slovanov habsburške mo ne » v habsburški monarhiji, ko podpirajo legitimne aspiracije balkanskih Slovanov, in se čutijo duševno jedine z vsem slovanskim svetom, primorani v svojem lastnem interesu narhije, bodo Vaše Veličanstvo blagoslavljali nego tudi občudovanja vredni starček, kateri jim sedaj vlada. Ta monarhija se nahaja sedaj vsled podivjanosti Nemcev in Madjarov v kritičnem položaju, in z njo vred dinastija habsburška. Primerno torej » da pride Vaše Veličanstvo na apelirati na slovansko solidarnost. ozirom na te razmere podpira „ kakor ve in zna, idejo, katero so sprožili češki bratje pomoč tej monarhiji in m * jej omogoči, postati pravična La Pensée Slave" vsem narodom brez ozira na njih narodnost, in zajeziti počenjanje sedaj v njej vladajočih Nemcev in Madjarov. Znameniti predniki Vašega Veličanstva prihiteli so Tako se bodo „na družinske razmere" le tedaj ozirali, ako je večkrat oboroženi na pomoč habsburški dinastiji, da jo obvarujejo temelje podkopajoSih elementov. Zdaj, Vaše Veličanstvo, ni treba prijeti za meč, dovolj je še na raz- na pr. od dveh bratov jeden nesposoben za delo in zaslužek ali če je gotovo, da je drugi brat dobil nizko številko in go- tovo bodo pride morali naboru. Jednoletni prostovoljci na svoje troške plačevati za orožje 18 kron, za hrano na leto oroževalni konferenci se Vaše Veličanstvo s svojo mo- 240 kron, za obleko 90 kron. za izposojenega konja in vzdr i s gočno besedo oglasi v obrambo 25 milijonov Slovanov čimur se pomore monarhiji in dinastiji, katere jedina vpora proti běsnosti Nemcem in Madjarov so Slovani." ževanje 480 kron, za konjsko opravo 24 kron. i Pogoji za je- dnoJetne prostovoljce veljajo v prihodnje tudi za medicince, farmacevte in veterinarje. Tako „La Pensée Slave. u Priobčili smo ta odlomek iz odprtega pisma ruskemu carju > ker pismo v slo- lagi Vojaški novinci. 14 cesarsko naredbo \\ s Ztg objavila na pci katero se za leto 1899 po vanskem časopisju obudilo splošno zanimanje daljša določeno število vojaških novincev, ter dovolijo vojaški nabori. Loubetovo sporočilo in njegov program. H Politični pregled. Vladanje s pomočjo § 14. naše ustave se je že začelo. Zadnje dni je izšla na podlagi tega paragrafa iz- naj- večjo nestrpnostjo so pričakovali francoski krogi pa tudi ostali svet sporočila novega predsednika francoske republike, v katerem bo Loubet razvil svoj program. Toda ne samo pričakovali, mamč tudi narekovali so gotovi strankarski voditelji, kaj naj bo vse zapovedano v predsednikovem sporočilu Tako dana cesarska naredba, s katero se je uveljavil rekrutni zakon za 1. 1899. je mej drugimi v ime nove svetoval Coppée v svojem lige listu, „La patrie française" resno naj predsednik pripozna Nagodba Vsled kompromisa, bil sklenjen v ogerskem parlamentu, je postalo vprašanje v nagodbi zopet aktuvelno. Po tem kompromisu se uveljavi nagodba na ta način, jo Ogerska samostojno podaljša do 1. 1904., v Avstriji Nagodba torej ne bo več pogodba mej da pa se uvede v 14 državama, ampak vsaka državna polovica jo 1. 1904. lahko raztrga. S tem je zadan prvi udarec dualizmu. ligo in odobri njene namene ter formelno izjavi, da bo skušal konec storiti agitaciji Dreyfusovcev in vestno čuval politično moralo, ker sicer ne bo miru v deželi Toda na te zahteve se Loubet ni dosti oziral, kakor je razvidno iz poročila samega, katero je min. predsednik Dupuy dne 21. feb. prečital v obeh zbornicah. Novi predsednik prosi najpreje podpore senata in zbornice, da bo mogel bibi kos velikim dolžnostim, potem pa pravi : Predsednik bo posvetil vse svoje moči varstvu in izvr- Pogajanja z Italijani. Vlada se je posredovanjem ševanju ustavnih določil. Redna izročitev oblasti je nov dokaz dr. Kathreina začela pogajati s tirolskimi Italijani zaradi njih zvestobe Francije za republiko. To je najboljše znamenje po v stopa v deželni zbor. Čuje se f da so Italijani pripravljeni sebno za sedanje dni, ko nekateri izgubljenci skušajo omajati vstopiti, če se uvedejo narodne kurije. Rešitev tega vprašanja zaupanje dežele do svojih naprav. Narodna skupščina z dne za Tirolsko bo prejudic za Štajerskem in na Koroškem. rešitev narodnega vprašanja na 18. januv. je izjavila željo, da se čim preje pomire duhovi in zjedinijo vsi republikanci. Kot srasten somišljenik načel frauda Ogerko ministerstvo je že prevzelo vlado, Predsednik zmerni S z e 11. Nova sta samo trgovinski minister H e g e d li s in pravosodni minister P lot z. Ministerstvo je sestavljeno iz samih pristašev liberalne stranke, in se imenuje v šali , „Banf- fyjevo ministerstvo brez Banffyja " Vsled te premembe v vladi se je Apomijjijeva stranka pridružila vladni stranki. coske revolucije in regima svobode bode neprestano skrbel, najde parlament v njem pri tem prepotrebnem delu vedno potrebno podporo. Sporočilo naglaša dalje, da treba parlament, oodna oblastva, vlado in narodno armado jednako spoštovati. Spominja dalje del republike, ki zagotavljajo svobodni mir, ki so osnovala veliko kolonijalno državo in naklonila deželi veliko Francija Na dan pogreba prijateljstvo in zveze v inozemstvu Srečnega se bom štel, prezidenta Faurea sta sklepa predsednik Loubet, ako bom s pomočjo jedinosti, kateri poslanca Derouléde in Habert prouzročila smešno komedijo hočem z vsemi silami pospeševati, pripomogel v okviru po Nagovarjalo tega zaprla narhistom. sta vojaštvo na punt. Vlada je Deroulèda vsled ustavi mi zajamčevanih pravič, katerih si ne bom dovolil kra- zajedno začela odločno postopati proti mo- titi, do vresničenja naših skupnih nad in utrditve republike. Najvažnejša v tem sporočilu pač izjava Loubetova, da je Volitve v grško poslansko zbornico so izpale zelo nepovoljno za sedanjo vladajočo stranko Delyamistov. Ta stranka namreč ni izgubila samo absolutne večine, marveč se je tudi tako zelo zmanjšalo število nje Članov, da bo zavzemala na- dalje le četrto mesto v zbornici. Izid volitev je po poročilu lista „Journal Asty" naslednji: Izvoljenih je 112 somišljenikov, Teotokisa, 36 vladnih kandidatev, 25 Delyamistov, 36 neodvisnih, 13 pristašev Deligiorgisa, 6 Dragumistov in 3 Ralli-sovi somišljeniki. Samo 25 mož ima torej dosedaj najmočnejša stranka. Največji poraz je doživela v Atenah, kjer je nje vodja in glavni kandidat general Smolenski propadel z vsemi svojimi tovariši. Največji dobiček od zadnjih volitev imajo Trikupisti ali somišljeniki Teotokisa, akoravno tudi ne razpolagajo z ab- strasten somišljenik revolucionarnih načel in regima slobode, s katero pač ne bodo zadovoljni mnogi francoski krogi. Grof Rechberg. Minulo soboto po noči je umrl na svojem posestvu Kettenhof pri Schwechat-u 93 let stari grof Rechberg, ki je ministroval v Avstriji v dobi od 1859 do 1864 v najbolj zmedenih razmerah. Rojen je bil leta 1806 v Regenu ter je že leta 1828 kot poslaniški atašej vâtopil v avstrijsko državno službo. V letu 1855 je bil imenovan avstrijskim zveznim predsed3tvenim poslanikom in tedaj je prišel v ožjo do-tiko z Bismarckom, s katerim sta se s početka precej dobro razumela, pozneje pa bil grof Rechberg Bismarckov naj- solutno večino. Ker pa ima sedanja Zaimisova vlada le 3o somišljenikov v poslanski zbornici, je splošna kriza neizogibna. Sedanja vlada bo večji nasprotnik. Početkom italij. vojne v 1. 1859 je bil imenovan Rechberg kot naslednik barona Buola zunanjim mini- strom, kateri portfelj si je obdržal do 27. oktobra 1864 ostala nadalje na krmilu le tedaj, ako se Tedaj mu je cesar podelil red zlatega runa. Od tega časa na- priklopi Trikupistom. Prememba vojaških določeb. Ministerstvo za dež brambo je premenilo nekatere bistvene vojaške določbe, vojni mir baron Kuhn očital, da Avstrija v letih 1860 dalje se je mož popolno odtegnil javnosti, le kake dva ali trikrat je prišel v gospodsko zbornico in delegacije, kjer je poskušal opravičiti svojo politiko. Pri neki taki priliki mu je 1866 83 vsled njegove politike toliko izdala za namene. V kar nosti je grof Rechberg ostal v spominu le Se kot nasprotnik služilo v gmotni prid ? bodisi malega obrtnika ali kneza Bismarcka pa delavca Regulacija učiteljskih plač na Štajarskem odbor je že formuliral svoje predloge, kako se Preobrat Dež-egulirajo vladnega sistema in rastoče socijalno gi banje mej delavci, katero je čestokrat že prekoračilo po plače. Povsem pravični sestav po personalnih razredih se per hoče se obdržati sestav krajevnih razredov s sedan 700 in 800 gld. (Gradec 900 gld ) Za stavne meje » dalo našim državnikom povod j hore se tega važnega vprašanja poprijeti jimi postavki 600 Glavne pritožbe delavcev obstoje v tem, da si pri poboljšek se predlaga a) 100 gld aktivitetne doklade (ki se najboljši volji ni v stanu prihraniti kaj, za take čase pa ne všteva v pokojnino) za definitivno nameščeno učiteljsko kedar delati ne more. V obče je ta trditev popolnoma da so J osobj starostne doklade te vrste so v tem smislu zvišati z onim dnevom, ko dobi zakon c) jednorazredničarjem kedar delati ne more. V resnična. Našim obrtnikom ni treba gledati na to pri jednem ali drugem častne izjeme v tej zadevi, pogled mej svet, posebno pa v industrijalne kraje, kjer vlada in se pripozna opravn. doklada 50 gld. voditeljem večrazrednic pa za vsak daljni razred 25 gld. več, toda skupno oprav, doklada ne sme presegati 200 gld Ravnatelj meščanskih šol dobi gospodari velik kapital, pokaže nam takoj, da plača de 25u gld. funkcijske doklade. Starostne in funkcijske doklade se vštevajo v pokoj aktivitetna doklada pa ne tivno nameščenim učiteljem Défini lavcev v takih krajih ne znaša niti toliko, da bi jim bilo meščanskih šolah 200 gld plača pripozna moč živeti. Od tam prihaja socijalizem se širi in po kakor ljudskim učiteljem v istem kraju prime tudi delavcev, kateri so v boljših okoliščinah Toda Učne osebe, ki so dosegle sicer že spričevalo učne usposob- koliko je teh ? Ce so tudi zaslužki v kaki živahneji dobi ljenosti, a nimajo definitivnoga mesta (ice 600 gld. oni. ki nimajo le spričevalo dobo kot prov. učitelji ve č j i učitelj (ice) 420 gld ti), pa kot prov kako hitro to mine. Nikakor pa ne zadostujejo da rade. Pomožni učitelj brez sakega spričevala(l) dobe 360 gld nagrade, f) Mesta podučiteljev(-ic) se opuste v Kriza v Španiji postaj z kim dnem bolj akutna, čim se delavec prihrani, da je v bolezni in starosti preskrbljen. Enako se godi v velikej večini tudi današnjim malim obrtnikom in vsacemu, kedor je žrtva kapitalu. Toda o tem govorili bodemo drugikrat. dalje se vleče razprava o špansko - ameriški mirovni pogodbi Razločiti hočemo kaj je državo pripravilo da Kriza v Sagastovem ministerstvu tovo ne bc trajalo dolgo njega kabineta. Pri volitv predlogih, je izmed sedmih oddelkov natorski nastopila, toda go temu, da izpolnuje Lassalejev princip » po kojim ima dr popolnoma omajo stolci seda- ž&va dolžnost skrbeti za one, ki vsled današnjega dru- komisije, ki bo razpravljala o filipinskih žinskega reda nimajo moči, sebe in svoje varovati proti zmagala vlada v toliko, da so bili v štirih toda v plem prijazni in naklonj lakoti in bedi se- senata zbornice nima zago rili so osnovanjem bolnišnih in invalidnih blagajnic sto-sicer delavci že marsikaj sami v svoj prid. A v tovljene večine. Toda tudi v slučaju, ako bi Sagasta v parla mentu prodrl z neznatno večino, bi s tem ne bilo dokazano, da obče to ne zadostuje. Poprimejo se takih blagajnic veči vživa zaupanje prebivalstva. Dokaz zato so tisoči brzojavk k a noma tere postarani in slabotneji ljudje, a mladi delavci, ki nimajo še stalnega bivališča ter tudi ne toliko bojazni prepričana, da vlada ni pravilno postopala, in da so vojskovodje da zbo,ij°> odtegujejo se tem prostovoljnim društvom, in zelo mnogo zakrivili v kvar Španije. Najsi bodo trditve grofa 80 uzn)k, da delavske bolnišne blagajne ne morejo raznih delov dežele prejel opozicijonalni govornik v senatu grof Almenas. Velika večina prebivalstva v Španiji je pravilno postopala, in da so vojskovodj Almenasa tudi pretirane gotovo po lika napaka, ko se je izročilo sovražnika mesto Santagi sebno pa, ko so kapitulirale vse vshodnokubanske garnizije,~ki nasprotnika niti videle niso. da se je storila tedaj ve- storiti za svoje bolnike toliko, da bi jih preskrbele. Kajti podpora od vati bolniku gld na teden gotovo ne more zadosto » še manj pa, če ima družino. Egoizem mlajših delavcev ima torej vsekako pri tej stvari precej krivde ^.SESSSSSESSJ.......................čen* Za preskrbljenje delavcev, ki se ponesrečijo ali pa «liKIMM Al mm nnUKim «âtin m»». ^TíIUíCIKi?!«! g»âft«4in Ml ma M. «« M ______________________________— _ _ Kar pa zadene invalidni oddelek teh blagajnic je napredek v tej stroki skoraj nemogoč, in torej večinoma že oproš £ y y y y y y -ji ^ w ^ y ty y v wwy gs 9 t^i ty ^ jj oslabijo, da za delo več zmožni niso î ne morejo taka Preskrbljenje delavcev. (Spisal J. S.) društva nič storiti. Tukaj je treba vseh, in to ne lavcev, marveč tudi gospodarjev. določbo de 121 nove obrtne postave, po katerej naših postavodajočih zborih vidili smo v zadnjem se zadrugam naloži dolžnost osnovati bolnišne blagajne, času dogodke, katerih si pred kacimi 10 leti zunaj de- ter zaveže mojstre za slehernega svojih delavcev vpla- gotov donesek v blagajno, storila je država prvi lavcev, ki so se za svoje pravo borili, nikdo niti domiš- Čevati ljeval ni. Stvar je sicer naravna. Za časa liberalnega si- korak na tem polju. Geslo kapitalizma, da je podvzetnik stema se za delavca nihče ni brigal. Podlago mančester- ta prepuščati slehernega svoji usodi ; more več 5 vse skrbi svojega delavca prost v istem trenotku, ko ne delati, je odvrženo, ž njim pa tudi preje tako skega liberalizma je vsaj ima prostost, če zna in more, postati tudi milijonar čislani Schulze Delischtev princip. Pomagaj si sam, posedaj predložila je v državnem t In in potem je privilegiran po svojih delavnicah in tovarnah magal ti bo Bog zatirati in stiskati revnega delavca, kakor se je popřeje zboru vlada načrt postave, po katerem bodo tovarniški njemu godilo. Zato se pa tudi ves čas, kar je gospo- podvzetniki zavezani, da osnujejo mej sabo zavarovalnice doval liberalni kapitalizem, ni najmanjše stvari zgodilo, proti ponesrečenju delavcev v tovarnah. \To je drugi ko rak, in do slednjega, namreč do državne podpore ni več stane, kakor kis iz drugih rečij. Za kis pa tudi čistega principjelnega zadržka. Na Nemškem Bismarck uže medu ni treba rabiti, ker ima čebelar tvarine dovolj i ki davno državno podporo za te namene v poštev vzel i m mu sicer nič ne bi vrgla, za kis je pa dobra. Pri izkuho svoje načrte gotovo tudi izpeljal, čeravno so se temu vanju voščin dobimo mnogo vode, ki nam ni za drugo vpirali liberalci. Za nas obrtnike in za naše delavce najvažnejši kakor za kis. Iz voščin namreč medu nikoli tako ne iztisnemo, da bi vsaj sredi kep, v sredi trope, predmet v tej zadevi zadružna bolnišna blagajnica. Skušali bodemo v naslednjem opisati stališče obrtnikov rabo, čisto vsaj v starejšem satovju ne ostalo nekoliko medu. Kadar se pa kepe, trope razdrobe, in v loncu vrô, takrat se kakor tudi delavcev nasproti tej novosti i in ne dvomimo, Pa že 1(>či med od voščin, kar nam kaže sladka voda i da bota oba dva dela polagoma izprevidila da ne v na- za Je8ih Je kmalu zadosti. Kdor pa hoče imeti še sprotstvu, marveč v sporazumljenju obstoji napredek in korist obrtnikov, kakor tudi delavcev. Da si stališče glede zadružnih blagajnic ložje raz-tolmačimo, oglejmo si dotična postavna določila še denkrat. 121 ob p. je vsaka zadruga obvezana za pod- boljšega kisa, pridene naj kilogram slabejšega medu. Me dena voda se potem postavi oglju » da zavre » potem pa se pene tako dolgo pobirajo z nje, dokler se jih kaj dela. Kolikor slajša je voda, toliko hujši bo kis, kdor si pa hoče prihraniti medu, pusti naj le vodo vreti nekoliko Po poro bolnih svojih pridružnikov (pomočnikov) vstanoviti dlje ter naj tekočino kuha malo delj časa dosegel bo enak namen j nekoliko manj tvarine bo dobil. Da kis si blagajno gajnam » ali pa more že obstoječim starim bla pristopiti. Pravila teh slédnjih morajo se pa v glavnih potezah strinjati z postavnimi določili v zadružnih blagajnicah. Pri strokah, ki sedaj nobene podporne blagajnice nimajo, osnovati jo bode treba brez ugovora. Vplačevanje ne bo dišal po medu in vosku, očisti naj se in precedi kakor je bilo zgoraj rečeno. Da kis vre, treba je toplote » drož in zraka. Kolikor topleje je, kolikor boljše so drože i kolikor bolj skisa. se tekočina dotika zraka, Itako hitreje se Kisa torej ni treba zabijati v sodu, ampak sod mora določeno je po postavi za pomočnike največ (maximum) ostati odprt. bolje pa je, če se tekočina dene kisat v do treh krajcarjev od prisluženega goldinarja, mojster pa bode imel za vsacega svojih pomočnikov vplačevati polovico onega doneska, kojega se odmeri pomočniku. tem naloženo je tedaj obrtnikom nekako plače- kako si bodi, posodo, ki ima širje površje, n. pr. lonec ali kar naj se toliko s kako ruto zakrije, da se kakih 14 dneh je kis gotov, pri vanje, katerega do zdaj niso imeli j m od kojega sami ne bodo imeli nobene druge koristi i nego » da jim odpade preveč ne nasmeti. večji toplini pa še prej. Da se vrenje pospeši, pridene naj se nekoliko kisa ali klobuka. Kdor nima drugega namoči naj nekoliko opečene škorje v kisu ter naj i sedaj že naložena dolžnost, plačevati bolnišnične stroške za 14 dni, in pa zavest, da pomočnik v slučaju bolezni ne bode zapuščen. tekočini. Po prvem vrenju náj se pobere nesnaga je kaj nastopilo na površje î potem naj doda če je se še kakih 14 ka- dnij pusti v tej posodi, dokler se ne naredi klobuk, teri naj se slednjič odvzame, kis precedi ter v sodčeke Kar zadene vplačevanja delavcev, odobrujemo brez- aii steklenice dene in zamaši. pogojno dobrohotno silo, in gotovo je, da se bode tudi pomočnik, ko sprevidi nje koristi, prav rad podvrgel omenjenemu vplačevanju. Vsaj je z nami vred prisiljen spo- Kdor pa hoče imeti kis iz čistega medu, dela naj tako-le: Zmesi naj del štovati in ravnati se po postavah j katere mu večkrat pristavi naj tekočino medu s ognju ter petnajstimi deli vode i kuha j kakor je bilo prav nič ne koristijo. Zakaj bi torej rad ne spolnjeval postave, katera njemu v korist? Da se delavci po velikih mestih protivijo vpeljavi teh blagajnic, je sicer resnično, a vzroki tacemu čudovitemu postopanju leže» drugej, mi smo jih v neki notici ob svojem času že orne-nili. Nas to mnogo ne briga, ker v obče vendar še nimamo enacih razmer, kakeršne so mej delavci na Dunaju; kjer leži v interesu anarhističnih vodjev delavske stranke, da gori rečeno. Za kis je prav dobra ta le zmes: Vzame se nekoliko belega popra, opečene kruhove škorje ali tudi praženega ječmena. Vse to stolče se skup, umesi v dobrem vinskem kisu v testo in posuši. To posušeno testo se zopet zmleti, kadar se hoče rabiti, ter vreči v mora skuhano tekočino. Zadostuje pa tudi samo testo ali drože, rabijo za kruh, vendar pa tak kis ni tako se ostanejo delavci v bedi in ž njo v nezadovoljnosti. s» kakeršne stanoviten. Stanovitnejši bo, če se mu přilije 5% spirita. Kdor hoče pri kisu imeti okus vinskega jesiha, vrže naj v tekočino, kadar ne žene več pen, v primeri na deset litrov malo peščico drobno zrezanih rozin ali cveb in za malo žličico stolčenega vinskega kamna (birse). Jf WĚ3UBĚSĚI Kmetijstvo. = WÉĚĚkWĚá I Če je komu ljubše, zaveže lahko peti del funta f tw&'v^ cveb ali rozin z vinskim kamnom vred v platneno vre- Kis iz medu. Najcenejši zdelek iz medu je kis ali jesih. čico, in jo obesi v sod s kisom. Sod se mora vedno za livati s kisom, da poln i zato treba prihraniti ne Iz či- koliko steklenic vkuhe. Če človek nima drugega pri ro stega medu kis delati se ne izplača, ker navadno več kah, sme sod zaliti tudi s toplo vodo. 85 J Kdor hoče imeti še hujši kis, pretaka naj ga prav m Voršilka odgrnila je v sobici posteljo, todaulegla počasi skozi treske ali oblanje Kdor želi dati kisu kak ni. Ostala je pri oknu in se zagledala v jasno noč, a kdo poseben duh, přilije naj mu dotičnega cveta. na vsak liter kaki dvekaplici ve, je-li kaj videla € ftftftftftftftftftftftftftAftftftftftftđ&iift ft & ft & & ft & ft ftft ft ft Poučni in zabavni del. j®8^* i 9999999999999999999999999999999999999m Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) (Dalje.) A Danes ni hitela očetu naproti, kakor po navadi i niti po mrežo in boben, niti po veslo ni skočila i koje stvari je Rokos vedno čez noč doma spravljal. Igrala je s kitico, skoraj uvelo, zmočeno z njenimi solzami j trgala z nje listek za listkom, raztrošala jih, a veter raznašal je vse po reki ravno tako to delala, kakor mladi gospod z njenimi rožami, ki pa ne rastejo po vrtih, in iz katerih se ne povijajo šopki. Belek sedel ji je pri nogah, pritiskal se k njej in cvilil. Toda Voršilka niti jedenkrát danes ni rekla : „Belček, kaj pa delaš?" Krčevito bile so njen? ustnice stisnjene kakor bi jih Morana sama zaklenila. »Nevěř, holka, hochu nevěř, Na řešatku vodu neměř.« Zapela je nakrat z glasom tako jednoličnim, temnim da se je Rokos čudnega tega glasu prestrašil, tako doslej še ni Voršilke slišal. » dekle Kakor bi bila odre n „Vzpametuj se vendar venela! Ni te videl nikdo?" Ni videl, oče, ni videlut odgovorila je zopet s tako jednoličnim glasom in pela dalje. Nevěř, holka, hochu nevěř, Na řešatku vodu neměř.« ponavljala je, a zopet skubila listke s kitice in jih lučala v reko. » Voršilka dete", opominjal je Rokos svojo hčer Vi ste tu, oče ! Tako hitro vas nisem pričakovala » »Vem, da mi kura še zblaziš, a kdo me bode potem na stare dni tolažil? Ne misli mi vedno na tega Andreja, saj se ti on ne pogubi « Voršilka je vstala i šla podojit kravico, pripravit mleka, a v skledo kruha nadrobit večerjo. očetu pripravit Nasprotni vrhovi izgledali so v nočnem temnomodru kakor duhovi in besi, varujoči utihlo zemljo, tu in tam kakor bi stopali iz črnih megel, nakupeč se v bilo » > strašne podobe in oblake, ki so begali po nebu, tu tiho, labudje, velebno plavajoči po jezerski gladini, tam zopet kakor zlověstně vešče ali bajne postave, popriječ se v ve- sol j nem boju. Toda modro oko Voršilkino ni zapazilo ničesar pod oknom pri samem bregu izplule so divje race, potapljale se, in kakor bi trenil, zopet prehitele na površje Z I % • vode. « Marina, Marina, si to ti?a zaklicala je Voršilka j kmalu dobiš družico, obe bodeve plavale in n i z sobe vabile dečke v svoje palače, tega črnookega najpreje, toda tako tesno ga pritisnem sebi da več ne more iz vode!" šepetala • ' ' » oči z obema rokama » pala nazaj na posteljo in si zakrila „Bože moj, Bože moj ! Odpustiš mi-li mojo krivdo ? je zopet tako ginljivo, tako žalostno, da se zabedovala slišalo po vsej ribarnici. Probudila je i starega očeta. Kakor bi trenil bil je iz postelje in v sobici svoje hčerke Voršilka dete! klical prestrašeni Rokos » pritisnil jo na stara prsa njeno gorko glavo Ulegni se, dete » še nisi dremala.0 „Ste to vi, oče?a „Sem, hčerka, ali me ne poznaš? » Poznam, oče toda, Bože moj, imeli ste Vor šilko. » 4 fl In še sedaj jo, dete imam, saj jo držim na prsah « rekel je ribič, položil hčerko v pernice i sedel postelji in podprl glavo z dlanmi. Tako je vedno sedeval, kadar nekakšen oblak skalil tiho njegovo življenje. Toda ni jokal. Voršika ležala je na postelji, a ni spala. Megle, ki so î kakor mreža objemale doslej njeno dušo, jele so se nakrat dvigati in se razprševati. • 4 n Andrej, Andrej", zabedovala je. » Ne toži, dete, ne utolažil bi se, ko bi našel Vor šilko bolno, svatbe bi ne imela « » Kako odkrite so bile vedno tvoje besede, tako priproste, nisi jih iskal, da njimi zapeljal ubogo pes se dvignil, toda danes ni poskakoval tako tako tihe, in to tvoje oko gledalo je tako čisto na mene veselo na ribiča, niti lajal ni radosti, kakor je to navadno ni se kalilo, ni gorelo plamenom, kakor to njegovo delal. Stoprav v sobi zapazil Rokos bleda lica in po Še sedaj čutim, kako globoko mi pali v prsih, kakor bi oko do srca glodalo, in še bode glodalo! Pra- rudele oči svojega otroka, toda vprašal ni ničesar, večerji šel je k reki ; Po njegovo vični Bog ga kaznuje i da ukradel Voršilko * da ji bila je čista, kakor je pramen, ki je vzel zeleni venec Beda > beda » do sodnega dne brizga iz kremenitih gor ga bode morala tvoja nevesta iskati, kakor Hana na Do Čez nekaj časa se vrnil je v sobo, pokleknil molil navi u f in ulegel i menil proti polunoči pregledati mreže in „Kdo, kdo? nesrečno dete:" skočil je naglo ribič bobne, koje je popoludne pri Patku nastavil s stola ob postelji ? molil Bogorodnici za svojo 86 hčer. Sreča tovega lica. i da bila noč, a Voršilka ni videla oče so v mreži in jo težile, da jo je ribič le težko zdržal v rokah. „Hvala Bogu, zopet ste se enkrat zmotile", za » Belek vam to pove i vse, raztrgati ga je hotel, klical radostno ribič » J utr je v Libohovicah semenj » toda jaz ga nisem pustila, da bi ga ne prebodel svojim zopet bode nekoliko srebrnikov več, Voršilka, lepo doto jeklom. Belek se ni ganil, a vaša hči ti da oče!tt » Nesrečno dete", zabedoval je Rokos. „Za Kristovih Vedno le za dete spravljal je Rokos groše, nič za ran!" T sebe. Malo pozneje hitel je čoln uže proti kresejnski ri H Molčite, oče, umirite se ; Andrej to Voršilki odpusti, barnici. Na zatoku, kjer se Ogra obrne na drugo stran » in vsejedno bodemo obhajali svatbo, a najmastnejo mreno ulovite za naše gostovanje, jaz sama jo pripravim, zvarim v octu . . ." „Moli i Voršilka, in pusti takšne misli 5 mene m tebe bi pripravile ob razum. Zelenega venca ti nikdo ne sme strgati z glave, dokler Rokos živi. Moli k materi Turanski, da te zakrije s svojim plaščem. In pokril jo je s pernico, glavo ji obvezal z robcem namočenim v rečnico in šel iz sobice. Misel Voršilkina ogrnila se zopet s črnim za vojem Niti vedela ni i da oče odšel. Nekje je bila ura, dvanajst tokla î in Rokos šel je proti Patku Počasi je stopal, povešal glavo k zemlji. Navadno pel je: noči „Vsaki duh naj hvali Gospoda a » ko šel po reki. „Beda ti, dete i ko bila resnica, kar si govorila v panjah ali v zahvatu žimnice. In oče bi po zabil t da imel Voršilko. Toda idi, starec u 1 karal se je čez nekaj časa, „nekdo jo je očaral, in to prihaja od tega. Rabeljovo oko si ji imel napraviti, nego vodo ji imel zagovoriti in jo ž njo vrniti. Saj zaspi, predno se vrnem » a jutri bode zopet dobro. u Ka to podelil « dekle i Bog, in staremu, tvojemu očetu! Tiho plula je Ogra, slavček, ki je žvrgolel v rakiti i utihnil je, ko je slišal iz daljave korake, toda mesto njega kriknil je na brdu čuk, a botra sova skovikala je neko- likokrat za seboj. » Lepa ta muzika!" šepetal Rokos n toda 1 In danes mi je pri njej nekako temno. Pri vseh vragih!" ko je šel malo dalje, slišal je zopet slavčka, postal in po slušal. Dolgo je poslušal. To plakal » a tega ni treba. Tako ginljivo poje ta ptiček, kakor ko gredo s sprevodom « menil ribič î pri ladjici, ob korenino sprhnele vrbe privezani , a šel veslati proti vilicam, ki a še je postal. Odvezal jo so strmele iz vode sredi plota, spletenega iz protja in v peščeni strugi s kolci pritrjenega. Na vilicah bila je pritrjena klada, a na kladi vrv, na kateri je zopet privezana se ladjica skoraj potopila, toda Rokos bil je spreten plavec. Kar na reki, nikdar se mu ni pripetila ne sreča. Bilo je že drugega dne popoludne, a Rokos se še ni s trga vračal. Imel je sicer polno ladjico rib i vse dopolu dne se vendar nekaj proda, a kresejnski ribič ni skopo svoj tovor prodajal. Zopet sedela je Voršilka pod jelšami, toda danes ni ničesar delala. Belek ležal je s povešeno glavo pri njenih nogah. Zopet jo je oprijela tista brez hladnost ; bilo je, kakor da ji je duša odletela, a telo se le tako dotika po svetu, kakor drevo, kateremu so odkopali korenine, in odsekali vejevje do gola. Rokos hčerke ni umel. Mislil je, da je to dekliška toga, a toda mora vsaka prestati, predno se vda. Saj je njegova Lenička to skoraj s smrtjo plačala, ko je ni hotel oče dati ribiču sam sebi, ko je šel do Libohovic. beraču. „No saj to mine", pravil je In to včerajšnjo blojenje ? a Zmajal z glavo in molčal. More podreti trepet zvezd do zemlje, kadar je po vsem ob zorju polno gostih, črnosivih oblakov? In tudi dušo, katero so pokrili burni oblaki, ki so se h kratu usadili v srce, in misel ne more razsvetiti nobena luč. In ko bi razsvetila, tedaj bi bil njen svit podoben toneči zvezdi. Niti jelše danes niso šumele. Onemele so, kakor deva, ki je sedela pod njimi. Tako milo zakrivala je njih obleka ribarsko kočo v kateri se doslej tako mirno tako pokojno živelo, kakor v skalovju, v puščavi, kamor ljudska noga ne stopi, da bi z drzno roko uničila sveti mir in ga izgnala. Da » bleda je bila ta Voršilka ! Kam so se podale za jedine noči rože raz njeno obličje kam izginil nedolžni lesk vabljivih oMj? Globoko i za padel, preglobo, ne vzide zapada in večno vzhaja. več, kakor solnce, ki večno »» Uže zdrava, moja draga, moja golobica? a ozval se je naglo zopet tisti prijetni, licemerni glas gospoda » izpolnil besedo i bila na dnu mreža, v kateri je bil mošnjiček z ribjo vado. Danes se Tu je postal, niti ganil se ni v ladji, a veslo zaril baret z vejočim nojevim perjem, suknjico imel mladega da jo kmalu zopet obišče. črn iz čr- posebno olišpal, glavo pokrival mu globoko v strugo. Včasih lahko zazvonil zvonec pri kladi. Nekaki mali ribici "zahotelo se je po vadi, Rokos nega mu i lesketajočega baržuna, temni španski plaš S majal po ramenih, a ozke hlače bile so iz žoltega pa radi nje ni hotel klade dvigniti. Čakal je, a ne doigo. kega suknja. Po boku nosil je dolg, ozek meček. Nakrat zvonec močno zazvonil., toliko da se ni utrgal i , ten- Belek poskočil, vzravnal se na zadnjih nogah in divje zalajal a klada se je potopila. Zopet je potegnilo za vrv, a otreslo pozdravljajoč neznanega gosta. Voršilka povzdignila je tem hipu potegnil je ribič mrežo iz vode, oči, kakor da je pesji lavež vzbudil iz sna, lahka rude ves plot. vrv je grozila se pretrgati, tako je bila polna. Dve ve- čica polila je njeno lica, toda takoj je zopet povesila glavico » liki ščuki in skoraj vse vrste ogrinih prebivalcev ležale in bogate kite padle so ji na prsa 87 Mladi gospod sedel njej v travo, prijel jo za Defravdacija Iz Pirana se poroča, da je pobegnil prisedel bližje in se zagledal v Voršilkino obličje, blagajnik ondotne mestne zastavlience, Fragšacomo. Revizija roko, toda deva se niti ganila ni, niti z jedinim kretom ni dala poznati, da je še duša v njej (Dalj a sledi.) dognala, da je poneveril več tisoč škode. Vipavska železnica. Kakor smo svoj čas poročali. vršil se je od 19. 21. januvarija pregled nacrtane proge od 20 km. dalje do Ajdovščine čez Cesto Prvotni načrt je bil írř^.íHírííí^ í^^ííííííÍHÍÍÍÍÍl; dO Ustja, toda zadnja komisija je progo določila čez Cesto v Novice. Ajdovščino. Proti progi so vložile vse občine vipavskega j*. okraja na Kranjskem ugovor s prošnjo, naj se železnica gradi mimo Ustja, in dalje po vipavski dolini do Razdrtega. akor Osebne vesti. Zdravnik dr. Janko Robida na pa se nam poroča od poučene strani, Dunaju je bil imenovan v društvu za psihijatrijo in nevropato- odločili za Ajdovščino, od koder bi so se merodajni krogi se pozneje speljala po logijo soglasno rednim členom. Okrajni glavar v Tolminu, na-mestniški svetnik, grof Friderik Marenzi, pride kot referent na- mestništvu v Trst, vodstvo okrajnega glavarstva v Tolminu pa poverilo znanemu nadkomisarju pri okrajn. glavarstvu v se Gorici, g. Bogoljubu Prinzigu. Pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani, g. Mirko Grasselli, je imenovan avskultan- il . Brzojavni revizor, g. Alojzij Majstrovič, v Pazinu je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pa stavbni adjunkt gosp. Ivan Stolfa v Trstu. Osebne vesti. Računski oficijal pri nadsodišču v . Matevž Trobec je imenovan računskim revidenton- Gradcu Pravni praktikant pri dež. sodišču ljubljanskem gosp. dr Viktor Murnik je imenovan avskultantom Gosp dr Anton imenovan Papež v Gorici je imenovan asistentom ondotnega kmetijsko ke mičnega poskuševališča. m Odlikovanje. Duhovnim svetnikom je gosp. M. Poč, župnik v Komendi Orleanistična zarota. Pariz 28 februv. Listi poročajo, da je policija pri hišni preiskavi v stanovanju zastopnika vojvode ď Orleans, Bufferta, našla raznovrstnih papirjev, iz ka- obronku nad Vrhpoljem in Vipavo do Razdrtega. Na dotični ugovor ozirome prošnjo vipavskih občin odgovarjajo v železniškem ministerstvu, da bi bilo skoro nemogoče železnice izpeljati iz vipavske doline gori na Razdrto. In ko bi se to storilo, morali bi se izpeljati mnogo serpentin t. j. ovinkov, vsled česar bi bila gradnja za nekaj milijonov dražja. Gotovo pa je, da se pozneje železnica zgradi do Razdrtega in od tod do primerne postaje ob juž železnici. Kakor čujemo bodo izp občine storile še nadaljne korake v tem oziru. Na korist Prešernovemu spomeniku.ÎG. Franja dr. Tavčar in druge zastopnice vseh ženskih društev v Ljubljani prirede na belo nedeljo veliko veselico na korist Prešernovemu spomeniku. Novo gasilno društvo snujejo v Semiču pri Beli krajini. MM ^ Xi Zaveden okraj na Štajerskem je posebno Koz- janski Okraj obseza 27 občin in od teh je 23 prosilo za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljublj Slava jim t Za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani je na kompetentno mesto odposlalo peticiji županstvo občine terih izhaja ne le, da je neki vladar „Temps" pravi da knez bolgarski denarno podpiral orleanistično gibanje, ampak da je bila organizovana popolna zarota v namen, da posadi vojvodo d1 Orléans na francoski prestol. Zarotniki so Vremski Britof na Notranjskem Novo kmetijsko društvo so ustanovili v Tomišlju, katerega pravila so že vpisana v zadružni register. Žganje ga je ubilo. Dne 26. m. m. se je v Raj- imeli zvezo z nekim aktivnim generalom in so nameravali svoj henburgu bivši sedlar Verež v neki žganjarni tako nasrkal te načrt izvršiti, čim bi bil ta general postal vojni minister, kar blažene „železne vode", da je domov grede obležal. Zjutraj se je že v bližnji bodočnosti imelo zgoditi. Orleanisti pravijo so ga našli zmrznjenega mrtvega, ter so ga nesli v mr baje, da je Dérouléde ves načrt pokvaril. tvašnico. Slovenska zmaga. Pri volitvi velikih posestnikov v ptujski okrajni zastop so zmagali vkljub nečuvenemu pritisku meščanov Slovenci. Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju se bode vršil dne 9. sušca leta 1899 ob 11 uri. Društvo za promet tujcev na Bledu je imelo dne Italijansko gospodarstvo v Istri. Občina Boljun je se pri zadnjih volitvah prešla v hrvatske roke. Poprej so jo vedno vodili Lahi Novi odbor je seveda najprej pre- li. íeb. svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni dr. Emil Klinek, načelnik, Feliks vitez Weil, načelnikov namestnik, Josef Verderber, blagalnik, Fran Tirman, zapisnikar, Gustav vitez Pongratz, Jakob Petemel in Oto Wôlfling odborniki. ê Mestna hranilnica v Radovljci. V mesecu fe- bruvarju 1899 je 113 strank uložilo 22.022 gld. 90 kr., 89 gtrank uzdignilo 13 916 gld. 24 kr , 20 strankam se je izplačalo posojil 18.916 gld. 51 kr., stanje ulog 608 492 gld. gledal občinske račune in jih našel v takem redu, da jih predloži — državnemu pravaništvu. Dobri sosedje. 250 Hrvatov je prišlo dne 22. m, m. pri Središču čez mejo in posekalo 10 oralov gozda. Vsa žandarmerija je na nogah, da jih ujame. Goljufije pri sodišču Na Reki so se pri sodišču zgodile večje goljufije. Dva sodna uradnika Benedikt Milinonich in Avg. Superina sta bila že aretovana, kompromitovanih pa je še več druzih adnikov Poskušen samomor nedelj sprožil dne 19. februva samokres v usta 39 kr., denarni promet 92.789 gld. 12 kr. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dne 1. marca 1899. Lahonskl spomenik. Italijanaši v Labinju hočejo v mestno hišo vzidati kamenito ploščo v spomin, da so baje pred 300 leti beneške čete prepodile uskoke od Labinja. Torej proslava italijanskim Benetkan na avstrijskih tleh! rija zvečer si je neki 181etni dijak Študiral je na gimnaziji v Gorici. Ranjen je sicer hudo upati je, da okreva. Krogla ga je ranila v ustih in mu čala v tilniku. Vzrok temu ali obti neznan. Stališče dunajskega mesta v državi. Državni po* slanec Menger toži, da se Dunaj premalo nemčuri, zategadelj nima mesto velikega upliva v naši državi. Ali Menger ni poda je Dunaj glavno mesto države, v katerej žive vsako- mislil e jedna žrtev. Dne 11. m. m. je bil pri trža- vrstni narodi? Nemei ne izpolnijo niti četrtine prebivalstv av-žkem sodišču obsojen na 13 mesecev težke ječe Anton Godnie. strijskega; na Dunaju pa jih ni niti tretjina vseh prebivalcev. is Kostanjevice, ker se je 14. septembra udeležil demonstracij proti Lahom v Nabrežini Dunaj i ko bi hotel le nemški biti, moral bi se ponižati v glavna mesto ozkega kroga nemških provincij 88 la sol. V Zatičini sks pri železniški postaji zgradi depot tem bo občinstvu močno ustreženo. baj zelo hvaležen Sprejemši dar, je odredil, da so 17 krat po ta fonograf; ko se konča govor kralj začne ga znova po Samomor. 1« Postojne se poroča, da so v potoku slušati. Namenil se je, da pošlje tudi on kraljici fonograf, v Reka našli truplo posestniške žene Marije Ribarič iz Trnovega. katerem se bo izrazil o prijateljstvu napram nji Sodi se, da si je žena sama končala življenje. ji bo za hval Požar V Starem Borštu pri Moravčah je zgorel za fonograf kozolec posestnika Mihe Duše. Škode je 200 gld. Sodi se, da je ogenj zanetila zlobna roka. Požar Dne 14. m. m je zač«- Pole s podobami za šolo io dom II. vrsta, v Dobrepoljah ravnokar izšla, katere izdaja društvo razmaožitev umetnosti na št. 16. pri posestniku Jog. Tomažiču goreti. Zažgal je Ulétni Dunaji. Tudi ta vrsta se odlikuje z lepimi podobami srednega je neprevidno z ognjem ravnal Ogenj je upepelil To- veka, kot nadaljevanje fant, mažičevo gospodarsko poslopje ter hišo in hlev seda Štefana Mezgeca. Škode je 2000 gld. vrste njegovega so- Angleži in Francozji že dolgo podajajo take pole s podobami, da se s tem njih duh bistri, tudi mi Avstrijci smo začeli te pole med sem svojim otrokom Uboj. V noči od 20. na 21. m. m. je bil 621etni šolsko mladino razširjati, da tuli mi1 na kulturnem polju na- Anton Milavec v Šmihelu na Notranjskem v svoji lastni hiši predujemo, Ker so te avstrijske vrste veliko lepše risane, kot ubit in to pri prepiru z nekimi, že zaprtimi znanci, v katerih druge inozemske, je naša dolžnost, I s slovenskim tekstom l družbi se je Milavec napajal iz žganjem. da jih prav pridno med šolsko mladino razširjamo. Cena cele Ponesrečil je Stefan Poljšak iz Zapuž v Vipavskem vrste z 25 podobami je črno tiskana 1 gld. 50 kr. posamezna okraju. Padel je v jamo za svojo hišo in se ubil. pola 5 kr. barvana 10 kr Razpošilja družba za razmo- žitev umetnosti na Dunaji VI Luftbadgasse 17. Velika nesreča na železnici. Na kolodvoru v Forestu pri Bruslju, se je zaletel brzovlak v stoječi potni vlak 1er ubil 30 ljudij, nad 100 pa jih je ranil. Listi poročajo A grozne prizore so se vršili pri tej katastrofi. Stroj brzo- vlaka je podrl tri, ljudi polne vozove, stoječega vlaka Udje Razpošiljava sukna samo zasebnikom i ubitih ljudij so ležali mej razvalinami vozov, zdravniki so delali operacije in amputacije, kar na progi. Moški in ženske so gld plakali na glas. Strojevodja in zbežala brez sledu. kurjač pa sta kakor blazna gerskem Otok cope nic. Zadnjo copernico so obsodili na 0- V 18 stoletju na Segedruskem otoku tam so trpinčili En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo i \ fine in sežigali stare histerične ženske. Odtlej je bil obširni otok zapuščen in neobdelan. Magistrat Segedrua je sedaj odredil, naj se otok obieluje, in dovolil, da sme kdo hoče sekati ondi drevesa. Ker so sekaČi neprevidni, se je pripetilo že več nesreč. Drevesa so ubila že pet drvarjev. Praznoverci trdijo, da se sedaj copernice maščujejo. Plača francoskega predsednika Plača francoske republike ni določena po zakonu, temveč se vsako leto postavlja v proračun. Prava plača je doslej znašala 600.000 frankov na 2-80 iz dobre 3 10 4-80 7-50 8 TO 10-50 12-40 13-95 l < flnej še angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10-Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga leto, potna in ne neprezentacijska povračila so 1. 1873 zvišali na 300.000 in 1876 600 000 frankov. Predsednik torej dc- biva 1,200 000 frankov na leto. Angleška kraljica. Te dni je govorila kraljica Viktorija v fonograf, namenjen Meneliku v dar, prijateljske besede ; potem ga je poslala kralju Meneliku Menelik je bil za ta dar Čili topovi na čast angleški kraljici. Menelik vedno rad posluša Ki sel-Amhof v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi. ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (2) glavni glavni glavni dobitek 100.000 kron dobitek 25.000 dobitek 10.000 kron kron v gotovini 20% odbitka. Priporoča menjalnica v Ljubljani. I 89 Loterijske srečke V Lineu dne 25. februvarija t. 1. : 6. 26, 89, 55, 43 V Trstu dne 25. februvarija t. 1. : 59, 22, 50, 83, V Pragi dne marciija t 1. : 29, 53, 21, 77, 7 40. 80 kr. 25 kr. Tržne cene. V Ljubljani dne 6. januvarja 1898. Pšenica 10 gld. kr., oves 6 gld. » rž ajda gld. 50 kr., ječmen gld. gld. 25 kr., proso gld k A r ^ r ^ - s . 5 gld. 65 kr., leča 12 gld. kr., grah gld. kr., fižol 10 gld. — kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.) je Barthelnovo klajno apno ; ono prepreči 11 zavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujsanje, naredi živino jedčo, nkrepi probavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso 4 Za vsako žival neobhodno potrebno Pošiljatve po 5 kot poskus za f gld Popisi zastonj Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va 75 kr., turšica «eli», olje stroje itd. po nizki ceni. Miha Barthel in drug j Dunaj X. Keplergasse št. 20. Spoštovani gospod! Zahvaljam Vas. da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlj n in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prenehala. Pošljite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotče-veita soka. a zraven še tudi 2 zavitka ćaja proti kašlju. Z velespo-štovanjem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok Sait) (Spitzwegerich Cenjeni gospod lekArnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedno htéklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko začela rabiti Vaše > mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri Vas moram za to dobro zdravilo i dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva- nájtopleje znhvaliti. Blagovolite mi ljajoč se Vam za to izvanredno mazilo za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ. Modruš, dne 26. maja 1898. ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole kateri deluje tako izvrstno Prave krepilne švedske kap Ijice delujejo izvrstno proti vsem éinam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbe danju v proti kašlju, prsnim boječinam, hri- prebavljenje, želodčnim bolečinam, prpravljajo kosteh, protinu, bolečinam v križu pavati, težkemu dihanju pa tudi stare bolezni, dobiva se vedno svež Brod- čistijo kri, v lekarni pri Zrinjskem, jovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit krepijo proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na ste- Paziti znamko, ie ker treba samo na tiste varnostno švedške klenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. v Pošilja se vsak dan po poštnem stare ljudi nogah. î ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana î ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jednega zavitka planinskega povzetju. Cena jedne steklenice mazila čaja proti kašlju je s točno poši ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak doda Kdor pošlje denar naprej, naj dan za poštni list in zabojček po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in 20 krajcarjev. proti kostnim bolečinam s točnim naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna Zrinjskemn Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 H. BRODJOVIN Zagreb, ZriDjski trg št. 20. Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani živčnih, srčnih, želodecnih boleznih zdravniško sem izpričano izvrstna primes bobovi kavi » pri pomanjkanju krvi Pri etc. priporočena. Najpriljubljenejsa kavina pijaca stotisočero rodovinah.