Št 611. V Ljubljani, sreda dne 8. novembra 1911 Leto II. : Posamezna številka • vinarjev : JUmo* WM|a Hik dan — tudi ob Mdallah in - * l ijatraj, ob ponedeljkih oh W. do-• HhfiBnk— znale: v Ljubljeni v upnvnlMvu K im, a dMtavtjanjeai na dom K 1*M; s poit« K polletno K M'—, četrtletno K 6 —, K MS Za Inoannutva celoletno K tt—. Telefon številka 303. j NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev ? (JredniStvo in upravniStvo je v Frančiškanski ulid S. Dopisi se poilljajo uredništvu, naročnina upravniStva. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« > oglaSanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. ; Telefon številka 303. s So že skupaj. Naši klerikalci so začeli res že Popolnoma posnemati Poljake, ki so znani po svojem neomajanem stališču: vedno z vlado, vedno jedro večine vsake vlade. Na Poljake računa vedno vsaka vlada, za nje ve gotovo, da jih ima na svoji strani in treba ji je iskati samo še toliko, kolikor ji manjka do večine. Radi tega Poljaki niti ne uživajo v parlamentu posebnega ugleda, 2 njimi se samo računa kot s številom, sedaj se bo pa tudi z našimi klerikalci tako računalo, ker tudi oni postajajo polagoma ravno tisti kot Poljaki. Nov avstrijski kabinet grofa Sttirgkha niti od daleč ni tak, da bi ostali Slovenci hladnokrvni in rezervirani proti njemu, nasprotno, mi imamo dovolj vzrokov smatrati ta kabinet za ravno tako nam sovražen kot s<> bili vsi zadnji kabineti, ki so nam v *adnjem času prav radi in prav po-8°stoma podeljevali razne brce. Res |c> Sttirgkhov kabinet je uradniški, torej — kakor vlada sama naglaša — cisto nepristranski, ali mi v dejstvu, na so ministri uradniki — ako so oni po večini Nemci — še ne vidimo niti najmanjše garancije za njegovo nepri-stranost, ker čutimo pristranost nemških uradnikov vsak dan na svojem hrbtu. Sicer pa tudi, ko bi bili drugi ministri res nepristranski uradniki, se to nikakor ne more trditi za grofa Sttirgkha in dr. Hochenburgerja, posebno za tega drugega ne, ki ne samo, da ni uradnik, ampak politik in kot tak znan kot najzagrizenejši sovražnik Slovanov sploh, Slovencev pa P°Sebej, kar se vidi že iz tega pakta, sklenjenega med njim in grofom otflrgkhom, ki ga ministrski predsednik sicer negira, ker ga negirati mora a>i prepričal ne bo nikogar, da pakt ne obstoji in krivec ni samo Hochen-PUrger, ki je stavil znani pogoj', am-Pak ravnotak krivec je tudi grof Sttirgkh, ki je Hochenburgerjev predlog sprejel. Sedaj pa poglejmo, kako pozdravlja .Slovenec", organ t. zv. S. L. S. grofa Sttirgkha; »Pečat pa vtisne novi vladi njen šef grof StUrgkh. Njegova politična preteklost je znana. Četudi je kot večletni član ustavovernega veleposestva večkrat stal v ospredju proti slovanskim zahtevam ter proti splošni in enaki volilni pravici, vendar njegovo orožje ni bilo otrovano s strupom protikrščanskih in protiavstrijskih teženj. To njegovo prepričanje ga je s časom vedno bolj odrivalo na desno, kjer so zbrani zagovorniki avstrijske ideje, ki priznava narodno enakopravnost in z elementarno silo zahteva spravo med avstrijskimi narodi. Ako se tudi sedaj uresniči stari rek »Ho-jjores mutant moreš", smemo upati, da se bode grof Sttlrgkh vsaj potrudil, da se nadaljuje od barona Gau-tscha pričeto delo." S tem je označeno stališče naših klerikalcev proti izrazito protislovanski vladi grofa Sttirgkha, proti viadi, katere član je — in sicer kot justični minister! — tudi Hochenburgerl Klerikalci ne samo. da novi vladi niso uasprotni, ampak ona jim je naravnost simpatična in sicer zato, ker sta klerikalca minjstrski predsednik in na-učni minister in zato, ker se hočejo že v začetku prilizniti tudi vladi grofa Stdrgkha, kakor so se prilizovali vsem dosedanjim vladam in se bodo prilizovali — dokler jih bo vodil večni ministrski kandidat dr. Šušteršič — vsaki vladi. Za ravnopravnost avstrijskih narodov naj bi bil oni grof Stdrgkh, ki je sprejel Hochenburgerjev pogoj, da ima vrhovno nadzorstvo nad avstrijskim pravosodjem — nemški »Natio-nalverband". To pravijo klerikalci samo zato, da opravičijo stališče, ki ga ne bi smela zavzeti nobena Slovenska narodna stranka ! Stdrgkh bo za to že dal našim klerikalcem za njihovo lakajstvo primerno napitnino v obliki kake strankarske koncesije, ali ministrskega portfelja, po katerem mu tako hrepeni srce, dr. Šušteršič najbrže vseeno ne dobi, četudi bi mu ga tudi mi privoščili, ker potem bi se vsaj jasno pokazalo, da je ministrski portfelj smoter vsega njegovega delovanja. Prijazno so pozdravili naši klerikalci novo vlado in prijazno se bodo vedli proti nji, to je danes že gotova reč, ker oni bi prijazno pozdravili vsako vlado, tudi ako bi jo sestavil kak Schčnerer, ali še hujši nemški nacijonalec. Kar so Poljaki na severu, to so slovenski klerikalci na jugu Avstrije: lakaji vsake vlade, vsakega režima in zato bi bilo najbolje, da se kar združijo s Poljaki v skupnem klubu, ki bo vsaki vladi ponujal svojo pomoč. iz slovenskih krajev. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Prišel nam je zopet srečno pred oči klerikalni humoristični list »Domoljub" št. 43. Nehote se mora smejati vsak pameten bralec, ko prebere dopis iz Črnega vrha. Razvidi se takoj, kako hudo prede klerikalcem pred volitvami. Klerikalna trdnjava se ruši; to priznajo celo klerikalni kolovodje sami. Jezo zlivat po .Domoljubu" nad svobodomiselnim dopisnikom »Slov. Naroda* vas bo spravilo še bolj iz ravnotežja, kakor vas je dosedaj, ko ste občinsko revizijo speljali tako, da je najbrže sami ne razumete. Nam se niti ne sanja, kedaj bi se bil napravil dolg, katerega mora sedaj plačati župan. Kaj takega ne gre v glavo razsodnim možem in tako tudi dopisniku »Jutra« ne! Ker ni naš namen prerekati se v dolgih verzih in odgovarjati na »Domoljubove* klobase, vprašamo samo .Domoljubovega" dopisnika, od kedaj izvira greh, ki še letos ne bo poplačan? Našli ste, da je bilo 1. 1905. 555 K 46 h primanjkljaja, to je takrat, ko je klerikalna stranka vrgla iz občinskega odbora naprednjake. Čemu neki tega ne poveste, zakaj je nastal ta primanjkljaj. Ker nočete tega povedati vi, hočemo storiti to mi, da bo razvidno, kdo spravlja ljudstvo v nejevoljo. Od 1. 1902. do 1905. je vladal v občini napredni župan Ivan Lampe, katerega je spravil na županski stol medsebojni klerikalni prepir. Zmagala je soglasno manjšina in tako postal Lampe župan. Ker pa so bili naprednjaki z županom vred v manjšini, niso mogli ničesar ukreniti proti klerikalni volji. Zato imajo naprednjaki pred volilci zelo lahek odgovor. Koncem 1.1904. je ta odbor dovršil proračun za 1,1905 ter določil 30 % naklade. Nihče izmed klerikalnih odbornikov ni naznanil, da bo župnik prenavljal cerkev in zahteval za to plačilo od občine, kar je tudi storil. Sredi leta 1905. je nepričakovano predložil občini račun za okroglih 500 kron za popravila pri cerkvi. Zupan je moral to svoto takoj brez odloga izplačati župnemu uradu, dasi to ni bilo v občinskem proračunu. Županstvo tudi ni imelo takrat še v rokah razsodbe upravnega sodišča, kakor jo ima sedaj. Upravno sodišče je namreč določilo, da cerkev ne more ničesar tirjati od politične oblasti. Na ta način je nastal koncem leta 1905. primanjkljaj 555 K 46 vin., katerega »Domoljubov* dopisnik predbaciva narodnjakom. Povzročil ga pa ni nihče drugi, kakor nikdar sita cerkev s klerikalnim kolovodjem na Čelu. Da bi bil sedanji župan primoran šele sedaj plačati imenovani dolg, se nam zdi čisto neverjetno. Takoj ob nastopu toliko hvaljenega klerikalnega obč. odbora z županom pokojnim Dom. Rudolfom so narasle občinske naklade .za leto 1906 za 60%, to je dale so okrog 2500 kron več dohodkov. S tem denarjem bi se lahko poplačal petkratni imenovani dolg. A naklade so se potem zvišale še vsako leto. tako da so narasle do 70%. Toda kljub temu smo zvedeli iz zanesljivih krogov. da je občma dolžna pri klerikalni posojilnici v Črnem vrhu 3000 K, ne pa 2000 K, kakor je označeno v »Domoljubu". Ce je torej sedanji župan plačal na ta dolg že 700 K in bo do konca leta plačal še 500 K, skupno 1200 K, ostane torej še dolg, 1800 IC Ali so morebiti tekom tega županstva tudi naprednjaki pri obč. koritu ? Iz Mokronoga. Prestavljen je od nas v Kočevje ultra klerikalec in Nemec orožniški stražmojster Pacheiner. Ves napreden živelj se je oddahnil, ko je zvedel to novico. Seveda je ni s takim veseljem sprejel gospod Pa-heiner sam, kakor tudi ne župnik Bu-kowi(z, ki je kar iz sebe, ker mora ta njegov poslušni kužek stran. Piše in osebno intervenira na vseh koncih in krajih ali pomagalo ne bo vse skupaj nič, ker ima Pacheiner preveč masla na glavi in mu torej pi svetovati, da bi šel na solnce. Prestavljen je pa zato, ker je bil jako pristranski, obnašal se je kot Lampe v deželnem odboru, klerikalcu vse, naprednjakom pa vsak dan ovadbe na vrat, četudi se je dobro vedelo, da so nedolžni. Toda kadar je mera polna, tedaj nehamo vsipati vanjo in tako je tudi z vseoblastnim Paheinerjem. Dal se je voditi od klerikalcev in pri tem pozabil na postave; a v sredi teh neobjektivnosti ga je zadela roka njegovih predstojnikov. Sicer pravi njegova gospa, da blagoslovljena roka naj bolj hudo udari, ali Pacheinerja je tudi roka objektivnega gospoda nadporočnika MtUlerja po zaslužen ju oplazila. Da bi pa Čitatelj ne mislil, da pretiravamo škodoželjnost in pristranost gospoda stražmojstra Pacheinerja, povemo še to|: Ko je izvedel, da se ga namerava prestaviti je takoj vložil prošnjo, da bi smel ostati še v Mokronogu. Zanašajoč se na župnika Bu-kowitza in poslanca Hladnika je zmagoslavno govoril: ,Še bom ostal v Mokronogu, ampak potem pa gorje mokronoškim gostilničarjem, jaz jih bom šikaniral, nobenega pardona več pri policijski uri, ampak točno ob 10. odnosno 1L uri bodo morale biti gostilne zaprte. No sedaj je možiceiju to spodletelo. Kočevarjem z veseljem privoščimo to kri od lastne krvi. Orožniškemu poveljstvu v Novem Mestu pa ga priporočamo v največjo zaščito. Iz Gorice. (Martinov zabavni večer »Goriškega Sokola", dne 12. novembra 1.1. pri »Zlatem Jelenu".) Že vsak Goriški Slovenec ve, da priredi Sokol v Gorici svoj prvi zabavni večer na Martinovo. Kakor nam obeta veselični odsek, bo spored tega večera tak, da ne bo nobenemu žal, ki se bode te prireditve udeležil. Ta večer bode pa tudi neka kontrola, nekako merilo, koliko prijateljev in sobojevnikov ima »Goriški Sokol" v mestu; število udeležencev bode pokazalo, ali sme računati društvo pri svojem sokolskem delu na zaslombo vsega zavednega goriškega občinstva. Do sedaj, posebno v zadnjih letih se je marsikdo odtegoval vsakim prireditvam bodisi enega ali druzega društva. Vedno je posečalo prireditve le eno in isto občinstvo, ki pa je navsezadnje tudi lahko opravičeno godrnjalo, češ, zakaj bi vedno le mi morali podpirati slovensko stvar v Gorici, drugi pa, ki bi to ložje storili, pa lepo čepe doma, ne meneč se za nobeno javno življenje goriških Slovencev. Vem, da je to samo komodnost in nič druzega in prepričan sem, da se da tudi to odstraniti. Če bodo dotičniki prišli na prireditev, če bodo le enkrat se čutili domače med svojimi in videli marljivost, s katero skuša društvo doseči svoj cilj, potem bode izginila njih komodnost in radi bodo prišli tudi v drugič in tretjič. Prilika za ta korak se jim n#li sedaj pri prvem družabnem večeru Sokola, ki bode za posameznika spojen le z majhnimi stroški. — Premišljeval sem tudi o vzrokih, zakaj v Gorici 10.000 Slovencev ne živi med seboj družabnejše ? Ali je vzrok preslab, neagilni narodni sovražnik Italijan, ki le navidezno gospodari neomejeno nad goriškim me- stom, ali pa je vzrok kak pravosodni ali naučni minister, ali pa res naspror tujejo medsebojne osebnosti? Pq mnenju občinstva vlada baje tudi v Gorici nekako kastovstvo, ki ga pa faktično ni opaziti in je to mnenje popolnoma neopravičeno. Vsakdor, ki se hoče prepričati, da je kastovstvo v Gorici le predsodek nekatemikov, naj stopi malo bližje narodnemu življenju, ki se tudi zrcali v društvenih prireditvah in opazil bode, da je vsak do* brodošel, naj si bode doktor, sodnik, profesor, trgovec, obrtnik ali delavec. Tako je načelo goriškega Sokola, za katero se bojuje že 25 let. Trudi se ga uresničiti in ne bode mu naloga težka, ako |se goriški Slovenci zganejo in prikažejo na sokolskih družabnih večerih. Pustimo vendar enkrat vse predsodke in takozvane osebnosti doma ter se podajmo s svojimi še ostalimi ideali na Martinov večer. Poboljšajmo se in mogoče nas bodo v Gorici kmalu bolj vpoštevali ne le Italijani, temveč tudi Nemci, kateri izkoriščajo na vse pretege nazadujoče italijanstvo kakor tudi nesložnost in mlačnost slovensko. Na svidenje torej 12. novembra pri »Zlatem Jelenu". LISTEK. 0NEVNE VESTI. Nova vladat. V pondeljkovi seji poslanske zbornice se je novi kabinet s Stiirgkhom na čelu predstavil poslancem. Nemci so zlasti viharno pozdravili svoje zaupnike Hochenburgerja, Forsterja in Rčfilerja, krščanski socijalci naučnega ministra Husareka, katerega smatrajo za svojega, Čehi in Poljaki pa ministra Trnko in Zaler skega. Nato je razvil novi ministrski predsednik grof Sttirgkh svoj politični program. Njegov govor ni napravil na zbornico niti uajmanjšega vtisa. Odpor proti Stilrgkhovemu kabinetu je zlasti med češkimi poslanci zelo velik. Češki narodni socijalci so že sedaj stopili proti novi vladi v najskrajnejšo opozicijo in hočejo k temu prisiliti tudi češki enotni klub. Silno ozlovo-ljeni so tudi Rusini, da celo Poljak^ Jugoslovani pa od kabineta v katerem sedi Hochenburger tako nimamo ničesar dobrega pričakovati. Zato je že sedaj čisto jasno, da je StUrgkhov položaj še veliko slabši kakor Gautschev. Delaviie večine čisto gotovo ne bo dobil. StUrgkh najbrže niti ne računa na sodelovanje Slovanov, ampak bo šel svoja pota, kar kor je šel Bieneith. Vprašanje je le, če se mu bo to posrečilo. Sicer se že splošno domneva, da ima Sttirgkh v slučaju, če ne dobi zanesljive večine> dalekosežna pooblastila in lahko pošlje zbornico na počitnice. A take razmere ne bi mogle dolgo trajati. Brez Slovanov vladati v Avstriji je danes pa£ čisto nemogoče. Hochenburgerjev! pogoji. Ministrski predsednik grof Sttirgkh je na veliko začudenje vseh poslancev izjavil v zbornici, da so vesti o Hochenburgerjevih pogojih gledf «UCHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Če se naprimer zgodi, da me zaloti smrt, prosim najditelja mojega trupla v imenu vseh čuvstev, ki so sveta človeka, naj spoštuje mojo poslednjo voljo, ki je ta: 1. Moja smrt naj se z vso prizanesljivostjo naznani moji hčeri Leonori, ki prebiva v Benetkah v palači svojega soproga, generalnega kapitana Altierija. 2. Moje telo naj se prepelje v Benetke in pokoplje s primernim sijajem v grobnici Dandolov, mojih pradedov . . . 3. Izvršitelj moje oporoke naj gre v Milan, via delji Bastori, v predzadnjo hišo proti mestnemu pokopališču. Tam naj gre v kletne prostore ter koplje v severnem kotu zadnje kleti; našel bo skrinjo, v kateri je . . .“ —' Ohel je zagrmel Aretino. Ali sem brljav? Ali čitam prav? . . . No, no . . . ostanimo mirni , . . Približal se je sveči. Papir mu je trepetal v roki. Potegnil si je z dlanjo preko oči in čital dalje: » . . . skrinjo, v, kateri je petdeset tisoč Srebrnjakov po šest liver" . . . petdeset tisoč Srebrnjakov, da, da, saj sto[i zapisano! . . . »deset tisoč zlatih cekinov" ... oh, meša se mi! ... ter več dragega kamenja in zlatnine v vrednosti kakih petindvajset tisoč Srebrnjakov . . .“ Aretino je padel skoraj v nezavest. Zakričal je na vse grlo. Pritekli so sluge. A pesnik je planil srdito nadnje: . — Kaj hočete, pijanci, tatovi, zabiteži? Sluge so jo brž pobrisali. Aretino je skrbno zaprl vrata in se vrnil k mrliču, čigar obraz je bil otrpnil v bledem smehljaju. — Oh, je dejal zamolklo, čital sem prav! Saj vidim! Saj se mi ne sanja! Saj so prinesli Dandola ranjenega v mojo hišo! Saj je umrl pred mojimi očmi! Saj sem mu lastnoročno odpel jopič 1 In papir — saj ga držim še v roki! Premoženje!... Celo premoženje! Nič več verzov! Nič več umetnosti 1 Nič več hvalisanja! Nič Več kritike! Široko, kneževsko življenje zagotovljeno! Oh! Poglejmo še enkrat, ali se ne motimo . . . Da, da ... . za petindvajset tisoč Srebrnjakov dragocenosti . . . deset tisoč cekinov . . . petdeset tisoč Srebrnjakov po šest liver ... in vse to se nahaja ... v Milanu . . . via delji Bastori . . . predzadnja hiša na levi . . . proti mestnemu pokopališču! ... Pri životu moje matere, ki je poginila od revščine v areški bolnici! . . . Pri Jožkih Margerite! . . . Pri glavi in pri krvi Kristovi! , . . Bogat, bogati Jaz bogataš! . . . Patriciji, kardinali, pisači, pesniki, umetniki, vsi, vsi, čestitajte Petru Aretinu, ki je zdaj vendar že enkrat našel tisti umotvor, ki ga je svet vedno častil in ga časti in ga bo častil na veke vekov , . . bogastvo! . . . Z velikimi koraki je začel hoditi po sobi, krčevito stiskaje Dandolovo oporoko in mrmraje v vročični razburjenosti: — Oženim se s Perino; ob tej priliki mi je od Rolanda Kandiana obljubljenih trideset tisoč Srebrnjakov po trj livre . . Blizu osemnajst tisoč Srebrnjakov imam v svojih skrinjah . . . Če preštejem in seštejem vse skupaj, sem torej srečni lastnik kakih osemsto tisoč liver . . . Opustil bom svojo obrt . . . Živel bom kot velikaš, zdaj v Benetkah, zdaj v Milanu ali v Florenciji, zdaj v Parmi ali v Modeni; v Rimu ne . . . tam bi me dal papež umoriti, da me podeduje . . . Zdaj bom jaz plačeval pesnike, uboge Aretine, da bodo prepevali mojo slavb, mojo radodarnost, mojo krepost, mož pogum, mojo genialnost — vse, karkoli bom hotel! Ah . . . Ko se je nekoliko pomiril, je zopet razvil oporoko, ki jo je bil že skoraj čisto zmečkal. — Poglejmo, če je še kaj zapisanega, je zamrmral. In nenadoma je prebledel ter zajecljal: — Diavolo! Diavolo! In dodal je: — Kaj, če bi ne prečital konca? ... Kdo me more prisiliti, da čitam konec? . . . Recimo, da mi pade ta papir v ogenj, ravno v trenotku, ko ga hočem prečitati do kraja . . . Kaj, hudiča! Ne, ničesar nočem vedeti; ne bom čital končal . . . A nesreča je hotela, da ga je medtem prečital. Ih najsi je zapiral oči še tako, konec je plamenel v ognjenih črkah pred njegovim duhom. In ta konec je govoril: » . . . Ako pride ta papir v roke kakega patricija, pesniki umetnika . . . z eno besedo moža-poštenjaka ... ga nočem žali s tem, da bi mu ponujal kako plačilo ... Ako pa najde moje truplo kak tat ali ropar, sem vseen trdno prepričan, da bo spoštoval poslednjo voljo mrtveca in s zadovoljil z deležem štiri tisoč cekinov, ki mu ga določam . . In ako najde moje truplo kak siromak, ga pooblaščam, d si odračuna od zgoraj navedenih svot petsto cekinov kot odškoc nino za svoj trud ... Kdorkoli bo čital te vrstice, poslednjo voljo umirajočeg rotim ga, naj razdeli vse, kar najde v moji skrinji v Milanu, n dva enaka dela. En del dobi Roland Kandiano, ki ga je iskati v Benetka ali pa v soteski Piave, nedaleč od vasi Nervesa. Drugi del dobi moja hči Leonora, soproga Altierija, genera nega kapitana beneškega. Sledil je podpis z Dandolovim pečatom in naslovom k< bivšega velikega inkvizitorja beneške republike. Aretino se je ozrl na mrliča z neizrekljivim očitanjem. — Zakaj mi je napravil izprva toliko veselje I je zamrmra In zopet je začel hoditi po sobi, a počasi in povešaje oi — Vraga, je premišljal, to se ne spodobi, da bi se štel s roparja in tatu; delež štiritisoč Srebrnjakov mi torej ni namenjei Primoran sem priznati, da spadam med pesnike, to je med tist ki jih Dandolo noče žaliti s tem, da bi iim ponujal plačilo . . S trpkostjo je dodal: — -aliti! Žaliti I Jaz bi se dal prav rad razžaliti na ta način! Naenkrat pa se je udaril po čelu: — Toda, per bacco! Med reveže se pa vendar lahko pr števam!... Saj sem reven? Kdo je večji siromak od mene?. Poglejmo še enkrat, koliko zapušča svojemu najditelju, ako ubog . . , Zdi se mi, da dvatisoč cekinov? . . , Ne, ne ... s samo petsto cekinov! ... Ko bi bili vsaj zlati dubloni I... C Aretino, Aretino, kakšen nesrečnež si ti I Zadovoljiti se boš mo: s petsto cekini . . . Lep denar, vseeno, to je resi --------------------------------- (Dalje.) vstopa v novi kabinet popolnoma neresnične. Ne bomo se prerekali o tem, ali ima prav ali ne. Značilno je le dejstvo, da justični minister še do-sedaj ni preklical imenovanih pogojev. Slovanski poslanci se zato tudi niso zadovoljili s Stflrgkhovo izjavo in bodo izvajali iz tega še konsekvence. Kakor povsod, je tudi v političnem boju mera, preko katere ne sme nobena stranka, ako noče spraviti v nevarnost splošne blaginje, same sebe in vseh idealov, za katere se bori. Te jako zanimive besede čitamo v včerajšnjem »Slovencu". Dobro bi bilo, da bi se jih klerikalni kolovodje naučili na pamet in si malo povprašali svojo vest, ako se tudi ravnajo po tem načelu. Naši klerikalci so res pravi mojstri glede učenja morale, imajo pa to napako, da se naukov, katere uče sami, nikdar n_ drže, ampak gredo čisto druga pota. V svojem neskončnem sovraštvu do političnih nasprotnikov teptajo vse Kristove nauke, ki je prišel na svet oznanjevat mir, in oznanjujejo celo poboj. Nikdar se še ni kaka stranka v Avstriji tako daleč spozabila, kakor ravno naša klerikalna stranka, ki je proglasila politični bojkot svojih nasprotnikov, in razdira zakon. Svojih napak seveda klerikalci ne vidijo. Zato bi bilo jako dobro, če bi najprej pomedli malo pred svojim pragom. Na sledu Šlbenikovim morilcem? Kakor je znano, so pred tedni našli v nekem kozolcu ob cesti v Domžale ubitega knjigovodjo tvrdke Bončar, Božidarja Šibenika. Vkljub vsestranskemu poizvedovanju se dosedaj ni moglo priti na sled ubijalcem. Zdaj pa so baje vendarle na sledu Šibeni-kovim morilcem. Včerajšnji »Slov. Narod* namreč ve poročati: V nedeljo popoldne proti večeru je Šibenikov oče slučajno prišel v gostilno k »Lipi". Vsedel sp je k mizi v prvi sobi. V sosedni sobi pri mizi v kotu pri oknu so sedeli štirje mladeniči, med katerimi je bil eden vojak tukajšnjega 27. domobranskega polka. Razgovarjali so se med sabo prav glasno. Ker je g. Šibenik opetovano slišal imenovati svoje ime, je postal pozoren. Prisluškujoč se je prepričal, da se razgo-varjajo o njegovem nesrečnem sinu. Takoj si je domislil, da bi mu morda oni neznanci lahko povedali kake podrobnosti, ki bi mu dale kak sled o morilcih. G. Šibenik je vstal ter se prisedel k mizi, kjer so bili v živahnem razgovoru imenovani neznanci Naročil je takoj liter vina. Ko so se jeziki malo razvozljali in ko so fantje postali bolj živahni ter /jeli popevati, je previdno napeljal razgovor na svojega ubitega sina, ne da bi povedal, kdo da je on sam. Med vsemi je bil najbolj zgovoren vojak. Jel je pripovedovati, da je pokojnega Šibenika prav dobro poznal, ker je doma blizu Domžal. Razgovor je postal vedno bolj živahen, vino je razvezalo jezike in vojak je jel pripovedovati, da pozna prav dobro Sibenikov e ubijalce, da do tič ni niso imeli namena ubiti Šibenika, marveč nekega dru ge ga, da je bi! ort navzoč one kritične noči pri dogodku, da je on sam nesel Šibenika s ceste v kozolec in da je le-ta še ob 4. zjutraj klical na pom oč. Da je g. Šibenik vzpričo teh pripovedovanj jedva obvladal svojo razburjenost, je naravno Vkljub temu pa je vztrajal pri fantih, ki so popevali in pridno pili, On pa je vse ono, kar mu je pripovedoval vojak, prijavil Oblasti. Sedaj se je nadejati, da bodo ubijalci Boži-dara Šibenika kmalu v rokah pravice in pod ključem. Nečuveno tolovajstvo ljubljanskih civilnih stražnikov. O tistem bestijalnem napadu ljubljanskih civil- nih stražnikov na nekega postreščka v neki gostilni na Bregu smo na kratko že zadnjič poročali. Danes še nekatere podrobnosti. Tisti civilni policaji niso bili trije, ampak jih je bilo kar šest. Med gospodarjem hiše in postreščkom se je vnel prepir, tekom katerega je gospodar zgrabil stol in udaril z njim postreščka po glavi, ta je pa, ko je gospodar hotel zamahniti še enkrat, zgrabil za oni stol, v tem pa so ga prijeli civilni policaji in ga vrgli v vežo ter šo tam hodili po njem, da je dobesedno šla od reveža kri, voda in blato 1 Mož se je vendar s silo po~ bral, je šel spet v sobo, kjer se je vsedel, in je zahteval zdravnika, toda stražniki so ga spet vrgli ven na sredo ceste. Nato je prišel stražnik in mu je rekel: »Pejte no z manal* Ker se med spodobnimi ljudmi aretacija tako ne napoveduje, postrešček ni hotel iti, zato so ga zvezali in vlekli na rotovž. Na rotovžu je mož zahteval zdravnika, prišel je res dr. Illner, ko je pa slišal, da se je mož ,s stražniki pretepal", je človekoljubni zdravnik kratkomalo ukazal, naj ga vlečejo v »špehkamro", ne da bi ga bil zdravniško preiskal, kakor bi bila njegova dolžnost. Policaji so vlekli reveža v neko smrdljivo, zamazano luknjo, kjer so ga pustili do drugega dne. Drugi dan ga je dr. Illner prav površno preiskal, temeljito ga je preiskal šele na odredbo državnega pravdništva, ki ima celo stvar zdaj v rokah, sodni zdravnik dr. Schuster. — Cela stvar je taka, kakor bi se bila zgodila kje na Ruskem. Pa se je zgodila v Ljubljani, ko sta nad ljubljansko policijo vladala Lauter in Jančigaj. Ljubljana ima res čedne čuvarje javnega miru in si lahko gratulira! Skrajna neotesanost igralca. Preteklo noč je napadel na skrajno nekvalificiran način neki igralec slov. dež. gledališča na cesti pred .Narodno kavarno* in potem še v kavarni našega gledališkega dramskega recenzenta, ker je zapisal neugodno sodbo o njegovi slovenščini. Tak napad se obsoja sam po sebi in našemu recenzentu niti na misel ne prihaja, da bi se z neugodno recenziranim, * kruto žaljenim" igralcem kakorkoli prepiral o igralčevi in svoji časti; z ozirom na igralčevo vinjenost za enkrat tudi še ne nastopi pravne poti. Namerava pa vkljub grožnjam vršiti svojo nalogo kot recenzent popolnoma objektivno kakor doslej. Ravnateljstvo pa naj pouči dotičnega igralca kaj se sme in kaj se ne sme, kajti zgodi se prav lahko, da bodo opustili vsi gledališki recenzenti svoje nehvaležno delo, če niti na cesti ne bodo varni pred in-sulti »razžaljenih" igralcev. Nezgode. Ko je šel te dni 3 letni Josip Slapničar iz Višnje gore mimo neke stavbe, mu je neki deček vrgel celo pest malte v obraz in ga na desnem očesu nevarno poškodoval. — Josipa Jeklarja iz Koprivnika je pri delu v gozdu neka veja tako zelo udarila po levem očesu, da je bil težko poškodovan. Težko ranjen. Kovača Ivana Debelaka iz Zaloga je dne 2. novembra neki fabriški delavec v Vevčah med prepirom dvakrat sunil z nožem v prsa in hrbet. Debelaka so težko ra-ranjenega takoj odpeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Smrtna nesreča. Dne 1. novembra so našli v Lipo vici 31 letnega občinskega ubožca Antona Novino mrtvega na cesti. Anton Novina je bil božjasten in je pri napadu najbrže padel na obraz in se zadušil. Aretiran cestni tat V soboto zvečer je ukradel pred Gfltzlovo trgovino na Starem trgu neznan tat 60 K vredno zimsko suknjo. Ker je bila tatvina takoj odkrita, je odšel neki tamošnji uslužbenec takoj na lov na tata. In sreča mu je bila v resnici mila. Pred magistratom je zapazil člo- — MALI LISTEK. Biblija, znanost in cerkve. Spisal Jaroslav Palliardi. (Iz 24. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli"). Odlični svetovni učenjaki so odkrili zelo važne razloge, na podlagi katerih trdijo z veliko verjetnostjo, da :je zemlja nastala iz žareče tekoče snovi, ki se je v davni preteklosti odtrgala od solnca, se milijone let pogasi hladila, dokler ni postala trda, Čisto gotovo vemo, da se je zemeljska obla milijone let mnogo in mnogo izpreminjala, predno je dobila sedanjo obliko. Če preiskujemo zemeljske plasti, se prepričamo, da je najstarejše kamenje ognjenega izvira, t. j., da je nastalo iz žareče tekoče mase. Te najstarejše skale so na površju počasi razpadale, kakor še danes razpada kamenje pod vplivom toplote, vode in zraka, za to pa je bilo treba silno veliko časa, saj vsak lahko sam vidi, kako malo se izpremene recimo v dobi petdesetih let znane mu skale. Tiste drobce pa je voda odnašala v nižje kraje. V teh najstarših plasteh, ki jih je nanesla voda, ni še nobenih ostankov kakega rastlinskega ali živalskega življenja. Prva živa bitja so se pojavila na zemlji mnogo pozneje po parkratnih izpremembah zemeljske površine, vsaka taka izprememba pa je sama zase zahtevala milijone let. Nad vsak dvom gotovo je, in vsak, kdor hoče stvar le nekoliko zasledovati, se lahko o tem prepriča, da se vse vrste živih bitij na zemlji niso pojavile naenkrat, kajti njih ostankov ne najdemo skupaj v enako starih Elasteh zemlje, kar bi pa moralo biti. o bi bilo biblično pripovedovanje o stvarjenju sveta resnično. Čim starejše so plasti, tembolj preproste so rastline In živali, katerih ostanke najdemo. Sploh so se živa bitja prejšnjih vekov zelo razlikovala od sedanjih. Iz prejšnjih bitij so se razvijala sedanja, neprestano se izpre-minjajoč in v ogromnih razdobjih, in pri tem se je vršil neprestano napredek od nižjih k višjim. V najstarejših zemeljskih plasteh se pojavljajo samo ostanki najnižjih živin bitij, kakor morskih gob, koral, črvov in rakov. Vretenčarji se kažejo mnogo pozneje, med njimi najprej ribe. Za njimi slede dvoživke, po njih plazilci, za temi ptiči in nazadnje sesalci. Med sesalci pa se pojavljajo najprej nižji, potem vedno višji in višji, veka z imenovano suknjo, ki se je čisto mirno sprehajal po cesti. Uslužbenec ga je takoj s pomočjp nekega pasanta odvedel na stražnico, kjer se je izkazalo, da je tat 19 letni v Ptuj pristojni delavec Franc Voglar, katerega so šele pred kratkim zasačili pri neki tatvini. Policija ga je izročila okrajnemu sodišču. Pretep. Na potu proti Kozarjem sta se pred kratkim sprla iz neznanega vzroka dva posestnikova sina. Iz prepira je nastal konečno pretep, tekom katerega sta bila oba težko ranjena, eden na glavi, drugi na levem kolenu. Mrtvega so našli. Kakor se poroča iz Logatca, je prišel pred kratkim v gostilno Marije Lipovec v Babnem polju, leta 1883. rojeni in v Laški potok pristojni Josip Levstek in se pošteno najedel in napil. Nato je odšel v neko šupo spat. Drugega dne ga je našla gospodinja mrtvega. Levstka je zadel mrtvoud. Ljubeznjlv soprog. Na Karlovški cesti stanuje neki dninar, ki je neprestano od jutra do večera pijan, dočim živijo njegova žena in štirje otroci v velikanski bedi. A to še ni dovolj. Mož ni samo vedno pijan, ampak tudi neprestano razgraja in pretepa ženo in otroke. Ko je v soboto zopet grozil ženi z ubojem, je prišel stražnik, ki je ljubeznjivega moža odvedel v zapor. Napad z gnojnimi vilami. Ko je pred kratkim proti večeru neki posestnikov sin iz Karolinške zemlje obstal s kolesom pred neko gostilno, sta ga nahrulila dva poba. Nastal je hud prepir, tekom katerega sta dobila kolesar in še en fant, ki se je zanj potegnil, na glavi z gnojnimi vilami več poškodb. Roparski napad. Iz Rogatca na Štajerskem se poroča: Dne 2. novembra je odšel posestnik Alojzij Šentang v občinski urad Nadole, da izplača neko svoto. Ko se je vračal domov skozi gozd, ki pelje v Kozice, sta ga napadla posestnikova sina Vincencij in Franc Gajzer, ga vrgla na tla in pre-tepavala, kolikor sta pač mogla. Ko sta mislila, da ima že dovolj, sta preiskala njegove žepe, kjer sta pa našla le 1 K denarja. Roparja sta bila naslednjega dne aretirana in izročena okrajnemu sodišču v Rogatcu. Na slabo sta naletela. Kajžar Franc Feldin in njegova žena sta dne 31. oktobra čestitala novoporočencema Maksu Borlacu in Ivani Soline in Lju-bečnega na Štajerskem k njiju poroki. Novoporočenca pa sta smatrala to kot izzivanje in Feldina in njegovo ženo pošteno pretepla. Radi tega se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Božjastna ženska nadomeščena z blaznico. Graška rešilna postaja je bila v pondeljek zjutraj poklicana na pomoč v Straucherjevo ulico, kjer je neko 35 letno gospo napadla božjast. Na potu proti deželni bolnici je rešilni voz ustavil neki stražnik, ki je krčevito držal neko blazno žensko, ki je hotela skočiti v reko Muro. Na lice mesta došli zdravnik je blaznico vtaknil v prisilni jopič. Med tem se je božjastna gospa že toliko okrepčala, da je izstopila iz voza in napravila prostor blaznici, katero je rešilni voz potem odpeljal na opazovalni oddelek. Za bolnega delavca na Poljanski cesti št. 8. so poslali na naš naslov ,rdečenosarii“, zbiani v veseli lovski d.užbi pri Ambrožiču v Ljubnem na Gorenjskem 4 krone, ki smo jih izročili dotičnemu revežu, ki leži bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca plemenitim darovalcem in apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu, ki stanuje — kakor že omenjeno — na Poljanski cesti št. 8. Priporočamo V našem uredništvu se je zglasil usmiljeni brat Gervazij Vidmar iz Kandije in se je legitimiral kot pooblaščen nabirati milodare za bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Mislimo, da nam ni treba posebej priporočati občinstvu, da daruje po možnosti, saj je znano, kako človekoljubno nalogo vršijo v kandijski bolnici usmiljeni bratje. Kadar se gre za take človekoljubne naprave, kot so bolnice, se ni treba vprašati kdo prosi, redovnik ali lajik, ampak darovati je treba po možnosti. Iz gledališke pisarne. Zaradi priprav Špicarjeve narodne pravljice »Kralj Matjaž" se mora repertoire deloma izpremeniti. Zato se poje v Četrtek tretjič opereta »Cigan baron" (za par abonente). — V soboto zvečer se poje Smetanova »Prodana nevesta" (za nepar) .— V nedeljo popoldne ob 3. uri pri znižanih cenah opereta »Sramežljiva Suzana" (za nepar-lože); — zvečer ob polu 8 uri prvič Jak. Špicarja »Kralja Matjaža", narodna pravljica v treh dejanjih s pred- in poigro: I. Predigra: „V preteklosti"; II. Glavna igra: »V sedanjosti"; III. Poigra: »In enkrat bo . . .* Dejanje se vrši v slovenski vasi na koroški meji. Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je pela drugič Straussova opereta »Cigan baron" — pred razprodano hišo. Namesto obolele gospe pl. Foedranspergove je v naglici prevzela vlogo stare ciganke gdč. V Danilova, ki je svojo nalogo, če vpošte-vamo okolnosti, rešila prav dobro. Tudi sicer je bila predstava jako dobra. »Ciganska kri", ki se z Asto Nielsen v glavni vlogi izvaja v tukajšnjem kinematografu »Ideal", je izzvala splošno odobravanje. Scenerijo samo na sebi in izborno igro Aste Nielsen so vsi navzoči navdušeno ob čudovali. — Za soboto se pripravlja nova afrikanska drama, v kateri igrajo vloge tudi leopardi in levi. Sokol I. priredi v soboto 11. t. m. v Mestnem Domu svoj Sokolski in nazadnje pride človek. Znanstveno raziskavanje ostankov živali, ki se nahajajo v zemeljskih plasteh, nas pouči, da so iz rib nastale dvoživke, iz teh plazilci, iz plazilcev pa ptiči in sesalci. Da so se ta nici godile, kaže ostankov živali, te izpremembe v res-o najdbe okamenelih ci so na njih telesu združeni znaki raznih vrst. Kot primero navajamo okamenele ostanke čudovitega ptiča, ki so ga prirodopisci nazvali „archeopteryx“, kar pomeni toliko kot »praptič". Na njem so združeni znaki kuščarja in ptiča. Okostje nog je ptičje in telo je bilo pokrito s perjem, iz česar spoznavamo, da je imela ta žival toplo kri, kakor ptiči, medtem ko imajo plazilci mrzlo kri. Dolgi rep, ploščata prsna kost in glava, ki ima v čeljustih ostre kuščarske zobe, pa spet zelo spominja na plazilce. V Avstraliji še zdaj žive sesalci podobni plazilcem, ki kažejo poleg znakov telesa sesalcev tudi mnoge znake, ki spominjajo na ptiče in plazilce. Za primero navajamo kljunača. Njegove kosti na glavi in dolge, ozke Čeljusti spominjajo na ptiče, močna rebra, oblika prave kosti itd. pa spet na plazilce. Konec črevesa je urejen tako, da se z njim spaja tudi scalni organ in spolni organi, kakor pri pla- večer. Sodeluje celotni društveni salonski orkester. Poleg orkestralnih točk je na sporedu več pevskih in telovadnih [točk. Sodeluje vrlo priznana moč slovenske opere g. Bukšek, ki je že opetovano pokazal svojo naklonjenost napram prireditvam Sokola I. Tudi tokrat sodeluje in aranžira več pevskih skupin. Sokolsko misleče občinstvo bo gotovo z obilno udeležbo pokazalo priznanje neutrudnim predpripravam br. Sokolov. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, 10. novembra ob 6. uri zvečer na dermatološkem oddelku deželne bolnišnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsednika. 2. Kirurg, demonstracije ordinarija dr. I. Stojca. 3. Šlučajnosti. Martinov večer, ki ga navadno vsako leto priredita združeni šentpeter* ski podružnici Ciril-Metodove družbe v spomin svojemu pok. predsedniku Martinu Malenšku, se je vršil kakor običajno tudi letos v hotelu Štrukelj, dne 5. t. m. Prostrane gostilniške prostore je zasedla do zadnjega ko ička kaj odlična gospoda, med katero smo opazili tudi prvomestnika Ciril Metodove družbe gosp. vladnega svetnika Senekoviča. Slavnoznano društvo »Slavec" je pod vodstvom svojega pevovodje g. Pahorja vrlo eksekviralo več zborov in narodnih pesmi. Veliko smeha je vzbudil muhasti »Rajbničan“ s svojo pristno »sQho robo*. Mnogi krasni dobitki s tolsto »Martinovo gosko* na čelu so kaj ugodno vplivali na že itak praznično razpoloženo občinstvo. In naše krasne gospodične prodajalke 1 Licitacija goske, ki jo je kot prvi dobitek odklonil in prepustil društvoma gosp. predsednik Mally, je vrgla 19 K; ves čisti dohodek, ki ga dobi centrala Ciril-Metodove družbe, pa znaša 140 K 20 vin. Pohvaliti nam je konečno še hotelsko klet in izborno kuhinjo, ki ste nam ob prav solidnih cenah nudili svoje dobrote. Prav zadovoljni smo se razšli. Italijansko-turška vojna. Italijanski nameni pri aneksiji Tripolitanije in Cirenajke so očitni: oni bi radi proglasili domačine Arabce, ki se proti njim bojujejo, za upornike, ki jih lahko postavijo — ako jih dobijo v svoje roke — pred vojno sodišče, obsodijo na smrt in postrelijo, med tem, ko do sedaj v to nikakor niso bili upravičeni, ampak so morali gledati tudi v ujetih Arabcih sovražnika, ki ga lahko razorožijo in mu onemogočijo, da bi se nadalje vojskoval proti njim, ali življenja mu ne smejo vzeti, ker on je s tem, da se je bojeval, storil samo svojo dolžnost, kakor hitro je pa proglašena aneksija, se stvar temeljito spremeni — vsaj Italijani tako mislijo — ker domači prebivalci Tripolitanije in Cirenajke postanejo italijanski državljani in ako se bodo italijanskim oblastem upirali, se jih bo lahko smatralo za upornike. Seveda je veliko vprašanje, ako bodo tako mislili tudi drugi ljudje, ki niso Italijani. Ako bi Italija zavzela že celo Tripolitanijo in Cirenajko, potem bi bilo italijansko stališče še umljivo in deloma tudi opravičljivo, ali Italijani so proglasili aneksijo dežele, ki se nikakor še ne nahaja v njihovi oblasti, ker zavzeti v neki deželi par mest še nikakor ne pomeni zavzeti cele dežele, posebno ako se morajo tudi ta mesta še-le braniti. Italija je s proglašenjem aneksije Tripolitanije in Cirenajke napravila napako in sicer ne majhno napako. zilcih, ki jim je podoben tudi v tem, da nosi jajca, ki imajo pergamentno lupino, iz katerih se izležejo mladiči. Če hočemo pametno premišljati o nastanku človeka, moramo najprej ugotoviti, v kakem razmerju je nasproti živalim. Telo vretenčarjev in posebno sesalcev je zgrajeno popolnoma tako, kakor človeško telo. Najbolje to spoznamo, če primerjamo človeško telo s telesom kakega višjega sesalca, posebno kake višje opice. Glava, roke, noge, prsa sestajajo iz podobnih kosti in vsaka kost enega okostja odgovarja primerni kosti drugega okostja. Enako podobnost kažejo mišice, maščoba, koža, nohtje in lasje ozir. ščetine. Obeh teles življenje vzdržujejo podobni organi, pljuča za dihanje, želodec za prebavo, srce za razpošiljanje krvi po telesu. Podobno so urejene oči in nos in sprejemajo na popolnoma enak način dojme, in tudi organi duševnega delovanja, možgani, mozek in živci so si podobni. Posebno možgani višjih opic se zelo bližajo človeškim možganom, ki so pa seveda mnogo bolj komplicirani in večji. Živčni sestav vseh sesalcev in človeka je zelo podoben. Pri obeh so možgani in mozek osrednji živčni organi. Ce pozorno zasledujemo življenje Razun zgoraj navedenega razloga je Italijo vodil pri tem tudi namen Turčijo postaviti pred fait accompli ‘n jo prisiliti, da sklene mir. Ta načrt se pa Italiji gotovo ne posreči, ker Turčija tega ne bi storila niti v slučaju, ko bi doživela na bojišču večje in težje poraze, še manj pa stori to ko lahko zabeleži na bojišču nekoliko večjih ali manjših uspehov in ko se nahaja italijanska ekspedicijska ar-mada de faeto v defenzivi in ne more na kako ofenzivo — vsaj za sedaj se ne — niti misliti, ampak poteče še kakih dvajset dni, predno bo imela na bojišču toliko vojaštva, da začne lahko z ofenzivo t. j. s prodiranjem proti notranjosti dežele, kjer bodo morale njene čete vzdržati težke boje z Arabci, za katere so začeli Italijani zopet javljati. da ne živijo v posebnem soglasju s Turki in da polagoma zapuščajo bojno polje. Nam se to ne zdi vero-jetno in Italijani s takimi poročili najbrže sami sebe tolažijo, ali pa hočejo dokazati svetu, da je vsak turški odpor že a priori obsojen na neuspeh. Ali zakaj in čemu varati samega sebe, ko mora priti potem razočaranje samo po sebi, Evropa se pa tudi ne bo dala tako lahko premotiti, posebno ker boji z Arabci sami dokažejo, da italijanski optimizem v tem oziru ni bil op'a* vičen Sicer pa danes že prevladuje prepričanje, da se odločilni boj ne bo vršil v Afriki, višjih živali, na pr. konja, psa, opice, vidimo, da njih duševno življenje kaže podobnost z duševnim življenjem človeka. Nekateri nagbni so skupni človeku in živalim. Tako na pr. nagon sebeohranitve, spolni nagon, ljubezen do mladičev. Mlade živali se rade igrajo kakor otroci, stare so sitne, kakor stari ljudje. Skoro vse živali ljubijo in čuvajo svoje mladiče, nabirajo izkušnje in se ravnajo po njih. V isto past na istem mestu ne nalovimo mnogo miši, kajti miši, ki so videle svoje tovarišice v pasti, spoznajo njih nesrečo in se varujejo, da tudi njih ne zadene. Pes dobro spozna in si zapomni, kdo mu daje hrano, kdo mu dela dobro in kdo ga preganja, spozsa tudi po dolgem času svojega prijatelja in ga veselo pf>' zdravlja. Veseli se, če ga hvalimo, i° je žalosten, če ga kregamo, žaluje P° umrlem gospodarju in se radosti, ie vidi, da se človek, ki ga jemlje °a izprehod, pripravlja z doma. Vemo tudi, da psi, s katerim1 se ljudje dosti pečajo, razumejo celo nekatere besede. Spominjajte se družbe sv. C. in M. lemveč čisto kje drugje, v Evropi, ali v Aziji, ker Italijani ne bodo čakali, da bi v težki geriljski vojni, ki bi jih veljala veliko žrtev v krvi in denarju, •osvojili Tripolitanijo in Cirenajko, temveč bodo poskušali kje drugje uda-riti na Turčijo, kjer bi stvar bila prej končana. Na bojišču se Italijanom zopet slabo godi. V naslednjem podajamo poročila, ki so dospela včeraj popoldan: Frankobrod ob M., 7. novembra. Korespondent »Frankfurter Zeitung" poroča iz Malte, da so Italijani v Tripolisu še vedno obdani od turških in -arabskih čet. Zlasti Arabci vsako noč napadajo italijanske pozicije. Italijansko vojaštvo je izmučeno in se le s težavo brani. Italijanske izgube so zelo velike. Vse bolnišnice so prenapolnjee. Med vojaštvom vlada kolera. Tudi v Bengaziju je položaj Italijanov podoben. Carigrad, 7. novembra. Notranji minister je naznanil zastopnikom časopisja, da je ^n bataljon turških vojakov zavzel mesto Dema, pri čemer je padlo 80 Turkov in več 100 Italijanov. Turki so vzeli Italijanom tudi nekaj topov. Neka italijanska topničarka, ki ie tri dni križa pred pristaniščem, ne more izkrcati vojaštva ter strelja na pristanišče in brzojavni urad. Streli pa tie store mnogo škode. Solun. 7. novembra. Mladoturški komite je sestavil obrambno ligo za Tripolis ter izdal proklamacijo, v kateri poživlja prebivalstvo, da naj zbi-Ta denar za vojni materijal, za zdravnike, kirurge in sanitetni materijal. Proklamacija pravi, da so avspicije sedaj za Turke zelo ugodne. Ta poročila za Italijo nikakor niso ugodna, še neugodnejša so pa najnovejša poročila, ki smo jih prejeli v pretekli noči in ki jih priobčujemo na običajnem mestu, med brzojavnimi in lelefoničnimi poročili, na katera posebej opozarjamo. Samomor oficirja v brzovlaku. Pred Krakovom v Galiciji je v pondeljek vstopilo več oficirjev 3. planskega polka v brzovlak Dunaj— ^Takoy. Med oficirji se je nahajal tudi ^Oletni stotnik Karol Fuchs, ki se je obnašal silno nervozno in razburljivo. Pred postajo Trzebinija je Fuchs nenadoma zginil iz kupeja. Ker ga ni bilo dolgo časa nazaj, so ga njegovi tovariši pričeli iskati in na velikansko začudenje našli v nekem praznem vozu napol mrtvega. Okrog njega je stala velika luža krvi in nož, s katerim si je Fuchs prerezal grlo. Nesrečni stotnik je umrl še preje, predno je vlak ■—««—i i —■ ■iia»Tiiiiim»TMrw nmmn mtamammmmm——j— Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8« ---------- regtotrevaoa zadruga z omejenim jamstvom 1 '■■rasaasaama:.vs pripre^ rogo bogjgto nžrtgn najnovejših tiskovin za Sole, krajne Šolske' svete, županstva in druge urade. — Tiskarna »prejema vsa v & ^ spadajoča dela ter f&i izvrihije točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje Šolskih knjig »n časopisov iJsuBtaao 35*OožxilšrtTro. ja— Prva kratka drogerija, parfu merija, fotomanufaktura itd. [jubftana, Židovska ulica št. 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. ■*— — Ceniki so na razpolago. ^ slabokrvne in prebolele 11 ST^ie zdravniško priporočeno črno i I % /dalmatinsko vino Knl najboljše sredstvo. S kg franko K 4'50 Novakovič, Ljubljana. ‘SMtafbacufem štmnr. 1X0. Častitim damam vljudno naznanjam, da se Del. glavnica K 8,000.000. in da se lahko gospe in gospodične istega udeleže ter vsaki čas lahko vstopijo. Cene so naslednje: Pri skupnem pouku 3 krat na teden po 3 ure, mesečno 20 K- Posebni pouk za uro 2 K. Izdelovanje krojnih vzorcev. Čas za dogovor od 6.—7. zvečer, ali pismeno na naslov: T. Hubmayer, Dalmatinova ulica 11, parter desno.