Književna poročila. 571 stvar pisal, še ni bila izšla Daničičeva HcTOPia ooJiiKa in Kalinova Historva j§z. pol. in še ni bil staročeški jezik natančno preiskan; pri Curtiusu se pa ne sme pozabiti, da on ni bil nikoli temeljit poznavalec slovanskih jezikov, da je tudi pri njem veljalo: »Slavica non leguntur !(< kar se še zdaj more o premerjajočih jezikoslovcih reči. Z druge strani je vplivalo pa tudi nanj pri tem njegovo stališče nasproti »mladim gramatikom^. — Tudi Suman v svoji slovnici (ed. Matica SI.) str. 125, 126 dokazuje, da je m vsaj v nekaterih slučajih nekaj starega in da ni nastal samo po analogiji glagolov kakor dam\o, imamb itd. V. Oblak. (Konec prihodnjič) LISTEK. Davorin Trstenjak bode praznoval dne 4. septembra t. L v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci redko slavnost — praznoval bode petdesetletnico književnega delovanja svojega in zajedno sedemdesetletnico plodunosne dobe življenja svojega, in iz vseli pokrajin slovenskih prihite ta dan odličnjaki naroda našega poklanjat se možu, ki je dolzih petdeset let z umno glavo in čutečim srcem neumorno delal na književnem polji slovenskem in ki v našem pesništvu in novinarstvu, v našem jezikoslovji, v naši zgodovini in našem starinoslovji zavzema odlično mesto. Slaviteljem dičnega tega pisatelja našega se pridružuje tudi »Ljubljanski Zvon«, iskreno želeč, da bi večni Stvarnik ohranil nam Davorina Trstenjaka telesno krepkega in duševno čilega do skrajne meje človeške dobe na čast in slavo književnosti in domovine slovenske! — Mnogoobsežnega delovanja Trstenjakovega danes ne bodemo opisavali, zlasti zategadelj ne, ker je urednik »Ljubljanskemu Zvonu« že ob štiridesetletnici Trstenjakovega književnega delovanja v »Slovenskem Narodu« (1878, št. 258. in 259.) obširno opisal življenje in pisateljevanje njegovo, in pa tudi zato ne, ker je gospod Anton Trstenjak v Ljubljani o tej priliki izdal poseben slavnosten spis, o katerem želimo, da bi se razširil po vseh pokrajinah slovenskih, kajti živo sliko nam podaja, koliko lepega in plemenitega je dični slavljenec storil za domovino svojo. Knjiga, katero imamo tukaj v mislih, slove tako: -»Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj. O petdesetletnici njegovega književnega delovanja. Spisal Andrej Fekonja. Izdal in založil Anton Trstenjak. Natisnila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani 1887. 8°, 31 stranfj.« Cena ji je po 30 kr., s pošto po 35 kr., in dobiva se pri gosp. založniku v Ljubljani Prvi del knjige je z raznimi dodatki Fekonjevimi posnet po zgoraj omenjenem spisu Levčevem; -drugi del, ki ima naslov »Davorin Trstenjak Novičar«, nam pa ravno tako krepko kakor korenito opisuje sodelovanje Trstenjakovo pri »Novicah« ter po posameznih letnikih našteva in na kratko ocenjuje raznovrstne spise njegove, priobčene v tem časopisu. »Slovensko pisateljsko društvo« je kupilo 150 izvodov tega slavnostnega spisa, da ga razdeli med člane svoje, a razumnikom naroda našega sploh to lepo delce g. Fekonje priporočamo od vsega srca! Jezičnik. — Knjiga Slovenska v XIX. veku. B. Spisal J. Mam. XXIV. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil J os. Rudolf Milic. 1886. Velika 8a. Str. g8. Cena 60 kr., po posti pod kriznim zavitkom 6j kr. Začenši s Slomškom in sklepajoč z jf. Koseškim popisuje nam ta po lanskem »Učiteljskem Tovarši« pouatisnena knjižica v kratkih obrisih življenje in slovstveno delovanje 68 književnikov slovenskih v 19. veku. Pri pisateljih, katere je bil učeni g. profesor že prej razpravljal posamič in obširneje, zavrača nas na dotični »Jezičnikov« letnik. Životopisnim in knjigoznanskim črticam pridejani posnetki