PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nn 1.
postale I gruppo	" (j6Da OU 11F
Leto XXVH. St. 92 (7880)
TRST, torek, 20. aprila 1971
ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA VODSTVA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Forlani skuša doseči enotnost
stranke pred upravnimi volitvami
Pristaši Donat-Cattina odbijajo predlog, naj vstopijo v vodstvo KD Pričakovanje za stališča «morotejcev» - V petek seja vodstva PSDI
V ČETRTEK SEJA DEŽELNEGA SVETA
PO SLEDEH LADIJ TIPA «S0JUZ» IN «PR0T0N»
v
Se te dni proces
Izstreljen v SZ satelit «saljut»
za izgrede v Milanu domnevni prvi člen vesoljske postaje
Tiskovna konferenca študentskega voditelja Capanne
RIM, 19. — V duhu skrajne negotovosti se je s poročilom 9°htičnega tajnika Forlanija pričelo zasedanje vsedržavnega sveta .sčanske demokracije, na katerem bodo skušali, tudi zaradi sko-alsnjih upravnih volitev, omiliti najostrejša notranja trenja in ustvariti Roaoje. *a uveljavitev močnejšega vpliva večinske stranke v vladni
pred začetkom zasedanja je Poslanec Ciccardini, eden izmed Podpisnikov »listine osemdesetih« Napovedal, da tega dokumenta nje-9°Va skupina ne bo predložila v odobritev, ter pričakuje, da bo sam orlani sprejel v svoje poročilo ne-flore izmed osnovnih tez te sku-l e. Parlamentarcev, ki se združuje °koli ministra Flaminia Piccolija.
Poročilo tajnika KD Forlanija je sestavljeno tako, da predstavlja po-
značil je antifašizem KPI kot poskus razbijanja enotnosti v KD, in ločevanje KD od njene ljudske o-snove.
Po opoldanski prekinitvi seje se je začela razprava v posameznih strujah in prvi znaki njihovih stališč so posegi sicer manj važnih predstavnikov na večernem delu zasedanja. Brez dvoma je najvažnejši poseg predstavnika levice («B’orze Nuove«) Bodrato, ki je si-
*k?» posredovanja med posamezni- cer izrekel pripravljenost skupine,
. strujami in je v njem vabilo ^carski skupini, Id se združuje . n ministra Donat-Cattina, naj Pnstapi k dejanskemu vodenju ^anke in njene politike. V glav-"ern se Foriani ni otresel tradicionalne meglenosti, ki dopušča raz-^coe interpretacije strankine linije.
, V začetku je Forlani govoril o K°ucentričnem napadu na KD prav
Tajnik KD Forlani
da se v čimvečji meri pridruži vodstvu med volilno kampanjo, istočasno pa so, po njegovem, v poročilu taka protislovja, da ne dovoljujejo prehoda leve struje iz opozicije k vodstvu stranke. Izrekel je mnenje, da je treba spričo težnje po korenitih spremembah družbe ugotoviti, kdo je za te spremembe in kdo jim nasprotuje. Kar zadeva oceno o možni komunistični instrumentalizaciji sindikatov pa je Bodrato mnenja, da je Forlani pretiraval.
V	imenu struje, ki jo vodita Co-lombo in Andreotti, je Lattanzio izrekel popolno podporo Forlaniju, enako se je izrekel tudi predstavnik centristov Falcucci.
Veliko pričakovanje vlada v krogih KD za govor predsednika Moro-ve struje. Govori se, da je na seji struje bil sam Moro, ki se že dalj časa ni ukvarjal s temi vprašanji in se držal bolj ob strani.
V	petek se sestane tudi vodstvo PSDI, ki bo pripravilo dnevni red skorajšnje seje glavnega odbora stranke. Na tem bodo volili predsednika stranke, ki bo skoraj gotovo Tanassi. Govori se tudi o možnosti, da bo Tanassi kritiziral stališče milanskih socialdemokratov, ki so se pridružili znanim desničarskim pobudam v prestolnici Lombardije.
volitvami, ko se bliža «beli s2*'ešter». V tem napadu se po-?*no izkazuje KPI z Amendolo, rj .vztrajno postavlja kandidaturo ®v°.ie stranke za vodenje države Najkrajšem času. Ta strategija F?. Predpostavlja predvsem znatno “»bitov KD, ker bi to zrušilo de-'katno politično ravnotežje. Z dru-strani pa pritiska na KD reak r*Ja, ki skuša uresničiti zavezništvo srednjimi sloji v upanju, da bo Prislo do občutnega premika gla-s°v na desno.
‘•ato pa je tembolj važna politična trdnost vlade, ki .je pogoj za knspodarski in proizvodni vzpon in Posledica le-tega, dialog s sindi-za reforme.
s * oriani je nato dal podrobnejšo ^alizo gospodarskega položaja v ahji in zagovarjal stališče, da so a stagnacijo proizvodnje krive pojavljajoče se stavke in čedalje šir-,a Pojav odsotnosti delavcev. Po-nvalil je vlado za gospodarski de-wot, ki pa .je bal sprejet prepozno. 4*nanji politiki je posvetil kratek dstavek in poudaril predvsem vlo-Italije pri evropskem pomirje-anju. čeprav je istočasno odločno agovarjal prisotnost Italije v
^ntskem paktu.
. v* odnosih z vladnimi partnerji V Forlani predvsem postavil tezo, r6 mora vladna koalicija usklajevati stališča posameznih strank in rf v tem smislu je KD posrednik PSI in PSDI. Ni se izrekel o možni povezavi demokristjanov s °cialisti, čeprav je ni odbil. Zago-arjal je namreč obstoj štiristran-jyie koalicije, vsaj dokler vodi PS * konstruktivno in demokratično P°ntiko. Istočasno pa je omenil ne-arnost premika v desno, če bi so-a*aldemokrati iskali na tej strani vojo volilno bazo. Vsekakor pa je °rlani namignil, da bi alternativa edanji koaliciji bilo lahko nepo-Jedno vodenje vladne politike s trani same KD.
tilede odnosa s sindikalnimi or °anizacijamii je Forlani poudaril Predvsem, da morajo biti v ospred-
Prvi poslanik LR Kitajske dospel v Rim
RIM, 19. — Prvi veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Italiji Šen Ping je dospel danes v Rim. Na letališču v Fiumicinu so ga pričakovali visoki funkcionar Famesine Paolini, kitajski odpravnik poslov v Rimu Fen Hsienpin,
trgovinski svetnik Chu-feng in prvi svetnik veleposlaništva Su-šeng.
Takoj po prihodu se je kitajski diplomat srečal na letališču z veleposlaniki Pakistana, Romunije, Albanije, Iraka, Gvineje in Zambije ter z odpravnikoma poslov Kube in Jugoslavije, s katerimi se je zadržal v kratkem razgovoru.
V izjavi za tisk je veleposlanik Šen Ping v kitajščini izrazil svoje zadovoljstvo, da je prispel v Rim ob tako lepem vremenu. Italijanski vladi in narodu se je zahvalil za sprejem ter prinesel italijanskemu narodu prisrčne pozdrave in voščila kitajskega ljudstva.
šen Ping, ki je star 52 let, je bil v preteklih letih generalni konzul v Ženevi in nato svetnik pri veleposlaništvu v Bernu in pri predstavniškem uradu v Londonu. Preden je bil imenovan za veleposlanika v Italiji, je bil na čelu oddelka za zadeve zahodne Evrope, Amerike in Oceanije na kitajskem zunanjem ministrstvu.
MILAN, 19. — Osem demonstrantov, ki so bili aretiram med izgredi v mestnem centru pod geslom «Boja proti komunizmu«, bodo verjetno sodili že jutri ali pojutrišnjem. Prijavljeni so bili za odpor javnim funkcionarjem, prepovedano zbiranje in zato, ker se niso razpršili, ko so jim to ukazali.
V četrtek bo o teh izgredih in o položaju v Milanu razpravljal tudi deželni svet Lombardije, Id so ga sklicali na zahtevo socialistov. Medtem se množijo reakcije na zadnje dogodke, med katere je treba všteti tudi zborovanje «centrov Luigija Sturza«, na katerem .je govoril v običajnem prenapetem slogu poslanec KD Agostino Greggi.
Na univerzi .je študentsko gibanje sklicalo tiskovno konferenco, med katero .je Mario Capanna pripisal glavno krivdo za izgrede prefektu Liberu Mazzi, ki je s svojim po ročdlam vladi opozoril na obstoj načrta za likvidacijo študentskega gibanja. Capanna .je tudi pojasnil, zakaj so tšudientje odbili s silo prihod
večje skupine, ki nosi ime »Lotta comunista«. Dejal je, da so bili mladinci oboroženi s palicami in kamen jen in da so med njimi bili tudi znani fašisti.
Obsodil je škvadristični napad na študenta Carla Nobdlija, ki so ga fašisti zabodli. To dokazuje, je rekel, da hočejo fašisti tudi smrtne žrtve. Napovedal je samostojno manifestacijo študentskega gibanja ob priliki 25. aprila.
Tiskovno konferenco je sklical tu di poslanec Greghi, ki je skušal dokazati, da .je na njegovem zborovanju bilo prisotnih tudi več anti fašistov in celo partizanski poveljniki. Kot dokaz je navajal dejstvo, da so enega izmed teh bivših partizanov v dvorani izžvižgali.
V poslanski zbornici je poslanec Lombardi zahteval od ministra Re-stiva, naj pregleda dejavnost mnogih prefektov, ki kažejo odkrite simpatije za dejavnost fašistov. To dokazuje, da incidenti, ki se že nekaj let ponavljajo v Milanu, niso slučajni ali plod tehničnih napadov, temveč posledica politične vo lje odgovornih za javni red.
Sprememba prvotnega skoraj krožnega tira je spravila opazovalce v negotovost glede nadaljnjih ciljev sovjetske pobude
.................................................................................iiiiiiiiimiun.mimi.MM...min...........mm................m
NENADNO POTOVANJE VLADNEGA PODPREDSEDNIKA ALONA V ZDA
Izraelska vlada zavlačuje z odgovorom na predloge o odprtju Sueškega prekopa
Golda Meir sprejela ameriškega veleposlanika ■ Sestanek Kosigin-Riad
TEL AVIV, 19. — Namestnik predsednika izraelske vlade Jigal Alon je odpotoval danes v ZDA, kjer se bo sestal z nekaterimi visokimi ameriškimi funkcionarji. U-radno so sporočili, da se bo Alon udeležil v ZDA (in nato v Kanadi) kampanje za zbiranje fondov za Izrael, pozneje pa je izraelska agencija «ITIM» sporočila, da so ministru poverili «nujno nalogo« pri ameriški vladi.
Čeprav ni o vsebini te naloge u-radnih vesti, ni dvoma, da se bo
Alon razgovarjal z ameriškimi predstavniki in z državnim sekretarjem Rogersom predvsem o vprašanju ponovnega odprtja Sueškega prekopa. Prav temu vprašanju je bila posvečena včerajšnja seja te-lavivske vlade, na kateri naj bi po pričakovanjih izdelali dokončno stališče do tega problema. Seja pa se je zaključila, ne da bi izdelali konkretnih predlogov, ki jih Wa-
shington pričakuje.
Po nekaterih vesteh naj bi izraelska vlada izdelala tri osnutke predlogov o ponovnem odprtju kanala, o katerih pa se želi posvetovati z ZDA. To bi bil tudi namen Alo-novega potovanja, namreč slišati ameriško mnenje o teh osnutkih ter ugotoviti, katera jamstva bi bil Washington pripravljen nuditi, d,a bi Egipt ne imel preveč koristi od odprtja prekopa. Tel Aviv bi želel imeti tudi zagotovila, da bi egiptovski vojaki na noben način ne prišli na vzhodni breg kanala, s katerega bi se morale izraelske sile umakniti.
iiiiiiiiiiniiuiiiiimHiiiHiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiuuiiiiiimiiiiiiiiiiniinHiiiimiiiiiiiinmiuN
DELEGACIJA PSDI NA OBISKU V JUGOSLAVIJI
M. Tripalo sprejel Ferrija in Cariglio
Medtem ko je Alon potoval v Washington, so se predsednica vlade Golda Meir, in zunanji minister Aba Eban in obrambni minister Moše Dajan srečali z ameriškim veleposlanikom v Izraelu Barbour-jem. Kratko uradno poročilo, ki so ga objavili po srečanju, pravi, da je šlo za običajno nadaljevanje stikov ter da so razpravljali o zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu in o vprašanju ponovnega odprtja kanala. Izraelski predstavniki so seznanili tudi diplomata o poteku včerajšnje vladne seje.
ne institucije. Trojno federacijo je sudanski predsednik označil kot pomemben korak na poti združenja arabskih sil, ki odpira perspektivo enotnosti vsega arabskega sveta.
Egiptovski zunanji minister Mahmud Riad, ki se že pet dni mudi v Sovjetski zvezi, se je danes sestal s predsednikom vlade Kosi-ginom. Prisotni so bili tudi zunanji minister Gromiko, s katerim se je Riad v preteklih dneh večkrat sestal, veleposlanik SZ v Kairu Vinogradov ter egiptovski veleposlanik v Moskvi Galeb. Kot poroča TASS, so na srečanju proučili razvoj položaja na Bližnjem vzhodu ter «vprašanje odprave posledice izraelske agresije«. Čeprav agencijsko sporočilo tega izrecno ne omenja, je tudi verjetno, da je bil eden glavnih argumentov razgovora vprašanje odprtja Sueškega prekopa.
Prav te dni je moskovski tednik «Ogonjek« objavil risbo kozmonavta Leonova «Krožna postaja«, v kateri se domišljiji gotovo pridružuje tudi strokovno poznavanje načrta. V prihodnjih dneh bo morda vesoljska pobuda «saljuta» odprla človeštvu dosiej še neslu-tene vire poznavanja Zemlje, njene bližnje in oddaljenejše okolice
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiii
Z DEMONSTRACIJO POVRATNIKOV IZ VIETNAMA PRED RELO HIŠO
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Trenutni predsednik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Miko Tripalo je sprejel danes generalnega tajnika italijanske socialdemokratske stranke Maura Ferrija iin njegovega namestnika Antonia Cariglio, ki sta gosta zvezne konference SZDL Jugoslavije. V prijateljskem razgovoru s Tripalom in njegovimi sodelavci sta se gosta iz Italije zanimala za družbeno - poli-
govoru med drugim poudaril pomen sejma za razširitev integracijskih in drugih stikov med inozemskimi partnerji. Sirotkovič je izrekel priznanje naporom organizatorjem sejma, da prispevajo k razvoju mednarodne gospodarske izmenjave in napredka domače trgovine.
Tito sprejel
tičnii in gospodarski sistem, za raz-	.	-	,	.
voj samoupravljanja, za položaj j pOSlaillKa TraDalZO
reform predvsem ustavni orga-jjV °d parlamenta do dežel in ma-." občin. Istočasno pa je opozoril ..mdikate na nevarnost instrumentalne s strani KPI. t *; orlani je odklonil možnost vsakršnega cnHolnijania s komunisti.
, -nega sodelovanja s er so — p0 njegovem — še vedno
J°vezani z Moskvo in ker se ne od--fkajo svojim leninističnim tradi-
c‘Jam.
pesnici v sami KD je Forlani pri-J"al tudi del dobre vere, opozoril IT j° je, da se marsikdaj skriva ? izumetničenimi polemikami prav E?skus premika vladne osi v desno.
družbeno - političnih organizacij in vlogo mladine. Razgovarjali so se tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Izražena je bila obojestranska želja in prepričanje, da bi se ti odnosi dobro razvijali v interesu obeh držav in da bosta obe partiji pri tem dali svoj prispevek.
Pred tem sestankom se je delegacija PSDI razgovarjala z delegacijo socialistične zveze pod vodstvom predsednika zvezne konference Veljka Milatoviča o aktualnih vprašanjih notranjega razvoja Italije in Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da bo sodelovanje med obema organizacijama važen dejavnik v razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Po razgovorih je Veljko Mila-tovič priredil kosilo v čast italijanske delegacije.
B. B.
na poslovilnem obisku
J-av kar zadeva desnico je Forlani uločno poudaril, da je treba uni-11 in nomesti vse centrale, ki
avdihujejo, organizirajo ali finan-liw.° Prevratniško dejavnost. Izo-rati je treba škvadrizem. Pri tem Je takoj odbil možnost srečanja ■ aumunisti na osnovi antifašizma, a.er Italija danes ni več enaka ti-izpred 50 let, ko smo zrušili fa-l2ena in branili demokracijo«. O-
Odprt v Zagrebu mednarodni velesejem
ZAGREB, 19- — V Zagrebu so danes dopoldne odprli letošnji spomladanski mednarodni velesejem, na katerem sodeluje nad 1.640 do mačih in tujih podjetij iz 25 držav z okrog 200.000 izdelkov. V okviru te mednarodne gospodarske prireditve je poleg sejma blaga široke uporabe devet specializiranih razstav. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič je v svojem otvoritvenem
BEOGRAD, 19. — Jugoslovanski predsednik Tito je z ženo Jovanko sprejel danes na «Belem dvoru« na poslovilnem obisku italijanskega veleposlanika v Beogradu Folca Tra-balzo s soprogo. Predsednik SFRJ je zadržal diplomata na dolgem in prisrčnem razgovoru. Kot je znano, je bil Trabalza pred kratkim imenovan za prvega italijanskega veleposlanika v Ljudski republiki Kitajski.
PARIZ, 19. — Aleksander Šelje-pin, član politbiroja sovjetske KP in predsednik zveze sovjetskih sindikatov, je dospel danes v uariz, kjer se bo udeležil sestanka vodstva svetovne sindikalne zveze.
Po vesteh iz političnih krogov so na seji izraelske vlade razpravljali tudi o položaju, ki je nastal z napovedjo nove federacije med E-giptom, Libijo in Sirijo. Glede na to, da bo referendum, ki bo dokončno potrdil rojstvo federacije, šele septembra, so v Izraelu mnenja, da do te dobe ne bi smelo priti do kake posebne zaostritve napetosti ali celo do izbruha vojne. Po drugi strani pa ustanovitev federacije skrbi telavivsko vlado: tu namreč poudarjajo, da bo zunanja pdlitika federacije odvisna ne več samo od Sadata, ki velja tudi v Tel Avivu za zmernega, ampak tudi od libijskega predsednika Gedafija in sirskega predsednika Assada, ki jih imajo Izraelci za nekakšne arabske «jastrebe«.
Po nepotrjenih vesteh naj bi vlada nameravala tudi sprožiti u-radni ali poluradni korak pri pariški vladi v zvezi z dobavo francoskih letal tipa »mirage« Libiji. Z ustanovitvijo federacije bi namreč s temi letali posredno razpolagal tudi Egipt, kar bi pa po izraelskem mnenju bilo v nasprotju s posebno postavko pogodbe med Francijo in Libijo, ki predvideva, da se letal ne sme poleg Libije posluževati nobena druga arabska država.
V zvezi z novo federacijo beležimo danes izjavo sudanskega predsednika Nimeirija, ki je napovedal, da bo tudi njegova država v kratkem vstopila v trojno zvezo med Egiptom, Libijo in Sirijo. Nimeiri je dejal, da bo Sudan postal član federacije, komaj bo izpopolnil novo državno ustavo ter ustvaril ustav-
V ZDA se je začel teden protesta proti udeležbi v vietnamski vojni
Protestna zborovanja in demonstracije bodo trajale do sobote
WASHINGTON, 19. - Z demonstracijo v Washingtonu, ki se je je udeležilo kakih tisoč povratnikov iz Vietnama, se .je danes v ZDA začel teden protestov proti ameriški udeležbi v vietnamski vojni.
Bivši vojaki so dospeli že včeraj v Washington iz vseh držav ZDA ter prenočili pod milim nebom v parku okrog spomenika predsedniku Jeffersonu. Zjutraj so demonstranti odšli v povorki pred Belo hišo, kjer so se ustavili in vzklikali geslo «Mir takoj!« Na čelu povorke sta šla komaj 20-letna James Dehlin in Williaim Wyhann, ki sta v Vietnamu izgubila obe nogi. Povratniki so vzklikali tudi gesla proti predsedniku Nixonu, posebno glasni pa so bili, ko so šli mimo sedeža skrajno desničarske organizacije »hčera ameriške revolucije«. Demonstracija se je zaključila s polaganjem vencev na pokopališču v Arlingtonu.
.jejo ameriški politiki na azijskem mirno življenje Jugoslovanov in kva-
jugovzhodu.
V sklopu teh priprav bodo ustanovili tudi posebne oddelke, ki bodo šteli skupno 8 tisoč mož in ki bodo marali zagotoviti red na demonstraciji.
Medtem se nadaljujejo priprave za vrsto demonstracij proti vojni, ki se bodo zaključile prihodnjo soboto z masovnim zborovanjem, ki ga prireja »nacionalna koalicija« za mir. Pričakujejo, da se bo demonstracije udeležilo več stotin tisočev oseb, bodisi povratnikov kot članov
različnih organizacij, ki nasprotu-
					
Sestanek bangladeške vlade v Kalkuti
NEW DELHI, 19. — Indijska^ tiskovna agencija PTI je sporočila, da je prišlo pri mestu Meherpur do ostrega spopada med pakistansko vojsko in »osvobodilnimi silami« Bangla deša. Pakistanski vojski je prišlo na pomoč še mnogo svežih odredov. Mesto Cuadanga je še vedno v rokah osvobodilne vojske, ki je -- vedno po vesteh agencije PTI zavzela tudi letališče Šalutikor.
Ranjeni Bengalec je ob dospetku v I deša.
mesto Davki povedal, da je med spopadom ob letališču izgubilo življenje skoraj 170 vojakov redne pakistanske vojske. Do manjših spopadov je prišlo tudi na mnogih drugih krajih, posebno ob meji in v bližini Dake. Zdi se, da je pakistanska vojska zavzela most pri Hardingu, 48 km severno od Čuadange, ki je blo pred dvema tednoma imenovano za začasno prestolnico Bangla
Vojaški guverner Vzhodnega Pakistana je pozval prebivalstvo, naj na noben način ne podpira »proti vladnih elementov«, istočasno pa je pozval dezerterje, naj se vrnejo na svoja mesta, in obljubil, da bodo vojaške oblasti do njih popustljive.
Zvečer se je v Kalkuti sestala bangladeška vlada, da bi proučila kritični položaj, do katerega so privedli zadnji dogodki v Vzhodnem Pakistanu.
Brežnjev v Sofiji na kongresu bolgarske KP
SOFUA, 19. — Prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je dospel danes s posebnim vlakom v Sofijo, kjer bo prisostvoval zasedanju 10. kongresa bolgarske komunistične partije, ki se začne jutri. Brežnjeva, ki ga je na železniški postaji pričakal tajnik KP Bolgarije Todor Živkov, spremljata med drugimi član politbiroja Ščerbitski in član CK Rusakov. Na poti iz Moskve se je Brežnjev za kratek čas ustavil v Bukarešti.
rijo prijateljske odnose Jugoslavije s temi državami.« Kanadsko jugoslovanski odbor je istočasno poslal protestno pismo švedski vladi. Jugoslovanski izseljenci v zahodni Avstraliji so zaprosili Matico izseljencev Srbije, da v njihovem imenu položi venec na grob pokojnega Ro-loviča.
Tudi švedski premier na ustaški «črni listi»
MOSKVA, 19. - Davi so v Sovjetski zvezi izstrelili zemeljski satelit novega tipa, ki mu je sovjetska časopisna agencija »Tass« v svojem uradnem sporočau dala vzdevek «saijut«. Danes popoldne ob 18. uri po moskovskem času je krožna vesoljska postaja že devetkrat obkrožila Zemljo. V tistem trenutku so vse naprave na ladji delovale brezhibno. Polet vesoljske ladje spremljajo, razen kopnih postaj, tudi tri ladje, ki plujejo v Atlantskem oceanu.
Nekoliko pozneje je časopisna a-gencija «Tass» sporočila, da so vesoljski strokovnjaki spremenili tirnico vesoljske postaje, ni pa bilo povedano v kakšni meri. Za sedaj je gotovo le, da je «saljut» plul prej po eliptičnem tiru okoli Zemlje z najmanjšo razdaljo 200 km do največje, ki je znašala 222 km. Gre torej za skoraj popolne krožni tir. V kolikšni meri se je ta tir spremenil zaradi naknadnega popravka, se še ne ve.
Tuji časnikarski poročevalci' iz Moskve trdijo, da gre v tem primeru za zelo resen poskus izgradnje nove trajne vesoljske postaje, ki naj bi krožila dalj časa okoli Zemlje. Te svoje trditve pa poročevalci opirajo na izjave poluradnih sovjetskih krogov.
Pri izstrelitvi zemeljske vesoljske ladje tipa «saljut» (če že hočemo tako poimenovati domnevno serijo ladij te vrste) se postavlja kopica vprašanj. Predvsem vprašanje imena: v ruščini pomeni «saljut» isto kar pomeni pri nas beseda »salva« (na primer topniška). Že sam ta vzdevek nas napoti na domisel, da gre za širokopotezno pobudo pri kateri bodo zletele v vesoljstvo druga za drugo številne vesoljske ladje te ali drugih podobnih vrst.
Domnevo, da gre za prvi člen obširnejše in dolgotrajnejše vesoljske zamisli, potrjujejo podatki o parametrih gibanja »saljuta« okoli Zemlje. Kot smo že omenili, gre za eliptično pot, jojčaste oblike, ki je zelo blizu popolnega krožnega tira. Podobne tire so uporabljale doslej vse ladje tipa «sojuz», ki so bile izstreljene pred časom. Ta tir je tudi najbolj prikladen za spajanje med raznimi vesoljskimi' ladjami. Če vse to drži, potem hi bilo treba sklepati, da spada »sal.iut« v vrsto vesoljskih ladij (brez človeške posadke), ki so bile znane pod imenom «proton», od katerih je zadnja tehtala kar 17 ton. Ne ve se seveda, če «saljut» spada v to serijo, ali pa je izpopolnjena oblika svojega predhodnika ter utira pot novi izpopolnjeni obliki vesoljskih ladij.
Zelo važna pa je ugotovitev, da je življenjska doba zemeljskih satelitov, ki krožijo razmeroma nizko nad Zemljo v skoraj polnem krožnem tiru, relativno zelo maihna Po kratkem času se ti umetni sateliti približajo Zemlji ter zgorijo v njenem ozračju. Res je, da so sovjetski znanstveniki popravili krožni tir »saljuta« in da se torej ne more ugibati o nadaljnji usodi tega njihovega novorojenčka. Če sc še bolj 1 spravili njegov tir v obliko kroga, bo življenje «sa!juta» še krajše, če pa so ga napravili bolj "optičnega, so mu življenje sicer podaljšali, toda istočasno so ustvarili zelo tvegane pogoje za morebitno spajanje drugimi ladjami.
V prihodnjih dneh bomo lahko priča enemu od najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeškega raziskovanja vesolja, to je izgradnja prve vesoljske krožne postaje. V vesolje bodo mogoče v prihodnjih dneh izstrelili vrsto ladij Upa »sojuz«, ki se bodo spojile s «saljutom», ki razpolaga prav gotovo, kot je že dokazano s pomembnimi manevrskimi zmogljivostmi.
MOSKVA, 19. — Danes je dospel v Moskvo na uradni obisk na povabilo sovjetske vlade finski ministrski predsednik Ahti Karja-lajnen.
Protesti izseljencev zaradi ustaškega zločina
BEOGRAD, 19. - Matica izseljencev Srbije je sprejela od kanadsko-jugoslovanskega odbora za Toronto in južni Ontario brzojavko, v kateri odbor najstrože obsoja napad ustaških zločincev na jugoslovanske zastopnike na Švedskem in poudarja, da je treba od švedske vlade zahtevati ne le najstrožje ukrepe proti terorističnim organizacijam, temveč tudi izročitev zločincev.
»Mii zahtevamo — je rečeno v brzojavki — da se zločinske organiza cije prepovedo, da se njihovi člani izženejo ne le iz Švedske, temveč iz vseh drugih držav, kjer igrožajo
STOCKHOLM, 19. - Švedski premier Palme je izjavil danes stockholmskemu listu «Svenska Dagblad« da je po atentatu na Roloviča prejel več grozilnih pisem in groženj po telefonu. Dejal pa je, da sodi, da grožnje niso nevarne in da o njih ni treba govoriti. Švedsko časopisje je včeraj objavilo, da je premier Palme, ki je na obisku na Dunaju, na »črni listi ustašev« in da so mu na Dunaju po telefonu iz Goteborga zagrozili, da bo ubit. Ustaši prav tako grozijo s smrtjo švedskemu zunanjemu ministru Nilssonu in švedskemu veleposlaniku v Beogradu Finnmarku.
Sodišče v Stockholmu je danes na razpravi v ravnateljstvu policije sklenilo, da se Marinko Lemo in Stanislav Miličevič, ki sta osumlje-na_ sodelovanja z ubijalcema Roloviča, zadržita do 30. aprila v zaporu. Sumijo, da sta Lemo in Miličevič vmešana tudi v načrt napada na jugoslovanski konzulat v Goteborgu 10. februarja. Stavba policije .je bila tudi danes močno zastražena, vendar ni prišlo do nobenega incidenta.
Opolnomočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve Miodrag Vlahovič je izročil danes švedskemu zunanjemu ministrstvu noto. s katero ga je državno tajništvo za zunanje zadeve imenovalo za odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu.
Iličev in Tolstikov sta se vrnila v Peking
Nov letalski napad na ozemlje Sev. Vietnama
MOSKVA, 19. — Danes sta se vrnila iz Moskve v Peking načelnik sovjetske delegacije na pogajanja ministra Leonid Iličev, in veleposlanik SZ v Pekingu Vasilij Tolstikov, ki sta bila v Moskvi približno en mesec (preden sta odšla iz Pekinga, jih je sprejel kitajski vladni predsednik Čuen-laj), sta imela intenzivna posvetovanja s sovjetskimi voditelji o razvoju odnosov med Moskvo in Pekingom, ki so dosegli posebno ostrino ob priliki stoletnice pariške komune. Verjetno je, da so posvetovanja zajela tudi vprašanje nepričakovanega izboljšanja v odnosih med LR Kitajsko in ZDA, do katerega je prišlo ob obisku ameriške namiznoteniške ekipe na Kitajskem.
SAJGON, 19. — Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da sta ameriški letali «f-104» napadli danes zjutraj z raketami dve bazi protiletalskega topništva na severnovietnamskem ozemlju.
Tudi tokrat je šlo za akcijo ščitne reakcije«.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VISOKA STOPNJA RAZVEJANOSTI DVOSTRANSKIH STIKOV
DEŽELNA DELEGACIJA PSDI DANES NA OBISKU PRI SZDL SLOVENIJE
Uradno sporočilo izrecno poudarja, da bodo med drugim govorili tudi o narodnostnih skupnostih - Številna srečanja političnih, gospodarskih in oblastvenih dejavnikov
20. aprila 1971
DasAravno so bili dvostranski sti ki med Italijo in Jugoslavijo zelo peBtoi in so posegali na Številna poprišča, predstavlja izredno Živah na dejavnost v zadnjem razdobju pravcato obogatitev. Obisk pred-aeckidtoa Tita v Italiji ustvarja pogoje za reševanje številnih odprtih vprašanj, ki so bala dolgo, prav go tovo predolgo časa na dnevnem redu meddržavnih pogovorov. Gre za razsežno paleto gospodarskih in drugih pobud, ki neposredno zadevajo obmejno prebivalstvo kakor tudi specifična vprašanja naše narodnostne skupnosti. Na dlani je, da so beneški pogovori na ravni zunanjih ministrov in še posebej kasnejša državniška srečanja v Rimu odprla novo razdobje. S politiko konkretnega reševanja odprtih vprašanj hočejo predstavniki obeh jadranskih držav pospešiti dosedanji razvoj odnosov.
Izredno živahno pogovarjanje med političnimi, oblastvenimi, gospodarskimi in kulturnimi dejavniki, doživlja torej v teh dneh visoko stopnjo razvejanosti. O obisku socialdemokratskih prvakov v Beogradu poročamo na drugem mestu. Včeraj smo izvedeli za odhod delegacije PSDI dežele Furlanije - Julijske krajine v Slovenijo, kjer jo bo sprejel predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Gre za delegacijo stranke, ki je čestokrat izstopala s svojimi pogumnimi stališči do ključnih vprašani, ki so se pojavljala na našem področju, med katere sodi večkrat izkazan občutek za pravilno vrednoten je položaja naše skupnosti in njenih odprtih vprašanj. To se kaže tudi v tiskovnem sporočilu, ki ga je de-
•IIIIHIumilllllllllllllllllllllllltllllllHliiiiiiiiiiiHiiiii
Prof. Mari Blažinovi v spomin
Žalostna vest, da je v tržaški bolnici po nekajdnevni bolezni umrla prof. Mara Blažinova, je v soboto pretresla vse, ki smo jo poznali. Zavedeli smo se, da se je z njo poslovila od nas osebnost, ki se je za našo mladino žrtvovala od obnove slovenske šole na Tržaškem pa do trenutka, ko je stopila v pokoj. Ob njeni smrti je nastala vidna vrzel v že itak redkih vrstah tistih vzgojiteljev, ki so nosili težo šolskega dela in odgovornost za uspeh in napredek šole v časih, ki so bili našemu življu vse prej kot naklonjeni.
Pok. dr. Mara Blazina je zagledala luč sveta na Kozini leta 1899. Klasično gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer je tudi maturirala. Nato se je vpisala na filozofsko fakulteto novoustanovljene univerze. Poslušala je predavanja iz slavistike in germanistike. Univerzo je pozneje končala v Padovi. Še med akademskim študijem je opravila maturo na učiteljišču v Tolminu. Nekaj let je potem poučevala na osnovnih šolah. Službovala je tudi v Vipavski dolini. Leta 1931 je dobila mesto na strokovni šoli v Gradišču ob Soči. Iz Gradišča je šla v Trst na trgovsko strokovno šolo «Guido Corsh, od tam pa v Legnano v Lombardiji, kjer je bila še prva vojna leta. Tik pred koncem vojne je bila dodeljena trgovskemu zavodu rLeonardo da Vinci» v Trstu.
Službovanje v tistih nelepih razmerah ni bilo prav nič prijetno. Zato se je jeseni leta 1945, ko so se obnavljale slovenske šole v Trstu in na Primorskem, takoj prijavila. Zdrava narodna zavest in idealizem je v vseh mračnih letih fašističnega nasilja nista zapustila. Z vso vnemo se je posvetila delu za slovensko učečo se mladino. Bila je rojena vzgojiteljica: resna, zelo prizadevna in požrtvovalna, hkrati pa polna razumevanja za mlade doraščajoče ljudi. Vedela je, kako je treba ravnati z njimi v posameznih primerih. Pomagala pa je tudi drugod, npr. pri sestavi šolskih knjig. Lep delež ima pri treh slovenskih čitankah za srednjo šolo, ki so izšle l. 1948 in 1949. Čisto sama pa je napisala Italijansko vadnica in slovnico za I. razred srednjih šol, ki jo je tudi izdal prosvetni urad leta 1952.
Leta 1954 je prevzela ravnateljstvo srednje šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Pozneje je opravila potrebni izpit in postala je stalna ravnateljica. V šoli in uradu je bila skrbna in natančna, vedno ljubezniva ter je rada pomagala, če se je dalo. Sedaj pa je za zmeraj odšla tja, od koder ni povratka. Mislim, da se je bodo dolgo hvaležno spominjali učenci, profesorji in prijatelji.
ANTON KACIN
krepati hitro in stvarno, če naj nadoknadimo, kar smo že zamudili.
Naša narodna skupnost želi ustvarjalno sodelovati pri tem delu z vsemi svojimi močmi, ker se zaveda, da na takšen način pomaga — kot je to uspešno opravljala Že doslej — graditi boljšo prihodnost na tem prostoru, ki je tudi naš prostor.
Sožalje ob smrti ambasadorja Roioviča
Združenje garibaldincev iz Furlanije - Junijske krajine, ki so se borili v španski državljanski vojni, Je poslalo zunanjemu ministru v Beogradu brzojavko v kateri izraža svoje globoko ogorčenje zaradi umora tovariša Roioviča in Izraža svojcem, Zvezi komunistov Jugoslavije, vladi in narodom Jugoslavije svoje globoko sožalje.
legacdja objavila pred svojim od hodom. »Razpravljali borno o vprašanjih etničnih manjšin — piše sporočilo — o komunikacijah, kulturnem in gledališkem sodelovanju, vlogi pristanišč in končno o ti-mavskdh vodah, ki so podvržene okužbam v zgornjem toku na jugoslovanskem ozemlju.*
Delegacijo PSDI vodi deželni tajnik prof. Lonza, v niči pa so po krajinski tajniki De Gioia (Trst),
BertoJi (Videm), Ferraresi (Parde-non), Lodatti (Gorica), deželni odbornik za industrijo Dulci, načelnik skupine občinskih svetovalcev Trstu ter strokovnjak za mednarodna vprašanja Cesare, predstavnik slovenske narodnostne skupnosti odv. Floridan, nadalje dr. Bian-chi in prof. Scovacricehi iz Vidma.
«Na pogovorih bomo proučili različna skupna vprašanja — zaključuje tiskovno sporočilo — v okviru prijateljskih odnosov med obema strankama, ki so se še bolj utrdili na zadnjem vsedržavnem kongresu PSDI, kjer .je prišlo do koristnih stikov delegacije .jugoslovanske Socialistične zveze s socialdemokratskimi voditelji.* Delegacija bo obiskala Ljubljano in Koper.
Krono tesnih stikov, ki so se med PSI in SZDL razvijali na občinski in republiški ravni, bo predstavljal v polovici maja obisk predsednika SZDL Slovenije Janeza Vipotnika odboru PSI dežele Furlanije - Julijske krajine. Delegacija Socialistične zveze Slovenije se bo tri dni mudila v vseh štirih pokrajinah naše dežele. S tem bo povrnila obisk stranki PSI naše dežele, katere zastopstvo je (takrat v obliki enotne socialistične stranke) v letu 1968 obiskalo SZDL Slovenije.
če naj sklenemo krog strankarsko - političnih pogovorov, ki se pletejo med našo deželo in Slovenijo, potem lahko že sedaj napovemo prizadevanja za srečanje predstavnikov tržaške Krščanske demokracije in Socialistične zveze Slovenije, da bi se na skupnem sestanku soočili z medsebojnimi vprašanji ter pospešili njihovo reševanje.
, Obsežna dvostranska tematika je živahno prisotna tudi v pogovorih oblastvenih predstavnikov. Predsednik tržaške pokrajine Zanetti se po povratku iz Ljubljane skupno s tržaškim županom Spaccimjem povezuje s Hrvaško in z Reko. Podtajnik v ministrstvu, za zunanjo trgovino Belci bo pojutrišnjem prisostvoval Italijanskemu dnevu na zagrebškem velese jmu ter se sestal z najviš.jimi predstavniki hrvaške republike. Z njimi se mu bo ponudila možnost koristne izmenjave po gledov, ki ne zadevajo samo italijansko - jugoslovanske trgovske odnose, ampak tudi večstranske odnose v okviru Skupnega evropskega trga.
Kako razvejani postajajo stiki na obmejnem področju, dokazuje nadalje sporazum o uvedbi letalske proge med deželnim letališčem v Ron-kah in hrvaškim glavnim mestom Zagrebom. Prvi redni polet je predviden za polovico maja, vendar pa bodo naj višji predstavniki naše dežele, njenih krajevnih ustanov m političnih strank na čelu s predsednikom deželnega odbora Berzan-tijem že v bližnjih dneh svečano otvorili progo s posebnim poletom v Zagreb na dvodnevni obisk k tam kajšnjjm gospodarskim dejavnikom.
Skratka, zelena luč, ki jo je prižgal najvišji meddržavniški obisk marca v Rimu, odpira pot zanimivim pobudam, ki jim želimo naj-
večji uspeh. Seveda je potrebno u-______________________________________________________
aiiiiiiiiiiiiufiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuauiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALNA KRONIKA
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU
Lep popularni koncert pomnoženega orkestra GM
Dirigenl Oskar Kjuder - Solisti: pianist Aci Bertoncelj, sopranistka Ileana Bratuž- Kacjan, basist Ivan Sancin
Orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra nas je v nedeljo popoldne ponovno razveselil s svojim nastopom in z izvedbo popularnega sporeda, ki je poleg simfoničnih del obsegal tudi operne arije. Poleg orkestra, ki se nam je tokrat predstavil pomnožen, so nastopili tudi solisti: mladi a že priznani in uveljavljeni pianist Aci Bertoncelj, koncertna sopranistka, naša tržaška rojakinja Ileana Bratuž — Kacjan in naš znani basist Ivan Sancin. Skratka lahko rečemo, da je bil z izjemo pianista to naš tržaški koncert, kar ima še poseben pomen v okviru prizadevanj naše glasbene ustanove.
V prvem delu je orkester izvajal najprej uverturo iz Gluckove opere «Ifigenija na Avlidi* in takoj izpričal solidno pripravljenost in zanesljivo muziciranje. Sledila je Borodi-nova skladba tV srednjeazijskih stepah* in nato še znani Addinsellov tVaršavski koncert» za klavir in orkester, v katerem je prišla do izraza skladnost izvajanja in seveda močna pianistova osebnost.
Drugi del se je začel z Dvoržako-
vim Slovanskim plesom št. 10, nakar sta se izmenoma predstavila vokalna solista. Sopranistka Ileana Bratuž — Kacjan je najprej zapela arijo Kerubina iz opere tFigarova svetba* in nato arijo Rusalke iz istoimenske Dvoržakove opere. Solistka se je takoj prikupila občinstvu s svojim lepim in kultiviranim petjem zlasti v važnem spevu Rusalke. Basist Ivan Sancin pa je najprej zapel, vedno seveda ob spremljavi orkestra, Collinovo arijo iz Puccinijeve opere «La Boheme* in Mefistovo serenado iz Gounodove opere «Faust*. Sancin je ogrel zlasti z arijo Collina, kjer je prišel njegov lepo moduliram glas še posebno do izraza.
Za zaključek sta orkester in pianist Bertoncelj izvajala še suito na teme Straussovih valčkov v Boesch-lovi priredbi.
Orkester je pod Kjudrovim vodstvom muziciral lepo in zlasti uvodni in zaključni skladbi pokazal visoko izvajalsko sposobnost.
Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z iskrenim aplavzom.
Kritično poročilo bo še sledilo.
......umi,,..............................
24-URNA VSEDRŽAVNA STAVKA JAVNIH PREVOZOV
ZARADI STAVKE JUTRI TRST BREZ AVTOBUSOV
V Miljah deželno srečanje CCIL o nujni reformi javnih prevozov
Kot vsa Italija bo tudi Trst jutri ves dan brez javnih in zasebnih prevozov. Avtobusi, trolejbusi, o-penski tramvaj in avtobusi koncesijskih podjetij bodo ostali, od polnoči dalje, v garažah in se bodo vrnili na ulice le v četrtek zjutraj, prvo jutranjo izmeno.
Stavko uslužbencev javnih in zasebnih prevozov so oklicala sindikalna vodstva na vsedržavni ravni zaradi odlašanja z reformo socialnega skrbstva za uslužbence prevoznih podjetij. Pristojna ministrstva so namreč že odobrila posebni zakon, ki ureja socialni polo-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob 30-letnic! ustanovitve OF se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju v četrtek, 22. aiprlla 1971 Ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu O nastanku, delovanju vlogi Osvobodilne fronte predaval zgodovinar in univerzitetni profesor
dr. METOD MIKUŽ
Po predavanju zapoje zbor nekaj partizanskih pesmi.
Vabljeni!
In
bo
Tovarna AFA in «Motonavale» grozita z odpustom 24 delavcev
Sindikati zahtevajo razgovor z upravama podjetij - Sklenjen sporazum za delavce SMT - Jutri stavka tekstilnih delavcev in sprevod v mestu - Stavka uslužbencev kinodvoran
Sindikalna kronika beleži predvsem hude vesti, ki zadevajo krčenje dejavnosti dveh manjših industrij, v katerih so se v prejšnjih mesecih razvila uspešna stavkovna gibanja za ureditev socialnih in gospodarskih vprašanj tam zaposlenih delavcev.
Po naročilu podjetij AFA in «Mo-tonavale* sta združenji velikih in srednjih industrijcev sporočili sindikatom namen, da v najkrajšem času odpustijo iz službe 24 delavcev (10 v AFA in 14 pri Motona-vale pri Čampo Marzio). AFA misli s tem odpraviti topilnico za nedoločen čas, medtem ko so vsi ostali delavci v tem podjetju že v dopolnilni blagajni in je torej tovarna že prazna. Motonavale pa namerava skrčiti organik delavcev, ker trdi, da ne zmore sedanjih ritmov proizvodnje.
Kot določa delovna pogodba morajo podjetja pred odpustom prositi za mnenje sindikalne organizacije in te smejo seči po pravnih sredstvih, da te ukrepe, kolikor je mogoče, preprečijo.
Sindikalne organizacije kovinarjev so že sporočile, da ne nameravajo sprejeti teh sklepov, se pravi, da se jim nameravajo upreti in zahtevajo takojšnjo srečanje z zainteresiranimi vodstvi podjetij, da se vprašanje razčisti.
Kovinarske organizacije so nam sporočile tudi, da je bil — po skoraj enoletnem boju tamkajšnjih de lavcev — sklenjen notranji spora-
zum za delavce tovarne SMT (Sta-bilimenti meccanici triestini). Sporazum so delavci na shodu delovnega kolektiva soglasno odobrili, saj predstavlja uspeh dolgotrajnega in zmagovitega nastopa.
V	sredo bo 4-urna stavka delavcev tekstilne stroke. Tako so v skladu z navodili vsedržavnih sindikalnih zvez sklenili sindikalisti iz vse dežele v nedeljo zjutraj na zborovanju v Vidmu. Sklenili so, da bo v sredo med stavko organizirana deželna manifestacija tekstilnih delavcev in delavk in da bo njihova delegacija zaprosila za sprejem pri deželnih oblasteh.
Stavka tekstilnih delavcev in delavk bo potekala s sledečim urnikom: 9,30 do 14. za prvo izmeno, 18. do 22. za drugo izmeno in od 2. do 6. za nočno izmeno; uradniki bodo stavkali od 9.30 do 14. ure.
Ob 10. uri zjutraj se bodo zbrali delavci iz vse dežele na Trgu Uni-ta od koder bodo krenili v sprevodu do Carduccijeve ulice, pred deželno palačo.
V	nedeljo so v Trstu, kot drugod po Italiji, stavkali '✓'užbenci kinematografov, zaradi cesar so v večini kino dvoran prekinili s prikazovanjem filmov.
Po uspeli stavki uslužbencev tržaških hotelov je deželni urad za delo, kot posrednik predlagal, sestanek sprtih strank v petek ob 9.30. Razpravljali bodo o možnostih podpisa dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe.
žaj stotisočev uslužbencev iz vse Italije, odobriti bi ga morala le vlada v celoti, a se je tu nekaj zataknilo in ni več o tem zakonu ne duha ne sluha. Očitno so bili zaman vsi posegi pri vladi, da so morali sindikati stopiti na pot splošne stavke prevozov v Italiji, ki bo prizadela tudi industrijo, trgovino in vse ostale gospodarske dejavnosti, če pomislimo, da bodo prihajali delavci v službo z zamudo, da veliko število gospodinj ne bo moglo v mesto po nakupih in da otroci v glavnem ne bodo šli v šolo iz oddaljenih krajev.
Sporočilo vsedržavnih zvez krivi za ta položaj predvsem državno birokracijo, pa tudi samo vlado, ker ne kaže dovolj zanimanja za vprašanja, ki prihajajo iz vrst delavcev, tudi državnih ali poldržav-nih.
V	svojem pozivu vabijo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, vse uslužbence, uradnike in šoferje, pri prevoznih podjetjih, naj v sredo ne. gredo na delo in s tem pokažejo vladi odločnost, da vsilijo rešitev svojih problemov.
Ni še znano če bo vojska poskrbela vsaj za nekatere prevoze s svojimi tovornjaki, kot se je doga ialo doslej.
V	posebni okrožnici so odbori CGIL, CISL in UIL za tržaško ACE GAT sporočili umik stavke v Trstu. Za šoferje in sprevodnike avtobusov ACEGAT bo stavka trajala od polnoči do polnoči; delavci in uradniki v podjetju stavkajo od začetka do konca službe v sredo (pri tem pridejo v poštev tudi uradniki in delavci po čl. 148, ki sicer delajo pri drugih sektorjih podjetja, a imajo pravico le do socialnega skrbstva za uslužbence prevozov); nočne izmene se bodo zaključile, kot »*dno ob 1.30 v sredo, ko se prične stavka, ki se bo končala z nastopom naslednje nočne izmene, po celodnevni prekinitvi; v garažah in skladiščih pri Sv. Soboti in pri Sv. Ivanu se stavka prične že drevi ob 22.30 in se zaključi ob isti uri jutri zvečer; uslužbenci za nadzorovanje in popravilo žic trolejbusov bodo stavkali od 2. zjutraj v sredo do 22. ure zvečer.
Istočasno, ko bo potekala stavka po vsej deželi, bo v Miljah deželna konferenca, ki jo sklicuje sindikalna zveza OGIL o reformi prevozov v deželi. Razpravljali bodo o ustanovitvi deželne prevozne službe in v tem smislu pripravili skico prvih predlogov za deželno vlado. Po poročilu deželnega tajnika CGIL Ar-tura Calabrie bodo sestavili načrt osnovnih področij, kjer bi morala dežela razširiti s svojimi posegi mrežo javnih prevozov in ustvariti na ta način jedra bodoče deželne prevozne mreže. Na konferenci bodo aktivisti CGIL imenovali tudi novo deželno tajništvo sindikata prevozov CGIL.
mobllov s trga pred sodno palačo do Trga Valmaura in nato sprevod do Rižarne. Odhod Izpred sodišča bo ob 9.30.
Ob 9.30 bodo v Rižarni cerkveni obredi za žrtve Rižarne na pobudo Krščanske demokracije.
Nenadna smrt dr. C. Vascona
Prav na dan, ko bi moral po 42 letih dela v zasluženi pokoj, je predvčerajšnjim v bolnišnici podlegel kruti bolezni generalni podtajnik tržaške pokrajinske uprave dr. Carlo Vascon.
Vascon se je rodil v Trstu pred 64. leti. Po končanem študiju je stopil v tehnično-upravno službo, ki ga je popeljala v razne kraje. Med drugim je bil tajnik v raznih občinah na Krasu in tudi v Dutovljah, od koder je prišel k pokrajinski upravi.
Pokojnik se je z dušo in telesom posvetil svojemu delu in je napisal tudi kakih 20 razprav teh-nično-upravne vsebine.
V sredo. 21. t. m.
Okrogla miza: Šola in poklic
Letošnja proslava 25. aprila v Rižarni
Kakor je že sporočil n® seji pokrajinskega sveta predsednik Zanetti, bo letos pokrajina organizirala proslavo 25. aprila, in sicer v Rižarni, kakor lani občina, saj je Rižarna, edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, nacionalni spomenik.
Kot zastopnik vlade se bo svečanosti udeležil podtajnik ministrstva za dieto Mario Toros, prišli pa bodo tudi najvišji predstavniki dežele in krajevnih ustanov ter častna četa vojske. Proslava se bo začela oto 10.30 s polaganjem vencev. Po kratkem nagovoru predsednika pokrajine bo Imel uradni govor podtajnik Toros.
Te dni pokrajinska uprava sestavlja podobni spored svečanosti, na katero so povabili pokrajinske in občinske svetovalce s Tržaškega, organizacije bivših partizanov in političnih deportirancev, protifašistične stranke in sindikate.
Kakor smo že poročali, organizira antifašistični odbor kotono Bivho-
Roditeljski svet na državnem tehničnem trgovskem zavodu »žiga Zois* v Trstu priredi v mali dvorani Kulturnega doma (Ulica Pe-tronio 4) v sredo, 21. aprila 1971 ob 20. uri pogovor «za okroglo mizo* o temi; »Šola in poklic*.
V pogovoru, ki ga bo vodil dr. Frane Tončič, bodo sodelovali predstavniki profesorskega zbora, dijaškega sveta, roditeljskega sveta, absolventov Slovenske trgovske a-kademije • KASTA in predstavniki slovenskih gospodarstvenikov.
Vabljeni so starši, dijaki profesorja in vsi prijatelj slovenske šole*.
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 20 aprila BOŽIDAR
Sonce vzide ob 5.11 ln zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 13.45 — Luna vzide ob 2.47 ln zatone ob 13.08.
Jutri, SREDA, 21. aprila SIMEON
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18 stopinj, majnižja 10, ob 19. url 16,4, zračni tlak 1021,8 pada, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
18. in 19. aprila 1971 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
UMRLI SO: 804etna Anna Orel vd. Bencich, 68-leihni Carlo Vascon, 64-letml StanlsJao Blziak, 59-letna Glovanma Paocto, 72-lefma Maria Blaslna, 76-tetna Maria Cemec vd. Horvatles, 78-letna Giuseppina Co-cot, 87-letnA Anteo Zorzini, 68-letna Anna Levicqky vd. Ravallco, 74-let-na Giovanma Stoka vd. Paolettl, 76-letni Mario Cividin, 77-leitni Giovan-nl Seaneraro, 59-letnl Attillo Bulat, 55-letmd Taddeo Taddei, 51-letnd Ll-bero Škapin, 75-letni Emesto Ser-dn, 47-tetnl Alfredo Ttrelto, 74-letna Paoltna Škerl por. Muhic, 77-letml Guldo Rebulla, 88-letna Orsola Jarc vd. Rosani, 82-letna Margherita An-tonteml, 69-tetml Guerrino Tunis, 84-letna Amalia Škabar vd. Vidmar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Ltoyd, Ul. Orotogio 6 — Ul. Dlaz 2; Alta salute, Ul. Glulia 1; Picclola, Ul Orlani 2; Vemari. Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alta Basllioa, Ul. sv. Justa 1; Croce verde, Ul. Settefonta.ne 39; Alta Glustizla, Trg Libertk 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V soboto, 24 t.m. ob 21. url (premierski abonma) v nedeljo, 25. t.m. ob 16. uri
(abonma red B — nedeljski popoldanski)
v sredo, 28. trn. ob 20. url (abonma mladinski v sredo) v četrtek, 29. t.m. ob 20. uri (abonma mladinski v četrtek)
v petek, 30. t. m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. url (abonma okoliški)
ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71
Vitaliano Brancati
RAFFAELE
(komedija v treh dejanjih s prologom)
Prevod: dr. Niko Košir Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Demetrij Cej Pesmi: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIC
Raffaele Scarmacoa - Silvi Kobal; Giovanni, brat - Stane Starešinič; Prečastiti Luigi, brat - Jožko Luikeš; Saverlna, žeaia - Bogdana Bratuževa; Agostina, hči - Lidija Kozlovičev®; Federaie - Anton Petje; Giuseppe - Alojz Milič; Profesor Pameti Rado Nakrst; Predsednik sodišča - Anton Kalc; Sodnik Oescimamo - Stane Raztresen; Učiteljica . Miranda Caharija; Sluga - Adri-jan Rusija; Politični sekretar - Aleksij Pregare; Angleški poročnik - Llvij Bogateč; Zamorec - Dušan Jazbec; Hišna -Mira Lampetova.
V Slovenskem Klubu — danes,
20. aprila ob 20.30 -bo ponovno predaval gospodarski ekspert ZN Jelko Rant. Takrat nam bo prikazal
DEL SVOJEGA POTOVANJA OKOLI SVETA
z bogato slikovno spremljavo.
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni!
Prosimo točnost 1
Prosvetno društvo VESNA SV. KRIZ
V soboto, 24. aprila ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Križu gostovala dramska skupina s Proseka - Kontovela z veseloigro v šestih slikah
DRAGA RUTH
Vljudno vabljeni vsi!
BAZOVCI!
KRAŠKO
O H C ET
boste lahko ponovno občudovali v številnih barvnih diapozitivih, ki jih bo pokazal Mario Magajna jutri, v sredo, 21. t. m ob 20.30 uri v dvorani prosvetnega doma v Bazovici.
Vstop prost!
Vabljeni!
SOLA GLASBENE MATICE TRST
NASTOP UČENČEV ZAVODA ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE
V sredo, 21. aprila 1971 v dvorani «J. Gallus* v Ul. R. Manna 29. Začetek ob 18. uri.
Vljudno vabljeni I Vstop prost I
PD «IVAN GRBEC* SKEDENJ
V sredo, 21. t. m. bo v ške-denjskl kinodvorani ob 20.30
vokalno-instnimentalni
večer
Sodelujejo Dorina Kanite, državna prvakinja na harmoniko, mešani pevski zbor »Primorec« iz Trebč, ansambel »Miramar-t in trebenski instrumentalni trlo.
Vljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst
rabi vse člane in prijatelje gora na predavanje časnikarja Lojzeta Abrama
PLANINSKI SPREHODI PO SLOVENSKIH GORAH
v besedi in sliki.
Predavanje s prikazom nad 200 diapozitivov bo v sredo, 21. aprila 1971 ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvt maj«.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 20. t.m. ob 20. ur: na Kozini.
Branislav Nušlč
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
Danes, 20. tm. ob 20.30 bo v prostorih SPD «Igo Gruden« v Nabrežini
pisatelj Boris Pahor predstavil svojo zadnjo knjigo
»SKARABEJ V SRCU* Vabljeni 1
Krožek
za družbene in politične vede PINKO TOMAŽIČ
V sredo ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnlna št. 19
o osebnih doživetjih
«V Španiji, Abesiniji, Liguriji...?*
govoril rojak, antifašist TONE UKMAR.
Vabljeni!
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se danes začenja prodaja vstopnic za četrti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek ob 21. uri.
Orkester gledališča Verdi bo dirigirali Hans Gierster, kot solista pa bosta nastopila kontraaltistka Maiureen Forrester ln tenorist Kari-heirns Thiemann.
Program obsega: Mahlerjeve «Das Lied vam der Erde« za kontraalt, tenor im orkester v prvi tržaški lzvedibl ter Schubertovo Tretjo simfonijo.
POLITEAMA ROSSETT1
Zadnjima dvema ponovitvama drame »Nasilje« na sporedu danes ln jutri ob 20.30, bo sledila v četrtek briljantna komedija »štiri igre v eni sobi« Bariletta ln Credyja, v kateri nastopata kot glavna Igralca Anna Proolemer In Gabriele Perzettl Režija Giorgio Albertazzi.
Vstopnice z običajnimi popusti za abonente na sezono Teatra Sta-bile so v prodaji v pasaži Prottl (tel 36372 - 38547).
P.d- »Ivan Grbec* v Skednju priredi v nedeljo, 25. t.m. celodnevni Izlet v Poreč. Vpisovanje za Izlet ln Informacije vsak dan v društvenih prostorih od 18 do 20 ure • • •
8PDT organizira v soboto, 1. maja ln v nedeljo, 2. maja, turistično-smučarski Izlet na MARMOLADO. Cena 10.500 za odrasle, 9.000 lir za mladince pod 15. letom vključuje: v soboto — kosilo, večerjo in nočnino v hotelu ob Jezeru ALLEGHE, prevoz z žičnico (s povratno vož-njo) do Punta Rocca (3.320 m), v nedeljo zajtrk, kosilo v koči na Marmoladi ter prevoz z avtobusom. Možnost krasne smuke na ledeniku tudi za začetnike. Ker Je število mest omejeno, Je vpisovanje do 20 aprila (torek) v Ul. Geppa9 Ob vpisu poravnati polovico zneska
Pevski zbor »Vasilij Mirk* izraža globoko sožalje svojemu članu Ivanu Miliču ob izgubi drage mame.
Nazionale 16.00 «Zadnja predstav*' ob 22.10 «11 Dio Serpemite«. N* dia Cassini. Techmiootar. PrepO vedaino mladini pod 18. letom.
Penice 15.30 Zadnja predstava ob 22.10 «Fuori lil malloppo«, ClaU-dia Cardlnale, Stanley Baker. & astmancolor.
Eden 15.30 Zadnja predstava .O# 22.20 «Sacco e Vanzetti«, G lat Maria Valomtč, Riccardo Cucciol' la, Cyril Cusack. Techndcotor. jj
Grattacielo 16.00 «Comfessione un Oommissarlo di Pollzia al Pro-curatore delta Repubblica«. Frab oo Nero, Martin Balsam. Techri' color. Prepovedano mladini pb* 18. letom.
Excelsior 15.30 Zadnja predstava o® 22.10 «Per grazla ricevuta«. NK* Manfredi, Lionel Stander, Deli* Bocoardo. Eastmamcolor.
Ritz 15.30 Zadnja predstava ob 22-»Stanaa 17-17, palazzo delle tab se, uffieio imposte«. Ugo Tognab zi, Gastome Moschin, Philtppe Ib roy. Franco Fabrizi. Technicolot
Alaharda 16.30 «Lo stramo vlzlo del-la slgnora Wardh» Edwige Se neok, George Hilton. Technicolot Prepovedano mladini pod 18. 1* torni.
Filodrammatico 16.30 «11 deblto cc niugale« Lando Buzzanca, Bat bara Bouchet. Technicolor.
Aurora 16.30 «11 giardino del Fln*-Contini«. TecJinicolor
Impero 16.30 «La prima volta#* Technioolor Prepovedano mladi-: ni pod 18 letom.
Cristallo 16.45 Zadnja predstava toč' j no ob 20.00 uri «La figlia di Ryan». Robert Mitchum, S. M)' les, technicolor. Prepovedano ml*- j dini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »Le piacevoli espv ; rienze di una giovane cameriera#- j Technicolor Prepovedano mladi- j ni pod 18 letom
Moderno 16.30 Zadnji dan «L’uccel’ J lo dalle piume di cristallo«. Tomi j Musanite, Suzy Kendall. Techni- j color Prepovedano mladini pod j 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «1 guerrieri#* j Clint Eastvvood, Telly Savaias* Don Rickles, Carroll 0’Comor-Technicolor
Ideale 16.00 «11 massacro del Siou*#> Joghert Atten, Daren McDavin Technicolor
Astra 16.30 Zadnji dan »La čari«9 del 101», Walt Disney. Sledi: »Pl*" , rino e il lupo« Technicolor.
Abbazia 16.00 «11 carallo a doppl9
petto«. Dean Jones. Diane Bakef-Film Walt Disneyja. Techni c0-tor. Dodatek slikanica «TropP° vento per Winny Puh«.
KINO c|RIS* PROSCK
Danes Oto 19.30 «SILVIA E L’AMORE» Cinemascope-techntootof
Pilim, ki pripomore k seksualni zrelosti. Angelo Infanti im Anna Maria Rasatl. Prepovedano mladini pod 18. letam.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. prt Ma.re Blazine in pok. Avgusta R® nika, očeta prof. Marije Ravni daruje inž. I. Stanič 10.000 lir s sklad srednje šole «F. Erjavec« Trstu.
Cla.nl ln prijatelji zadruge «N* Kras« so v soboto po večerji n« brali: za ŠZ Bor 10.000 lir, za S Polet 10.000 lir in za PD I. C and 10.000 lir
"fr
17. aprila nas je nepričakovano zapustila
dr. prof. MARA BLASINA
bivša ravnateljica srednje šole «1. Cankar«
Žalostno vest sporočajo sestra, bratje in drugo sorodstvo. Trst, 20. aprila 1971.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
Zapustila nas je dolgoletna ravnateljica
prof. MARA BLASINA
Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
Sola «1. Cankar*
Po dolgi in mučni bolezni se je preselila v večnost naša draga mama
JOŽEFA MILIČ
Pogreb bo danes ob 16. url na Proseku št. 169.
Žalujoči sinovi Anton,
Jožef ln Ivan z ženo Olgo in otroki
Prosek, Povir, 20. aprila 1971.
ZAH VALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji potd našega očeta ln starega očeta
ANTONA MILICA
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku in vsemu spremstvu duhovništva, godbi, pevcem, pogrebcem, diar rovaloem cvetja ln ostalim od spremstva.
Družine Milič, vnukinja Enčka ter družini Čorbo in Sossi
Brlšflkl, 20. aprila 1971
PRIMORSKI dnevnik
3
GORIŠKI DNEVNIK
O. aprila 1971
Nov uspeh slovenskih dijakov
Na I. deželnem risarskem natečaju, Joi ga je organiziral tržaški znanstveni licej «GailUei», so dijaki liceja »France Prešeren)) odnesli kar šest nagrad. I. nagrado za grafiko Je prejel Walter Jerebica, II. nagrado za grafiko Boris Pangerc, IV. nagrado za grafiko Boris Grgič, III. nagrado za risanje Majrlza škerk, VII. nagrado za risanje Pavel Martini in VIII. nagrado za risanje Martin Kralj. Tekmovanja se je udeležilo okoli 50 dijakov, ki so predstavljali večino licejev lz naše dežele.
Na sliki, z leve proii desni: Grgič, Kralj, Škerk, Jerebica in Mar tini.
""■iiiiniii,  Tinin,iiiiiiiiiii,n,umi....
Nad 90 milijonov lir za turistično propagando
1 Pe*elni odbor je pred dnevi spre-J . vrsto predlogov odbornika za “rižem Mora, in sicer o finansirajo} puristične propagande za našo «elo doma in v tujini. Za propagando v Italiji je odbor na osnovi lo«» e®a zakona štev. 16 iz leta 85 sklenil izdati 20,5 milijona lir,
J® Propagando v tujini pa nekaj •ez J® milijonov. Sredstva bodo na-azali goriški pokrajinski turistični tanovi, ki bo poskrbela za izva-1971 .Us*-reznega programa v letu l. in sicer v sodelovanju z dru-r, prizadetimi turističnimi orga-L**®uijami iz naše dežele, pod po-ffoviteljstvom deželnega odborni za turizem.
. ropagando bodo izvedli tako, da naročili vrsto oglasov v do-je 'n tujem tisku: predvideno tudi primerno sodelovanje na n ni nar°dnih sejemskih prireditvah,
B tega pa bodo natisnili in raz-večje število lepakov o tu-Jni'- h privlačnostih Furlanije —
'Jske krajine. V tujini se bo pro-g p.uda izvajala v Švici, Avstriji, bur *’• ^a'lodn' Nemčiji, Luksem-8U in na Nizozemskem.
GORIŠKA TRGOVINA V MARCU
Skoro 480 milijonov je dosegla blagovna izmenjava s Slovenijo
Od tega je za 200 milijonov uvoza in nad 279 milijonov izvoza ■ Nad 92 milijard naložb pri denarnih zavodih
V ponedeljek seja upravnega sveta ERSA
vrš • ®or'c' se je te dni sešel iz-s,u odbor Deželne ustanove za kmetijstva ERSA. Na se-ru. ki ga je vodil predsednik hn?Ca- so sklenili sklicati za pri-n nP ponedeljek (26. aprila) red-sejo upravnega sveta ERSA. tekrS) dnevnem redu seje so številna pr °Ca vprašanja, med temi raz-S]0vVa. 0 izsledkih lanskega po-naja“la ustanove. Odborniki bodo ®tev if “Uravnavali problem jam-1(^1 jih ERSA daje posameznim z0«Il?ni in zlasti kmetijskim kon-kfgjf^11 iz Furlanije - Julijske
Jj*ude poškodbe uelavca v Italsider
nj6®radi hudih poškodb po spod-sDrp. delu trebuha so morali včerai dn-L^t' s prognozo okrevanja v 30 tie_ “a urološkem oddelku 28-let-C_..Maria Nesicha iz Drevoreda jS1- Nesich se ie ponesrečil delom v tovarni Italsider.
HUDA NESREČA VČERAJ V SKEDNJU
Med igro m dvorišču utoniI v škafu vode 16-mesečni otrok
Vse se je zgodilo v nekaj minutah - Zaman vsa prizadevanja
V škafu vode je včeraj popoldne utonila v Skednju komaj 16 mesecev stara Manuela Canziani. Vse se .je zgodilo v nekaj minutah in kljub nujni pomoči ni bilo več re šiitve za otroka, ki se je malo prej igral v kuhinji in na dvorišču. Bil je lep, sončni pomladanski dan. Oče Mario, ki je zaposlen kot prista niški delavec, je opoldne prišel domov na kosilo, potem se je vrnil na delo. Žena Livia je imela opravka s perilom, 6-letni Maurizio ,ie bdi v otroškem vrtcu, 9-letna Vivia-na .je bila doma, igrala se je z najmlajšo sestrico in pomagala mami. Dan kot sto drugih v starem Skednju, kjer so čedne hišice z malimi dvorišči ena ob drugi, kjer se sosed.je dobro poznajo in si po magajo. Bilo .je okrog 15. ure, pri sosedovih so bili delavci Acegata zaradi napeljave metana. Livia je šla pogledat in vprašat, kdaj bodo prišli k njim. Morda se ni pomudila niti 10 minut, saj ni imela časa za daljše kramljanje.
Nenadoma je presunil njo, sosedo in delavoe Acegata krik hčerke Viviane. Kaj neki se je zgodilo? Planili so iz hiše in ostrmeli. Pod perilom, ki se je sušilo na Canzia-nijevem dvorišču, so videli Vivia-no, ki .je ravnokar potegnila iz škafa svojo sestrico. Drhtela je in vpila na ves glas. Kakor so vedeli in znali, so poskusili rešiti mlado življenje. Prihiteli so sosedje, toda ni bilo več pomoči. Nemudoma so poklicali telefonsko štev. 113 za nujno pomoč. Čez nekaj minut je že prispel rešilni avto in policaja. Vse zaman. Na dvorišču je ležalo malo trupelce zraven žoge, punčke, drugih igračk in usodnega škafa. Kmalu potem je prišel tudi oče. ki ga je nekdo telefonsko obvestil o hudi nesreči. Žalostna vest se je naglo razširila po Skednju in vse presunila. Sosed.je in delovni tovariši so prihajali k nesrečnim staršem in .jih tolažili. V takih prime rih je sicer težko najti primerne
izraze, globoko sočutje pa ne potrebuje besed.
Kako je prišlo do nesreče nihče ne ve točno. Takrat je bil otrok za nekaj minut sam na dvorišču, oziroma je stekel iz kuhinje na dvorišče. V kuhinji .je bila njena starejša sestrica Viviana, mati pa pri sosedi. Morda ste je mala Ma-n-uela igrala z žogo v škafu, ki je visok 43 cm in v katerem je bila voda do 30 cm višine. Verjetno se .je preveč nagnila in padla v škaf. ne da bi ga prevrnila. Če bi ga prevrnila, bi si bila verjetno rešila življenje. Hudo prizadetim staršem izrekamo globoko sožalje.
Dežela bo finansirala študijo o turističnem razvoju obale
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro .je te dni sprejel predsednika Konzorcija za turistični razvoj tržaške riviere Tringale.ja, ki sta ga na obisku spremljala podpredsednik in tajnik organizacije Gargano oziroma Le narduzzi.
Na sestanku so predstavniki konzorcija prikazali odborniku Moru nekatere težave organizacije. V prvi vrsti so naglasili nujnost finančne pomoči deželne uprave za uresničitev obsežne študije o valorizaciji celotne deželne obale. Študijo nameravajo izvesti v sodelovanju z odborom za turistični razvoj Gradeža, Marana in Lignana. Od bornik Moro je zagotovil, da bo dežela prispevala za to pomembno delo, in sicer postopoma, vzporedno z napredovanjem ustreznih del. Proučitev vprašanja bodo zaupali skupini priznanih arhitektov iz naše dežele. Poleg finančne pomoči deželnega odbe* štva za turizem
so predvideni posegi še drugih od borništev, ki so pri tem delu po sredno in neposredno prizadeta. Odbornik Moro je ob tej priliki naglasil nujnost, naj bi se vse organizacije, ki se ukvarjajo s turistično valorizacijo deželne obale, združile v enotno organizacijo.
Padec delavke
v tovarni Stock
Med zlaganjem praznih steklenic v tovarni Stock v Ul. Montorsino je 56-letna Stefania Blasco iz Kor-za U. Saba padla z 1 metra višine, pri čemer si je ranila nad deshim očesom in si zlomila zapestje leve roke. V bolnišnici, kamor se je zatekla z rešilnim avtom Rdečega križa, so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh.
S Koprskega
'"■""■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniMMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinmiiiiiNiiri
VČERAJ V VELIKI DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Zaradi nezakonitosti nekega zakona odložen prvi proces porotnega sodišča
Odvetnik Kostoris je sprožil vrsto ugovorov zoper šest zakonskih členov, ki naj bi bili v ostrem nasprotju z republiško ustavo
porotno sodišče se je ja r P°d predsedstvom dr. Corsi-facnto*S' s°dnik Salerno, tož Bor-^anu’ zaP*s- Strippoli ter šest-Utos -a P°rota) zbralo na prvem zasedanju, vendar	do
He|8a procesa na seznamu zaradi kon ugovorov zoper neki za-je sprožil branilec odv.
7°ns, ni prišlo.
porotniki bi se včeraj tnipi„ zagovarjati 22-letni Rentni J^ormons iz Vidma ter 26-tJl. „ Boris Mermolja iz Trsta, S°W°- na 61: oba sta bi'a	Pr!‘
druej in sicer prvi na svobodi, tojjS	Pa v priprtem stanju.	Ob-
žiiec a.' ki j° je zastopal javni to-tilflj’.JR dolžila oba ropa z obte-tie J”1 okolnostmi ter nedovolje-olC^ti orožja, ker sta ponoči 31. v rota Predlanskim s samokresom ben„j “ropala v Tržiču poslovodjo iti Osice črpalkp, Antonia Cocca. ^ u odnesla 50 tisoč lir.
čil4 Pred samim prebranjem porodi- ,0 dogodku prisednega sodnika Senj' a'erna oziroma takoj po pri-rotni^ih ljudskih sodnikov — po-
. ‘JUUOKIIl OUUIUIVUV --
Oiolio, i je zaprosil za besedo Mer-
i.i -'“V hrn-,’)— —
soper za-št. 267 z dne 10.
HterTv, ..^ranilec odv. Kostoris, da bi '“'tlite , nekatere ugovore zoper za-«Pril-St-zakona 9B’7 *	10
st)w '951 in nekaterih nadaljnjih Ojn o rob istega zakona. Po mne-s6st Kostorisa naj bi bilo kar lih o • 'l0v tega zakona nezakoni-s®hin r<)rna v ostrem nasprotju s e(er) “stavo. V bistvu naj bi prvi bl|jL Zak°na kršil člen 25 repu-ravne Ustave, ki ščiti princip «na-8a-> sodnika, to se pravi ti-*o^nika, ki naj bo pristojen kaU..’ ®ar se dogaja na območju,
^rate' pn'Pada-
Ka- oba obtoženca sta izvr-
šila prekršek (rop) v Tržiču, gori-škem teritorialnem območju in bi ju torej morali soditi v Gorici. V tem mestu pa ni porotnega sodišča, medtem ko je le-to, denimo, v Ivrei, ki ima vsekakor manj prebivalcev od Gorice. Poleg tega je preiskovalni postopek procesa potekal v Gorici, vsi zadevni akti pa so bili pozneje predani tržaškemu sodišču. Drugi ugovor odv. Kostorisa je bil naperjen zoper člen 51 ustave, ki govori o enakosti med spoloma. V ta namen zadevni zakon predvideva, da med šestimi ljudskimi sodniki ne smejo biti več kot tri ženske. Po mnenju odvetnika je tudi ta zakon skrajno zastarel in neživljenjski, saj se ženske danes povsod uveljavljajo v ključnih položajih, da ne govorimo o ženskah-sodnikih. V tem smislu bi celo lahko prišlo do «absurda», da bi bili prisedni sodniki ženske in ko bi se torej tem «sodnicam» priključile še tri ljudske «sod-nice», bi ženske imele absolutno prevlado nad moškimi. O tem vprašanju je bilo izrečenih že veliko razsodb ustavnega sodišča, vendar se da o vsej stvari še govoriti, saj so se časi »predsedstva Sandul-lija in trenutnega Brancovega, bistveno spremenili*.
Člen 8 omenjenega zakona pa naj bi kršil princip predimenova-nja sodnika. Sodnika ali sodnike (imenovane z dekretom predsednika republike po nasvetu ministra za pravosodje), bi bilo treba imenovati že pred storjenim prekrškom. V nasprotnem primeru bi obstajala resna nevarnost vrnitve k posebnim in izrednim sodiščem (tribunali speciali e straordinari). Takim sodiščem se hoče izrecno izogniti prav člen 25 ustave, kateri poleg »na-
ravnih* sodnikov, predvideva tudi predimenovanje sodnikov.
Odv. Kostoris je zaključil svoj poseg še z vrsto manjših in nepomembnih ugovorov ter v primeru vrnitve sodnih aktov ustavnemu sodišču, predlagal za Mermoljo začasno svobodo.
Na predlog javnega tožilca dr. Borracettija so odložili zasedanje za eno uro. Potem, ko se je sodni zbor spet vrnil v veliko dvorano tržaškega porotnega sodišča, je spregovoril tožilec, ki je pristal le na en ugovor odv. Kostorisa in sicer na tisti o členu 8 o predi-menovanju sodnikov. Z ugovori Mermoljevega branilca pa so se popolnoma strinjali odv. Morgera, drugi Mermoljev branilec ter odv. Battello, Cormonsov branilec.
Sodni zbor porotnega sodišča se bo sestal ponovno danes ob 9. uri zjutraj ter odločil o večji ali manjši umestnosti predaje sodnih aktov ustavnemu sodišču.
S skuterjem podrla priletno žensko
Med vožnjo s skuterjem po Mi-ramarskem drevoredu se je 17-let-na Caterina Botti s Furlanske ceste znašla pred priletno žensko, ki je izven prehoda za pešce prečkala cestišče. Bottijeva se ni mogla izogniti trčenju in je skupno s 75-letno Amalio Ferlan por. De-tuddo iz Ul. delle Ginestre zvrnila na asfalt. Priletno žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi temeljitega zdravniškega pregleda pridržali s prognozo o-krevanja v 8 dneh na ortopedskem oddelku.
V istrskem zaselku Pavliči na področju krajevne skupnosti Gra-din pri Kopru so v nedeljo slavili pomemben praznik. Dobili so nov vodovod in tako se jim je izpolnila desetletja dolga želja. Skoraj štiri mesece so vaščani prihajali na prostovoljno delo ter opravili blizu dva tisoč ur, s finančnimi sredstvi pa jim je pomagala krajevna skupnost Gradin. Ob otvoritvi se je zbrala vsa vas, govoril pa je predsednik krajevne skupnosti Matej Mikolič.
V koprskem gledališču so priredili sklepno revijo pevskih zborov ter mandolinskih in folklornih skupin italijanskih kulturnih krožkov. Udeležence in goste sta pozdravila predsednik koprskega italijanskega kulturnega krožka Apollinio Abram in predsednik umetniške sekcije U-nije Dario Scher. Mad nastopajoči mi so največ priznanj poželi č'ani italijanskih kulturnih krožkov iz Pulja in Galežana ter koprski moški pevski zbor, ki je nastopil kot gost.
V pomorskem muzeju v Piranu so s krajšo slovesnostjo počastili 30-letnico smrti poročnikov Milana Spa siča in Sergeja Mašere. 17. aprila 1941 sta namreč Spasič in Mašera v Boki Kotorski pognala v zrak naj modernejši rušilec kraljevske jugoslovanske vojske. Za ceno lastnega življenja sta preprečila, da bi prišel ta objekt v roke sovražniku
Na slovesnosti v Piranu je go voril direktor pomorskega muzeja Miroslav Pahor, v kulturnem programu pa so sodelovali dijaki piranskih srednjih šol. V počastitev spomina herojskih pomorščakov so v Piranu odprli tudi razstavo grafik pomorskega kapitana Bojana Maroka.
* « «
Delegacija KP Finske je obiskala Koper. S predstavniki obalnega komiteja ZK se je pogovarjala o oblikah in metodah dela ZK. Finski gostje so obiskali tudi tovarno Tomos, kjer so se zanimali za naš sistem samoupravljanja.
Stavka v podgorski tovarni
Trije tekstilni sindikati so včeraj organizirali polurno stavko v vseh treh izmenah v tekstilni tovarni v Podgori.
Danes v torek od 9.30 do 10.00 ure bodo stavkali delavci prve izmene in dnevni, od 18.30 do 19.00 ure pa delavci druge izmene. Tudi jutri v okviru vsedržavne stavke tekstilcev se bodo vzdržali v vseh izmenah zadnji dve uri od dela.
Stavka občinskih tajnikov
Včeraj so pričeli stavkati občinski tajniki. Stavkali bodo do četrtka, njihov sindikat pa je že predvidel nadaljnje stavke od 29. aprila do 3. maja ter od 10. do 15. maja.
Občinski tajniki stavkajo ker ni vlada sprejela nekaterih zahtev v zvezi s preosnove njihove službe. Včeraj so stavkali tajniki tudi v treh slovenskih občinah. V Vidmu je bilo deželno zborovanje občin skih tajnikov.
V	preteklem mesecu marcu se je, po poročilu vestnika trgovinske zbornice, razvijala trgovina v Gorici približno enako kot v preteklem februarju. Malo več kupčije je bilo proti koncu meseca zaradi bližine velikonočnih praznikov, zlasti se je povečalo število kupcev s slovenskega področja onstran meje. Potem ko so razprodali ostanke zimskega blaga, se .je umirila tudi prodaja na obroke in na kredit, ki je bila v normalnem obsegu.
V	okviru blagovne izmenjave po videmskem sporazumu za mali obmejni promet, so zabeležili v primerjavi s prejšnjim mesecem povečanje tako pri uvozu ki je dosegel vrednost 200 milijonov lir iv februarju 166 milijonov), kot pri izvozu, ki je dosegel 279 milijonov ali za 161 milijonov več kot pa prejšnji mesec.
Med uvoženim blagom naj navedemo predvsem goveje in svinjsko meso, konje za delo in za zakel, razno povrtnino in sočivje, seno. drva, gradbeni in industrijski les ter lesne izdelke, razno kartonažo, kosti, zajce, čreva, itd..
Pri izvozu naj omenimo predvsem:	razno drogerijsko blago,
tekstilne izdelke, eiektromaterial, sanitarne in hidravlične potrebšči ne, avtomobilske nadomestne dele, razne strme in orodje, opeko, ploščice, razne plastične izdelke, cementne izdelke kovinske drobnarije itd.
Pristojni urad trgovinske zbornice je poleg tega izdal potrdila o izvoru blaga in overovil račune za blago, ki so ga izvozili v razne evropske in prekomorske dežele in države. Gre skoro izključno za izdelke krajevne industrije in obrti-za okrog 14 milijonov lir: med tem blagom so sanitarni predmeti, slaščičarski izdelki, sončniki za na plažo, plastični izdeiki, deli elektromotorjev in en stroj za konfekcijo blaga.
Ob koncu preteklega .januarja so
znašale vloge pri poštni hranilnici na Goriškem 11.4 milijarde, od tega 6.07 milijarde v poštnih bonih. Pri drugih kreditnih zavodih in bankah pa so vloge konec decembra dosegle nad 81 milijard lir, od tega 53 milijard vlog zasebnikov in podjetij.
V	marcu je bil prijavljen tudi stečaj enega podjetja za maloprodajo železnine.
Ustanovljena konzulta upraviteljev PSI
V	Ronkah so v nedelo zjutraj ustanovili konzulto socialističnih u-praviteljev, ki bo imela nalogo vzporejati delovanje članov PSI. ki se ude.jstvu.iejo na raznih področjih krajevnega upravljanja. Uvodno poročilo na tem sestanku ie imel podtajnik socialistične federacije Marko Waltritsch, ki je prikazal potrebo po tej konzulti, to tembolj sedaj, ko prehajamo v načrtno medobčinsko sodelovanje na raznih področjih. Minili so časi, ko so posamezne občine lahko same zadostile potrebam prebivalstva. Danes že delujejo številni konzorciji, še večje pa bo njih število v bodočnosti. Poleg tega pa bi morale občine prikazati deželni upravi škodljivost nekaterih zakonov, ki so sicer dobrodošli, vendarle so za občinske finance škodljivi.
Poročilu je sledila obširna diskusija, v katero ie s tehtnimi predlo gi poseglo več upraviteljev. Ob zaključku debate so izvolili konzulto. Njen predsednik ie Marko Wal tritsch, v odboru so prof. Morena iz Tržiča, dr. Bukovec in dr. Neri iz Gorice, podžupan v Gradiški Dj Bert. Boscarolli in Radollo-vich iz Tržiča ter Dnria iz Rock.
Na sekciji PSI v Gorici je bila v soboto zvečer skupščina članov, na kateri je poslanec Fortuna orisal sedanji politični položaj, ki ie,
■ 111111111111111111111111111111111111111111111,UH,l„imil||||||||||||IH||||||||||||M|||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NEKAJ VESTI IZ DOBERDOBA
Občina ne more prevzeti stroškov za lekarno
Delo občinskega upravnega odbora
Pokrajinski zdravnik za Goriško je razpisal natečaj z dokumenti in izpiti za šest lekarniških službenih mest na Goriškem. Med temi je tudi mesto za lekarnarja v Doberdobu, za lekarno ki naj bd zajemala vse ozemlje doberdobske občine s okrog 1400 prebivalci. Druga razpisana mesta so v Tržiču, kjer nameravajo odpreti blizu nekdanje tovarne Solvay še šesto mestno lekarno, dalje v Farri, Moši, S. Pie-ru ob Soči in v Villessah.
Kar se Doberdoba tiče, je domača občinska uprava mnenja, da si ne more naprtiti stroškov za vzdrževanje občinske lekarne, ki bd brez. podpore ne mogla obstajati, razen če bi deželna uprava ali druge u-stanove prispevale za njeno vzdrževanje. Seveda bo treba tudi videti, če se bo sploh kdo oglasil, da bi prevzel razpisano lekarniško mesto. Prosilci morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir naslovljeno na pokrajinski zdravniški urad najkasneje do 15. .junija letos. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na tem uradu ali na županstvu prizadete občine.
Občinska upravni odbor je imel pred dnevi sejo, na kateri so župan in oba odbornika obravnavali razne tekoče upravne zadeve. Prihodnja taka seja bo v torek in morda bodo razpravljali že o pro blemih za dnevni red bodoče seje občinskega sveta.
V Šlandra so pokopali Fanico Ciglič
V Štandrežu so prejšnji teden številni vaščani spremili na njeni zadnji poti na domače pokopališče 77-letno trgovko Fanico Ci-glič vdovo Scapin, ki je po daljšem bolehanju umrla na svojem domu, kjer je živela skupaj z družino svojega sina Mirka.
Po rodu iz Cigličeve družine v
Steverjanu, se je poročila v štan-drež, kjer sta z možem Mihaelom trgovala na debelo s povrtnino in sadjem ,v glavnem v Trstu, Med prvo vojno je morala z doma in se je zatekla v Ljubljano.
Poleg sina Mirka sta imela z možem še hčerko Jolando. Po moževi smrti je sama prevzela trgovske posle. Pokojnica je bila prijazna žena, ki je bila v dobrih odnosih z vsemi vaščani in zato priljubljena pri vseh, kar se je pokazalo tudi pri pogrebu.
Tudi v našem uredništvu oprojemarao prispevke za šolo-spomenik v Cerknem
po mnenju govornika, zelo nevaren. ker imajo fašistični in desničarski elementi javno podporo s strani nekaterih funkcionarjev. Fortuna .je omenil poročilo milanskega prefekta Mazze. omenil atentat na sedež PSI v Milan (s tem v zvezi je skupščina poslala solidarnostno brzojavko), omenil močni pritisk v vrstah KD, ki se boji moči, ki jo pridobivajo sindikati. Junijske volitve v Rimu, na Siciliji in drugod bodo odločilne, je zaključil svej govor poslanec Fortuna. Skupščina je tudi odobrila resolucijo v kateri protestirajo proti vojaškim služnostim; to v zvezi z dekletom, ki ga .je vojak ranil s strelom. O tem dogodku smo v kroniki poročali v soboto.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob 30-letmlcl ustanovitve OP se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju v petek, 23. aprila 1971 ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici
O nastanku, delovanju In vlogi Osvobodilne fronte bo predaval zgodovinar in univerzitetni profesor
dr. METOD MIKUŽ
Po predavanju zapoje zbor nefcaj partizanskih pesmi.
Vabljeni!
■■■iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiifiniiiiiiNminininHiiiiiiniraiiiuniniiiiiiiMmiiiiiiimmiiNnmniHimiiHiiima
OD 30. APRILA DO 9. MAJA
PROGRAM RAZSTAVE ESPOMEGO V GORICI
Okrogla miza na temo «Vino v restavraciji Slikarsko tekmovanje za otroke . Mednarodni boks - Mednarodni folklorni nastop itd.
Le še dober teden nas loči od začetka goriške blagovne razstave, ki se pripravlja pod imenom ESPO MEGO in o kateri smo že nekajkrat pisali. Danes lahko objavimo podrobnejši program in datum manifestacij, ki so s tem v zvezi.
Dne 30. aprila ob 11. uri uradna otvoritev razstave: ob 17. uri na goriškem Gradu okrogla miza na temo »Vino v restavraciji*.
V	soboto 1. maja ob 20.30 v dolini Korna varjetejska predstava.
V	nedeljo 2. maja ob 10. uri v dolini Korna slikarsko tekmovanje za otroke do 12 let na temo razstave.
Dne 6. maja ob 20.30 v dolini Korna mednarodna folklorna prireditev z nastop folklornih skupin iz Loč-nika, France Marolt iz Ljubljane in Edelweiss iz Celovca.
Dne 8. maja ob 21. uri v telovadnici UGG v Gorici mednarodno boksarsko srečanje Furlanija - Julijska krajina — Slovenija in Koroška.
Dne 9. maja ob 15.30 v dolini Korna — modna revija za otroke v priredbi trgovine Alojz Kosič (Sedem palčkov) iz Gorice ter nagraditev zmagovalcev slikarskega tekmovanja.
Med razstavo bodo poleg tega v prostorih trgovinske zbornice v Gorici še predavanja o naslednjih argumentih: obmejna blagovna izmenjava; infrastrukturni problemi naše dežele v okviru razvoja mednarodnega prometa:	izgledi in
razvoj medzadružnih odnosov ter razprava o vinifikaciji belega grozdja.
Razstava bo odprta dnevno od 10. do 22. ure ob nedeljah ter od 10. do 13. in od 15. do 22. ure ob delavnikih. Vstopnica za ogled vseh oddelkov po 100 lir.
učevanje v državnih otroških vrtcih. Prošnje je treba poslati šolskemu skrbniku.
• Do 21. maja t.l. je podaljšan rok za vlaganje prošenj za po-
aiiiiitifiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiuiiiiiiiHiiiiiMiiiHiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiMHiiiiiiiimiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
KOMEDIJA «TARTUFFE» NA NOVOGORIŠKEM ODRU
Blesteča Molierova komedija je doživela lep sprejem pri občinstvu
Blesteča Molierova komedija je doživela lep sprejem pri občinstvu. Pravzaprav je bil za Primorsko dramsko gledališče nekoliko nenavaden repertoarni prehod: Po uprizoritvi satirične komedije Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa Švejka, s katero je doživelo pri kritikih deljen sprejem, se j. odločilo za blestečo Molierovo komedijo Tartuffe, ki je je pred dnevi občinstvo v napolnjeni dvorani sprejelo z velikim navdušenjem.
Seveda je vprašanje, kakšna je lahko še komunikativnost dela, ki je nastalo sredi 17. stoletja, v času propadanja fevdalne gosposke ter porajajočega se meščanskega razreda? Rekli bi, da je glede na časovno dimenzionalnost marsikaj iz-
janje cest na Vrhu
V teh dneh so, po dolgem času, prišli na Vrh delavci pbdjetja Postir, ki so nadaljevali z urejevanjem notranjih vaških cest. Domačini upajo, da bo tokrat ome-
njeno podjetje, ki je že pred časom prevzelo ob občine delo za ureditev cest v občini, zaključilo svojo delo. Na sliki so delavci s stroji pri urejanju cestišča.
gubilo. Hkrati pa velja povedati, da vsebuje vsaka umetniško polna stvaritev veliko elementov, ki prinesejo dolge časovne razdalje ter ohranjajo v njem družbene dimenzije. Režiser knmedi e svobodni u-metnik Janez Povše, ki ima za seboj že vrsto uspelih reži) na ljubljanskih in drugih odrih, se je očitno zavedal, da je treba z režijskimi prijemi poudariti tiste dimenzije, ki lahko tudi današnjega gledalca angažirajo. Zdi se, da je v tem dosege' namen. Poleg situaciiskih elementov je izkoristil tudi družbeno ost dela. Tako je ostalo geslo, ki ga je zapisal v gledališkem listu: 'Obvladati situacijo, ne da bi bil sam od nje obvladan/» uresničeno. Gledalcem je poudarjeno predstavil tiste elemente Molierovega dela, ri ostajajo aktualni v vseh časih ter so s tem tudi umetniško najbolj resnični.
V igro je bil zajet praktično ves ansambel gledališča. Naslovna vloga je bila podeljena Matjažu Turku, ki jo je odigral z vso potrebno dostojanstvenostjo in zavzetostjo. Neke vrste protagomst mu je bil Orgon bogatin, ki je svetohlincu v času brezupa ponudil zavetje pod lastno streho, da bi mu skušal namesto ponujene hčerke speljati ženo ter ga na koncu materialno ugonobiti. Odigral ga »j Janez Lovrih. Orgonova žena je bila Dragica Ko-kotova, njena hči pa Jerica Mrzelova. Opaznejše vloge so odigrali še Berta Ukmarjeva kot Orgonova mati. Iztok Jereb kot zaljubljenec v Orgonovo hčer, Jože Zalar kot Organov svak, Tea Glažarjeva kot strežnica Orgonove hčere, Ernest Zega kot birič ter Feri čamplin in Ivo Barišič kot Orgonov sin oziroma policijski uradnik
Sceno je pripravil akademski kipar Janez Lenassi. medtem ko so kostumi delo Anje Dolenčeve.
V	Ulici Duca d'Aosta prepočasi napredujejo dela za ureditev kanalizacije
Danes bodo zaprli za promet Ul. Cipriani. V tej ulici bodo namreč danes pričeli z deli za ureditev kanalizacije. Občinska uprava je zaradi tega odredila zaporo te ulice do zaključka del.
Delavci podjetja Tacchino že četrti teden kopljejo globoke kanale in urejajo kanalizacijo v Ulici Duca D’Aosta. Delo pa je zelo počasno kljub uporabi modemih strojev. Pri delu so zaposleni le štirje delavci. Trgovci v tej ulici se zelo hudujejo nad počasnostjo del, ker so zaradi zapore ceste imeli precejšnjo izgubo, zlasti v času pred velikonočnimi prazniki. Zaradi zapore te važne prometne ulice, saj gre po njej direkna pot med Furlanijo in blokom pri Rdeči hiši, je prišlo do povečanja prometa v vseh bližnjih ulicah in ob konicah je zelo težko tod mimo voziti z avtom. Zaradi tega bi bilo prav, da bi gradbeno podietje čim-prej zaključilo de’a, tildi s tem, da bi priznalo nadure delavcem.
V	kratkem bodo pričeli urejevati kanalizacijo tudi v Ulici Mameli in Bellinzona.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 10 dni na zdravljenju 71-letnega Giovannija Furlana iz Ronk, ki je padel s skuterja ter se pri tem ranil na glavi.
Prav tako 10 dni se bo moral zdraviti tudi 36-letni Alcide Furlan iz Foljana, ki se je na delu v ladjedelnici porezal z kosom pločevine na hrbtu in si verjetno ranil tudi kost.
VERDI ob 21.00: «Maldobrle)), te-vaja Teatro Stabile Iz Trsta.
CORSO 17.00—22.00: «Dlngus, lino sporoo indlvičtuo)). F. Stnatia, G. Kennedy, ameriški kinemascope v barvah.
MODERNISS1MO 17.30: «CM ha debto che c’te un Umite a tutito?». J. MaiUamd ln P. Momdy. Framoo-ski barvni film.
VITTORIA 17.15—21.30: «GU arrozi ded liceo femmtnile», L. Palmer in M. Brown, kinemaskope v barvah, mlajšim od 14 let prepovedan
CENTRALE 17.00 — 21.30: «Dio M orea... lo li ammazzo«, D. Reed ln A. Spaak; Italijanski kinema-skopski film v barvah.
trži«
AZZURRO 21.00: Za Cineforum «In-diagtoe su un cittadlno al dl so pra dl ogni sospetto«.
EXCELSIOR 16.00: «Alfredo U grara de», D. Hennings. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00: Uomo daUe due ombre», C. Bronson in L. Ullemann. Barvni film.
\uva I,ortcu
SOČA (Nova Gorica): »Štiri dolarje za maščevanje)), francoski barvni film — ob 18. tn 20
SVOBODA «H ranjen ec», Jugoslovanski barvni film — ob 18 ln 20.
RENČE: »Hura, šola gori«, nemški barvni film — ob 19.30. %
DESKLE: »Asterlk galski Junak«, francoski barvni film — ob 17. ln 19.30
8EMPAS: Prosto.
KANAL: »življenje v dvoje«, nemški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici Je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna PONTOM! BASSI, Ul. Rastello 26, tel. 334«.
V	TRŽIČU
Danes ves dan tn ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94; tel. 73-328.
20. aprila 1971
V ZVEZI Z VOJNO V INDOKINI
Nixonu obetajo «vročo pomlad»
Štiri točke obsežnega akcijskega programa
Niion in njegovi ožji sodelavci so vedno bolj osamljeni. Zaman skuša Niion zavajati ljudi, da bo čimprej umaknil ameriško vojsko iz Vietnama in Indokine, kajti nihče ne veruje več v tako imenovano vietnamizacijo «umazane» vojne, ker so vsi prepričani, da je vietnamizacija propaula, če pa bi hoteli rešiti sedanji južnovietnam-ski režim in ga toliko utrditi, da bi se ohranil, bi morala ameriška vojska ostati v Vietnamu še najmanj petnajst let, kot je rekel Kao Ki, ki si utvarja, da bi mogel sedanji režim sploh obstati. Zato je razumljivo, da narašča vpliv tako imenovane tdruge Amerike*, to se pravi vpliv tistih ameriških krogov, ki so proti vojni. In po nekaterih predvidevanjih bo «druga Amerika* pripravila Niionu bolj hude ure. Napovedujejo namreč precej vročo pomlad, katere glavni vzrok ali vovod bo vietnamska vojna. Danes nihče ne more reči, kaj se bo vse v bližnji bodočnosti zgodilo, kljub temu se bomo ustavili pri nekaterih programskih točkah tistih, ki so se odločili za konkretnejšo borbo proti Nixonu. Z oglasi preko celih časopisnih strani nasprotniki «umazane* vojne pozivajo ameriške državljane na «pomladno o-fenzivo*, v vrsto akcij, ki se bodo razvrstile v času od 19. aprila do IS. maja, to se pravi v mesecu dni, ko nameravajo z vrsto političnih akcij izsilili od Nixona štiri stvari: in sicer naj Nixon določi točen datum za dokončni u-mi!c ameriške vojske iz Indokine, druga točka tega programa je določitev minimalnega letnega dohodka, ki naj za štiričlansko družino znaša 6500 dolarjev, tretja točka programa zahteva osvoboditen vseh političnih jetnikov v ZDA, zadnja, četrta točka pa zahteva prenehanje inflacije in brezposelnosti v ZDA.
po vsej verjetnosti tudi sindikati.
V celoti je široka, vsesplošna «spomladanska ofenziva proti voj-nh zamišljena tako, da se ohrani v okviru obstoječega ameriškega sistema, v okviru zakona. In bolj kot o pomenu akcij se danes v ameriških časopisih govori o načinu, kako te akcije izpeljati. Nekateri trdijo, da manifestacije v okviru sistema ne morejo uspeti; manifestacija nemoči protivojnega gibanja pa bi v skrajni liniji bolj koristila Niionu kot miru, drugi pa trdijo, da če manifestacija ne ostane v okviru sistema, če se torej spremeni v tako imenovano konfrontacijo in v nered, bo to koristilo izključno Niionu. In zato se priprave na to zvročo pomlad» začenjajo v znaku vprašanja, kaj bo več in kaj bo manj škodovalo Nixonu.
NEVARNA TRENJA V ZAHODNI NEMČIJI
Stari pruski militarizem se skuša spet uveljaviti
Socialni demokrati so za številčno manjšo in prostovoljno vojsko, militaristični krogi pa bi radi ubrali staro pot parad m vojaškega blišča
Ne glede na to, da se v ZDA trenutno več razpravlja o načinu kot o učinku te akcije, obstaja dejstvo, da se borba proti «uma-zani vojni» nadaljuje, celo da se širi in da brez dvoma zajema vedno večje in širše plasti prebivalstva. In ivashingtonska vlada je v tem primeru ponovno v obrambi, kajti Niionovi vladi bi trenutno bilo zelo prijetno, če bi protivojnih manifestacij ne bilo. Ker pa se najavlja «vroča pomlad*, je vlada prisiljena izbirati le med večjim in manjšim zlom.
V	programu je veliko nastopov: prvi je nastop vojaških veteranov iz Vietnama, ki bodo v dneh od 19. do 23. t.m. na ulicah Washing-tona, pred poslopjem kongresa in pred sedežem vrhovnega sodišča praktično prikazali brutalnost in nehumanost vojne v Vietnamu in vojne nasploh. Za 24. april so napovedali velike mitinge v Washing-tonu in San Franciscu. Na teh velikih zborovanjih nameravajo zahtevati popoln umik iz Vietnama. Na teh množičnih zborovanjih bodo sodelovali tudi najvidnejši predstavniki demokratske stranke in verjetno tudi bodoči kandidati za predsedniško mesto v ZDA.
V	času od 26. aprila do 4. maja se bo začela intenzivna akcija državljanske nepokornosti, katere namen bo, izsiliti mir. Gre za akcijski dogovor, ki so ga sklenile nacionalne organizacije študentov iz ZDA, Severnega in Južnega Vietnama. Ena vrhunskih akcij bo prihod «karavane bede* v Wa-shington. V programu je prihod kolone vozov, v katere bodo vpre-ženi mezgi. Nadaljnja velika manifestacija bo množično zborovanje 2. maja, na katerem bodo govorili voditelji ameriškega protivojnega gibanja.
Nadalje, 5. maja bo sledila vsedržavna manifestacija ob prvi obletnici umora skupine študentov na univerzah Kent in Jackson. Ta manifestacija predvideva prenehanje dela, študentovske stavke in razne druge demonstracije po vseh ZDA. Na dan 16. maja, to se pravi na dan solidarnosti med vojsko in meščani so predvidene protivojne manifestacije pred vsemi vojaškimi oporišči v ZDA.
V	skladu z nezadovoljstvom, ki je v najnovejšem času zajelo a-meriško javnost, bi morale biti manifestacije, ki smo jih pravkar navedli, veliko bolj množične kot so bile kdajkoli doslej. Poleg vidnih predstavnikov obeh velikih strank bodo tokrat prvič v večjem obsegu zastopani ne le bivši borci in aktivni vojaki, pač pa
Po pisanju nekaterih resnih časopisov občutja vlade niso nikaka tajnost. iWall Street Journal* je pred dnevi zapisal: «Neizrečeno, vendar očitno je upanje administracije, da se bodo načrtovane u-lične demonstracije protivojnih aktivistov sprevrgle in tako ponovno odbile tako imenovano osrednjo Ameriko*... da bodo vidni demokratski ogolobi*, ki so izrazili solidarnost z demonstracijami in demonstranti, pretrpeli politično škodo.*
iNew York Post» je še izrazitejši: «še bolj tragična kot politična samomorilna upornost super-revolucionarjev je okoliščina, da vlada tako željno pričakuje njihovo brezumje. Ni bolj jasnega pokazatelja Niionove obupne izolacije. Predsednik je zaigral sleherno možnost, da bi zbral ljudi okoli svoje politike «potrpežljivosti» in se zaupal ultraradikalnim silam, da bi ga potegnile iz težav. Nixon je prišel tako daleč, da je že politično zainteresiran za nerede in brezzakonje.*
Tu vidimo, da se v ZDA že javno piše o želji Niionove administracije po konfrontaciji, kajti le v tem primeru bi mogli določeni krogi dobiti svojo politično zmago. To pa je skrajno slab znak za a-meriško uradno družbo in za Ni-
Pred nedavnim Je neki nemški časopis objavil članek, v katerem je bilo rečeno, dja Eicke Mld-dieldJorf je četrti general, Id ga odslovijo iz zaihodnoniemišike vojske, ker je oporekal politični nadvladi nad vojaško. In ta ne bo zadnji«. Formalno je zabod-nomemšlko obrambno ministrstvo obtožilo generala Middeldlorfa, ki je poveljeval 7. oklepni diviziji v Westfaliji, da je ponudil nemškemu tedniku «Der Stem« za 17 milijonov lir nekaj informacij o pomanjkljivostih Bundesvvehra — zvezne vojske.
Zdi se pa, da je resnični vzrok, da so tega generala odslovili dejstvo, da je Middeldorf svetovali skupini častnikov, naj pošljejo obrambnemu ministrstvu ostro napisano spomenico. V dokumentu, ki obsega 16 strani in ki ga je podpisalo 800 kapetanov (v bonski vojski je 9094 kapetanov), je bilo rečeno, da se vojska začenja drobiti, ker se politična oblast postavlja, s škodljivimi posledicami, nad vojaško in da bi
bilo prav zaradi tega treba vrniti častnikom popolno oblast. Tudi vzdušje v Bundeswehru naj bi bito že zelo slabo. Vojaki nimajo več nikakršnih idieatov. Ne vedo niti čemu niiti proti komu se bodo marali bojevati. Po mnenju kapetanov bi bito prav zaradi tega potrebno, da bi vojake vzgojili v duhu, kii bi bil naperjen proti Sovjetski zvezi in na splošno proti komunizmu.
Reakcija obrambnega ministra socialnega demokrata Helmuta Schmidta je bila zelo ostra. Potem ko je zavrnil zahteve častnikov, je Schmidt opozoril vojaštvo na njihovo dolžnost in na zvestobo, ki so jo dolžni civilni oblasti, ki mora zagotavljati demokracijo tudi v vojski.
To pomeni, da bodo tudi v prihodnje veljali odloki, ki so jih za zvezno vojsko določili reformatorji Bundieswehra: vojak bo ostal ((državljan v uniformi« in ne bo dolžan slepo ubogati nadrejenih. Lahko razpravlja o ukazih, lahko jiilh tudi zavrne, če se

0 bolezni, ki je nevarna še nerojenim otrokom
V PRODAJI CEPIVO PROTI RDEČKAM
Leta 1962 so virus izolirali v ZDA ■ V Italiji predhodno cepljenje še ni obvezno
Znano je, da so rdečke zelo nevarna bolezen za noseče ženske, predvsem v prvih treh ali štirih mesecih nosečnosti. Otroška bolezen rdečke ni nevarna za žensko, pač pa za njenega o-traka, ki bi se lahko rodil slep, gluh, s srčnimi napakami ali celo duševno zaostal. Navadno zboli za rdečkami ena ženska vsakih tisoč in v primeru epidemije, kot je bila na pr. leta 1964-65 v Združenih državah Amerike, ki je povzročila 50 tisoč splavov In novorojenčkov s prirojenimi napakami, se lahko to razmerje poveča na 1 žensko vsakih 25 nosečnic. .
Doslej zdravniki še niso poznali nobene učinkovite metode, s katero bi zavarovali nosečo žensko pred rdečkami. Posluževali so se zdravljenja z antibiotiki, ki so zdravili le mater, otrok pa je lahko kljub tem zdravilom dobil telesne ali duševne napake. Po dveh letih preizkusov na kll-
ior.ovo administracijo.
iiimiimiiiitnntii..................................................................lunini
HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nemudoma izkoristite neko svojo zelo originalno zamisel. Pridobite si iskrenih prijateljev, da vam bodo v podporo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte biti bolj previdni in ne zahtevajte nemogočega. Znašli se boste v okolju, ki vam bo prijalo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce si hočete utrditi položaj, ne smete v nobenem primeru omahovati. Ne odrecite svoje pomoči ljubljeni osebi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojimi delovnimi uspehi si boste pridobili zaupanje. Vaše razumevanje bo ljubljeni osebi v uteho.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne o-klevajte pred novimi odgovornostmi. S svojo muhavostjo in neraz-položenjem ne boste rešili svojih problemov.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte se končno postaviti po robu
svojim nasprotnikom. Sklenili boste nova zanimiva poznanstva.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Določite si natančen delovni načrt in pazite, da se od njega ne oddaljite. Ne pozabite neke obljube.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pazite, da ne zamudite ugodne priložnosti. Manjši spor v družini.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Napetost v odnosih med vami in družabniki. Privoščili si boste prijetno potovanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V sipopadu z nasprotniki ne segajte po njihovih sredstvih. Ne dovolite, da bi vas kritizirali.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preden se lotite novega dela, upoštevajte vse nove elemente. Pomagajte dobremu tovarišu v nesreči.
RIBI (od 20. 2. dio 20. 3.) Potrebni ste pomoči od več strani. Pazite na živce in posvetite se športu.
nikah (nad 100 tisoč poskusov na otrocih, odraslih in doraščajoči mladini iz mnogih držav), so dali končno v prodajo cepivo proti rdečkam. Vsaka epruveta za eno injekcijo stane 2400 lir.
Virus rdečk, zelo majhen mikroorganizem, ki je najbolj razširjen spomladi in jeseni in se razširja z dotikom, so izolirali a-meriški virotogi leta 1962. Sedem let kasneje so cepivo izdelali v nekem belgijskem farmacevtskem laboratoriju, ki je specializiran za cepiva in antibiotike.
Toda tega cepiva ne smejo dati noseči ženski. Kajti v oepivu je omrtvičen virus in prav zaradi tega lahko vpliva na še nerojenega otroka. Zato, da bi bila zagotovljena uspešnost preventivnega cepljenja, je bolje, da dobijo cepivo v doraščajoči dobi ali takrat, ko ženska ni noseča. Pred oepljenjem je potrebno, da gre ženska na pregled krvi, zato da bi zdravnik lahko ugotovil, če je ženska že kdaj prebolela to bolezen. Ce je že prebolela rdečke, je cepljenje brez pomena, ker je ženska že imuna. Pregled krvi je potreben, kajti vsaj 85 odst. žensk je v otroštvu prebolelo rdečke, včasih pa so jih zamenjale za ošpice in norice.
Bolj strogi ukrepi bi morda bili, da bi bito cepljenje proti rdečkam obvezno za dečke med drugim in devetim letom in za deklioe med 10 in 15 letom starosti. Da bi razširjenost bolezni čimbolj omejili, pa bi morali cepiti tudi vse osebe, ki imajo stik z otroki, kot so bolničarke, učiteljice in pediatri.
V	Avstraliji in Veliki Britaniji zdravstveni organi zahtevajo cepljenje mladih deklet. V ZDA pa v predvidevanju večje razširjenosti te bolezni v letih 1971-1973, nameravajo cepiti vse otroke do 14. leta starosti. Podobne načrte imajo tudi v Novi Zelandiji in v Kanadi.
V	Italiji cepljenje še ni obvezno. V poskusne namene bodo za sedaj brezplačno razdelili v trinajstih italijanskih večjih mestih večjo količino cepiva.
TO JV E SVETIMA
ČILIMI
mu zdi, da se ne skladajo z njegovo vestjo. Končno mu je celo dovoljeno, da zatoži parlamentu častnika, ki bi dajal zločinske ukaze, ali take ukaze, ki bi nasprotovali človeškemu dostojanstvu posameznega vojaka.
Pritožbe vojakov bo še vedno zbiral in pregledoval parlamentarni nadzornik za vojsko. Sedanji nadzornik je Mathias Hoogen, poslanec, ki je znan po svoji protinaclstlčni preteklosti. Hoogen prejme vsaj 12 tisoč pisem s pritožbami na leto in ima pravico, da pregleda katerakoli vojašnico, ne da bi bil pred tem dolžan najaviti svoj obisk poveljnikom. Brez sodnega dovoljenja lahko pregleda vse vojaške dokumente, celo tajne, katerega koli višjega vojaškega častnika. O svojem delovanju odgovarja le parlamentu.
Vojak v Nemčiji bo tudi v prihodnosti deležen mnogih svoboščin, kakršnih v drugih državah vojaki ne poznajo. V vojašnici bo lahko razpravljal o politiki in bo celo v določenih mejah lahko delal propagando za to ali ono stranko. Lahko bo v vojašnici govoril s predstavnikom vojaškega sindikata, ki si sedaj prizadeva, da bi vojakom pridobil «kratkt teden«, ki bi trajal 40 ur. Da bi pokazali, 'kako svobodni so vojia-kl, jim bodo tudi dovolili, da nosijo brado in dolge lase. Izven vojašnice pa je vojak navaden državljan. Ni primoran pozdravljati svojih nadrejenih, ni treba, da je oblečen v uniformo...
.Ta potrditev dosedanjih vojaških norm je zelo pomembna, saj so visoki častniki v nemški vojski že dolgo oporekali vse te svoboščine. Od leta 1966 do da^ nes so generali že večkrat poskušali vpeljati v vojsko staro disciplino in ubogljivost. To se je kazalo na več načinov. V Na-goldn so na pr. odkrili, da je 11 podčastnikov pri padalcih zahtevalo od rekrutov težavne vojaške vaje, ki so se zelo približale vojaškemu vežbanju iz Hitlerjevega časa: zelo dolge in utrudljive pohode, neki rekrut je na takem pohodu umrl, mučne vaje, kot so na pr. skleci na ploščah z žeblji in rezili, tako da bi se tisti, ki bi ga izmučilo in bi ne mogel nadaljevati, porezal itd. Tri podčastnike so tedaj obsodili. To je povzročilo precejšnje razburjenje v Nemčiji, toda večji del javnosti je obsodbo odobril. Časopisje je tedaj poudarjalo, da gre za en sam primer, kasneje pa se je pokazalo, da gre vse to na rovaš težke situacije v zvezni vojski.
Častniki so še vsi iz stare šole. Vseh 176 generalov v Bundes-wehru je bilo svoj čas v Hitlerjevi vojski z različnimi vojaškimi čim Polovica vseh izhaja iz pruskih družin, skoraj petino pa sestavljajo sinovi in vnuki poklicnih Vojakov. Mnogi imajo še plemiške naslove. Zato ni nič čudnega, če težijo za tem, da bi v vojski obveljala nekdanja disciplina.
Teženj je več: neki general je želel, da bi obnovili kazenske bataljone za nedisciplinirane vojake, drugi je želel od ministrstva, da bi popolnoma odpravili vsakršno civilno oblast nad vojaki. Spet drugi so želeli, da bi vojski povrnili ves zunanji blišč iz Bismarckovega časa, če že ne iz nacističnih časov: vojaške parade, razkazovanje priznanj in odlikovanj na uniformah, paradni korak z močnim udarjanjem peta...
Do te obnovitve starega reda pa ni prišlo, zaradi odločnega nasprotovanja bonske vlade.
Vendar generali še niso odnehali in kriza Bundeswehra se ne bo končala z odslovitvijo tega a-li onega generala. Obrambni ml-
Trboveljčani gostovali v Trebčah in v Križu
Podpredsednik PD «Primorec» Iz Trebč Renato Kralj pozdravlja goste Iz Trbovelj na sobotnem ko»
certu v Ljudskem domu v Trebčah.
V nedeljo popoldne so člani «D.p.d. Svoboda II.» Iz Trbovelj ponovili svoj koncert v Ljudskem mu v Križu. Na sliki: predsednik kriškega PD «Vesna» se zahvaljuje pevovodji Stanetu Ponikva«
za gostovanje.
(Nadaljevanje m 6. strani)
V soboto zvečer in v nedeljo so bili gostje dveh tržaških društev pevci iz Trbovelj. Napovedan je bil obisk tria, okteta in mešanega zbora, zadnji trenutek pa je zaradi bolezni enega člana nastop tria odpadel in za sobotni večerni program ter nedeljski popoldanski sla poskrbela oktet in zbor «D.p.d. Svoboda 11». Lahko rečemo, da se je občinstvo polnoštevilno odzvalo vabilu p.d. «Primorec» Jz Trebč in p.d. «Vesna» iz Križa. Kriške prosvetarje je izredno lepo spomladansko vreme nekoliko skrb-belo in so se do zadnjega trenutka bali, da bo le malo ljudi prišlo na koncert. Kljub sončnemu vremenu pa je bil obisk zadovoljiv in občinstvo je res prisrčno in toplo pozdravilo goste.
Sobotni koncert so Trboveljčani pričeli z nastopom mešanega pevskega zbora, ki je v prvem delu zapel sedmero pesmi. ■ v drugem pa še šest.
Pod veščo taktirko Staneta Ponikvarja je zbor zapel najprej Ipavčevo «Na savskem bregu*, kateri sta sledili dve Santerjevi pesmi: «Na planine» ter «Vrbica*. V svoj spored so gostje uvrstili tudi pesem našega domačega skladatelja Maliča ter izvedli njegovo pesem «Mrak», nato pa zapeli še Lajevičevo «Lan», Adamičevo «Za-puščena» ter Gobčevo «Pogovor ptičke z mrtvim partizanom».
V drugem delu koncerta je nastopil moški oktet, ki je zapel Gallusovo «Quam gallinae». Mirkovo iNa trgu*, narodni «Štajerski fantje» ter «Kranjčičev Jurij*, priljubljeno črnsko duhovno «Deep P.i-ver* ter znano Vodopivčevo *Ža-be».
Koncert je zaključil mešani pevski zbor, ki se je predstavil z nadaljnjimi šestimi pesmimi in sicer s tremi koroškimi narodnimi, z Adamičevo «Nocoj se mi je sanjalo*, s Cosettovo «Orkester* ter za sklep s Švabovo «Kanglica*.
V nedeljo so bili Trboveljčani ,.....................................
ves dan aostje Križanov. Zjutraj so izrazili željo, da bi si ogledali delček Tržaškega ozemlja in tako so jih kriški prosvetarji pospremili do miramarskega gradu, popoldne pa koncert.
Mešani pevski zbor, ki je nastopil pod vodstvom Staneta Ponikvarja je dejansko ponovil sobotni koncert iz Trebč. Zapel je sedem pesmi, za tem pa je na oder stopil moški oktet. Ker je oktet že nekoč nastopil v kriški dvorani s programom, ki^ ga je izvede! v soboto v Trebčah, so člani okteta sklenili, da zapojejo v Križu nekaj drugih pesmi. Začeli so z Gallusovo *Ecce Homa*, nadaljevali so z narodno «Ce? so tiste stezice*, zapeli nato Vodopivčevi <ižabe» in <iNa poljani». Občinstvo jim je tako navdušeno ploskalo, da niso mogi zapustiti odra, ne da bi prej zapeli še kako pesem. Zapeli so Venturinijevo *No-coj pa oh nocoj*, ki ji je zopet sledilo navdušeno ploskanje. Oktetu se je nato zahvalil predsednik kriškega prosvetnega društva, in izročil pevovodji šop cvetja.
Spored je zaključil zbor, ki je zapel še šest pesmi, od katerih tri koroške narodne. Občinstvo je najbolj navdušila pesem rPobič sem star komaj osemnajst let* v Miheličevi priredbi, pri kateri je nastopal odličen solo-tenor.
Za zaključek bi mogoče morali izreči še kako pohvalno besedo za društvi, ki sta organizirali prijetna nastopa trboveljskih gostov. Mislimo, da bi bilo potrebno, -da bi vsa naša društva ime'a stik s posameznimi društvi iz matične domovine. Posebno pohvalo pa bi izrekli mladim kriškim prosvetnim delavcem, ki so se takoj po občnem zboru lotili resnega dela, kakor so na samem zboru obljubili. Upajmo, da se bodo takih pobud še lotili in jih srečno izpeljali.
Mednarodna razstava grafike v Ljubljani
V ljubljanski moderni Qa^ert pospešeno tečejo priprave sekt tariata za organizacijo med^
rodnih grafičnih razstav zd
grafični bienale v Ljubljani■ ,. tvoritev razstave bo 5. ;tiw“ 1971. Težišče dela v zadnjem «5 su je bilo na izboru poslanih d‘ 15. in 16. marca se je sesMjt jugoslovanska žirija za izbor
in pregledala gradivo, ki so . umetniki poslali samoiniciativni
Nekaj podatkov o tem:	,,
T -A	poslalo dela *ZT|jjj
Letos je
veliko avtorjev — in sicer umetnikov iz naslednjih dr~a Alžirije, Andorre, Argentine, K stralije, Avstrije, Brazilije, vije, Belgije, ČSSR, Čila, W ske, Finske, Francije, Nizanji ske, Hongkonga, Indije,
Irske, Izraela, Japonske, •*%, slavije (74 avtorjev), KanM' Luksemburga. Malezije, Mad^ ske, Mehike, Nove Zeland«' Norveške, Zah. Nemčije, ^o1L\ rica, Poljske, Portugalske, fjf munije, Španije, Švedske, z. Tajske, Urugvaja, Vel. Brit5, je. Sovjetske zveze. ZAR.
je, Sovjetske zveze. ZAR, Žirija je iz tega gradiva la dela 174 umetnikov, ki poleg vabljenih avtorjev stavljena na IX. mednarodni 6 fični razstavi v Ljubljani.
PKKJKL1 SMO
MONOGRAFIJI
ENCICLOPEDIA MONOGK^t DEL FRIULI - VENEZIA % LIA. l.o II Paese, parte Prl(f Ed. Istituto per 1’EnciclopediS Friuli — Venezia Giulia.
llllllllllllilllllllillllllillillllllllllllllII PRVA KNJIGA
t:Kaj se vznemirjaš, saj nas čuva divizija,)) ga je zbodel Pajk in vseeno hitel odpirat okno, da bi videl, kaj se zunaj dogaja. Medtem pa je zarohnelo orožje po vsem naselju.
«Nemci!« je kriknil Pajk, ko je zagledal bela ogrinjala. «Snemi mi škorenj!« je zatulil komisar in zgrabil za brzostrelko. Pajk mu ga je potegnil z noge in vrgel v kot, drugi pa so se že drenjaki k izhodu z orožjem v rokah.
Zunaj so zagledali krdelo Nemcev, ki je vdrlo v ulico, po cesti pa so panično bežali partizani. Planili so ven in se umikali za skupino iz sosednje hiše. Nekateri so bili le na pol napravljeni, brez nahrbtnikov in celo bosi. Tekli so, dokler niso tisti pred njimi naleteli na Nemce, ki so prodirali z druge strani. Prvi so obležali pokošeni, drugi pa so se umaknili v stransko uličico, kjer je Vojteh staknil rafal v hrbet in obležal. Pajk, ki je videl Vojteha pasti in se vleči k zidu, je skočil k njemu. Vojteh ga je rotil, naj ga pusti, ker Je premočno zadet, toda Pajk ni odnehal. Ostala sta sama. Na skupino pa so udarili Nemci. Pokalo je z vseh strani. Vojteh 1e bil težak in Pajku so se šibila kolena, ko ga je naložil na hrbet. Videl je, da z njim ne bo prišel daleč. Vlekel ga je samo do naslednje hiše in vdrl skozi vrata. Starejša ženska, čemernega obraza, je zazijala v njiju.
«Kje imate klet?« je vprašal Pajk.
»Pojdita ven, požgali bodo, če vaju dobe!« ju je nahrulila.
Ta
je
«Povej, kje je klet, če ne te na mestu ubijem!« ji je zagrozil Pajk, ki je hipoma doumel, da je pogajanje z njo odveč in izgubljanje dragocenih sekund, ker so bili Nemci blizu.
Molče je pokazala na pokrov v kotu veže. Ukazal ji je, naj odpre in naj vhod zadela s kakšno šaro. Nejevoljno je odpahnila pokrov. Zdrsnila sta po strmih stopnicah v temo, za njima pa je težko tlesknil pokrov. Ropot po veži pa Ju je prepričal, da je baba ubogala.
Ko so koraki utihnili, sta napete prisluškovala. Slišati je bilo vpitje in krike, ki so šli skozi kosti. Rafali v bližini so bili posamični in Nemci so gotovo pobijali ranjence. Kljub temu, da je bilo Nemcev veliko, sta upala, da ne bodo preiskovali vsake hiše posebej. Pajk je sklepal, da Nemci ne bodo mogli dolgo ostati v naselju, ker so bile tri brigade na položajih. Bal se je samo ženske in njenih sovražnih oči. hi ju utegnila izdati! Kot bi Vojteh bral njegove misli, vprašal: «Ali naju bo baba izdala?»
«Ne bo. Boji se,» je odvrnil Pajk.
«In če izda?«
«Hudič jo bo vzel z nama vred.«
Ko je streljanje nekoliko potihnilo, ju je objela tesnoba v vsej razkrajajoči sili. Vojtehu je postajalo slabo. Silil je Pajka, naj ga pusti, da se zdaj morda še izmuzne iz naselja. Potem sta ugibala, če sta zgoraj pustila krvave sledove. Vojteh se je z roko držal nad rano, toda krvavel je skozi obveze. Pajk je iz ostanka srajce napravil zavoj in ga poskušal bolje obvezati. S težavo ga je spravil pokonci in ga prevezal. Dve krogli sta mu prebili prsi. Streljanje se je preneslo nekam dlje v okolico. Bilo je tako gosto, da se jima Je zdelo kot bi poslušala plusikanje toče na leseno streho. Potem so ju vznemirile votle eksplozije. Sprva sta mislila, da Nemci razstreljujejo hiše, kmalu pa sta ugotovila, da Je to udar minometov. Iskra upanja je zagorela v obeh. To bo morda napad divizije!
čez čas je streljanje ponehalo. Pošastna tišina se je predla po kletnih kotih, da sta pridržala dih. Po ulici so
odmevali koraki, potem je bil zopet mir in spet koraki. Vedela sta, da so to Nemci in strah ju je bilo, da jih kri ne bi pripeljala v vežo. Pajk je imel bombo pripravljeno in bil je miren.
«Pajk, ti imaš živce kot iz žice,« je šepnil Vojteh. Pajk pa po starem: «Voj na je in nič nama ne preostane drugega kot čakati.«
Spet tišina. Oba sta molčala in gledala v režo svetlobe
v na pol zadelanem oknu. Vojteha je zažejalo in kar izgubljal se je. Naročil je Pajku, če bo izkrvavel, naj vse, kar je v torbici, odda ženi. Pisal je dnevnik, da ga bo brala sinu in hčerki. Pajk je stiskal zobe. Strmel je v temo in tišina ga je zalivala z grozo in upanjem. Ničesar si ni želel. Ce je tako, naj pridejo! Cimprej! In čimveč naj jih pride. Tulil bi od nemoči. Jokal. Pa so se mu solze že davno posušile. Prijatelj je umiral ob njem in izkrvavel bo, če ne bo pomoči, on pa ne more s prstom ganiti zanj.
Nad seboj sta zaslišala korake, kratke in jezljive, šli so nekajkrat sem in tja, potem pa so se vrata odprla in zadr-lesnila.
«Baba naju gre izdat,« je pomislil.
«žejem sem,« je bledel Vojteh. Nekaj časa sta čakala. Objemala ju je tišina kakor ponoči v gozdu. Ko le nič ni bilo in je Vojteh kar naprej hropel, Pajk ni več vzdržal. Odločil se je, da bo pogledal, kar se zgoraj dogaja, in bo prinesel ranjencu pijačo. Izmotal se je iz skrivališča, vzel Vojtehovo brzostrelko, v drugo roko pa bombo in se tipaje napotil k strmim stopnicam. Lezel je, dokler z glavo ni butnil v pod. Upognil se je s hrbtom počasi dvignil vrata. Bilo je nekam težko. Baba ju je založila s škafi, ki so zaropotali vstran. Svetloba ga Je zbodla v oči. Naglo Je zlezel ven, najprej stopil k vratom in jih zapahnil z lesenim zapahom, da bi lahko pravočasno prišel nazaj v skrivališče. Razgledal se je po veži. Vrata v kuhinjo so bila priprta. S koncem cevi jih je počasi odrinil. V kuhinji je ob štedilniku sedela ženska, ki ju je sprejela. Z rožnim vencem v rokah je bila zatopljena v sliko matere božje nad mizo. Komaj vidno je pregibala usahle
ustnice, toliko da je razločil: »Marija, usmili se nas! spod, usmili se nas.» Za Pajka se ni zmenila. Počaka* nekaj hipov. «Mati!» jo je nekajkrat poklical, preden s* »
je zuteL
obrnila in ga zmedeno pogledala. ((Povejte mi, kaj je	^
Ženska je molčala, kot bi bila gluhonema, in ga gledala j prikazen. Povesil je brzostrelko, naperjeno vanjo in vprašanje. «Kaj mi mar,« mu je odsotno odgovorila. <()v je šel ven iz hiše?« jo je vprašal.
«Hčerka.»
«Kam?»
«Ne vem!«
Stopil je v izbo, kjer je bilo okno na ulico. Bi*9 prazna. V smeri, kamor so bežali, je videl se je po stopnicah v zgornje prostore in okno zagledal kolone Nemcev, ki so se od naselja zgul po dolini.	Celo nekaj konj in voz so	vlekli	s seboj.
se mu je	odvalil od srca. Sel je v kuhinjo	in zdaj že	-
samozavestno prosil za mleko. Rekla mu / je, da ga vzame sam, da ga ona ne bo nikomur	dajala.	Sel je v sb1'	i
bo in vzel	latvico mleka. Spustil se je	v klet.	že po stopo1	*
kleti (s
tri trupla. P°V * vZ: skozi jugovzb<o
je govoril: ((Vojteh, odhajajo! Slišiš, odhajajo!« Iz
si"!
ni bilo glasu. Pajku je zatrepetal glas in prešinila ga je % nja groze. Zidovi kleti so se zamajali. ((Vojteh, Vojteh,
si, prinesel sem ti mleka.«
Obstal Je pred njim. V tresočih rokah
žal
z mlekom. «Vojteh, kaj je?« Nagnil se je nadenj. V — ^
v za
ku je zagledal njegov bledi obraz kot icklesan in oči so zaprte. Latvica z mlekom mu je padla iz rok.
d
Kaplan Piškur se je zganil in z brevirjem v roki k oknu. Tišina ga je vznemirila. Ulice so bile prazne in 0 ji s čudno svetlobo. Na vzhodu je vzhajalo sonce. Streljanje \ zapustilo odmev daljne nevihte. Bil je omamljen, pij0l,..<| strahu in veselja. Naslonil se je na okno. Cmi, valoviti
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

IZIDI
Bologna — Roma	0:0
Lagliari — Catamia	1:1
Juventus - Inter	1:1
frio — Fiorentina	0:0
MUan - Torino	1:0
frpdoria — Foggia	2:0
Varese - Vicenza	0:0
NapoK - »Verona	2:0
LESTVICA
fr	26	17	6	3	39	22	40
frn	26	14	10	2	48	21	38
>aPfr	26	14	8	4	28	15	36
Ifrntus	26	10	10	6	35	26	30
S°ogna	26	8	13	5	26	19	29
fr?	26	6	16	4	28	21	28
frfr	26	7	13	6	26	28	27
26	6	11	9	27	34	23
frfrria	26	5	12	9	26	27	22
°"n"	26	5	12	9	23	26	22
26	5	12	9	21	29	22
26	3	15	8	22	29	21
r,r‘'»»a	26	5	11	10	20	31	21
jSfrna	26	2	16	8	21	28	20
CT°.	26	5	10	11	24	37	20
26	4	9	13	16	37	17
PRIHODNJE KOLO V tania — Milan; Fiorentina --frfr Poggia — Vicenza; Inter vfrjnpcfcria; Lazio — Juventus; pota — Roma; Torino — Caglia-’ Vepona - Bologna.
Tortno frza varese *®rona
B
=§?i EjSS
igra "ps1
A
izidi
ifr0 ~ Taranto Atalanta - Cesena fr ~ Maasese ffria - Monza rfrrno — »Casertana ^anzaro - Temana Sfra - Mantova frara _ Como
^.-r7„S8i“
.	LESTVICA
Jfrta	30	13	13	4	37	18	39
fr tov a	30	h	n	5	31	17	33
fr	30	15	7	8	33	20	37
pfrzaro	29	13	9	7	28	22	35
fria	30	12	11	7	31	22	35
30	10	14	6	31	23	34
30	11	11	8	28	28	33
29	10	10	9	19	22	3G
30	10	10	10	33	26	30
1:1
1:0
2:0
2:1
1:0
2:1
0:0
1:0
1:0
1:1
frna
frzo
frn0
frara
Jfrana
TTfilM	V A SKUPINI C LIGE			
Po porazu v Trevisu Triestina obsojena?
Položaj Tržačanov je postal zelo nevaren spričo uspehov neposrednih tekmecev za izpad
S p>
: j2S*
poanto
I
! rfra
30	9	12	9	18	18	30
30	9	11	10	24	26	29
30	8	12	10	25	23	28
30	8	12	10	25	36	23
30	5	17	8	23	26	27
30	8	11	11	25	32	27
30	5	16	9	21	26	26
30	6	14	10	20	29	26
30	7	12	11	18	22	21
“	011	I	u	11	JO	U.
Ma« 3	30	5	13	12	23	37	23
SSese	30	3	10	-7	16	36	16
c prihodnje kolo
safrna — Perugia; Como — Pi-CfriVorw> — Brescia; Mantova — Mor,n,aria; Massese — Catanzarc; ta- t? ", Bari; Palermo — Atalan-Nnj.vfSSina — Arezzo; Taranto --ara> Temana — Modena.
A SKUPINA
hm
IT*
2:0
0:0
1:1
0:0
0:0
0:0
1:0
2:0
3:1
1:0
frfra — Seregno r_ °° ~~ Padova tfrano — Parma jfrfra - Trento fr®ana — Alessandria frereto — Monfalcone frfrsrina — Verbania l^vtso _ Triestina •frese - pro Patria - Solbiatese LESTVICA
30	15	14	1	31	7	44
30	16	12	2	35	13	44
30	17	6	7	41	23	40
30	12	11	7	38	26	35
30	11	13	6	28	23	35
30	9	16	5	19	13	34
_ .	30	13	6	11	28	25	32
Lfrfr	30	11	9	10	31	25	31
Ut*?0	30	10	11	9	38	33	31
30	11	7	12	24	26	29
'fr°o	30	8	12	10	28	31	28
30	7	13	10	15	22	27
-a 30
> fra	30	6	14	10	18	25	26
Verifra	30	6	13	11	26	34	25
AJ
fr<r
&
fe,
?olbii
Lfr
jfrano	_ „ _
Pifrta	30	7	12	11	19	21	26
frer- -	--------
Vei*fri0
Lefria	30	5	15	10	19	30	25
Trifra	30	7	11	12	17	30	25
S(frn;
PRIHODNJE KOLO -- Tfr°na — Lecco; Monfalcone Parmgnano: Padova — Venezja; AW ? ~~ Seregno; Pro Patria — ta; rj,ndria; Solbiatese — Reggia-''frntfrfr — Triestina; Treviso — Vejfrapina; Udinese — Rovereto; 111 a — Piacenza.
Hfrfr	30	7	11	12	20	35	25
fralc-	30	3	13	14	19	36	19
iar.	30	6	7	17	17	33	19
Treviso : Triestina 2:0 (1:0)
TREVISO: Storto (Galli po 84. min.), Sirena, Palladin; Righi, Alberti, Cimenti; Simonato, Colusso, Perego, Zambianchi, Belligrandi (po 83. min. Zahtila).
TRIESTINA: Colovatti, Martinelli, Moretti; Del Piccolo, D’Eri, Pe-strin; Tumiati, Truant, Campana, Scala, Fregonesc, D’Ambrogio, Braico.
Sodnik: Vaccaro iz Turina.
Strelca: v 27. min. Perego in v 63. min. Alberti.
In zdaj je Triestina zares v hudi nevarnosti: Nedeljski poraz in novi uspehi ostalih kandidatov za izpad, predvsem pa prerojene Derthone, so prinesli Triestino do 18. mesta, kar pomeni nazadovanje in če pomislimo, da so zadnje tekme za Triestino težje kot za ostale ter da je razlika v golih povsem negativna (in ta bo odločala v primeru enakega števila točk), lahko sklepamo, da se bodo morali Tržačani res zelo potruditi, da ostanejo vsaj v tretji ligi (!).
Tekma s Trevisom se je končala precej klavrno:	poleg poraza so
gostje zabeležili še dve izključitvi (Campana in Scala), Fregonese je nekaj minut pred koncem zastreljal enajstmetrovko, vsa ekipa pa je kljub nerazpoloženemu nasprotniku prikazala popolno pomanjkanje shem in telesne kondicije. Zaman bi bilo naštevati napade, ki jih je Triestina izvedla proti koncu tekme, ko so domačini z dvema goloma in dvema igralcema več prepustili nasprotniku pobudo in samo čakali na konec tekme. V prvem polčasu, in tudi v začetku drugega, je Treviso povsem prevladoval na sredini igrišča in z gibčnimi, čeprav netočnimi napadalci stalno silil proti Colovattijevim vratom. Triestina pa je nasprotno skušala samo prekinjati akcije nasprotnikov in čim bolj oddaljiti žogo od svojih vrat, napadalne akcije pa prepustila Fregoneseju in Tumiatiju, ki nista našla v neučinkovitem Cam pani potrebne pomoči. In ker celotna ofenzivna igra Triestine sloni na srednjem napadalcu je razum ljivo, da domačim ni bilo težko za varovati svojih vrat in se brez strahu lotiti napada.
Domačini niso zaigrali kot znajo. Tako je v začetku kazalo, da bo sicer pasivna igra Triestine vseeno lahko prinesla težko pričakovano točko. Prvi spodrsljaj pa je povzro čila sama tržaška obramba. Sicer odlični Colovatti je premalo pazlji vo sledil prodoru Pcrega, tako da ga je nenaden oster strel od daleč našel povsem nepripravljenega in sicer nenevarna žoga se je znašla v mreži. Reakcija gostov se je orne jila na en sam prodor, ki se je končal z lepim strelom Tumiatija, ki pa ga je Storto s plastičnim skokom ubranil. To je Pilo vse. Doma čini so znova začeli z medlo a stalno ofenzivo in v 63. min. znova izkoristili napako tržaške obrambe; sodnik je dosodil posredni kazenski strel v kazenskem prostoru: Zambianchi je žogo s kratkim strelom posredoval nezavarovanemu Albertiju in ta je sredi kazenskega prostora z lahkoto ukanil Colovat ti ja. Tedaj se je Triestina res pre budila, tudi zaradi apatičnosti do mačinov, ki so bili z doseženo prednostjo povsem zadovoljni in čeprav brez Campane in Scale, ki ju je sod nik s prestrogo odločitvijo izključil zaradi ugovarjanja, so gostje le zgradili nekaj zanimivih prodorov: višek njihovega pritiska je bil prodor Morettija v 83. min.: Palladin ga je podrl v kazenskem prostoru in sodnik je tokrat velikodušno do sodil enajstmetrovko, ki pa jo je Fregonese streljal zelo naivno; Storto je smer strela uganil in rešil vrata.
> • •
Tekma, ki bi morala odločati o zmagovalcu letošnjega prvenstva C lige se je končala z neodločenim rezultatom, ki tako pušča odprt problem napredovanja. Reggiana in
Alessandria sta bili obe preveč živčni, pa tudi preveč boječi, da bi si lahko zagotovili obe točki in v tem je presenetila predvsem domača Reggiana, ki ni znala pred svojimi gledalci prevzeti pobude.
Sicer pa se to zgodi vedno v takih neposrednih spopadih, kjer je vsak spodrsljaj lahko usoden in uniči celoleten trud moštva. Stanje na vrhu lestvice se torej ni spremenilo, tudi zato, ker se je Padova, ki vsaj teoretsko lahko še ogroža vodeči moštvi, zadovoljila v Leccu z eno točko. Čedalje manj jasen pa je položaj na dnu: Derthona je po zmagi v Solbiateju odpravila na lastnih tleh Seregno in se tako priključila ostalim moštvom, med katerimi je v najslabšem položaju prav Triestina, ki mora odigrati največ tekem na tujem. V škripcih pa je tudi Verbania, ki je klonila na igrišču Sottomarine, Pro Patria, ki se je predala brez velikega boja Udineseju, Piacenza, ki je oddala na lastnih tleh točko Trentu in Rovereto, katerega je prisilil na delitev točk skromni in že obsojeni Monfalcone.
uk
Zahodna Nemčija je zmagala v tekmovanju petih narodov v plavanju v Diisseldorfu, čeprav je bila njena ekipa nepopolna. V okviru te prireditve je Novella Calligaris do segla nov italijanski rekord na 400 m mešano s časom 5’23”4.
REZULTATI
Moški
400 m prosto: Van Kloster (Niz.)
200 m prsno: Larsson (Švedska) 4x100 m mešano: Nemčija skoki: Huda (Nemčija)
Ženske
100 m prosto: Reinek (Nemčija)
100 m hrbtno: Pielen (Nemčija)
100 m delfin: Buys (Nizozemska)
400 m mešano: Calligaris (Ital.) 4x100 m prosto: Nemčija
KONČNA LESTVICA 1. Nemčija 95, 2. Švedska 81, 3. Nizozemska, 4. Anglija 56, 5. Italija 40.
V Malmoju je Šved Rickard Bruch dosegel izreden rezultat v metu diska, saj je vrgel to orodje 70,12 m daleč. Tega rezultata pa ne bodo priznali kot svetovni rekord, ker so pri tehtanju diska ugotovili, da je bil za 80 gramov prelahek.
ŠK Kras sporoča, da bo v soboto, 24. aprila v prostorih krožka v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
OBČNI ZBOR
Vabljeni člani ln prijatelji.
Odbor
MOŠKA D LICA
V nedeljo pomembna zmaga Bora
«Piavi» so se maščevali ekipi Pro Pace za poraz v Padovi
BOR - PRO PACE PD 50:42 (25:17). kazal Ambrožič, ki je bil za na-BOR: Zavadlal 4, Fabjan 14, Ru-1 sprotnike v prvem polčasu skoraj T ’—" ’ 0!' " *—~ neustavljiv. Žal pa je moral Borov center prezgodaj zapustiti igrišče (v drugi minuti drugega polčasa) zaradi petih osebnih naoak.
Glavni junak te tekme pa je bil Andrej Rudes, ki je v nedeljo igral res odlično. Dosegel je namreč koše v kočljivih minutah in je bil za nasprotnike pravi trn v peti. Zelo zanesljivo je igral tudi Boris Fabjan, ki je bil točen pri metih od daleč.
Gostje niso pokazali nič izrednega. V glavnem so se branili, v drugem polčasu so odločneje napadali, a zaman. Bili so nizke postave in zato hitri, niso pa mogli izkoristiti protinapada, ker so bili prešibki pri lovljenju odbitih žog.
Sodnika sta zadovoljivo opravila svojo nalogo.
Kratka kronika. Borovci so že od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke. Obe ekipi sta branili v coni 2-3. «Plavb so najprej povedli z odličnim Fabjanom, nato pa je nizal koše še razpoloženi Rudes.
V drugem polčasu so gostje za nekaj minut branili mož moža. S to taktiko pa so izgubili več igralcev zaradi petih osebnih napak. Borovci so tako ohranili vodstvo in so tudi) zasluženo zmagali.
Nedeljski izidi.	i
Castelfranco - Italcantieri 65:58 1
des 18, Lakovič 1, Sirk 6, Ambrožič 7, Martin Kralj, Valter Hrvatič.
PRO PACE PADOVA: Scabia 15, Marzimi 6, Boni 3, Benetollo 8, Mi-chelotto, Scorin, Piccoli 6, Rampaz-zo 4, Prinoipe.
SODNIKA: Turchetto (Vittorio Ve neto) in Pinzani (Videm).
PROSTI METI: Bor 13:18, Pro Pace 4:8.
Borovi košarkarji so v nedeljo na lastnih tleh iztrgali izredno pomembno zmago proti nevarni peterki Pro Pace iz Padove. Zmaga «plavih» je tem pomembnejša, kajti ekipa je nastopila brez svojega najboljšega strelca Petra Starca (zadržan na šolskem izletu). Na srečo pa so bili tudi gostje okrnjeni, kajti zaradi izgredov med tekmo v Padovi med Pro Pacejen in Zuccherijem je zveza izključila kar pet igralcev te ekipe, ki je bila že prej znana za zelo grobo in nešportno. Tudi v prvem srečanju proti Boru so se košarkarji iz Padove nesramno vedli.
V nedeljo so borovci igrali zanesljivo. Bili so od vsega začetka v vodstvu in so vodstvo osmih-de-setih točk razlike ohranili do konca tekme. Gostje so bili namreč prenizki, da bi se lahko upirali Sirku in Ambrožiču, ki sta uspešno lovila odbite žoge tako v obrambi kot v napadu. Predvsem pa se je iz-
Don Bosco RO - Dukcevich 52:51 Bor - Pro Pace Padova	50:42
Thiene - Zuccheri	62:56
Treviso - Siloplast	83:78
San Don A - Friulana	83:78
h. I.
ODBOJKA
Zagrebška odbojkarska ekipa Mladost je osvojila 10. naslov prvaka Jugoslavije. V zadnjem prvenstvenem srečanju je Mladost z zelo dobro iigro gladko odpravila šesterko Jedinstva z rezultatom 3:0.
LESTVICA: Mladost 28 točk, Partizan 24, Jedinstvo 20, Kvarner 18, GIK 18, željezničar 18, Grvena zvezda 16, Vardar 16, Bosna 12, Siinde-lič 0 točk.
CAPETOWN, 19. — Mladi južnoafriški skakalec v višino Roussow je na prvenstvu v Pretoriji preskočil 2,19 m visoko letvico.
Športno društvo KONTOVEL priredi v sredo, 21. t. m.
ŠAHOVSKI TURNIR
v Prosvetnem domu na Proseku (šoščeva hiša). Vpisovanje in začetek ob 20.30. Vpisnina 1.000 lir.
llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||imil||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|IU|lll|||||||||||||||||||||||||||||||t,,|,,,,M,l,,,,,11,inl,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,1,1,,,,,,,,I,,,!,|,lllIIIIIIUl|||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||IMf|,t||
ODBOJKARSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Druga zmaga doberdobske Mladosti Vse slovenske ženske ekipe zgubile
ODBOJKA
PRVENSTVO D LIGE
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija - Crvenka	5:0
Čelik - Maribor	0:0
Hajduk - Dinamo	3:1
Partizan - Radnički (N)	3:1
Bor - Beograd	3:0
Crvena zvezda - Sloboda	2:2
Borac - Radnički (K)	2:2
Velež - Željezničar	1:1
Sarajevo - Vojvodina	0:0
LESTVICA
Hajduk	23 11		10	2	36 18	32
Partizan	23 13		(i	4	31 13	32
Dinamo	23	11	7	5	33 20	29
Željezničar	23	10	7	6	27 22	27
Olimpija	23	9	8	6	35 21	26
Velež	23	10	4	9	31 29	24
Čelik	23	9	6	8	21 22	24
t. zveada	23	8	7	8	37 30	23
Sarajevo	23	8	7	8	32 32	23
Beograd	23	9	4	10	37 35	22
Radnički (N)	23	8	5	10	26 31	21
Vojvodina	23	6	8	9	23 23	20
Borac	23	5	10	8	27 36	20
Radnički (K)	23	6	8	9	18 35	20
Sloboda	23	5	8	10	14 24	!8
Bor	23	6	6	11	28 39	18
Maribor	23	5	8	10	21 32	18
Crvenka	23	6	5	12	19 33	17
PRIHODNJE KOLO Vojvodina Velež, Željezničar -Borac, Radnički (K) - C. zvezda, Sloboda - Bor, Beograd - Hajduk, Dinamo - Partizan, Radnički (N) -Olimpija, Crvenka - Čelik, Maribor - Sarajevo.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Rijeka - Trešnjevka	3:0
Šibenik - Rudar	1:0
Zg. plavi - Rovinj	3:1
Jedinstvo (B) - Metalac 3:1 Zagreb - Split	4:1
Mura - Karlovac	4:1
Železničar - Orijent	0:2
LESTVICA
V soboto in ncdrijo, je bilo več tekem v promocijskih odbojkarskih prvenstvih. Za slovenske šesterke so biile te tekme v glavnem negativne. V ženski A skupini je Hrast izgubil v UGG, v ženski B skupini je Azzurra premagala Dom, Coirido-ni A pa Mladost. V tekmi moškega prvenstva med Mladostjo in Ve-loxom so zmagali Doberdobci.
MLADOST - VELOX	3:0
(15:4, 15:6, 15:5)
Pred številnimi navijači je Mladost z uspehom zaigrala svojo tretjo tekmo promocijskega prvenstva. Prejšnja zmaga proti Audaxu iz Gorice je doprinesla odbojkarjem Mladosti tisto gotovost in prepričanje vase, da so zaigrali tako, kot smo jih že videli igrati lani in predlanskim. S tako konstruktivno igro pa, če bo pri posameznih igralcih še nekoliko več zagrizenosti, bo Mia dost prihodnjo nedeljo verjetno premagala tudi UGG, ki je najmočnejši nasprotnik letošnjega promocijskega prvenstva.
Igralci Mladosti so vsi lepo zaigrali in navdušili številno občinstvo, ki je s ploskanjem spremljalo njihove napadalne akcije. Ekipa je zaigrala kompaktno in ni nikoli dopustila, da bi ji nasprotnik vsilil svojo igro. Če bi že morali katerega izmed igralcev Mladosti pohvaliti bi bil to Pelizzo, ki je pokazal svojo večletno izkušenost v tem športu. Izkazal se je v preciznem podajanju žog na mrežo, ki jih je Starec neubranljivo tolkel v polje nasprotnika, pa tudi sam je do-sesel veliko točk s plasiranimi in tolčenimi žogami. Očitno je bil Au-dax prešibak nasprotnik za razigrano Mladost. Rezultat nam dokazuje, da zmaga Mladosti ni bila nikdar v dvomu.
MLADOST: Devetak V., Devetak L., Starec R., Lavrenčič M., Miku lus D., Terpin R., Pelizzo L.
VELOX: Makuc M., Faganel D , Marussi E., Nanut C., Paulin I., Braini M.
UGG - HRAST	3:0
(15:7, 15:10, 17:15)
Na domačem igrišču so doberdob-ska dekleta klonila v soboto popoldne močnejši šesterki goriške UGG.
Hrastovke so očividno bile šibkejše od nasprotnic v obeh setih, le v zadnjem so se nekoliko opogumile in sknro dohitele nasprotnice. Rezultat je sicer zelo zgovoren, ker kaže vrednost obeh nasprotujočih si ekip.
HRAST: Gergolet M., Marušič L., Gergolet L., Laurenčič L., Jarc M., Jarc S., Jarc M., Colja E.
CORRIDONI A - MLADOST 3:2
(12:15, 13:15, 15:3, 15:6, 15:8)
Dekleta doberdobske Mladosti so v nedeljo igrala zelo spremenljivo. Lepo so vodila v obeh prvih setih, čeprav je bila njih zmaga težko priborjena in vse je že kazalo, da bodo zmagala. V tretjem setu pa jih ni bilo več spoznati. Popolnoma so odpovedala, tako da so nasprotnice z lahkoto zmagale set z veliko razliko točk. Premoč igralk iz San Piera se je ponovila tudi v nasled njih dveh setih, ko so odpravile Do-berdobke z zgovornim rezultatom 15:6, 15:8.
MLADOST: Vižintin L., Devetak S., Lavrenčič G., Lavrenčič S., Fe-rari G., Kadeš G.
AZZURRA - DOM	3:1
(18:15, 9:15, 17:15, 14:16)
Na odprtem igrišču Dijaškega do ma so se v nedeljo zjutraj domov-ke pomerile z goriško ekipo Azzurra. Za domovke je bila to prva tekma v promocijskem prvenstvu, zaradi tega sta tudi razumljivi trema in živčnost, ki smo ju opazili v začetku igre. Šele pri negativnem rezultatu 1:9 so se domovke »prebudile*, igra se je nato nadaljevala enakovredno. Set se je zaključil v korist Azzurre z rezultatom 15:8.
V drugem setu se je slika prvega ponovila, v tretjem pa so bile do movke enakovredne Azzurri in si zasluženo priborile zmago. V četr tem so domovke spet igrale dobro, napravile pa so nekaj začetniških napak. Imele so tudi smolo in so zaradi tega set in s tem tekmo izgubile.
Nekaj misli o tej prvi tekmi. Vzro ke za poraz lahko naštejemo kar po vrsti. Čeprav so nekatere igralke precej izkušene, so se prepustile živčnosti. Potrebna je večja gotovost v servisih, pod mrežo pa smo opazili vrsto začetniških napak. I
gralkam manjka precej odločnosti, nekatere niso v nedeljo pokazale vseh svojih sposobnosti pa tudi smola je bila.
Azzurra pa je borbena ekipa, sestavljena iz mladih in nadarjenih igralk, redno trenirajo in v prejšnjih letih so sodelovale na mladinskih igrah in so tudi glavni favorit tega prvenstva. Igraio seveda precej uigrano in imajo v svojih vrstah dve odlični tolkačici.
AZZURRA: Bano, Barile, Bogo, Mastroianni, Naguedro, Roldo, Sa-prani, Testa.
DOM: Miiklus E., Prinčič N., Prinčič L., Koren B., Mikluš F., Uršič S., Buzzi V., Maligoj K., Dornik N., Klajnšček G.
* * *
Na Občinskih mladinskih igrah v odbojki bosta jutri nastopili tudi dve slovenski ekipi. Ob 16 uri bo Oiym-pia igrala proti ekipi Real Esperia A, ob 18. uri pa bo ekipa Doma igrala proti Arditi B. Obe tekmi bosta v telovadnici zavoda Lenassi.
MommizcM
Italijan Giacomo Agostini je ponovno zmagal na motociklistični dirki v Riccioneju, v kategorijah 500 ccm in 350 ccm. V kategoriji 250 ccm je zmagal Tržačan Gilberto Parlotti po navdušujočem dvoboju s Philom Readom.
1.	— 1. Welmar
2. Latmos
2.	— 1. OdcUno
2. Lusitano
3.	— 1. Demam
2. Urbano
4.	— 1. Radiča
2. Gabberl
5.	— 1. Frammario
2 Lanui
6.	— 1. Breull
2. San Domingo KVOTE:
12 - 970.446 lir 11 — 50.116 lir 10 —	6.626 lir
Kljub zadovoljivi igri ponoven poraz Brežanov
^Plavi» so premočno osvojili prvi set, nato pa so podlegli nasprotniku
CSI — Breg	3:1
(12:15, 15:2, 15:8, 15:2)
CSI:	Rattiglieri, Tamolo, Arri-
goni A., Arrigoni E., Costantini, Bernes, Bassi, Plazzotto.
BREG: Grgič, Dino. Franko, Vojko in Vojteh Lovriha, Škrinjar, Svetina, Boris in Valter Žerjal.
Sodniki:	Calligaro, Tranquillini,
Ponta ni.
Brežani so tokrat držali besedo in se res zagrizeno borili proti videmskemu CSI, kar jim je tudi prineslo zmago v prvem setu. Dolinska šesterka je ponovno dokazala, da ji nihče ni kos, ko celotna ekipa pokaže trdno voljo do zmage. Videmčani niso slabo zaigrali, lahKu celo rečemo, da so pokazali vse, kar znajo, vendar Brežani so jih zaustavljali že ob mreži, nato pa takoj odgovarjali z močnimi protinapadi, ki so bili zelo prodorni. Glavno zaslugo za to so imeli po dajalci, ki so svojo nalogo zelo do bro opravili.
Zal pa je ekipa psihološko še zelo šibka in ne zmore predolgega napora, zlasti pa ne zmore predolge koncentracije. ,0 je bilo zelo razvidno v tej tekmi, ko je ekipa igrala zelo dobro z enem setu, v naslednjem pa znova popustila. Glavna hiba ekipe je nezrelost ne-Kaie in igralcev, kar povzroča ni hanje v učinkovitosti igre. Kljub vsemu pa moramo pohvaliti ekipo ro, ki jo je pokazala v prvem
setu.
Hi i niz je bilo zelo borben in lep, ker sta obe ekipi zaigrali tehnično zelo dobro, Kar je navdušilo občinstvo. Kljub upiranju nasprotnika, je Breg s preudarno igro in z močnimi napadi osvojil prvi set.
V	drugem delu igre pa so Dobličam pnnotonma popustili in predali set nasprotniku
V	tretjem nizu se je Breg znova znašel, a kljub močnemu odporu
| je nasprotnik prvi zbral 15 točk.
V	zadnjem in odločilnem setu pa so nekateri slovenski igralci znova
odpovedali, tako da je CSI imel odprto pot do zmage
S. R.
KOLESARSTVO
Belgijec Roger Rosiers je nepričakovano osvojil kolesarsko dirko Pariz - Roubaix, Belgijec je prispel na cilij z več kot enominutno prednostjo po 26 km dolgem begu
Vrstni red: 1. Rosiers, 2. Van Springel I’2r zaostanka, 3. Basso, 4. Janssen, 5. Merckx, 6. Leman, 7. R. De Vlaeminc, 8. Gimondi.
Bologna-Roma Cagllari-Ca tania Juventus-Inter Lazi o-Fioreinti na Milan-Toirino Sampdoria-foggja Varese-LR Vicenaa Verona-Napoli Casertana-Li vomo Modena-Mantova Pisa-PaJertno Trev'so-Triestlna Mes«! n a-Crotane KVOTE:
13 — 7.182.300 lir
'2 —	146 100 lir
Rijeka	22 16	3	3	46 11	35
Rudar	23 15	3	5	31 15	33
Zagreb	22 14	3	5	44 21	31
Šibenik	23 13	5	5	33 32	31
Ljubljana	23 10	8	5	33 22	28
Varteks	23 11	2	10	36 24	24
Split	23 7	8	8	34 31	22
Železničar	22 8	6	8	24 26	22
Karlovac	24 7	8	9	27 33	22
Orijent	23 7	6	10	25 28	20
Mura	22 6	7	9	22 31	19
Jedinstvo	23 5	7	11	24 37	17
Trešnjevka	23 7	4	12	19 35	16
Rovinj	23 5	5	13	18 35	15
Zg. plavi	23 5	5	13	26 49	15
Metalac	22 5	4	13	21 43	14
PRIHODNJE KOLO Trešnjevka - Železničar, Orijent -Mura, Ljubljana - Zagreb, Split -Jedinstvo (B), Metalac - Zg. plavi, Rovinj - Vartok' Rudar - Rijeka.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Mercator - Izola	2:2
Slaviija - Ilirija	0:0
Triglav - Nafta	0:0
Aluminij - Kovinar	5:2
Branik - Celje - Kladivar 2:2 Rudar - Drava	2:1
LESTVICA
Stavni listek za nedeljo. 25. 4.
Catania - Milan Fiorentina - Varese Poggia - LR Vlcenza Inter — Sampdoria Lazio — Juventus Napol! — Roma Tortno — Cagliarl Verona — Bologna Cesena — Perugia Como — Plsa Palermo — Ataianta Padova — Venezia DD Ascoli — Rimini
Mercator	15	7	6	2	36 19	20
Rudar	14	6	6	2	30 21	18
Celjc-Ktodivar	14	6	5	3	30 27	17
Aluminij	14	4	8	2	Ž6 21	16
Brr nik	14	l	5	5	33 29	15
Dola	15	5	5	5	22 20	15
Ilirija	15	5	5	5	15 15	15
Drava	15	5	4	6	22 31	14
T'ig'av	15	4	5	6	26 27	>3
Slavija	15	3	6	6	19 27	
Kovinar	15	2	2	11	15 36	S
PRIHODNJE KOLO Drava - Slavija, Ilirija - Mercator, Izola Triglav, Nafta • Aluminij, Kovinar Branik, Celje Kladivar Rudar
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Adria Usnjat	2:3
B Krajina Tržič	3:0
Koper Taboi	3;l
Piran - Zagorje	2:3
Tolmin Nova Gorica	1:1
LTH - Hrastnik	0:1
LESTVICA
Koper	15	13	1	1	37 8	27
Zagorje	14	8	2	4	22 22	13
Usnjar	15	7	3	5	29 23	17
Piran	15	7	3	5	25 20	17
N. Gorica	14	5	5	4	22 19	15
Tolmin	14	5	5	4	22 19	15
B. Krajina	14	6	3	4	25 26	15
Adria	15	4	6	5	28 23	14
Tržič	15	5	4	6	27 42	14
Hrastnik	14	5	3	6	28 24	13
LTH	14	2	2 10		16 25	6
Tabor	15	1	1 13		11 48	3
PRIHODNJE KOLO Tabor - Bela Krajina, Tržič - LTH, Hrastnik - Tolmin, Nova Gorica -Piran, Zagorje - Adria, Usnjar -Koper.
So w
da fr Padali na čelo. Z drhtečo roko se je prijel za kljuko, Po »tal trdneje, kajti čudno slabost je začutil v nogah in ta frn telesu. Z očmi je begal po naselju. Ni razumel, čemu stp eriatfr premor. Računal je, da bodo Nemca ostali v me-V 111 bal se je, da bi se oglasili pri njem, kar bi ga spravilo So frmost. v svoje delo je vložil vso dušo. Ne zato, da bi Othorfrest,apa’ temveč zato, ker je sovražil komuniste. Čudno jofrfr je odtaval iz sobe in šel počasi navzdol po škripa-o<jjj , sfr?nlcah v vežo, kjer je vzel velike cerkvene ključe in ifr-fr duri. Zazeblo ga je, da se je stresel In požrl slino. Vfr se je napotil po zmrzlih tleh proti cerkvi. Za voga-frr je zavil proti cerkvenemu stolpu, mu Je zastala tafr Vzdrhtel je. Na tleh je ležalo mlado dekle, kot bd jo hfr0 Položil. Lase je imela razsute, otroški izraz pa je bil Upj.i 111 vzvišen. Otrpnil je in za korak odstopil. Z roko se Je zkL Dekle je imelo odprte oči, čiste kot nebo, uprte jj^Vhost vanj. Kriknil bi in zbežal. Spoznal jo je. Mlada krat • rlta v Gornjih tn uniformi italijanskega oficirja. Več-je videl na ulici, ko je vsa nasmejana šla med ko-tn je bila v središču pozornosti, p^frapian je potegnil vase sapo, stopil Je še dva koraka fr ifr1 se v velikem loku ognil mrtvega dekleta. Z drobni-fr se°ralfli Je šel mimo dveh trupel. Hodil je tako naglo, biia Piu Je črni talar zapletal okoli nog. Vrata v zvonik so Zj, Odprta, že nekaj dni niso bila zaklenjena. Sam ni vedel, kot J® vzpel po stopnicah. Hitel je, kot bi ga kdo podil. Že fri stranta ga Je vedno vleklo v zvonik. Višina ga je pri-v ifr- Razgledoval se je po strehah in gledal v daljavo. Tudi
-' . ' ~
- Ir
~~~
'"‘Zvoniku je bil neštetokrat. V njem je presedel ure in ParfrPTozal je po naselju in po pobočjih, kjer so se vile iria0 anske kolone, ki so prihajale in odhajale. Tu so se rodile ®®dai zamisli njegovih poročil za Italijane in za Nemce. it očj jj 8® je radovednost privlekla v zvonik, da bi na lastne f- žetih učinek svoje moči. Pogledal je skozi line. Po seno-<1 iti st 80 ležala trupla. Stisnilo ga Je. Pritisnil se Je k zvonu štcg raieL Potem je z obema rokama prijel za kembelj. Mi-80 se mu napele. Želel si je, da bd zvonilo z vsemi zvo-
novi naenkrat, da bi odklenkalo tej partizanski republiki, komunistom in Nemcem, in da bi zavladal duh božjega kraljestva. Kot kres je zagorel v njem mistični plamen svetega navdušenja. Cvet komunistične misli je ležal pod njim pokošen in mrtev, spremenil se bo v prst. «Bili ste prah in v prah ste se povrnili, konec je z vašimi kolhozi in s kolektivom, vi preganjalci križa,« si Je mislil. Vedno si je želel, da bi na lastne oči videl razkrojilno moč svojih misli in svojega sovraštva. Sovražil je nemškega oficirja, ki ga je v nekaj minutah ovil kakor vrbovo vejico okoli prsta in ga spremenil v svoje orodje. Preziral ga je, ker je bil močnejši od njega. Zdaj pa se je čudil višjim silam, ki so v nekaj minutah zlomile vse, česar se je bal in onemoglo sovražil. Dovolj je molil, da je priklical nanje maščevanje neba.
Potem je čustvo, ki ga je dvignilo v oblake, začelo po puščati. Vedno se je gibal v dveh razsežnostih. Na robu moči in na robu slabosti. Zgodaj je spoznal, da je slabič, da se hrani z močjo drugih in ne more živeti od sebe. Zato je rabil boga in ljudi. Boga, ki se mu je klanjal in ga častil, ker se ga je bal, in ljudi, ki so se klanjali njemu in ga občudovali.
Nemcev ni bilo nazaj. Prav gotovo pa se bodo vrnile rdeče brigade. Občutek krivde se je vsesal vanj kot pijavka. Nagonsko se ga je polastil blazen strah. Pravzaprav bi moral bežati, ker se je že davno odločil, da bo odšel v mesto. Tudi Wolf je pristal, da bo lahko izginil po tem udaru. V sobi je imel pripravljen kovček. Zazdelo se mu je, da je njegova prisotnost v zvoniku odveč. Sam ni vedel, zakaj je nagnil k sebi kembelj zvona In ga izpustil. Zanihal je v ujetem loku in enkrat samkrat udaril ob bron. Glas je pošastno zazvenel. Ustrašil se Je in odskočil proti stopnicam. Zagazil je v kupe tulcev mdtraljeznih nabojev in skoraj padel.
Odtaval je iz stolpa. Nenadoma ga je obšla osamelost. Spomnil se je, da se je pravzaprav namenil v cerkev, ne pa v stolp, saj je še vedno držal v roki cerkveni ključ. Odklenil je vrata in vstopil. Sel je po sredini mračne cerkve in njegov korak je odmeval po kamnitih tieh. Ustavil se je pred glavnim oltarjem. Iz žepa je potegnil vžigalice in s tresočo roko
prižgal sveče na obeh straneh. Rumeni sij je odgnal tesnobo in osamelost. V njegovo izmučeno zavest je legla želja po odrešitvi. Stopil je korak nazaj In se zagledal v trpeči obraz Križanega. Padel je na kolena, sklenil roke, se upognil in udaril s čelom v kamnita tla. Bolečina ga Je presunila.
«Gospod, moj bog! Ne pusti svojega zvestega služabnika ob uri preizkušnje samega. Kar sem storil, sem storil tebi na čast in te žrtve naj bodo tebi daritev. Daj mdr in pokoj moji duši!« je šepetal in pregibal ustnice, ko mu je zmanjkalo besed.
Namesto miru pa se Je vračala groza. «Moj Dog, moj bog,« je šepetal z občutkom tujca v božji hiši. Vstal je in se napotil iz cerkve. Vrnil se je v stanovanje. Nemirno je hodil po sobi, ko so v veži zaškripala vrata. S strahom je vprašal, kdo je. Oglasila se je Cilka, njegova prijateljica. «0, ta nora hotnica, najrajša bi jo vrgel skozi vrata, prav zdaj mora priti.« Pa jo je kljub temu povabil. Vsa plašna in obupana ga je pozdravila. Prišla mu je povedat, da sta se v njihovo klet zatekla dva komisarja. Vprašala ga je, kaj naj stori.
«Moli, da odnesemo cele glave! Veš, kaj se bo zgodilo, če nas izsledijo.«
«Ne vem. Bog nam bo pomagal. Zaupajmo pa bo vse dobro!«
Piškur Je hotel nekaj reči, pa se Je raje ugriznil v jezik. Povedal ji je, da odhaja. Prosil jo je, da mu spravi nekaj stvari, ki jih ne bo mogel odnesti s seboj. Dekle je osuplo obstalo, skoraj brez besede. Očitala mu je, da jih pušča same in da mu je bila dobra vseskozi za vse. Piškur se je razjezil, ker ga ni hotela razumeti. Prijel Jo je za roke in Ji gledal naravnost v oči ■
((Poslušaj ženska, jaz sem jim trn v peti. Nate ne bo nihče pomislil. Dobra pa si mi bila toliko, kolikor jaz tebi in čemu ti očitki?« je začel nestrpno mencati, ko je zagledal solze v dekletovih očeh.
Začela ga je rotiti, naj Jo vzame s seboj. Drhtela je od strahu. Obljubil ji Je, da bo prišla za njim s prepustnico ali brez nje. Poslal jo je po Angelino, da se bodo nekaj pome-
nili, preden odide. Ko je odšla, Je Piškur stekel v spalnico in hitel zlagati stvari, ki jih bo vzel s seboj. Namenil se je, da jo bo odkuril, preden se ženski vrneta. Prišli pa sta zelo hitro. Angelina se mu je vrgla okoli vratu in mu vsa solzna očitala, kaj bo z Marijino družbo, če Jih bo zapustil. Otresel se je je in se ju skušal rešiti z zvijačo.
«Ne, ne, dekleti. Ne govorita nič naprej ln ne prepričujta me! Samo vama povem, da odhajam po nalogu višje cerkvene oblasti,« se Je hitel lagati. Medtem Je Cilka stopila k oknu. Ob pobočju je zagledala dolge kolone mož, ki so se naglo bližali
«Vojaki, gospod!« je preplašeno kriknila.
Zdrznil se je in stopil k oknu. Roke so se mu nemočno povesile. Napravil je nekaj korakov in sedel.
((Prepozno,« je dahnil, kot bi bil omotičen. ((Brigada prihaja.«
Obe sta pokleknili k njemu ln Jokali.
Odjuga Je dahnila v snežene planjave. Topel veter Je lizal po grebenih gora. Iz sivega neba je rosil dež, pomešan s snegom. Čobodra po poteh in stezah se je nabirala na čevlje. Z drevja so se usipale debele vodne kaplje. Po strugah so drli studenci.
Brigada je bila že od poldneva na pohodu Dobila je povelje od divizijskega štaba, naj takoj krene na območje Cerknega. Odeti v šotorska krila, ogrnjeni s kod, so se borili z vetrom in se tesno drug za drugim pomikali skozi gozdnato pobočje. Vzpenjali so se proti hribom na nekdanji Jugoslovansko-! talij anski meji. Kolona je bila upehana in zasopla Počitki so bili redki, a hodili so naglo. Četa Orlova se Je pomikala v sredini brigadne kolone. Po udarcu v kih je prišlo v četo pred dvema dnevoma dvanajst novincev, med temi nekaj izvežbandh vojakov, dezerterjev iz rwm6V» vojske.
(Nadaljevanje sledi)
PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiške 20 Telefon 37 338
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/II
Podružnica	GORICA	Ul
Uprava	TRST	Ul
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ oosa-
d »nf .S,!V!'ka v tednu in v nede,i° 80 Par- mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
20. aprila 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/] «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20)
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno '
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas1' 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P° upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcitš Itallan*''
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT • B*1

KI DNEVNIK
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU Z DR. POSTIGLIONOM
Naša dežela uraden kandidat za mednarodni zdravstveni poskus
Furlanija - Julijska krajina je svet v malem - Ogled zemljišča v krminu, kjer bo vzraslla psihiatrična bolnišnica za otroke
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Naša dežeia je postavila svojo kandidaturo, da bi — edina med italijanskimi deželami — prišla v poštev za izvedbo posebnega poizkusa o preventivnem zdravljenju, ki ga namerava v kratkem izvesti Svetovna zdravstvena organizacija. Fredlog je dal uradno deželni od bornik za zdravstvo Devetag svetniku za javno zdravstvo pri evropskem uradu omenjene organizacije v Kjobenhavnu dr. M. Postiglionu, ki se ti dni mudi v našem me stu. Mednarodna zdravstvena organizacija šteje danes okoli 4.500 članov iz 100 različnih držav.
Včeraj je bil na odbomištvu za zdravstvo širši sestanek o tem vprašanju, ki so se ga poieg dr. Po-stigltona udeležili ravnatelj inštituta za higieno na tržaški univerzi prof. Majori, primarij za srčna obolenja v tržaški bolnišnici prof. F. Ca-mcrini, primarij na oddelku za nev-rofiziologijo v tržaški bolnišnici prof. Tuvo, zdravstveni ravnatelj znanstvenega inštituta za otroke Pro*’-. k Marass, stomatološki primarij tržaške otroške bolnišnice prof. P. Rossi, ravnatelj oddelka za novorojenčke pri tržaški bolnišnici prot. P. Spanlo, dr. G. Mandruzza-to iz istega oddelka, predstavnika otroške bolnišnice prof. F. Nordio in prof. F. Panizon, upravni ravnatelj znanstvenega inštituta za o-troke rag. R. Segato, in nekatere druge osebnosti.
Odbornik Devetag je pozdravil dr. Postigliona v imenu dežele ter ga
Pruski militarizem
(Nadaljevanje s 4. strani)
nato seznanil z obsegom pristojno- ] organe, naj bi kolikor mogoče iz-dežeie na področju zdravstva | popolnih pomožni zdravstveni ka-
7 nplrafffrimi rlrvcioi	dem .■ F.in)nn::i T.. 1: • l • i_••	• m
nister Schmidt meni, da mnogi še niso popolnoma asimilirali novih načel demokracije.
Vojaški strokovnjaki, ki pnpa-dajo socialno demokratskemu taboru, so predlagali, naj bi sedanjo obvezno nemško vojsko nadomestili! z mladimi prostovoljci in predvsem s tehniki. Saj gre tem strokovnjakom za organizacijo vojske z avtomatiziranima napravami. Sedaj je v zahodno-nemški vojski pol m.illjena vojakov, če bi pa strokovnjakom u-spelo reorganizirati vojsko na način, ki smo ga opisali, bi bilo potrebnih v stalni vojski le četrt milijona mož. Vendar ni lahko dobiti prostovoljcev za zvezno vojsko. Vsako leto Je vsaj 20 tisoč oporečnikov, ki se sklicujejo na svojo vest. Da bi lahko dobili več vojaikov, so v vojski povišali plačo tako voHkorn kot poklicnim častnikom. Sedaj narednik zasluži 170 tisoč lir na mesec, to Je toliko, kolikor zasluži specializiran delavec. General zasluži milijon lir, to je plača visoko cenjene manekenke. Cez kako leto bodo vojaki v Nemčiji najbolje plačani delavci.
ter z nekaterimi dosiej že sprejetimi ukrepi. V tej zvezi je odbornik napovedal, da bo dežela v kratkem izdala še nekatere zakone s področja zdravstva, in sicer v zvezi z bojem proti škodljivim žuželkam, z onesnaženjem vode in zraka, z oskrbo telesno in umsko prizadetih deželanov, z delovanjem darovalcev krvi ter z 18 krajevnimi zdravstvenimi enotami.
V zvezi s kandidaturo naše dežele, da bi prišla v poštev za napovedani zdravstveni eksperiment, je odbornik Devetag naglasil, da je Furlanija - Julijska krajina pravcat svet v malem, saj obsega gore, doline in morje, šteje nekaj velikih industrijskih središč in vrsto srednjih in malih industrijskih o-bratov ter ima razširjeno kmetijstvo in razgiban turistični promet. Poleg tega se nahaja na stičišču z drugimi narodi in tudi v njenem okviru žive ljudstva različnega etničnega porekla.
Dr. Postiglione je zagotovil, da bo podprl deželno kandidaturo, in povabil deželne in druge pristojne
der v Furlaniji -Julijski krajini. Po obsežni razpravi, so dr. Postiglione in skupina spremljevalcev odpotovali v Krmin, kjer so si ogledali zemljišče, na katerem bodo v kratkem začeli graditi otroško psihiatrično bolnišnico.
V NOGOMETNEM PRVENSTVU TRETJE AMATERSKE LIGE
Slovenski derbi med Zarjo in Bregom brez zmagovalta
Dve zmagi in trije porazi za slovenske enajsterice - Na Goriškem Juventina ni igrala, ker ni bilo sodnika
Nemški detonatorji na travniku pri Domju
Prejšnjo soboto je na nekem travniku blizu Domja požar zajel grmičevje. Nepričakovano pa je na kraju, kjer so bili plameni, nekaj eksplodiralo. O zadevi so obvestili miljski komisariat javne varnosti, ki je na kraj poklical pobiralce min. Ti so po pogasitvi plamenov našli detonator nemške proizvodnje. V nedeljo zjutraj so pobiralci min še enkrat prišli na kraj in našli še tri detonatorje.
Ker domnevajo, da je na kraju še več nevarnih ostankov vojne, so o zadevi obvestili poveljstvo posebnega oddelka vojske v Padovi, ki bo poslal na kraj izvedence, ki bodo področje temeljito pregledali.
OB SLOVENSKI PESMI ZBORA «VALENTIN VODNIK »
Prisrčen obisk Dolinčanov pri naših koroških rojakih
Po nastopu v Šentjanžu še zelo uspel nastop zbora v Radišah
Obisk pevskega zbora «Valentin Vodnik» iz Doline pri koroških rojakih je zelo lepo potekal in se nad vse prisrčno zaključil. V nedeljo zjutraj so se pevcem pridružili tudi številni izletniki iz Doline in v spremstm predsednika Prosvel ne zveze za Koroško Hanzija Weissa so obiskali razne kraje ob Vrbskem jezeru, ki se mmaša s svojimi naravnimi lepotami. K uspehu je pri-pomofflo tudi izredno lepo vreme Edina neprijetnost, ki je Dolinčane spremljala povsod, je bila — čas. Program je bil obsežen in vedno je bilo treba hiteti, upoštevajoč tudi točnost, ki ie ena izmed lastnosti koroških rojakov.
V nedeljo popoldne so dolinski pevci pod vodstvom Ignacija Ota nastopni v še nedokončani dvorani v Radišah. Domači pevci so Dolinčane toplo sprejeli ter jih pozdravili z znano koroško pesmijo »Rož. Podjuna, Žila*. Med koncertom in ob njegovem zaključku se je na odru vrstilo več govornikov, predstavnik društev pa so si izmenjali simbolična darila. Tomaž Ogris, ki je. govoril v imenu prosvetnega društva iz Rodiš, je med drugim poudaril: tSrečali smo se v tej revni dvorani, da bi mogli užiti delček neizčrpnega zaklada slovenske kul-
ture. To pa še dolgo ni vse, kar nam prinaša današnji popoldan. Prišli smo sem predvsem zato, da bi spoznali pevce zbora «Valentin Vodnik» iz Doline, ki so danes pri nas v gosteh... Ko se je Ogris obrnit do dolinskih pevcev je med drugim poudaril: «Danes ste prišli med nas, da bi pozdravili enotnost našega naroda in v tem smislu bodite toplo pozdravljeni. Prišli ste. da bi pozdravili ljudstvo živeče v krajih, kjer je stekla zibel slovenstva in živečih v okoliščinah, ki jih sami dobro poznate. Lep pregovor pravi. Govori in bomo prijatelji, zapoj in postali bomo bratje. Prijatelji smo že od prvega srečanja v Kropi, ki je bilo preteklo leto, ob pesmi pa hočemo postati več kakor prijatelji hočemo postati bratje in naša velika želja ie, da bi to tudi ostali.
V imenu gostov iz Doline je spregovoril predsednik Vojko Kocjančič. Podčrtal je pomen sodelovanja in bratstva, se zahvalil za izredno gostoljubje ter med druaim izrazil željo, da bi koroški pevci obiskali Dolino. Po koncertu je bilo družabno srečanje, med katerim so pevci iz Radiš izvedli dober del svojega repertoarja koroških narodnih in umetnih pesmi.
Mirko Kapelj
fIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUJIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m|||||||||||||,||n|||||I||||||||v|||||n||||||||||||||r|||||||M||||||||n||||||||lu||||||||||||||||||||n
mzz
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Htrt; 12.10 Bednarik «Praitilka»; 12.25 Za vsakogar nekaj ; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 «The Ha-waian Hula Boys»; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kacina (1); 19.20 Moški zbor «Mirko Fi-lej» iz Gorice; 19.35 Glasbeni best-sellerjl;	20.00 Šport; 20.35
Debussy: «Pelleas in Pelisande«;
21.05	«Pogled za kulise«.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Kot juke-box,i; 16.00 Skladbe deželnih avtorjev; 16.25 Mali koncert s štirimi deželnimi ansambli.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 14.30,17.00, 19 15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za obroke; 915 Zborovsko petje; 9.30 «20.000 Ur za vaš spored«; 10.05 Juke box; 11.00 Operne skladbe;
12.00,	12.45 in 13.05 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Od Triglava dio Jadrana; 17.10 Današnji pevec; 18.15 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni koktajl; 22.35 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi to jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.00 Plošča za polletje; 18.45 Ekonomska pa-
TOREK, 20. APRILA 1971
morama; 19.00 Plošče; 20.20 Wa-gner: »Mojstri pevai nllrnberški«.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po-ročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje ; 10.35 Telefonski pogovori;
12.35	Plošča za poletje; 14.00 Zakaj in kako; 15.40 Enotni razred ; 16.05 »Studio aperto«; 19.02 Spored s Ptppom Baudom; 20.10 Oddaja z M. Bongiomom; 21.40 Nove plošče; 22.40 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Arhiv plošče;
13.00	Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simfonični koncert;
17.35	Jazz; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Bachovi koncerti.
FILODIFUZIJA
8.00	to 17.00 Koncert za začetek; 9.40 ln 18.40 Sodobna Italijanska glasba; 10.20 in 19.20 Vzporedna glasba; 11.00 in 20.00 Medigra; 13.20 ta 22.20 Tartini; 13.30 in 22.30 Portret avtorja; 15.30 ln
16.30	Lahka glasba-stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00
14.00,	17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z ansamblom »Miška Hočevarja«; 10.15 — 12.00 Pri vas doma; 12.10 Anton Foerster: odlomki lz opere »Gorenjski slavček«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lepe melodije z orkestrom Dolf van der Linden;
13.15	Zabavna glasba; 14.10 Moj svet je glasba; 14.30 Orgle v ritmu; 14.40 «Na poti s kitaro«;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.40
Recitail violinista Pavleta Škabarja; 16.40 Rad imam glasbo; 17.;10 Simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	S triom Jožeta Burnika;
20.00	Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Komomoglas-beni večer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	Kinematografski program;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Kotiček za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-priredbe: «Izdan in prodan«; 22.25 Znanost in tehnika; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 «Boome-rang; 22.20 Poje Aretha Franklin.
JUG. TELEVIZIJA
9.35	TV v šoli; 10.40 Ruščina:
11.00	Osnove splošne izobrazbe;
14.45	TV v šoli; 15 35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina:
17.45	Jaše nam Zeleni Jurij: 18.00 Risanka: 18.15 Obzornik; 18.30 Slo venski top-pops; 19 00 Mozaik;
19.05	Konflikti med zaposlenimi;
19.30	Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Obraz* — švedski film; 22.20 Glasbeni nokturno — Poročila.
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.05	Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 Kanadski doku-meotar; 20.15 Televizijski film.
Zarja — Breg 1:1 (0:1)
ZARJA: Turko, Bemetdč, S. Križ-mamčič, Primožič, Metalka, V. Krlž-mamčič, Pasqua®is, Baldasta, Marc, Žagar, Kalc (Komar,, Babuder).
BREG: Pavemto, Posega, Ouk, Race, Vatta, Menardi, Zonta, Mikuš, Petaros, Vižintin, Grahonja.
STRELCA: Zonta v 27. min., Žagar v 50. min.
Kotov 10:7 za Zarjo.
Slovenski derbi med Zarjo to Bregom, ki sl ga je ogledalo približno 2.000 gledalcev, ki jih je privabilo lepo ta sončno popoldne, se je končal brez zmagovalcev pri stanju 1:1.
Tekma je bila zelo važna za obe ekipi, ker bi imel zmagovalec veliko možnosti za napredovanje v višjo ligo. Neodločeni rezultat pa je bolj ugoden za Bazovoe, ki imajo točko manj kot Brežani, morajo pa odigrati tekmo več.
Srečanje je bilo vseskozi lepo ln zanimivo, ker sta si moštvi e-oakovredni in dobro pripravljeni. Začetni udarci so bili v prid Zarji, ki skuša najti pot do gola s Pa-squa!isem, njegov strel pa Faven-to brani. To je Brežane nekoliko prizadelo, tako da so začeli napadati tudi oni: Zontov strel Tutta) brani. Akcije sii sledijo z obeh strani, dokler ne preide Breg v 27. min. v vodstvo. Cuk poda Graho-nji, ki preigra Bernetiča. Pred vrati je Zonta, kateremu pride žoga in ta nima posebnih težav, da jo spravi v mrežo. Brežani napadajo tudi po doseženem vodstvu. Zarji-na vrata so še nekaj krat v nevarnosti, njenii napadalci od časa do časa izvedejo hitre protinapade: v enem od teh se izkaže Žagar, čigar strel Pavento z efektnim skokom brani.
Drugi polčas se začne z napadom Zarje. Bazovoi napadajo, dokler ne dosežejo izenačenja. Do tega pride v 5. min. Strelec je bil žagar z lepim diagonalnim udaroem z glavo. S tem zadetkom Je Zarja prevzela pobudo v svoje roke ta skušala povesti. V 9. min. sodnik izključi Zonto, ker je reagiral na Primožičev prekršek. Obramba Brega dobro zdrži do konca tekme.
Po prikazani igri bi Zarja morda zaslužila kaj več kot samo točko, treba bo videti, če bo sedaj znala Izkoristiti tisto tekmo več, ki jo Ima na razpolago.
Raal
* * *
Primorec — Audax 2:0 (0:0)
PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Cotič, Milkovič, Možina Valdi, Čuk Henrik, Možina Teodor, Kralj Pavel, Kralj Mauro, Čuk Bogdan, 13. Kralj Mauro.
Strelec: v 12. min. in v 20. min. Pavel Kralj.
Tudi v predzadnjem kalu letošnjega prvenstva so si Trebenci zagotovili obe točki in si tako zagotovili četrto mesto. V prvem polčasu so bili vedno v napadu, po doseženem vodstvu pa so raje branili dva gola prednosti in s hitrimi protinapadi ogrožali vrata nasprotnikov, na njihovi poti pa je bil vedno zelo dober vratar domačinov.
Kronika: Primorec se je takoj vrgel v napad in imel že v drugi minuti priložnost s Pavlom Kraljem, ki pa ni znal izkoristiti napako nasprotnega vratarja. Gostje so nekoliko uredili svoje vrste, Trebenci pa so uspešno odbijali vsa napade. Spet ugodna priložnost za Maura Kralja v 30. min., njegov strel pa gre mimo vrat.
Prvi gol pade v 12. minuti po zaslugi odličnega Pavla Kralja, ki ukane vratarja s paraboličnim strelom. Audax izvede nekaj protinapadov z upanjem, da izenači, kar pa se mu ne posreči. Komaj osem minut kasneje doseže Pavel Kralj še drugi gol za Primorca. Zaradi poškodbe mora zapustiti igrišče Stojan Milkovič, ki pa ga zamenja Leonard Kralj. Rezultat se do konca tekme ne spremeni več, za zmago pa imajo zaslugo vsi Trebenci.
BRK
* * *
Vesna B — Portuale 1:0 (1:0)
VESNA B: Boris Tretjak; Danilo Košuta, Bogateč; Cezar Sulčič, Vojko Tretjak, Evgen Sulčič; Zdravko Košuta, Kravanja, Renato Košuta, E. Košuta, Antonini.
PORTUALI:	Bazzara; Cofagna,
Zattara; Galessi, Bassanese, Fonda; Monica, Petronio, De Carlo, Bartole, Del Piano.
STRELEC; d.p. v 29. min. Anto ni ni.
SODNIK: Marini (Trst).
Kriška Vesna, ki nastopa v tretji kategoriji, je v nedeljo dosegla važno in nepričakovano zmago pro ti enajsterici Portuali, ki sodi med boljša moštva tega prvenstva. Kriški nogometaši so morda v nedeljo odigrali svoje najboljše srečanje v tem prvenstvu in so tako ponovno potrdili, da imajo tudi v svojih vrstah več dobrih igralcev, ki bi lahko zastopali svoje barve tudi v višji kategoriji. Domačini so nam reč proti ekipi Portuali igrali od-dločno v obrambi, enostavno v na padu in so bili zato tudi nevarni. Gost.je so enakovredno odgovorili. Kot vedno so bili dokaj odločni (morda tudi grobi), le s težavo pa so zaustavljali domačine, ki so spro- j ščeno napadali in so v 29. min.
prvega polčasa z Antoninijem tudi dosegli edini gol dneva.
Gostje so tiedaj ostro odgovorili. Bili smo priče silovitih napadov. Domačini pa so stisnili zobe in so zavrnili vse napade nasprotnikov. Zmaga je tako ostala v njihovih rokah. Najboljša med domačini sta bila Vojko Tretjak in Bogateč.
b. I.
* * *
Primorje B — Viani 0:1 (0:1)
PRIMORJE B: L. Bulkavec, M. Štoka, Ordtaanovič, Bezin, V.’ Štoka, Sardoč, Husu, Ukmar, Cemjia-va, živec, Zamella.
G. VIANI: Ghersinich, Muesan, Pistilli, Vidiail, Manfreda, Kauzki, Laska, Vidni, D'Angolo, Del Mo-naco, Savarin.
STRELEC: 27, min. p. p. D’An-golo.
KOTI: 9:8.
SODNIK: Borghese (TS).
V nedeljo zjutraj je veter pre-oej oviral to srečanje, kar priča tudi stanje kotov. Zmagal je sicer Viani, toda sodeč po prikazani igri, Primorje B ne bi smelo utrpeti poraza. Moštvo je namreč zopet nastopilo okrnjeno. Zaradi izključitve nekaterih igralcev je moral v zadnjem trenutku obleči dres tudi spremljevalec Husu In celo član naraščajmiškega moštva Zaneti a. Delo Vlamlja bi moralo biti tako o-lajšano, vendar pa tega v igri ni bilo videti.
Primorje je v prvem polčasu (tudi ob pomoči vetra) močno napadalo. Toda zopet smo videli, da tej ekipi manjka odločen strelec, ki bi znaj izkoristiti priložnosti. Moštvo namreč z uspehom spelje mnoge akcije prav do nasprotnega
kazenskega prostora, toda pred vrati ni nobenega strelca, ki bi te akcije uspešno zaključil. Moramo pa priznati, da je v začetku Čer-ojava vendarle večkrat poskušal srečo pri strelih na vrata, toda vedno je za las zgrešil in je zato v nadaljevanju tekme postal nekoliko negotov. Viani je talko prišel iz protinapada v vodstvo, Primorje pa je igralo preveč neurejeno, da bi lahko izenačilo.
V drugem polčasu so »rdeče - rumeni« zaigrali kot prerojeni. Sproščene akcije Prosečanov so postajale vedimo pogostejše in nevarnejše. Obramba je povsem nevtralizirala napad Viamija, pa tudi krilci so v redu opravili svojo dolžnost. V napadu je bil čemjava preveč osamljen. Tržačani so se zato predali obrambi svoje tesne prednosti in so se posluževali le hitrih protinapadov. V enem od teh je Bu-kavec preprečil skoraj gotov zadetek. Do konca tekme se izid kljub napadom Primorja, ni več spremenil.
B. R.
Olimpija — Roianese 0:1 (0:0)
OLIMPIJA:	Kante, Perisutti,
Tramnuž, Kozlovič, Starc, Metelko, Blažima, Germani (Kante), Rebula, Ferlat, Nanut.
Po dveh zaporednih zmagah ni Olimpija v tekmi z Roianese jem o-svojila niti točke. Toda remi (Ce ne kaj več) bi lahko zanesljivo o-svojila, če sodimo po igri v prvem polčasu, ko je vse kazalo, da moštvo ne bo ostalo praznih rok. Začetek je bil namreč za domačine res obetajoč, zlasti ob požrtvovalni
igri Rebule v napadu in zanesljivi igri (na sredini igrišča) Germanija, ki je nastopil v zanj nekoliko nenavadni vlogi (8), v kateri pa se je znašel zelo dobro. »Pla/vi* so imeli lepo priložnost v 22. min., ko je Nanut ie težkega položaja zadel okvir vrat, medtem, ko je bil vratar povsem nemočen. Igralci Olimpije so se cesto znašli pred nasprotnimi vrati. Nekaj minut kasneje pa so Metelka zrušili v nasprotnikovem kazenskem prostoru, vendar sodnik ni posredoval. V 32. min. je prišlo do prekrška nad Germanijem nekaj metrov izven kazenskega prostora: kazenski strel je Metelko z močnim udarcem poslal preko prečke.
V drugem polčasu je Olimpija nekoliko popustila in igra je postala bolj zmedena. V 25. min. je Roianese dosegel edini gol tekme iz hi trega protinapada. Olimpija bi lahko izid še uravnovesila, toda njen napad je bil preveč neurejen. Metelko, Ferlat in Kante so imeli po vrsti na razpolago uporabne žoge, vendar so vse skončale izven vrat. Nekaj minut pred koncem je nasprotni branilec z roko ustavil žogo v lastnem kazenskem prostoru. Kljub očitnosti prekrška pa je sod nik dovolil nadaljevanje igre.
- job -
* * «
S. Lorenzo-Sovodnje 3:0 (1:0)
Sovodenjci so se v nedeljo vrnili domov poraženi, vendar izid ne odraža pravilno dogodkov na igrišču Obe ekipi sta namreč igrali dobro, posebno prvi polčas je bil res odličen. V tem delu igre so bili Sovodenjci celo boljši, toda sreča jim ni bila naklonjena, saj so kar dva-
Tudi povratna tekma med Zarjo in Bregom se je zaključila brez zmagovalca
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'‘**uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRVENSTVU l IN 2. AMATERSKE NOGOMETNE LICE
Križani so se vdali v svojo usodo Primorje osvojilo dragoceno točko
Vesna A Fortitudo 0:2 (0:0)
VESNA: Rado Tence; Mongardi-ni, Zoffold; Skrem, Finotto, Bar-biani (k); Boris Tence, Carmeli, Švab, Milič, Degrassi (Della Vedo va)-
FORTITUDO: Barnaba; Codani, Celant; Gobet, Capitanio; Cere-buch; Villini, Bertocchi (Millo), Crevatin, Botta, Novel.
STRELCA: d.p. v 20. min. Crevatin, v 26. min. Viliini.
SODNIK: Leghissa (Tržič).
Vesna je v nedeljo zopet doživela poraz. Tokrat so se kriški nogometaši spoprijeli z miljsko enajsterico Fortitudo, ki se je tako s to zmago pomaknila proti varnejšim vodam.
Bila je to tehnično skromna tekma, ki se je razživela šele v drugem polčasu, ko so gostje uvideli možnost zmage in so tako začeli odločneje napadati. Domačini pa se zares niso naprezali in so se predali usodi. Moštvo nima ciljev. Predalo se .je usodi zadnjega na lestvici. Nogometaši so brez poleta. Akcije so sad posameznikov, ne pa skupine. Skratka, celotno moštvo igra pod svojimi sposobnostmi. Poleg tega pa se je trenerjeva poteza, ki je uvrstil v napadalno vrsto branilca Carmelija, popolnoma izjalovila. Carmeli, ki ima vse zna čilnosti prostega branilca, se je slabo obnesel kot napadalec. Toda tuui ostali niso pokazali nič posebnega, tako da je bila zmaga gostov na vsezadnje lahek posel.
Nadaljuje se torej vrsta neza dovoljivih izidov kriških nogometašev, ki vdano čakajo na konec tega nesrečnega prvenstva.
b. I.
ja), 12 Canciami.
ROSANDRA:	Prtacig, Norbedo,
Faganel, Marzari, Legovich, Biol-chl, Raguso (Marzari), Valzano, Bazzara, Kirokmayr, Bidiussi.
STRELCA: 30. p. p. Bazzara, 28. min. d. p. Barnaba (11-metrovka).
KOTI: 7:3 za Primorje.
SODNIK: Ghizdancich (TS).
Lepo vreme je privabilo ob rob proseškega igrišča večje število gledalcev, katerim gotovo ni žal, da so si ogledali to tekmo. Izid sre-je bil zelo važen za obe ekipil. Primorje se namreč bori za obstanek, Rosandra pa za napredovanje. Vse je torej kazalo, da bo tekma lepa in to se Je res zgodilo.
Rosandra Je prevzela pobudo že v začetku tekme, Prosečanl pa so bili precej živčni, saj so bili še pod vtisom hudega poraza v tekmi s CRDA. Toda po četrt ure igre so se opomogli in šele tedaj se je začela prava bitka za točke.
Rosandra je imela dobro obrambo in krilsko vrsto ter prodoren ta hiter napad. Primorje je odgovarjalo z zanesljivimi akcijami o-brarnbe, zaradi diskvalificiranega Prašlja je na sredini igrišča nastopil dinamični Del Bene, težo napada pa sta nosila Puntar in Barnaba Primorje se je odločilo za taktiko, ki je bila v njegovih zadnjih nastopih zelo uspešna.
Rosandra je prišla v vodstvo sredi polčasa. Toda po prejetem golu so Prosečanl zaigrali zelo odločno in so pokazali svojo delansko vrednost. Vratar Štoka, ki se je vrnil v moštvo po dveh nedeljah, je bil znne&lliv in Je opravi! pri stanju
Primorje A — Rosandra 1:1
0:1 odličen poseg v obrambi svo-.«1. j jih vrat. Branilec Visintin je po-" I J trdil svojo odlično kondicijo. Tudi PRIMORJE A. Štoka, Fontanot,! Clauit In Malusa sta v nadflllavatiln Visintin, Malusa, Claut, Germani, j tekme igrala dobro. Na sredin! i-Bamaba, Verginella, Puntar, Del I o-rp-fa le prevladoval Del Rone Bene, Llppot (24. min. d. p. Rust-1 Verginella pa je odlično zs’»,ge! svoj
napad z uporabnimi žogami, pa tudi sam se je večkrat znašel v ugodnem položaju, vendar je bil za odločilni strel premalo odločen. Edini, kd Je bil nekoliko nezanesljiv je bil Germani. Slab dan je imel tudi Lippot, katerega je trener zamenjal z Rustjo. Napadalca Barnaba ta Puntar sta se zelo potrudila m njun trud je bil poplačan, ko je sodnik dosodil v korist Primorja enajstmetrovko, ki je prinesla Izenačenje.
Rosandra se je izkazala kot solidno moštvo, ki povsem zasluženo zaseda sedanje mesto na lestvici. Igra tega moštva Je bila lepa, toda naletela je na Primorje, ki je «lačno» točk. Neodločen izid pa je v bistvu pravičen za obe enajste-ricl, ki sta s svojo Igro zadovoljili gledalce.
Kratka kronika:
Začetni udarci so pripadli Ro-sandrl, Primorje pa se je kmalu organiziralo ln začelo ((odgovarjati«. Prva nevarnost za vratarja Štoko je bila v 23. min. Bazzara je sam s prečnim strelom že ukanil Štoko, ko je žogo odbila v polje vratnica.
Sedem minut kasneje je osamljeni Bazzara prejea podajo z leve tik pred vratarjem Primorja, v očitnem off-side položaju. Poleg tega si je žogo še popravil z roko ta nato streljal v mrežo. Sodnik je v »plašnem začudenju zadetek priznal.
V drugem polčasu Je imelo pobudo Primorje. V 24. min. je Lip-pota zamenjal Rustja. štiri minute kasneje se je branilec Rosandre dotaknil žoge z roko v svojem kazenskem prostoru: izenačil je Barnaba.
Pri Primorju so bili najboljši Del Bene, Puntar ta Verginella.
B. R.
krat zadeli prečko in žoga se je t* ko odbila nazaj v polje.
V	drugem polčasu je bila ig*1 počasnejša in S. Lorenzu se je P0, srečilo izid povišati na 2:0. Za •* zadetek je bil kriv sovodenjski vr>' tar, kar je ekipo precej potrl® Medtem je sodnik še izključil čiri** Sovodenj Dužmana zaradi ugovarj®' nja. Nasprotnikom tako ni bilo te* ko doseči še tretjega gola.
Kljub temu porazu je razpoki nje v slovenski enajsterici dobf® Zato Sovodenjci z optimizmom P11' čakujejo nedeljski derbi, ki bo u® igrišču v Sovodnjah, ko bodo nasF pili proti štandreški Juventini. daj bodo Sovodenjci gotovo dali oj sebe vse sile, da bi popravili sl® vtis iz te nedelje.
SOVODNJE: Tomazin, FloreniO’ Mozetič, Černe, Gruden, Malič, Kuj' min, Dužman, Marson, E. Tomsi® Zavadlav (L. Tomšič v 12.’ d.p.)-
S LORENZO: Bevilacqua, Blas® ni, Fantini, G. Pettarin, Žarna!0, P. Pettarin, Bizai, Toros, Grio"1 Medeot, Gasparin.
STRELCI: v p.p. Gasparin v min.; v d.p. Bizai v 18. min. ^I Medeot v 32. min.
« « •
V	okviru goriškega amaterske!!® • prvenstva 3. kategorije tekme Jjf ventina — Audax B niso odigra**': ker ni bilo sodnika.
D.
« « «
V	naraščajniškem nogometnem Pr' venstvu so dosegli naslednje izid®'
Fogliano — Mladost	3:®
Azzurra — So vod nje Juventina — Sudest 1*] Libertas Rocol B-Primorj‘e 1;* Ponziana — Vesna	0*
KOŠARKA
V MANNHEIMU
Zmaja jugoslovanske mladinske peterke
Jugoslovanska mladinska košaf' karska reprezentanca je nepričaš0' vano osvojila pokal Alberta Schwe*t' zerja v Mannheimu. V finalnem sri Čanju so mladi Jugoslovani prem8' gali italijansko reprezentanco z f®" zultatom 71:61 (30:29).
Mannheimski turnir je bil neur^' no mladinsko evropsko prvenstvi saj so se ga, z izjemo Sovjetskf zveze in Bolgarije, udeležile nw' močnejše ekipe naše celine.
Gledalci, ki so do zadnjega koti®' ka napolnili dvorano Kari Diem, ^ prisostvovali zelo lepi im borbe*1* igri, saj sta obe reprezentanci P°' kazali vse svoje znanje. Boljša t® lesna kondicija je pomagala Jug0, Slovanom, da so nadkrilili tehnik zelo dobre Italijane. Slednji so veljali za favorite, ker so v pol fina'11 z odlično igro premagali visoko kV® tirane Poljake.
JUGOSLAVIJA - ITALIJA 71:**
JUGOSLAVIJA; Iljadica 6, Vol®) 8, Zaloker, Kričanovič, Macura j’ Miličevič 18, Avberšek 6. Kalje^f 10, Debbašič 17, Džokič, Kačarevi** Grgin 21.
ITALIJA: Beretta 6, Bianehi Ij' Gergatti 6. Grbi 12. Gracelli j? Savio 5, Ballabio 2, Scarzi, Pavii*’ Saco 3. Benelli 1.
LESTVICA: 1. Jugoslavija, 2. B®’ lila. 3. Poliska, 4. Španija, 5. Tif čiia. 6 Grčija, 7. Francija. 8. L'®' semburg, 9. Anglija. 10' ZDA, V’
Zah. Nemčija, 12 Danska.
# # *
ZRENJANTN, 19. _ Beograd® Crvena zvedri a ie osvojila košarkaški memorial Korača in Rajkovi«® v Zrenjanimu. V zadnji tekma je N vena zvezda premagala peteri*0 Beograda z 91:89.
KONČNA LESTVICA: Crv. zve®' da 4, Beograd 2, Kombinat 2, Z® dar 0 točk.
ATLETIKA
NOVA GORICA, 19. - Prizade* ni novogoriški atletski delavci s organizirali zelo lep miting, na k® terem so tekmovalci dosegli nek® zelo dobrih rezultatov. Nastopilo J več kot 20(1 atletov in 20 atletinj Tekmovanja so se udeležili tudi kW bi iz Avstrije in Italije.
REZULTATI: moški 100 m Kara® 10”7; 400 m: Sušanj 49’T; 1500 & Kristan 4’09”2; 3000 m: Svet 8’33"5 4x100 m: Kvarner 43"6; višina: v* vod 2,03 m; daljina: Zjača 7,02 n* kopje: špilar 64,68 m.
Mladinci 1000 m: Urbanc 2’33”3-Ženske 100 m: Pavšer 12”8: ^ m: Urankar 58”7; 100 m ovire: R®** lovič 14”8; 4x100 m: Kvarner 50”*’ višina: Jelovica 1,60 m; krogla: K**-mel 12,64 m; kopje: Huber 44,12 ***'
PLAVANJE
Letašnje občinsko tekmovanje m*®j dinskih iger v plavanju za Tr?j bo v pokritem bazenu B. Bianc**; in sicer po naslednjem razpored^’ 5. maja ob 15.30 prosto 9. maja ob 09.30 hrbtno 13. maja ob 15.30 prsno 16. maja ob 9.30 metuljček. ( Nastopili bodo lahko dečki roj®1*1 v obdobju 1958 do 1960 in dekli®*’ rojene v obdobju 1959 do 1961.	.
Vsi tisti, ki žele nastopiti na tri* tekmovanju, se morajo prijaviti ** deželnem odboru Italijanske plav®*' ne zveze, v prostorih bazena Bianehi, do 20. aprila.