večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhnjn vsak elan vazen nedelj in praznikov oV> Ci. viri zvečer.
    	.	v	.	_	Tnoftrati* ŽoBtstopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom poaav-
Uredništvo in upravntštvo: Kolodvorsko ulico štov. IB. — Z urodnikora ho moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. —* Rokopisi so ne vir^ua^®’xn. 4^ volja moseuno 9 kr. veu. Po poiti velja asa celo
ljauji daje so popust. — Velja za I^JublJano v upravnifitvu: za colo leto G gld., za pol lota 8 gld., aa čotrt lota 1 gld. 60 kr., na raosoc 60 kr., posiljatev na
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 B'J- 60 kr. in sa jotlon monoo 86 kr.
Štev. 125.
V Ljubljani v petek, 5. junija 1885.
Te6aj II.
„Narodova“ logika in doslednost.
»Slovenski Narod" je prekosil samega sebe, namreč s svojo logiko in svojo doslednostjo, ki jo je tako sijajno pokazal v svojem zadnjem uvodnem članku: „Dolenjska volitev in gospod baron Winkler.“ »SvoIkhIiia volitev je prvi potzoj ustavne države,1* tako poudarja ,,Narod11, in ima prav. Človek, ki ima nekoliko logike, bi po tem takem mislil, da bode nNarod“ popuščal Dolenjcem, nai ^s^izioliio a3uxUum_uo-slanca svobodno, kakor je njim drago, l^ratko nikiy^ne. »Slov. Narod“ ima drugo logiko, togoli yse namreč nad tem, da se niso vsi volilci dolenj-C škili mest in trgov nepogojno podvrgli dotičnemu /sklepu centralnega volilnega odbora — v Ljub^ /pijani, ki pa se ni oziral na nasvet večin^ \\avno teh volil cev; togoti se, da so se zo pet njegovo (»Narodovo") povelje drznili, posta-Vlt'> si sami tistega kandidata, ki so ga bili leta ; 1883. — in sicer tedaj popolnem po želji »Narodovi" — izvolili svojim deželnim poslancem, moža, ki je kot tak tudi popolnem opravičil njihovo zaupanje; togoti se »Narod" pri svoji do slednosti, da še cel6 uradniki na Dolenjskem ne plešejo tako, kakor on piska, ampak da so tako trmoglavi, da hočejo kot volilci tudi uživati svojo svobodno volilno pravico. Bog nam pomagaj s • akimi logikarji, kakoršen je »Narod".
»Slovenski Narod", z zastavo -svobodne vo-itve" v rokah, togoti se dalje nad' tlilTT, da je
gotovo še govor v državnem zboru. I*a kaj je tega »Narodu" mar? Saj se ni nijeden dolenjskih volilcev zaradi te napake pritožil, dasi je bila pot pritožbe vsakemu odprta.
»Slovenski Narod" se tudi spominja časov, ko je „ 11 e p o z a b 1 j i v i ~iTam predsednik K a 1 i n a vodil krmilo dežeine vlade5, a revež, ves zamak-njen v svojo izvrstno logiko. je zabil, da je on (»Narod"), ko je nepozabljivi gosnod Kalina
da je uže dospel do take mogočnosti, da leliko lada brez narodne stranke, potem se bode kmalu prepričal, da brez simpatij in sodelo-anja naroda ni nobenega vspešnega ela“. Na to je lahek odgovor, da namreč gosp. baron Winkler ne misli ničesar, nego_le to, da Še morajy'.'egovo delova~nje, če hoče biti n as 1 anj afi niti na To, niti. JLa
o; če se pa
šel iz dežele.	ViTl^i
IT1 p 11 Hill njua
uo vrnunca logike pa je nas »Slovenski Narod" dospel s tem svojim stavkom: »Kdo pa sedi v centralnem volilnem odboru?" — tak6 praša »Narod", in si takoj da sam ta odgovor: »Poslanci, katere je izbral narodni klub kranjskega deželnega zbora, možje, ki so izkušeni rodoljubi in ki uživajo dolgoletno zaupanje narodovo." C L narodnem kl ubu -ui-inislil vselej- »Slovenski _.Naxml.“ tako doba).	>	Silk3«*'
pa vrli naš ..Narod", ki daje rad drugim dobre
central-sede iz-
je
po Katerem je
nauke, ni sam spoštoval sklepov nega volilnega odbora, v katerem kušeni rodoljubi? Zaknj jn tisti dan, ko priobčil oklic tega odbora, po katerem
bil za Notranjsko proglašen kandidatom g. Obreza tako junaško izpodbijal to kandidaturo in p<^tiiv..il	rn	do
'»krajni glavar upisal v volilni imenik 30 volilcev, ki po »Narodovem" mnenji nemajo volilne pravice, o kateri napaki bode, kakor misli »Narod",
Listek.
Življenje in navade v Ugandi.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Sedimo tudi mi zraven Katekira, da moremo
-ložno
1,1 natanko motriti vladarja.
Obraza je svetlogladkega, nezgrbljenega, in l’°teze na njem znanijo mladega moža, čigar sta-k0(*e med 25 in 35 leti. Glavo ima gladko *n 8 ^esom pokrito. Cesar je bos, zato mu jj ^°ge počivajo na leopardovi koži, in na nje > J*1 leži oglajeni slonov zob, a zraven njega par arO)ezinastorudečih turških opank. Dolgi prsti Jegove desnice obsegajo ročaj arabske sablje, (,vica pa je stegnjena po levem kolenu, tako da lliltB pride na misel Ramzes v Tebah. Na njego-Ve<u obrazu je samo to posebno, da ima žareče nemirne, velike oči. Obličje se mu hitro izpre ni|uja, ter je dostojno in možato, kadar je mirno *°da če mu hude misli vznemirjajo duha, tedaj mu krčijo kotovi usten, očesna jabolka mu izstopajo, roke se mu tresejo, domači dvorjan pa M* hoj! ognjometno izbruhnjene jeze. Kadar je pa ri'-ar pri volji, vsedajo se mu oči, da se v votli-
jubov svojega posebnega kandidata, gosp clr. Iiinkota Dolenca? Kako je to mogoče! si
bode marsikdo mislil. No, pri doslednosti našega Naroda" je pač vse mogoče!
Prav zanimive, ker posebno modre, so tudi te »Narodove" besede: »Če g. baron Winkler misli
spešno,
laslanja na postavo, naj se lemd Stranke le ustav-jajo, ako morejo. N a r o d sl o v enjki (ki se raz-bčuje od »Slovenskega Naroda") ne_zaliteya od \ deželnega predsednika, g. barona Winklerja, ničS Mruzega, nego pravico pojiostaji. T? ^Ijiflpinnn-n p r p d s p. d n i k a i e d im ninrftdajnOr ne pa mnenje in zahtevanje Te ali une stranke, najmanj pa »Narodove" stranke.
Na zadnje povzdigne naš »Slov. Narod" še sva r iv ni svoj glas, rekoč: »Svaka sila do vre-meua“. »Imeli smo uže hude čase, ko sta Bach in Widmann nad nami vihtila trdo svoje žezlo, a Bach iD Widmann sta šla, narod slovenski pa je ostal." To vemo tudi mi; deželni predsedniki so prišli, so šli in grej o, kedar je treba. A zdi se nam, cRTET bile prav-, da bi tudi »Slovenski Narod" s svojo logiko, če je nima bolje, namesto da ljudstvo slepi, sam šel — rakom žvižgat.
Baron Walterskirelien je govoril.
Večkrat smo uže imeli priliko govoriti o Walterskirchnu in njegovih političnih nazorih, zaradi tega se zdaj ne bodemo z njegovo osebo po-bliže pečali. Omeniti hočemo samo pismo, katero
nah skoro izgubljajo; ustni niso več tako napeti ampak so bolj ohlapni, in kmalu se čuje po dvo rani krepki smeh.
Pa tiho! Kakih deset mož stopa v podolgasto središče, ki se vržejo na tla in ki nekaj govorč, česar pa, kakor je videti, vladar ne posluša.
Po tolmaču izvemo, da ti možje so poslanstvo Murambovo, človeka, ki uo spoštuje nikakeršne postave. Šel je glas, da hoče Mtesa nadenj poslati 50 000 vojske, in to ga je nagnilo, da je cesarju daril poslal, iz katerih naj bi se cesar prepričal, da Murambo nima nikakeršnega vzroka, pravdati se z Ugando in njenim vladarjem. Darila se na to razpostavijo in štejejo. Toliko in toliko robe, toliko žice, polu dvanajstorice ploščekov evropejskega dela, velika medena plošča za kavo arabsko bodalo s srebrnim ročem in bakrena suknja.
Med tem so je Mtesa mirno dalje razgovarjal z glavarji, in kar nič se ni zmenil za govoreče in darila razpostavljajoče poslanstvo; a zdajci upre svoje velike in žareče oči v poslance ter jim reče hitro in odločno :
»Povejte Mirambu, da ne potrebujem njegovih darov, da pa moram imeti glavo tistega njegovih glavarjev, ki je pred letom ubil mojega
glavarja Sinarja, s Zanzibara v Ugando gredočega; glavo tistega morilca moram imeti, ali pa bodem lovski gonil Muramba z več Ugandčani, kakor je dreves v njegovi deželi. Odlazite!"
Zdaj pride na vrsto drugo poslanstvo. Glavar jim je umrl, in torej žel6 vedeti, kdo naj mu bode naslednik; tudi rajnega glavarja sina so sabo privedli.
Mtesa se smehlja in prosi glavarje, naj povedo naslednika. Ta imenuje Bugombo, oni Tani-zivo, ta Kasedžeja, oni Sempo. Glavarji se ne morejo zediniti, in Mtesa praša šaljivo: »No, kdo pa bode glavar?" ua to pa večina glasuje za Ta-uizivo. Zdaj čujemo zopet tvijanze in vroče obljube vdanosti, s katerimi se izvoljenec zahvaljuje cesarju.
Ravno ta čas se prikaže dolgi sprevod žensk, atarikastih in mladih. Ko jih cesar vgleda, vzdigne se in drugi po njegovem vzgledu. Če radovedni prašamo, kdo so te, nam povedč, da te so od cesarjeve žlahte. Te gospč in gospodične, kakor je videti, dobro umevajo izbrati pravi čas, in nalašč pridejo pozno k poklanjanju, kakor se tudi govori, da evropske gospč pozno prihajejo v cerkev za to, da nasč obračajo drugih pozornost.
Gospč pristopajo k preprogi, Mtesa pa vsako
je pred kratkim pisal dunajskemu vodji, ko so namreč Walterskircbena povabila mnoga politična društva, naj bi se izrekel o zdanjih državnozborskih volitvah. Zanimljivo je to pismo zaradi tega, kako se izreka Walterskirchen o demokratih, njih nalogi in smotru. V tem pismu izreka se o zdanjem položaji tako-le:
„Gosp. dr. Fischhof je v njegovi pred kratkim izišli knjigi resnično praktična narodnostna vprašanja preciziral, in ne bode lahko, jih pregledati, da bi ne bil osupnjen in bi se razjarjen ne vprašal: Če je v istini potrebno, da se zaradi njih boj nadaljuje, kateri uže več let najboljše moči v Avstriji slabi? . . .
Razdraženeje nego kedaj stojijo si vodje avstrijskih narodnostij nasproti. Kdor ni z nami je proti nam, tako razlega se iz raznih taborov, in vsakemu se zapovč molčanje, kdor misli, da je še kaka zadeva bolj važna, razen te, če bode zjedi-njena levica v prihodnjem državnem zboru za 20 in 30 glasov v manjšini in če se načelo jedinosti ohrani čist. Jedinosti v čem? V zaslepljenosti, da je 14 milijonov več nego 8 milijonov in da bi bilo za 8 milijone koristno, če si pridobi med 14 milijoni prijatelje. Taka je podoba našega političnega položaja v trenotji, ko se volilci pozivljejo, svoje zastopnike na novo izvoliti in prvikrat v Avstriji iz Nemcev sestoječa demokratična stranka stopi na volišče. V čem.je pač njena najbližja naloga? Prej sem omenil, da so hudi boji navadno spremljali nastop k višku hrepeneče demokracije in da so marsikaterega pristaša preplašili. Zdaj se jej kaže smoter, kateri ne bode provzročil bojev, marveč bode bojevalce ločil. Če se nemškim demokratom posreči, terorizem v lastnem taboru uničiti in tako vplivati oproščevalno na članove drugih narodnostij, kateri narodnostni pritisk nič menj hudo ne občutijo, potem bodo pokazali, da je za Nemce v Avstriji še vedno možno, postati vodeč narod in bi to vodstvo moglo biti vsem v blagoslov. Treba pa stopiti na druga pota, nego jih je zdaj zaslepljenost in zagrizenost za prava smatrala. Dokler ostane zdanja smer zjedinjene levice med Nemci jedino vladujoča, ne bode nobeden Čeh zapustil utrdb svojeg narodnostnega strankarskega stališča ker manjka zaupanje, da bi odstranitev s tega strankarskega stališča takoj mogla omejiti narodnostne pravice. Pravi demokratični program ne pozna narodnostnega zatiranja in tudi druzega zatiranja ne. V tem slučaji pa je tudi jedino nemškonacijonalno prav, ker je v interesu Nemcev v Avstriji in Nemcev v Evropi, če dobijo avstrijski Slovani prepričanje, da more biti njih bodočnost v prijateljstvu z Nemci srečnejša, nego če jim sovražni nasproti stoje ali se njih pota ločijo. Pri-
posebej prijazno pozdravi in objame. Za povračilo te cesarske milosti obdarujejo vladarja z živo perutnino, ki jo lastnoročno sprejema in kakemu glavarju držat oddaja. Kaj porečemo k takemu obnašanju? Mislimo,, da tako vedenje je gotovo dobro znamenje cesarjevega značaja, ako se tako despotni vladar poniža do tolike prijaznosti in priljudnosti.
Cesar ima pa to jutro nahod. Oprezni glavarji so to bolehnost uže zdavnaj opazili, in kader se prikazuje znamenje te »pošasti", takoj jih pade polu dvanajstorice na kolena ter cesarju ponujajo svoje naglavnike, da bi se vanje cesarski nos olajšal.
Cesar se šaljivo nazaj nasloni, rekoč: „0 ne trebam vseh.“ — „Dobro, prosim, pa mojega vzemi," reče nekdo. — „Ne, mojega, kabaka, mojega; moj je bel, iz fine in mehke robe." Zaradi finosti in mehkosti se da Mtesa preprositi. Ko pa robec stori svojo službo, ga da lastniku nazaj, kateri pa robec krepko mane in tre, kakor bi hotel kazniti ono snov, ki je vladarju bolenost provzročila.
Nenadoma se čuje iz nekega kota nekak i'6sk, kakor bi bil kdo kihnil ali zakašljal. Cesar vpre oti v nesrečnika, in takoj zavpijejo glavarji jako nejevoljni:	„Vim r/. njim, vtin, hitro viin!“
pravljenost Nemcev, narodnostne pravice, katere je naša ustava načelno podelila, tudi zakonito zagotoviti ter jih ne dalje pustiti zavisne od določb, ne bode ostala brez vpliva na one, kateri do zdaj niso imeli nobenega zaupanja do vodij Nemcev. Da bi se omejilo narodnostno bojišče, samo oni hoteti neče, kateri potrebuje narodnostni prepir in ga hoče imeti ali se nadeje kake višje moči, katerega bode napravila v kladivo in druge v nakovalo. Nemci v Avstriji morejo tudi brez narodne škode storiti prvi korak, ker bi poklicani varuhi države to samo spravili v nevarnost, ko bi dopustili, da bi se v istini zatiral nemški element.
In če bode nemška demokracija s pravim razumom ozirala se na gospodarstvene potrebe, katere jednako stiskajo Nemce in Slovane, bode tudi napravila med narodi vez, katero ne bode, polagoma se krepčajočo, mogla raztrgati niti neumnost niti hudobnost. Resnica, katero bi morala imeti vsaka parlamentna stranka pri srci, je brez-vspešnost delovanja, kateremu manjka znak resnice. Za kaj se z navdušenjem poganjati še le tedaj, kadar se vč, da je manjšina, ne vzbuja zaupanja resnega bojevanja 	■
Naj bi nemška demokracija svojo plemenito in lepo nalogo razumela ter ogladila pot, da napredek naše domovine ne bode kakor do zdaj zadel na nepresežne-ovire. Naj bi se jej posrečilo, najti pravih mož, katerih samozaupanje dobiva zopet zaupanje, katerih vera v zmagalpo moč plemenitih načel zopet vzbuja vero, katerih častihlepnost, vstvariti kaj velikega in koristnega, jim daje potrebno delavno moč in katerih brezmadežen značaj si pridobi vsaj spoštovanje, če se jim ne bi posrečilo, pridobiti si simpatij.
Kot srečno znamenje smatram to, da more demokracija svoje najbližje namene doseči, da ne kliče na boj, marveč govori k avstrijskim narodom besede miru."
Odbor političnega društva »Edinost" izdal je naslednji oklic:
Čestiti volilci III. volilne skupine!
Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovanju z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam priporoča za državnega poslanca gospoda
Ivana Nabergoja, posestnika v Proseku, kateri je Trst in okolico uže 12 let zastopal na Dunaji ter okolico zastopa v mestnem zboru uže 20 let. Uže za to naš kandidat predobro pozna naše razmere, potrebe in težnje; da pa jih dobro pozna, dokazal je tudi večkrat, ko se je iskreno
Na ta peremptorski poziv zgrabi šestorica »mo-toznih gospodov" ubegajočega nahodneža in ga bacnejo jako neprijetno viin iz dvorane.
Zdaj je čuti glasove v tej deželi nenavadne harpe. Cesar pokliče igralca, da mu katedro zaigra na tem orodju. Ko to plunkanje nekoliko časa poslušamo, zganemo se kar naenkrat, čuvši strel iz puške.
Polu dvanajstorice glavarjev globoko vzdihne. Na to pa vsi zdihovalci planejo vunkaj, da poizvedo, kaj je vzrok takemu poku. Toda brzoročni in hitronožni »gospodje od motoza" so jih uže prehiteli. Kakor bi trenil so dobili človeka, mu vrgli zanjke okolo vratu ter ga privlekli — toliko, da ga niso zadavili — pred cesarja, čigar živci so se bili nekoliko pretresli. Klečč poročajo rablji, da mož je stal na straži, zadremal, puška mu pala iz rok in se sprožila. Z očmi prašajo cesarja: „Kaj hočemo ž njim storiti?" „I)ujte mu jih petdeset," jezno pravi cesar. Na to vlečejo proč vbogo stvar, nepaznega stražnika, da mu odmerijo kazen, ki ga bo za mesec dni ohromila.
Pred dvorom zaslišne dvorane se čuje mukanje goved, tolstih volov in krav. Mož pristopi, poklekne, izgovori več »tvijanzev" in pravi, da je prignal Mankorongove darove, darovo kralja Usuj-ske dežele.
potezal za pravice svojega naroda in za koristi mesta Trsta in okolice; saj so to o svojem času priznali celo italijanski, nam Slovencem neprijazni listi.
Naš kandidat Je mož jeklenega značaja, mož, kateri zaradi svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja uživa neomejljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in. spoštovanje celo nasprotnikov — ali kar je še več, on uživa tudi zaupanje viših krogov in je v najboljših razmerah z onimi možmi, ki so v parlamentu zadnjih C let in bodo tudi v novem parlamentu sestavljali od-ločevalno večino. To pa je jako bistvena lastnost tržaškega poslanca, ker se bodo v prihodnjem dr-žavnem zboru razpravljale prevažne zadeve Trst«' od katerih dobrega rešenja bode mnogo odvisna prihodnja sreča prve avstrijske luke.
Slovenci Trsta in okolice in ž njimi tudi pravični, za pravo svobodo in enakopravnost uncti Italijani ni treba, da si iščejo za državni zbor boljšega poslanca. — Naš kandidat je pri vsak‘ priliki dokazal, da je udau našemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod j'1 da je navdušen za blagost skupne nam države Avstrije. -	1	..
Čestiti volilci! V nedeljo, 7. t. m., pojdite vsi na volišče; bodite edini, ne brigajte se za nasprotnike, kateri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volite takč, kakor Vam ve‘ leva vest in prava ljubezen do domovine; Vaš poslanec naj bode Ivan Nabergoj!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Danes vršijo se volitve: V I)61enji Avstriji. Bukovini, Kranjski veleposestvo; češko trgovinske zbornice, na Moravskem, v Šleziji, na Štajerskem in Koroškem mesta.
Vsi dunajski listi bavijo se obširno z iz* idom volitev na Dunaji. Na jedni strani točijo se krokodilske solze ob porazu in propadu neinšk°' liberalne stranke, na drugi strani pa se z zadovoljstvom omenja, da je zmagalo mnenje pom»-Ijivosti, da si je nekaj sedežev pridobila pomirljiva demokratična stranka; izraža pa se nezadovoljstvo, da si je antisemitizem priboril toliko zmago. Vsi listi z odločnostjo obsojajo izgrede, kateri so se vršili pri volitvah v Leopoldovem mestu. Na Dunaji zmagala je tendenca pomirljivo politike.
,.Wiener Zeitung" je objavila več naredi kako naj se izvaja šesto poglavje obrtnega red»i kateri stopi dn<5 11. t. m. v veljavo. Jedna Bfl' redba govori o odmorih pri delu;, druga naredb« navaja razne obrte, pri katerih je dovoljeno del°
»Hm. Poglejte jih, Katekiro; daj jeden rep mojemu dvornemu oskrbniku, da ga pripravi obed; vsakemu glavarju daj po jednega vola, moj1 telesni straži pa deset." Glavarji, toliko radodai' nosti razveseljeni, popadajo na kolena, ponižavajo se v .prah in kričč svoje tvijanze.
Glavarji, na ta način se zahvalivši, zopet po' sedejo. Ne trpi dolgo, pa pride sel od Viktorij®' Nila, ki poroča, da neznamenit vladar blizu Unijdo*1* je raztrgal vse vezi zvestobe in pokorščine, in ^ so pogaja s Kaba-o Rega-o, s kraljem Unijorski'11' Cesar strmč posluša to selovo poročilo, 1,1 izbuljenih oči pravi: »Kaj? So li vsi moji podl<^' »liki v Nakarangi mrtvi? Kaj nimam glavurj^' nimam naroda, da se Namiondžu predrzne, z mano počenjati?"
Glavarji treščijo ven pred vrata zaslišne rane, popadejo svoja kopja ali sprehodile p*a*'1 in kličejo cesarja, naj pogleda svoje glavarje, ,|ft vsako povelje pripravljene, in z divjim kretanjejt' dvignejo sulice in roke, tako da tujec bi n,ell,(0 buknil je palačni prevrat. Cesar pa na vse mirno odgovori: »Dobro jo". Glavarji odložč kopi11 in posedejo po sedežih.
Ko si jih vladar ogleda, izbere ognjevitega glavarja z imenom Mavrugungu, ki } skoma predenj pade in kliče: »Kabaka, tukaj so111 *
ob nedeljah. Tretja naredba' dovoljuje pri ,0^ 'poscbnih obrtih mladostnim delavcem tudi delo po i5T noči; pri nekaterih obrtih se dovoljuje, da se čas ,?fdela podaljša na dan za jedno uro; nadaljna naredba našteva obrte, pri katerih je dovoljeno delo po noti mladostnim pomožnim delavcem med 14. in IG. letom, kakor tudi ženskam.
Tuje dežele.
V pruskem ministerstvu se delajo uže priprave za nove volitve v poslansko zbornico. Volitve vršile se bodo najbrže v drugi polovici meseca oktobra. Pri novih volitvah se bode baje ne/nško-svobodnjaški stranki slabo godilo.
Razgovarjanja med Prusijo in papežem, katera so bila v slednjem času posebno živahna, so zdaj nekoliko potihnila. Glede namestitve poznanj-skega škofijskega stola se ne more doseči ugoden vspeh. Nemška vlada skuša kolikor možno kmalu to zadevo urediti.
Znano je, da se je uže delj časa obetalo, da se bode francoski zbornici stavil predlog, naj sc Ferryjevo ministerstvo posadi na obtožno klop zaradi svoje napačne politike. V četrtek se je v zbornici obravnavalo o tem predlogu, a zbornica ga je zavrgla.
i
Razne vesti.
— (Pot dni broz jodi in pijačo pod milim nebom.) V vasi Grusdovo, ki leži v okraji Vjazma v zahodni Rusiji, dogodil so je, kakor poročajo potro-graško »Novosti", slodeči čudon dogodek: Dne 13oga maja t. 1. igrala sta so otroka nadzornika Morogovih gozdov, in sicer sedomlotni sinek in triletna hčorka v gozdu. Proti poludnč prido dočok iz gozda domov, in ko ga mati popraša, kjo da jo Zaša — tako jo bilo deklici imo — odgovori deček, da jo jo klical, pa ni hotola iti domov, ampak jo obsodola v gozdu. Mati hiti z dečkom k onemu mestu, kjer sta so otroka igrala nazaj, a doklice ni bilo več tu. Tekla je zopet v vas Po ljudi, da bi ji pomagali otroka iskati, a vso is-
bilo je zaman. Da bi so bila otroku kaka noreča prigodila, skoro misliti ni bilo, kajti daleč na okolo ni bilo nikako jame ali votlino, in nikako vodo. štiri colo dni in noči iskali so, a broz vspelia. Mati postala jo vslod bolesti in žalosti po izgubljonom otroku nevarno bolna in oče bil jo dal na mestu, kjer so je otrok zadnjič igral, uže mašo za mrtve brati. Dnč 18. maja ob 4. uri popoludne zagleda gozdar, ki je Se vedno otroka zasledoval, najedonkrat svojo hčerko, ki je vsa oslabela komaj se še stSm in tja gibala med grmovjičom in drevjem tor s slabim glasom klicala: ^ama, mama! Vesolje, ki sta ga oče in mati vslod *®ga občutila, da sta otroka, o kojom sta mislila, da J° uže. mrtev, zopot našla, se pač ne da popisati. Otrok
'7 »Pojdi, Mavrugungu, vzemi pet vatolebov in njihove ljudi ter „pojej" Namiondža, njega in nje-Bovo deželo."
Mavrugungu, ki hoče z opičjo naglico zvršiti ^0velje cesarjevo, nakliče veliko tvijanzev, zgrabi ^ kopji in Skit, da, si podobo pravega sina Marega in reče: „Cesar, glej me tukaj-; cesar za-P°vedujo, Namiondžu bo umrl, jaz čem pobrati jes plon. Jun čem deželo dočista pojesti. Tvijanzi, Unz'> janzi, itd."
Vsi ^ se vzdigne cesar. Bobnar zabobna in glavarji, dvorjani, služaji, seli in tujci so na «4^ ®esar izg'ne skozi stranska vrata, ne be-l 6 fekši, v svoje notranje sobane, in jutranja " je pri kraji.
^ni, ki hočejo kaj več izvedeti iz cesarjevega Jenja, morajo skrbeti, da pridejo skozi množino r°otnih in preopreznih straž, služajev in rab-6v> ki se tro pred zaslišno dvorano, v notranje v°re Mtesine. — Tu ga bodo našli, svojim ama-p?aJn .Vojno Poslušnost vbijajočega, ali sedečega j0x zrelih l)anan in kislega mleka, ali sme-isk'e^a.8e me(* °^roc'’ a'*s služabniki zakladnico pre-***; v nJeJ so spravljeni darovi potnikov
našiPefkih’ turSkih in arilbskih> al‘ Pa Sa 1)0(10 ' ‘la izumlja nov voz, nov čoln ali kaj druzega.
(Dalje prihodnjič.)
val. Od čosa se jo colih pot duij živel, jo nozapopad-ljivo. Dopisnik gori omenjenega lista, ki je o toj do-godbi poročal, videl jo sam otroka. Imel jo nožiči nekoliko zatekli in obraz'nekoliko ožgan; druzega mu ni bilo nič hudega. Samo govoril je malo in prvi dan vsled prevelikega truda ležal ko mrtev na miru. Ta čas, odkar jo bil otrok zunaj, je dva dni deževalo in je bila jedna noč zelo hladna.
Domače stvari.
Narodni Dom“.
(Dalje in konec.)
Gospod tajnik omenja na dalje še nekatoro osebo, katero so z darovi in z nabiranjem prostovoljnih doneskov pripomogli do zdanjega stanja blagajnice; veliko požrtvovalnost je pokazala banka „Slavija“, katera jo pristopila društvu kot ustanoviteljica s 1000 gld.; vladika Strossmayr pa jo podaril „Narodnomu Domu" 300 gld.
Na predlog g. Iv. Hribarja imenuje občni zbor vladiko Strossmayra soglasno častnim članom.
Društveni tajnik g. Stare poročal je obširno o društvonem premoženji. Iz tega poročila povzemamo, da jo v blagajnici gotovine 75 gld. 51 kr.; v raznih denarnih zavodih naloženih jo 10209 gld. 68 kr.; za 5250 gld. nakupilo se je kranjskih zemljiškoodveznih obligacij; v kranjski hranilnici naloženih je 21511 gld. 57 kr. Vkupno premoženje »Narodnega Doma" znaša 37 046 gld. 76 kr. Od toh jo 7300 gld. vplačanih deležev, po polnem neobremenjenega premoženja je 29 746 gld. 76 kr., katero se je nabralo iz prosto-voljnik doneskov in iz dobička od lotorije.
Gosp. Pran Ksav. Souvan poročal jo v imonu revizijskega odseka, da so so računi našli po polnem v redu.
»Matica Slovenska" imenovala jo svojim zastopnikom v odboru „Narodnoga Doma" g. prof. S one ko viča.
Gosp. dr. V oš n jak prodlaga, naj se društvenemu odboru izročo za vspešno delovanje zahvala. So zgodi.
Konečno vršilo so so volitve odbora, in izvoljeni so bili gg.: Dr. Alfons M o sc h b predsednikom, v odbor pa dr. 131ciwois vitoz Trstoniški, prof. Plo-toršnik, Pran Ilron, Ivan Hribar, dr. Anton Jarc, dr. Vošnjak, Ivan Murnik, dr. Pran Papež, Ford. Souvan in dr. J. Staro; v proglodovalni odsek bili so izvoljeni gg.: Dr. Z upan o c, P o tričič, Pran Ks. Souvan, dr. Munda in Ivan Knez.
Na to se je zbor zaključil.
— (Pritožbo mestnega magistrata ljubljanskega) zoper odlok c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884, št. 1324, s kojim so jo bil razveljavil sklep o vpeljavi slovenskega učnega jezika za vse učne predmete na ljudskih šolah ljubljanskih, dokler so no ustanoviti po jedna nemška ljudska šola za dočko in doklice, zavrglo jo visoko ministerstvo za uk in bogočastje z odlokom z dne 19. maja 1.1., št. 24558, iz tega vzroka, kor nastane z odpravo utra-kvizma na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih ob jednorn potreba, da so skrbi za pouk v obeh dežolnih jozikih, kar so jo tudi užo odredilo z odlokom c. kr. dožolnoga šolskega svota z dno 9. junija 1883, st. 447, in natančnojo določilo z odlokom z dnd 14. docombra 1884, št. 2630.
— (Včorajšnjih procosij) udoložilo so jo obilo ljubljanskega in vornoga prebivalstva iz okolice. Vršilo so se včeraj procosije v stolni cerkvi, v trnovski cerkvi in šontpotorski corkvi. V stolni cerkvi pričela se je procesija ob 9. uri. Sv. Rošnjo tolo nosil je sam provzv. gospod knezoškof dr. Jakob Misija, obdan z mnogobrojno duhovščino. Sprevoda udoložil so je gospod deželni predsodnik baron W i n k 1 o r z mnogimi uradniki dožolno vlade ter mnogo drugih uradnikov. Procesijo udoložilo so so tudi javno šolo in zavodi, privatno šolo s svojimi učitelji, razna društva, mostni zastop, načolniki raznih uradov s svojimi uradniki tor mnogobrojno vornoga naroda. — Procosija v Trnovem pričela so jo ob 5. uri zjutraj; udoložil so jo jo mostni župan Grassolli, mnogo mestnih odbornikov in obilica naroda. — Šcntpetersko procesijo udeležilo so jo posobno mnogo vernikov iz okolico.
vr-
šila se je ožja volitev poslanca dolenjskih mest med prof. Šukljotom in grofom Margherijem. Izvoljen je profesor Šuklje z večino 5 glasov. V naslednjem podajojig^no^ta^nojži izkaz ^asova^i^ . Suklj</MlT2 glasov, Marghen*rT>
7575
3545
/1617
/>S23
1115
IS17
°jn
1514
VS84
1013
3<739
W23
#76
5055
Metlika
Črnomelj	.	.
Rudolfovo	.	.
Višnja Gora	.
KršKo .	.	.
Kostanjovica .
Kočovjo .	.	.
Ribnica	.	.
Skupaj . šukl$&3l5 glasov, Marghoff^lO
— („Matica Slovenska") ima LXIX. od-borovo skupščino v sredo 10. junija 1885. 1. ob */a6. uri popoludnč v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1.) Potrjenje zapisnika o LXVIII. odbo-rovi seji. 2.) Naznanila prvosedstva. 3.) Poročilo tajnikovo. 4.) Poročili književnega in gospodarskega odseka. 5.) Obravnava o resolucijah občnega zbora. 6.) Posameznosti.
— (Javna tombola) bo v nedeljo 14. junija v ljubljanski „Zvezdi" na korist I. ljubljanskega društva v pomoč bolnikom in društva tukajšnjih gospij „Rudočega križa." — Dobitki so: 1.) Pet tern po 5 gld., 2.) štiri kvatorne po 10 gld., 3.) tri kvinterne po 20 gld., 4.) prva tombola za 100 gld., 5.) druga tombola za 50 gld, Tablice so dobivajo po 20 kr. pri Karingerji, Tillu, Kleinmayru, Schaiferju in na omenjeni dan v Zvezdi. Začetek ob uri popoludnč.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") naznanja tem potom, da se prične prihodnji torek 9. t. m. pouk v petji za začetnike, ter vabi vse prijatelje petja k mnogobrojni udeležbi. Sprejemajo se novoustopivši gospodje vsak ponedeljok in sredo od 8. do 9. ure zvečer v društveni sobi, Go-spodsko ulico št. 8, I. nadstropje. Nadalje prirodi društvo „Slavec“ dnd 14. t. m. popoludne ob 1. uri izlot v Kozarje, 2. avgusta pa na Bled in 15. avgusta veliko besedo v čitalnični restavraciji. Dne 12. julija t. 1. pa bode redni letni občni zbor. Natančneje določbo naznanilo so bodo po slovenskih časopisih.
Odbor.
— (Iz Črnomlja) prejeli smo pred zaključkom lista naslednjo brzojavko: „Občna radost na izvolitvi drž. poslanca g. prof. Šukljeta; topiči pokajo. Volilci kličemo izvoljoncu : Živijo! Črnomaljci."
Narodno-gospodarstvene stvari.
Cviček.
Spisal Gustav Pirc.
(Dalje.)
3.) Dolonjci naj obdržč vinogrado le v dobrih legah, kodor jo pridolok, oziroma dobiček gotov, drugod naj pa vinogrado opustd Tukaj kakor tam naj se pa poprimejo sadjarstva in živinoreje z vsemi silami.
Poprej som užo omonil, kako slabo so na Dolenj-skom izplača vinarstvo in to toliko bolj, kolikor slabša je loga vinogradova. Ako ono delo no da primernoga dobička, mislim, da ga bodo vsak razumni človek opustil. Tako naj bodo tudi na Dolenjskem z obdelova-njom vinogradov. — Drugače je pa v dobrih logah. V dobri logi stori užo solnco vino vsako leto bolj ali manj pitno, kar bi pa v nekaterih mrzlih letinah utegnilo šo primanjkovati, to so da pa nadomestiti s pravilnim obdelovanjom vinograda, umno izgojo in rožnjo trt, s pravo izbiro trtnih sort in z umnim kletarstvom. Vse to pa do zdaj kmočki vinogradnik na Dolenjskem komaj po imenu pozna; ako on sploh šo od vinarstva, če tudi lo v dobrih logah, kaj pričakuje, mora obdelovanje trto in kletarstvo iz dna pretvoriti. Sicer ga bodo pa k tom proj ali slej trtna uš prisilila.
Kaj pa sadjarstvo in živinoreja? Dosti ljudi si niti predstavljati no moro, da bi ti dvo stroki kmetijstva na Dolonjskom zavzemali kodaj prvo mosto. In vondor jo tako. Natančno razpravo o tom prihranim si za prihodnjič oukrat, danes naj mi bodo dovoljeno, prodmot jo v kratkem omonjovati. Prvo, kar morajo Dolonjci storiti, jo, pričoti nekoliko bolj spoštovati zemljo, od katere edino jim je kaj pričakovati. Kako pa jo sodaj V Slabo obdolano njivo, šo slabšo obdelani travniki in pašniki s prav dobro zemljo, ki pa na
61
oralo komaj en goldinar dobička prinašajo. Koliko je pa že neobdelano zemlje?!
Naj se gredo Dolenjci učit, kak6 zemljo obdelati, na Kras, v Vipavo, v vremsko-trnovsko dolino itd. Vidoli bodo v teh krajih, koliko zlata se iz zemlje d& izkopati. Z intenzivnim obdelovanjem njiv in travnikov, s spreminjavo pašnikov v dobre sonožoti in s porabo vsake pedi zomljo, ki jo imajo na razpolaganjo, za-morejo Dolenjci živinarstvo pri dobri reji živine najmanj podvojiti, ne da bi so bilo bati, da bi živina od „vzduha“ živeti morala.
Bolj ugodnoga kraja za sadjarstvo, kot jo Dolenjska, ga skoro ni v Avstriji. Primerno podnebje, dobra zemlja jamčita uže naprej dober vspeh od sadjarstva. In kako lahko se zasluži denar pri sadjarstvu? Vzo-mimo, na pr. ena občina razdeli svojo „gmajno“ (na Dolenjskom so gmajno s zomljo, ki je boljša od ono v vipavskih zelnikih). Kmet dobi po eno oralo to gmajno, katero skrbno obdela ter v senožet spremeni. Seno tega orala izdalo mu bode več kot pa vsa poprejšnja gmajna, to jo, so ve da če je bila razdelitev izvršena po pravilnem razmerji. Na tom oralu da se nasaditi v vrstah, po dva sežnja ena od drugih oddaljene, sadno drevje, ki stoji' v vrsti tudi po dva sežnja narazen. Na oralu je potem 400 sadnih drovos, bodi-si jabelk, hrufiek ali češpelj. Recimo, da rodi to drovje lo vsako drugo leto tor daje drevo sadja v vrednosti le 50 kr., znese vrednost pridelke vsako drugo leto 200 gld. ali na leto 100 gld. Kako malo obdelovanja je to stalo in zraven je pa še krma! Pojte pogledat v vremsko dolino na Notranjskem, koliko češpelj imajo in koliko denarja jim donašajo!
Se \6 da bi bilo treba skrbeti za razpečavanje sadja, kar pa sedaj ni več tako težko in celo gibanje, zadevajoče sadjarstvo, moralo bi se umno organizovati, če bi hoteli v rosnici imeti ekedaj od sadjarstva kaj dobička. Najimenitneja skrb mora biti izbira dobrih in pravih sadnih sort za vsak kraj, ker lo potem mogoča je dobra sadna knpčija.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrafično borzno poročilo
z d n 6 5. junija.
^ Id
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................82-60
»	»	»	» srebru...............................83-05
Zlata renta.................................................108-30
5% avstr, renta..............................................98-70
Delnice ndrodne banke..................................... 850	• —
Kreditne delnice........................................... 290-60
London 10 lir sterling......................................124-20
20 frankovec . . .  ......................................... 9.35
Cekini c. kr................................................ 5	gg
100 drž. mark................................................60-85
Meteorologično poročilo.
Uradni glasnik
z dn6 5. junija.
Razpisane službe: V logaškem šolskem okraji razpisane so za leto 1885/86 naslednje učiteljske službe: Na jednorazrednici v Črnem Vrhu služba učitelja z letno plačo 450gld. in prostim stanovanjem; na jednorazrednici v Ledini učiteljska služba z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem; na štirirazrednici v Starem Trgu četrta učiteljska služba z letno plačo 400 gld. (tudi za učiteljice). Prošnje do 20. junija t. 1. c. kr. okr. šol. svetu v Logatci.
S Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tompo- ralura	Votrovi	Nebo ! I
3. jnnija	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	741-56 739-46 741-34	9-6 17-3 12-4	svzh. sl. vzh. sl.	| jasno ! > : » ! !
4. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-66 740-30 740-84	10-0 20-4 13-6	vzh. sl. » bzv.	1 jasno j » i . ! 1
I v mm
o-oo
I 0'00:
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.41
Krško, 5. junija. Izmed G2 oddanih glasov dobil je Margheri 39, Šuklje 23.
Rudolfovo, 5. junija. Od 131 oddanih glasov dobil Margheri 84, Šuklje 45 glasov.
Ribnica, 5. junija. Šuklje dobil 11 glasov, Margheri 55.
Črnomelj, 5. junija. Izmed 89 oddanih glasov dobil Šuklje 75 Margheri 14 glasov.
Metlika, 5. junija. Izmed 118 oddanih glasov dobil Šuklje 112 glasov, Margheri 6.
Kostanjevica, 5. junija. Izmed 39 oddanih glasov dobil Margheri 23, Šuklje 15.
Kočevje, 5. junija. Od 93 glasov dobil Margheri 76, Šuklje 17.
Višnja Gora, 5. junija. Od 30 glasov dobil Šuklje 17, Margheri 13.
Praga, 5. junija. Trgovinska zbornica izvolila je češka zborniška člana sladkornega fabrikanta Salascheka in Skokaneka, fabrikanta bla-gajnic, državnima poslancema. Nemci se volitve niso udeležili.
Tiijci.
Dnž 1. j unij a.
Pri Maliči: Berger, trg. potov., z Dunaja. — Buchler R., trgovec, in Buchler A., trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Muley, pristav pomor, komisarijatft,1 iz Pulja. — Maurer s soprogo iz Siska. — Dr. Tomalin iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru : Kalan iz Gorice. — Juretič, sprevodnik z rodbino, iz Trebiža. — Perič, posestnik, s soprogo, iz Nabrežine. — Terkovič iz Ljubljane.
Zagreb, 4. junija. Znanega Starčevimi jan-skega agitatorja Griinhuta zaprli so na ukaz zagrebškega državnega pravdnika v Samoboru. Vzrok leži v vednih ščuvanjih proti vladi.
Berolin, 4. junija. Cesarjevo zdravje je vedno boljše. — Bismarck došel je v Kissingen.
Madrid, 4. junija. Vnela se je zopet kolera v Valenciji. Znanstvena komisija je konstatovala, da ima kužna bolezen v provinciji Valenciji značaj azijatske kolere. Včeraj so v Valenciji umrle za kolero štiri osebe.
Kopenhagen, 4. junija. Ruska cesarska obitelj obiskala bode to poletje danski dvor.
London, 4. junija. Strašan potres uničil je velik del indijske provincije Kašmir. Mesto Sri-nagar je skoro po polnem porušeno. V Srinigaru se je podrla velika kavalerijska vojašnica, stanovalci bo pod razvalinami pokopani. Petdeset oseb je mrtvih, na stotine ranjenih.
Odgovottri uvodnik J, Naglic.	"
Umrli so:
Dnž 3. j unij a. Fran Lemut, delavčev sin, 6 mes., Konjušne ulice št. 1, kašelj. — Neža Dobnikar, hišna posestnica, 72 1., Gradaške ulice št. 5, Apoplexia cerebri. — Frančiška Simončič, delavčeva hči, 7 dnij. Rimska cesta St. 17, ošpice. — Ivanka Pance, delavčeva hči, 8 1., Stari trg št. 19, otrpnjenje hrbtnega mozga.
Tržne cene.
V Ljubljani 3. junija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 83 kr., domače 6 gld. 98 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld, 70 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. 40 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa G6 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce <Jkr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa (H kr., telečjega 58 kr., svinjsko 70 kr., drohniško po 38 kr, — Piske po 25 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 59 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
namsaMut,
V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasni© iz vseh stanov.
Nabral
^.aton Brezovnilt
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr,, fianko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinajr & Fefl. Bamberg	m
knjigotržnioa v Ljubljani.	jr-jjl
Srečke
z dnč 3. junija.
Brno: 12 21 9 1 23
Častitim volilcem druge volilne skupine kmetskih občin dolenjskih.
Vi ste me 28. maja za svojega poslanca in poverjenika v državnem zboru izvolili ter mi s tem skazali odlično svoje zaupanje, kojega vreden biti, mi bode vsikdar prva in glavna naloga. Ravnali ste kot svobodni možje, ki ste stali trdi in trdni kot skala, in se vkljub mnogoterim nasprotovalnim uplivom niste dali omajati in pregovoriti, da bi bili volili druzega, kot onega, ki ste ga po lastnem prepričanji svojega zaupanja vredne spoznali.
Tudi sem prejel iz sredine svojih volilcev toliko srčnih častitek, da bi mi bilo trudapolno, se za nje vsacemu , posebej zahvaliti. Dovolite torej, da se znebim s tem svoje dolžnosti, ter da se Vam srčno zahvalim in ponavljam obljubo, ki sem jo storil in koja mi bode vsikdar kažipot in vodilo pri mojem delovanji in poslovanji v zboru državnih poslancev! — Zdaj • pa, ko je borba končana in sijajna zmaga naša odločena, podajmo tudi nasprotnikom roke in mir naj vlada med nami, ker, čeravno se nazori naši vsikdar no vjemajo, nas vender vse vodi in jedini vkupna in vzajemna misel in želja, namreč: zložno delati zdaj in vselej na blagor našemu narodu, na korist naši mili domovini, ki jo Bog ohrani! Vam vsem moj srčni pozdravil V Ljubljani dne 30. maja 1885.
(95)	Jakob Hren,
vaš državni poslanec.
Patenti
skoro po vsoh državah.
Oehlerjevo
PremlJIrano
lili TopiiM »M« ies-4.
Ul gg, ly
narMua tla iii taka iz inefea lesa
od rumene, rumeno-rjavkasto, _jave in pri-rodne barve
so od vsoh stranij priznava kot najconojšo, najvztrajnejšo, najpruktičnejo in nnjolotfaiitnojo ploskanje (na-mazilo) za tla.
1) Jo popoliiom prikladne mažo; 2.) vsakemu rabljiv; 3.) so v eni url posnSi. 4) trudapolno krtačenjo je odvoč, kor ro užo krasen lesk pojavi, ako tla jodonkrat lohko natroš z volnato cunjo ali pa krtačo; 5.) hrani los; 6.) za parketo in namazana tla po sobah priporoča so voštilo od pri" rodno barvo, za no namazano in obrabljeno namazano sobo barvona voštila, tor so prosi, naj se pri naročbah določi barva.	(61) 6—6
Jedna kilo-škatulja z Dunaja velja I gld. 80 kr.
prodajalcom lokarsko robo, likačom sob, parkotnira tovarnam i. t. d. dajo so popust (rabat). Razpošilja so odjomnikom promptno proti povzetji. — Rabilni na-vodi razpošiljajo so radovoljno.
Oswald Oehler
patentovani voščarnici:
Meerane v Saški. Dunaj, I., Annagasne 12.
Zaloga v Ljubljani jo pri H. L. Wenolu,
Mestni trg. — Išče so, daljšozalogo voduo šo ustanavljati.
Odprti listek.
O povodu moje izvolitve za državnega poslanca mi je došlo od vseh stranij, od blizu in daleč, od osobnih prijateljev in znancev, pa tudi od mnogih mi osobno neznanih gospodov in družb, da, celo od nekojih nasprotnikov o dovršeni volilni borbi — toliko častitek in srčnih voščil, da so mi ti dokazi istinskega sočutja in prijateljstva zares globoko v srce segli. Težko bi mi bilo, se vsacemu posebej zahvaliti; zato naj mi bo dovoljeno, da storim to z ovimi vrsticami in da prisrčno zahvalo vsem čestilcem in osebito ožjim rojakom z Notranjskega združim željo in prošnjo, naj mi ostane prijal eljstvo in blago spominjanje Vaše tudi za naprej v jednaki meri ohranjeno.	'
V Ljubljani dne 31. maja 1885.
Jakob Hren,
l")	c.	kr. dež. sodnije svetnik.
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
Zbrani spisi,
1. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
H. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na doda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošlerski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnico vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino p1'* vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 22
Tiskata in zalučata Ig. v. Kleinmayr & i'nd. Haniliorg v Ljubljani.