152. številka. Ljubljana, v četrtek 8. julija. XIX. leto, 1886. Ithaja vBak dan uvečer, izimši nedelje in praznike, ter veli«, po pošti prejeman za a v stri j sko-oger nk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Z>; L j u 6 1 j un O brez pošiljanja na dom za se leto 18 gld., za četrt leta gld. 80 kr.. za teden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vei, kakor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje, so od četiristopne netit-vrste po H kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ra ti. — Rokopisi s^ ne vračajo. Uredništvo in u pr a v n i št v o je v KudolTa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolb-f*. Upravni stv u n/j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimnila, t. j. vse administrativne stvari. Važen glas od nemške strani za narodno samoupravo. ii. Zanimivo je, kako dr. Knoll obsoja sedanje delovanje državnega zbora. On vidit da se dele stranke po narodnih oddelkih; to se mu zdi potrebno, ali ravno zato ne odobruje, da so se nemški liberalci razdelili v nemški in nemško-avstrijski klub, Češ, da se je treba podrejati skupnim namenom, ne pa se deliti jedino zarad razlike v taktiki! V tem se gospod profesor moti; kajti nemški klub nema jednih in istih načel z nemško-avstrijskim klubom, Če tudi hodita bolj ali manj skupno v narodnih vprašanjih. Nemški klub se je sestavil od začetka iz mož, ki so hoteli tla izpodmikati korupciji, zlasti taki, kakoišna se je kazala v prejšnji levici, katere veČina sedi zdaj v nemško-avstrijskem klubu. Nemški klub je načelno izbrisal iz svojega programa hrepenenje po mastnih službah aH v obče po gospodarstvu v zmislu nemško-avstrijskega kluba. Njegovim najpoštenejšim udom je mari samo skrb za nemško narodnost, če tudi pojedini ti udje prese-zajo meje in se zlasti pregrešajo proti Slovanom. Ali nemški klub jo kot tak odkrit, on ni hinavsk navzgor, da bi pridobil zopet vladno krmilo v roke, kakor koprni po njem nemško-avstrijski klub. Že zaradi možatoste in odkritosrčnosti morn biti nemški klub Slovanom simpatičneji, nego nemško avstrijski klub. Tudi je upanje, da se Slovani ž njim prej razumejo brez lastne škode, nego s kapi tal i stisko stranko, zastopano po nemško avstrijskem klubu. S poslednjim ni nade, da bi se mogli pogajati slovanski voditelji, že zarad tega ne, ker na strani nemško-avstrijskega kluba je vse židovstvo to stran in onostran Litave. Zato je samo obžalovati, da se nemški klub daje zapeljavati od lisjakov nemško-avstrijskega kluba, in je najhujši udarec zanj, da si je najel Žida kot glavnega urednika za svoj organ. Ta Žid bi znal ude nemškega kluba zavesti; kajti že zdaj se dr. Friedjung postavlja odločno na stran filosemitov, v nasprotji z vstvarniki nemškega kluba, ki so bili zapisali antisemitizem na svoj prapor. Ravno korupcijo zatirati bi bili pomagali tudi Slovani nemškemu klubu; torej je upati od naše strani, da ostanejo pojedini udje nemškega kluba dovolj trdni glede na korupcijo, glede na rešitev narodnostnega vpra sanja pa, da se uklonijo načelom, ki jih je izrekel pristaš tega kluba, prof. dr. Knoll. Slovencem smo te stavke nalašč zapisali, da jih premišljujejo, pa bodo videli, da na in ni devati nemških levičarjev brez razločka v jedno in isto vrsto. Dr. Knoll meni, da narodni klubi imajo preveč opraviti z narodnostnimi zadevami, kakor da bi mogli še posebe dovolj skrbeti za državne interese. Po njegovih mislih naj bi te imela pred očmi kaka posebna stranka, sestavljena iz velikih posestnikov in v obče iz kapitalistov, kateri se ne brigajo za narodnost S tem je obsodil dr. Knoll sam ude nemško-avstrijskega kluba, ki spadajo v isto vrsto kapitalistov. On bi moral ravno zarad tega odrekati sposobnost temu klubu, da bi mogel on potegovati se za narodnost; njemu je poslednja sredstvo za namen, ne pa cilj, kakor drugim v resnici narodnim klubom. Nemško-avstrijski klub ne zasluži ljubezni nemškega naroda, če tudi se mu še toliko dobrika po svojih apostolih ii la Plener in dr. Sturm. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. julija Moravski namestnik odložil je zopet svoj deželnozborski mandat „Brtinner Morgenpost" in „Narodne Novinya objavile so sledečo izjavo na mestnikovo: „Da so me volilci pri volitvi 2. julija t. I. za mesta Ogersko Hradišče-Ostra-Bisenca-Ve-Bely zopet volili v deželni zbor, žmatram za visoko čast in me veseli ta dokaz posebnega zaupanja, ter se iskreno in presišno zahvaljujem volilcem, ki so me volili. Uzroki, ki so me nagibali, da sem odložil prvikrat mandat, in ki so se že dovolj razpravljali in ocenjevali fto listih, silijo me, da'ne vsprejem nove volitve. To storim z živo hvaležnostjo in obžalujem, da ne morem zastopati v deželnem zboru svojih volilcev, ki bodo tedaj morali še jedenkrat se potruditi k volitvi. Prosim, gospodje volilci, da pri novej volitvi oddaste svoje glasove kakemu drugemu možu Vašega zaupanja. Dr. Friderick grof Sehbnborn". Rumuuski cerkveni kongres v Sibinji izrekel se je proti ukazu ogerskega naučnega ministra, da bi se noben učitelj ne smel odstraniti brez dovoljenja naučnega ministerstva. kajti potem bila bi cerkvena avtonomija iluzorična Nadalje je sklenil cerkveni kongres, da je vsak učitelj zavezan poučevati madjarščino kot učni predmet, ne pa tudi družili predmetov v niadjarščini. ItoNciittki mohamedauci so nekda zadovoljni, da je vlada ime^cvda posebno komisijo za nadzorovanje vakufanG^u" premoženja. V to komisijo poklicala je same-mohamedance. Dohodki vakufskega premoŽenja znašali bodo letos najmanj 105.000 gld. Dosedaj več revnejših mohamedanskih občin ni imelo nikake pravice do vakufa. Sedaj si pa vlada prizadeva, da bi tudi te občine dobilo pravice do tega premoženja, da ne bode treba deželni blagajnici skrbeti za njih mošeje. Viianje države. Pri zadnjih bojih so Crnogorci ujeli kakih 40 Turkov in jih odpeljali v Podgorico. Mej ujetimi je več Poljanskih in Kolašinskih begov. Iz tega se sklepa, da se je pripravljala velika zarota proti Ćrnigori. Zategadelj morda ta stvar ne bode ostala brez vseh daljših političnih posledic. Ker se «rbwka vlada boji ustanku, postavila je najstrožjo kontrolo za prodajo orožja in streliva, prepovedala uvoz orožja iz Bolgarije in Turčije. S takimi strogimi naredba m i se pa najbrž ne bode dal dolgo ohraniti mir. Narod si bode že znal vkljub vsem prepovedim pridobiti orožja. Uuski oficijozni listi dado Porti razumeti, da bi Rusija ne ugovarjala popolnemu zjedinenju llol-H«riJ«', ako jo le Turčija hoče dovoliti, toda poprej bi mogla kneza Aleksandra nadomestiti s kako drugo Rusiji prijaznejšo osobo. Bolgarsko-turška mejna komisija je že končala svoje delo v Rodop-skih gorah. Sedaj se bodo v kratk m začela posvetovanja o premembi vzhodnorumelijskega upravilnika. Bolgari nekda ne bodo hoteli dovoliti, da bi Vzhodna Rumelija obdržala svojo upravo. Rusija bode gotovo z vso silo pritiskala na Turčijo, da ta odločno zahteva administrativno ločitev Vzhodne Rumelije od Bolgarije. Ko bi pa Turki ne hoteli slušati Rusije, bode poslednja tem energienejt' zahtevala, da se takoj izplača vojna odškodnina, kolikor je že obrokov poteklo, nadalje uravna vzhodnerumelijski dolg 23,000,000 frankov, ki je uavstai iz stroškov ruske okupacije te provincije, in da Bolgarija poravna stroške ruske okupacije, katerih je še 18 milijonov frankov na dolgu. Etii.sija je najbrž zategadelj sedaj naznanila velevlastim, da razveljavi član 59 Berolinske pogodbe, ker se je bati, da na Augleškem v kratkem pridejo konservativci na krmilu. Pod Gladstonom se bode ta stvar ložje za Rusijo ugodno uravnala, LISTEK. Dnevnik. (Spisal Lud o vik Hal6vy; poslovenil Vinko.) (DaUe.) „In jaz nesrečnica odgovorila sem, namesto da bi se bila prijazno zahvalila, prav suhoparno: Dobro, gospod stotnik, vzprejmem ga torej! Kdaj morem poskusiti konja? Dal sem ga takoj privesti, na dvorišči stoji, milostiva gospodična. Pustim ga tukaj, lahko ga poskušate jeden, dva tedna. Konja človek nikoli dovolj ne preskusi ... Vi ste preusluž-Ijivi, takoj jutri ga bodem jahala ... in papa vam potem prinese odgovor . . . Prosim, milostiva gospodična, obdržite ga vsaj dva ali tri dni, predno se odločite, jaz ga gotovo ne bodem pogrešal. No, dobro, gospod stotnik, zelo sem vam hvaležna . . . Dvigne se, pozdravi, hoče oditi, kar najedenkrat mi pravi mama: Ivanka, najpotrebnejše si pa pozabila . . . konjevo ceno . . . Jaz se grozno ustrašim! Tako naravnost razpravljati to borno, umazano denarno vprašanje, to je bilo strašno. A prisiljena odgovorim: Mama ima prav, gospod stotnik, da prav ima. K sreči mi on pride na pomoč: Oh, milostiva gospodična, konj nema tako visoke cene ... A moj papa da mi samo 3000 frankov zanj. 3000 frankov? Milostiva gospodična, saj toliko moj konj ni vreden, jaz sem plačal zanj samo 1000 frankov, in če človek konja prodaja, zmirom že naprej ve, da nekaj izgubi pri njem. Ah! začutila sem, ter dejala sama pri sebi: O Bog, ljubi me, ljubi me! svojega konja, katerega obožava, prodati hoče z izgubo, samo iz tega uzroka, da bi meni napravil veselje! In vsa zmešana odgovorim: o ne! nikakor ne, na vsak način morate imeti kaj dobička pri njem. Imel bodem jako velik dobiček, milostiva gospodična, ako bodem mogel biti tako srečen, da vam ustreženi. Ako le vam kouj ugaja, prepričani bodite, da se bodeva vaš gospod oče in jaz kmalu dogovorila o ceni . . . Potem uljudno priklanjanje okrog in okrog pred babico, mamo, pred mano, Georgesom, Bobom in pred vsem svetom. Hotel je baš oditi skozi vrata, a na pragu postane; res mu je bilo videti, da ga težko stane, udaljiti se. „Da, res je." „Dejal mi je še, da bi rad našemu kočijažu to in ono povedal o hrani, ki je konju najprimer- nejša, in na to babica — da, ona je bila vrla, ta dobra babica, — nasvetuje: Idimo z gospodom stotnikom na dvorišče. Tam lahko konja takoj ogledamo, Louis je gotovo v hlevu. In vsi, babica, Geor-ges, Bob, on in jaz gremo doli . . . Konj je tu, lovec ga drži za brzde in na konje vem hrbtu ugledam sedlo za dame. Stotnik opazi mojo osupelost. Jaz imam sedlo za dame, pravi, zaradi sestre, ki rada kam jaha z mano, kadar me obišče tu v St. Geimainu. In ker vas, milostiva gospodična, na noben način nečem spravljati v nevarnost, jahal sem ravnokar konja v jezdarnici, ter velel jahati ga kot dama. Jaz pogledam vojaka, bil je lovec od zadnjič, isti lovec, ki se je tako dolgo z vratarjem razgovarjal pred vratmi. Tudi on me je spoznal. Postal je rudeč kot ki i in tudi stotnik je zarudel. Menim, da je opazil, da sva vojak in jaz spoznala se ... a to ni bilo še nič. Vojak povzame besedo rekoč: A gospod stotnik ga je tudi sam jahal kot dama, napravil si je iz odeje jezno krilo, hoteč se sam uveriti ... Na to gospod konjiški stotnik tako zarudi in tako obledi, da vojak umolkne, boječ se, da je kaj neumnega povedal. (Patje prfh.l kakor bi se pod Salisburry-jem. Konservativna vlada bi bolj gotovo ugovarjala temu in bi tudi ložje dobila kako oporo pri druzih evropskih vladah. Sicer se pa sedaj že ne ve. ali bode kar n.ttihoma velevlasti vzele to na znanje, ali bode pa to stvar morala definitivno rešiti še le kaka konfereca. Već bonapartistov bilo se je obrnilo do itu-lijaiiMk«'«« kralja, da bi posredoval mej princem Jerouie in njegovim sinom Viktorjem, da se doseže sprava. Kralj italijanski pa ni hotel nič slišati o tem, ker bi to škodovalo dobrim odnošajem mej Italijo in Francijo. Tega se je kralj tem manj mogel lotiti, ker baš sedaj javno mnenje v Italiji želi zbližanja s Francijo. .š|k:iiij«ki republikanski poslanci nekda na-meravajo ostaviti zbornico, ko bode končano posvetovanje o kraljevej civilnoj listi, ter se ne mislijo več vrniti. Ta vest še potrebuje potrdila. Nemški zvezni sovet izrekel se je le zategadelj proti nemškej narodnoj razstavi, ker mu je došlo mnogo protestov. Proti razstavi so se izrekle vse saksonske trgovske zbornice, dve tretjini ba-denskih obrtnikov, turingiške trgovske zbornice in mnogo me* odajinh velikih obrtnikov. Dopisi. S Ptuja 4. julija. [IsV. dop. j Naši poslanci so glasovali za carino na petrolej in s tem glasovanjem rešili ministerstvo propada. Nehote smo se vprašati, so li oni porabili to priliko ter stavili mi-nisterstvu d lemo: ali nam izpolnite naše male terjatve glede šol in uradov in mi glasujemo za vas, ali pa nam v resnici nočete ničesar dovoliti, no tedaj pa tudi mi vas več ne poznamo. Govori se sicer, da ho bdi naši poslanci pri ministerskem predsedniku in pri naučnetn ministru, ter da se jiin je celo Hohetrwart pridružil; — a govori se pa tudi, da neso bili naši poslanci preveč laska v o vsprejeti, da je bila visoka gospoda moćno „zugekniipft" in da ni pričakovati plodu od preponižne in močno obrezam1 spomenice. Mi mislimo, da naj poslanci slovenskemu svetu natanko povedo, kaj je na tej stvari resnice, kaj domišljije Slovenski svet zahteva jasnosti, ter se nikakor ne more spoprijazniti z vednim govoričenjem: mi delamo za kulisami. Predolgo ste že delali za kulisami, a ničesar neste dosegli. Slovenski narod zahteva od Vas račun, da pokažete dejansko, to in to se je za narodno stvar storilo. Meuda vendar ne bode resnično, kar se tukaj govori, da je plačilo za Vaše glasove v tem, da je Taaffe na Mengerjevo interpelacijo ugodno odgovoril. To bi že goropadno bilo, da bi tako lahkomiselno svoje glasove oddajali. Kako plačilu pa je bilo to, daje Taaffe po resnici odgovoril? Ali smo že res tako daleč prišli, d i se nam že tedaj \elika dobrota skaže, ako se z ministerskih stolov istina o slovenskih razmerah poroča? Kam smo zabredli z našim vednim delom za kulisami?! „Rodu pravico!": to gaslo pokojnega Božidara Kaića naj bi si izbral vsak poslauec za svoje! Uver-jeni smo, da potem bi nikakor ne mogli naši poslanci s tem zadovoljni biti, kako se igrajo ministri ž njimi in s težnjami naroda slovenskega. Govori se tudi, da so Raičevi in Vošnjakovi govori neprijetni višjim krogom in poslancem, ki pričakujejo to in ono. Poudarjati moramo tukaj, da sta ta dva poslanca vsakemu rodoljubu govorila iz srca, ter da si več takih poslancev želimo, ki bodo razkrivali brezobzirno vse krivice, ki se našemu zatiranemu narodu godijo. Hodu pravico! I%ltil»iii<*«' 4. julija. [Izv. dop.] Denaš-njega občnega zbora tukajšnje po d d ružni ce sv. Cirila in Metoda, katerega je pričel bil s kratkim nagovorom prvo mestnik (dekan g. Skubic), udeležilo se je izmej 92 udov 38. Ker je bila većina udov — navzočnih pri tem zboru - za to, da ostanejo v načelništvu prvikrat »izvoljeni" — odborniki, je nameravaua volitev zbog tega izostala, in tako je prišlo, da je tudi sedaj — šola brez svojega zastopnika v odboru ostala. — Sicer pa se nadejamo, da bode slehern pod • družnični odbornik, (naj si je že tajnik ali — samo kot namestnik —) delal po svoji moči — stvari in namenu v prid, da se tako da pričakovati sad, katerega ima poddružuica v blagor šole donašati. Za zastopnika tukajšnje poddružniee pri velikem shodu v Ljubljani (5. jul.) izbran je bil jednoglasno g. A Lapajne. JLe lilije G. julija. [Izv. dop.] V nedeljo po-poludne je bila na vrtu gosp. Janeza Jeretina tombola v korist napravi novih orgel v tukajšnji cerkvi. Na povabilo odbora, obstoječegt iz odličnih gospodov, gospej in gospie, je prišlo toliko ljudstva, da so bili vsi prostori na planem zasedeni. Počastilo nas je tudi vrlo društvo ognjegascev iz Šmartin-, za kar se mu prav toplo zahvaljujemo. Vsled pridnega razprodajanja tablic po gospodu Jeretinu, gospej Švetčevi in gospicah Jenkovi, Magvarovi in Koblekovi bilo je čistega dohodka 200 gld., kateri bi se bil gotovo pomnožil, da nas ni že ob 6. uri prepodila nevihta v notranje prostore, ki pa so bili za toliko ljudstva premajhni. Zatorej se ni mogla v njih nadaljevati druga, zunaj ravno pričeta tombola, katere dobitki so bili zares mikavni, posebno kletka s kranjskimi papigami, ali po domače piščanci. Odbor je tedaj sklenil drugo tombolo odložiti. P. n. občinstvo je ta sklep odobrovalo, in se je, ko je dež prenehal, godrnjaje nad vremenom počasi razšlo, ker vsak ^i je želel, dobiti vsaj nekaj od druge tombole. Sploh se pa dobitki ne bodo pokvarili in za piščance bode odbor tudi skerbel, tedaj smemo upati, da v kratkem dobimo v isti koristni namen povabilo k tomboli, katere se bodemo zopet mnogobrojno udeležili. Ia Velik«" J)f»line 3, julija. [Izv. dop.] Sledeča, tukaj razširjena, in, kakor se sodi, popolnem verodostojna vest, prouzročila je veliko veselosti. Neki madjarskega duha navdihnem gospodje iz Zagreba naredili so nekega krasnega dne ravno pretekle spomladi izlet v Mokrički park, znan radi svoje naravne krasote. AH grozen strah preletel jim je kosti, ko so zagledali na koruznjakih in na polji blizu graščine viseti več prav po h ugarski iz desk prikrojenih in rudeče uniformovanih Madjarjev s predrzno zasukanimi brkami. Poslali so nemudoma svojemu očaku gospodu Tiszi temeljito ovadbo zaradi velike protimadjarske demonstracije in grozne nevarnosti, ki preti ljubeznivemu magyar orszagu. Tisza poslal je ovadbo grofu Taaffeju, ta pa je ekscelenco bar. G. — očeta posestnika tukajšnje graščine — pozval na odgovor. V bližnjem Hrvatskem pa sedaj pristne in ponarejene Madjarje nagajivo dražijo da jih pošljejo na Mokričko — kjer bodejo obešeni. Ker je g. bar. G. v političnem oziru nedolžen kot „božji volek," ga menda Veliko-Madjarji ne bodejo še obesili, govori se pa, da vrane in jednaka tičja roparska svojat po graščinskem polji in v koruznjakih prav malo škodo dela, odkar tam nedolžni leseni madjarski obešenci vise — škoda, ako jih požgejo. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 0. julija. (Konec.) Mestni odbornik V a 1 e n t i n ć i č poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o gostilničarja Ederja prošnji za upeljavo plinove svečave od grada Tivolskega v Svicarijo. Stroški bi znašali kakih j 600 gld. Polovico bi plačal g. Eder, polovico pa j mestna blagajnica. Odsek za olepšavo mesta nasve-tuje, da se dovoli v to svrho potrebnih 300 gld. proti temu, da plinove cevi in svetilke postanejo takoj mestna lastnina in mestnemu magistratu se naroča, da ta sklep takoj izvrši. Mestni odbornik Hribar naglasa, da bode od upeljave plinove svečave imel le gostilničar dobiček, tedaj je le pravilno, da od mesta za to izdani denar on obrestuje, torej nasvetuje, da ima gostilničar Eder od slej plačevati 15 gld. najemnine več. S tem dostavkom se predlog odsekov tudi vsprejme. Koncem seje vpraša mestni odbornik Hribar g. župana, kaj je mestni magistrat v očigled nevarnosti preteče kolere ukrenil ? Gospod župan odgovarja, da je mestni magistrat v zvezi s stalnim mestnim zdravstvenim svetom odredil, da se hoteli, šole itd. vsaki dan raz-kužujejo, da se je obrnil do vojaških oblastev, da se isto tudi po vojašnicah godi. V hišah razkužuje se po dvakrat na teden, posebna pozornost pa je obrnena na male skupne ulice, takozvane „Com-mungasscben", ki so za odtakanje nesnage, ter se slednje ponavljaje razkužujejo. Več komisij obstoječih se okrajuega predstojnika, magistratnega zdravnika in uradnika bode po celem mestu ogledalo hiše, da se osvedočijo, je li kak poseben nedostatek v zdravstvenem oziru in se potem odredi, da se nedostatek odpravi. Izdala se je od magistrata naredba, da se imajo gnojne jame izprazniti, a da se z izprazne njem ne sme pričeti pred 10. uro ponoči. V kratkem izšlo bode posebno razglasilo mestnega magistrata do prebivalstva, v katerem se bode učilo, kako se ima zadržati, kadar dojde epidemija. Po- sebno se pazi na došle tujce v hotelih. Ako bi kdo zbolel za kolero, je mesto najelo v hiralnici sv. Josipa posebno hišo za bolnišnico za kolero. Ako hi se kolera v Trstu širiti začela, izdale se bodo še strožje naredbe in pričelo se bode zopet, kakor o novem letu, da bodo došle tujce zdravniki na kolodvoru preiskivali. Sploh pa ima deielna vlada vso pozornost na stvar in priporočati bi bilo tako ravnati, kakor hrvatska vlada Reki nasproti ravna. Sploh je vse storiti treba, da se kolera ne pritepe v mesto. Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je okrajnemu šolskemu svetu v Kamilici za popravila pri šoli 100 gld. — (Po občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda) bil je v čitalnični restavraciji skupen obed, o katerem nam je, dasi že malo za-kasnjeno, priobčiti nekoliko podrobnostij Obeda, s katerim so bili vsi jako zadovoljni, udeležilo se je nad 50 osob. Prvi napil je g. S ve te c na presvetlega cesarja, na kar so pevci mej živioklici zapeli cesarsko pesem. Zupau Grasselli pozdravil je goste v imenu bele Ljubljane. G. Tomo Zupan nazdravi županu, rej.rezentantu glavnega mesta. Dr. Vošnjak napil je Svetcu, naglašajoČ njegove zasluge za narodno stvar sploh, posebno pa za družbo sv. Cirila in Metoda. Grof Obizzi napil je slovenski ideji. Gregor Einspieler jo poudarjal, da je kmet na Koroškem zopet vzdramljen, da se zaveda svoje slovenske narodnosti. A na Koroškem pogrešajo še narodnih od« vetnikov in notarjev. Zatorej vabi govornik slovenske odvetniške in notarske kandidate, naj se naselijo v Korotanu. Temu govoru pritrdil je tudi grof Obizzi in omenil, da bode v Gorici v kratkem razpisano notarsko mesto, za katero naj prosi naroden notar. Jvan Hribar konstatuje, da si je veliko zaslug za ustanovitev družbe sv. Cirila in Metoda stekel g. kapelan Vrho vnik, ki je prvi sprožil to misel v „Narodu". Naj mu torej družba brzojavno izrazi svoje priznanje in pozdrav. Na predlog g. Hribarja' brzojavilo se je tudi vladiki Strosa-mayerju. A. Trstenjak napil je akademski mladini Graški, Hrvat Buić pa jugoslovanskej vzajemnosti. — (Odbor „Sokola") je v svoji včerajšnji seji jednoglasno sklenil, da se „Sokol" na prijazno povabilo slav. pisateljskega podpornega društva udeleži v nedeljo 11. julija t. 1. slavnosti odkritja spominske plošče na rojstni hiši pesnika in pisatelja dr. Jakoba Zupana na Prevojah pri Brdu, dna 15. avgusta t. 1. pa vseslovenske pevske slavnosti na Ptuj i. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec") udeleži se slavnosti na Prevojah v nedeljo 11. t. m. Vsled tega se že objavljeni pevski večer v tukajšnji Čitalnici preloži. — Tisti gg. pevci in drugi društveniki, ki se bodo udeležili, naj se zadnji čas jutri v petek do 12. ure dopolu-dne oglase pri predsedniku g. Antonu Jeločniku, da bode mogoče naznaniti število udeležencev. — Zjutraj v nedeljo ob 8. uri pa bode sv. maša v spomin sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Petra, kakor je bilo že naznanjeno, po maši pa skupni zajutrek na „Perlesovi pristavi" poleg Resljeve ceste. Odbor. — (O brezimnem pismu), katero je dobil Kamniški okrajni glavar dr. Russ, in o katerem je sedaj toliko praznega krika in vika po židovsko-nemških listih, došlo nam je naslednje pojasnilo: Izmej vseh 59 občin okraja Kamniškega ima samo jedna n emškutarskega župana. To so Mekinje, kjer županuje g. P rase h niker. Ravno iz občine Mekinjske pa je došlo omenjeno pretilno pismo okrajnemu glavarju, pisal pa pisma, kakor se nam je izvestilo, ni nihče drugi, kakor g. Prašen niker j a tajnik neki Mejač, ki sluje v okolici kot zakotni pisač. S tem je vse povedano. Kar se pa tiče javne varnosti v okraji Kamniškem, moramo konstatovati, da je vzgledna, kajti v 9 mesecih prigodil se je samo jeden slučaj, ko so namreč cigani skušali ulomiti v neko hišo. Sicer pa v tej dobi ni bilo nobenega zločina in več nego nepotrebno je, da bi kdo oborožen okolu hodil. — („Tabor v Tržaškej okolici.") To je napis članku v poslednji štev. „Edinosti". Vsebina članka je deloma že po napisu povedana. Člankar prav dobro dokazuje potrebo tabore, na katerem naj bi slovenski okoličani protestovali proti krivicam, ki se jim od strani magistrata gode. Tabor naj bi bil v Rojanu, ali še bolje na Prošeku, izborno narodni vasi, kjer biva poslanec Nabergoj. Predlog, da se sklice tabor, ni samo premisleka, temveč energičnega dela vreden, da se uživotvori. Saj je obče obžalovati, da že, mnogo let ni bilo nobenega tabora in da se niti skušalo ni, sklicati ga. — (Na Reki) prikazala se je zares azijska kolera, ki je dan na dan hujša. Dne 2. t. m. zbolelo je 9 osob, od katerih jih je 5 še taisti dan umrlo. Od 2. do 5. dne t. m. zbolelo je 11 osob izmej katerih jih je 6 že umrlo. Vsled tega velik strah po mestu, kdor more, beži, in vsi bližnji kraji so begunov prenapolnjeni. — (C. kr. vojaško oskrbovalno zalo-žišče) v Ljubij ni naznanja, da se bode due 19. in 20. t. in. dajale v zakup naslednje potrebščine s katerimi se ima c. kr. vojska zalagati: oves, seno, slama, trd les, premog in šota. Natančnejši pogoji se izvedo tudi pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici. — (Zalaganje c. kr. vojske.) Na prošnjo več obrtnih zadrug, naj bi vojno upraviteljstvo pri oddaji zalaganj vojne z obleko in drugimi potreb ŠČinami se po možnosti oziralo na obrt, je državni vo ni minister izjavil, da hoče po možnosti ustreči tej želji. Dotični razpisi o zalaganji naznanjali se bodo trgovinskim in obrtnim zbornicam, katere bodo rade dajale podrobnejša pojasnila. — (C. kr. glavno ravnateljstvo za tabačno režijo) na Dunaji naznanja, da proda blizu šesto meterskih centov velikih in blizu dvesto meter8kih centov malih, od zavojev amerikanskih tabačnih listov ostalih govejih kož po konkurenčnem potu onemu, ki največ ponudi. Pismene zapečatene ponudbe z I0°/o varščino naj se dopošljejo najdalje do 22. t. m. omenjenemu ravnateljstvu. Natančnejše naznanilo je vsakemu na upogled pri c. kr. tabačni tovarni v Ljubljani, kjer se tudi lahko ogleda blago. — (Jzpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 2. t. in bil je zatožen 20 letni Tone Križnar iz Gorenjega Bitnja. V noči od 26. do 27. decembra 1. 1. sta se zatoženec in Fran Hafner sprla in začela z noži suvati, kar je tako dolgo trajalo, da se je Fran Hafner na tla zgrudil. Odpeljali so ga domov, kjer je drugi dan umrl. Ogled je dokazal, da mu je bila žila prerezana in mu je kri odtekla. Zatoženec pripozna dejanje, a pravi, da se je branil. Obsodili so ga na 8 mesecev ostrega zapora, poostrenega s postom vsak mesec. — Dne 1. maja t. 1. našla je Marija Črnilek v hiši št 12. v Gradišči v Ljubljani pod streho v zaboji zamotek iz ženskega krila. Ko je zamotek razvila, našla je v njem mrtvega otroka moškega spola. Sum letel je takoj na deklo Mico Osel, v istej hiši službujočo. Mica Osel prizna, da je v noči 19. apr. t. 1. otroku porodila in ga v zaboj skrila. Izgovarja se pa, da je otrok prišel mrtev na svet, da mu sploh ničesar ni storila. Pri razparanji se je pa pokazalo, da je otrok prišel živ na svet, da je po rojstvu bil zadušen. Porotniki so jednoglasno spoznali, da je Mica Osel kriva detoinora in sodišče obsodilo jo je na 4 leta teške ječe, poostrene s postom. — (Nova zaloga slovenskih molitvenih knjig.) Po tem Daslovom izšle so v Inomostu (Insbruck-u) zadnji čas pri firmi Inacij Knittel slovenske knjige, katere pa so se sestavile na slovenskih tleh. Kar se tiče vsebine teh molitvenih knjig, so po dvoje jednega zadržaja, le da imajo drug naslov in sicer znane kujige na Slovenskem, založene po naših tukajšnjih založnikih molitvenih knjig. Pri novem založniku v Inomostu, ni niti pri jedni vseh knjig imenovan pisatelj, akoravno se v naznanilih tega založnika trdi, da, bolje rečeno baha, da so spisatelji teh molitvenih knjig najboljši in odlični duhovni pisatelji na Slovenskem. Zakaj pa se ne objavijo njihova slavna imena, kar bi znalo podjetju le koristiti? Torej na dan z njimi, a ni jih, kajti slovenski duhovniki pisatelji se ne obračajo v Ino most, kedar imajo rokopise slovenskih molitvenikov za zalogo pripravljene. V omenjenih knjigah čita se na prvi strani: „Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega škonjstva." To je laž, kajti škorij-stvo ni dalo dovoljenja za te v Inomostu tiskane knjige. — (Dob r oznani č a robnik profesor Becker) pride prihodnje dni v Ljubljano in bode v gledališči priredil nekoliko predstav, katerih prva bode vtorek ali pa v sredo. Kakor smo čitali v predloženih nam časnikih, je prof. Becker svojo spretnost, razkazoval že v mnogih mestih in je ocena povsorl bila laskava. — (Polletni sklep računov „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice") v Ljubljani izkaže: dohodkov: 68 904 73 kr., stroškov: 6 1.475 gld. 73 kr. Gotovine v blagajni in naložene pri drugih denarnih zavodih 7489 gld. Dana posojila prvega pol leta 43.245 gld., vrnjena posojila $3.014 gld. Stanje posojil koncem prvega pol leta 54.828 gld. 29 kr. Uplačane hranilne uloge 26.742 gold. 62 kr., izplačane hranilne uloge 17.085 gld. 10 kr. Stanje hranilnih ulog končam prvega pol leta 48.065 gld 77 kr. Uradni dan posojilnice je vsak torek zjutraj. — (Popravek.) V včerajšnji Številki uri-nila se je v dopis s Krškega neljuba pomota. V pesni „Slovo" v prvi kitici glasi se zadnja vrsta ,A zdaj nenadno glej loče nje!", ne pa „A zdaj nenavadno glej ločenje!* Preblagorodnenm go-p uradniki primorani le v uniformi in oboroženi hoditi okolo, do si branite varnost življenja. Do današnjega dne se niti brzojavka niti ta notica ni zadostno popravila, ni pojasnila, kajti Vašega poslanega v „Luib. Zeitung" z dne 7. t. m. ne moremo smatrati kot zadostno in primerno, — vznemirilo pa je ono poročilo naše prebivalstvo vsled hujskajoče namere, katere pečat nosi na čelu, Uso-jam si kot župan slovenske občine v svojem imeni in itak vsled dogovora z drugimi župani Kamniškega okraja, ki vsi zastopajo zgolj slovenske občine, v njihovem imeni izraziti Vam nujno željo, da nasproti lažnjivemu časnikarstvu na podlagi tiskovnega zakona z v o odločnostjo razjasnite to zadevo, da imenujete občino, katera Vam je pismeno pretila ter objavite dotično pismo in da izrečete, da niti Vam, niti Vašim uradnikom ne treba hoditi radi varnosti oboroženim po našem okraji. Dolžni smo mi izraziti Vam to zahtevo, kakor Vi — preblagorodni gospod — nam izpolnitev iste. Dovolite mi izraz najodličnišega spoštovanja, s katerim beležim Vam, preblagorodni gospod udani Janko Kersnik m. p., deželni poslanec Kamniških kmetskih obuio in župan na Brdu. Na Brd u dne 8. julija 1886. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 8. julija. Po izvestji predsednika avstrijskega planinskega kluba so ponesrečenega grofa Pallavicinija in njegove tovariše včeraj na „Glocknerkees" na pasterci našli. London 8. julija. Rusija objavila vele-vlastim, da Batum ni več svobodno pristanišče. Reuterjev bureau meni, da to interesov Angleške posebno ne zadeva. Od strani velevlastij pričakovati je samo diplomatskega protesta, kateremu se utegne pridružiti Anglija. Zagret) 7. julija. V Mora vici, kjer morajo potniki potujoči z Reke ali pa na Reko, v drug vlak in kjer se zdravniško preiskujejo, bila sta včeraj dva sumna slučaja. Marija Lonča-rič z Reke zbolela je mejpotoma in odpeljala se je po tovornem vlaku nazaj. Kurilec Skara je zbolel, pa mu je v Moravici v bolnici za silo zopet odleglo. Oba slučaja prouzročila mnogo neresničnih vestij. — Na kolodvoru Zagrebškem postavil je magistrat hišico za razkuženje prtljage potovalcev. Benetke 7. julija. V provinciji 11 bolnikov za kolero zbolelo, izmej teh 4 umrli. Rim 7. julija. Po zadnjem izvestji je na 9 krajih 212 ljudij za kolero zbolelo, 74 pa umrlo. Jakin 7. julija. Pred tukajšnjimi porotniki začela danes obravnava proti odvetniku Lopez in drugovom, ki so „Banco Nazionale* za 2,400.000 lir okradli, oziroma sokrivi tatvine. Zatožencev je 16 in imajo 15 zagovornikov. Pozvanih je vsega vkupe 150 prič. Misli se, da bode obravnava šest tednov trajala. Narodno-gospodarske stvari. Spomenica Kranjskega obrtnega društva. Visoki deželni odbor! Kranjsko obrtno društvo izročilo je v minolem zasedanji deželnemu zboru peticijo za omejenje obrtnega dela v deželni prisilni delavnici v Ljubljani in zlasti tudi, da se odpravi ona naredba, po katerej se določuje cena delu po režijskih stroških. Kakor se kaže, se s to peticijo dotični odsek, kateremu se je bila izročila v pretres in poročanje, ni preveč glave belil. Vsaj gospod poročevalec je v deželnozborski seji 21. januvarja 1886, v katerej se je posvetovalo o tej peticiji, samo ponavljal do-poslano izjavo oskrbništva prisilne delavnice in nato „ut aliquid fecisse videatur" predlagal: da se peticija izroči deželnemu odboru, kateri naj poroča deželnemu zboru, poprej zaslišavši obrtnike. Ta predlog je vsprejel visoki deželni zbor. V obče se ne da nič ugovarjati proti sklepu, če deželni zbor svojemu stalnemu organu naroči, proučevati kako vprašanje Toda v tem posebnem slučaji, treba poudarjati, da so intenzivne pritožbe 0 škodi, ki jo napravljajo kazn lnice in poboljševal-nice, tako stare in tako dolgo na dnevnem redu, odkar so se ustanovili taki zavodi, oziroma se pridržane! v njih bavijo z rokodelskim delom. Mari bi ne bilo opravičeno mnenje, da bi člani dotičnega zastopa bili morali že dolgo biti dosti poučeni o kričečih zlih, kateri tako občutno tlačijo obrtniški stan povsod tam, kjer so kaznilnice in poboljševal • niče, in bi že prav za prav visoko deželno zastopstvo samo bilo moralo iz lastne inicijative kaj storiti, da se temu odpore, ker bi bilo prav lahko mogoče. Če smo si dovolili o sklepu, da se naša peticija izroči visokemu deželnemu odboru, osorno opazko „ut alkmid fecisse videatur", dal je dovolj povoda temu drug, tudi v minulem zasedanji, deželnega zbora tedaj istočasno storjen deželnozborski sklep. Poslednji sklep daje deželuemu zboru teženju naše peticije baš nasprotne naloge: Glasi se tako le: „Deželnemu odboru se naroča: 1. da naprosi vlado, naj dovoli, da se deželna prisilna delavnica razširi, da bode v njej prostora za 500 prisiljencev, in v ta namen da nekoliko državne podpore ; 2. da naj vpraša dežele, ki pošiljajo svoje prisiljence v deželno prisilno delavnico, so li pripravljene še več let pošiljati svoje prisiljence, ako se jim stroški za njih prisiljence znižajo v primeri z doseženim prištedenjom vsled razširjenja; 3. naj da načrte takoj napraviti v tem zmislu, da se razširi deželna prisilna delavnica, da bode v njej prostora za 500 prisiljencev, tako da se bodo mogli v prihodnjem zasedanji predložiti v definitivno sklepanje o njih izvršitvi; 4. deželni zbor se pooblasti, da sme kupiti zemljišča mestne občine Ljubljanske, poleg prisilne delavnice v obsegu kake tri orala po pri-mernej ceni in kupnino postaviti mej stroške prisilno -delavničnega zaloga." Pri tem so žalibog opazili, da so se ti sklepi jednoglasno vsprejeli, ne da bi jim bil kdo ugovarjal. Kavno tako žalostno je to, kar smo opazili, kar se tiče motivov, katerih posledica bil drugi omenjeni deželnozborski sklep. Kakor je bilo pomanjkljivo poročanje o našej peticiji, ravno tako pomanjkljivo bilo je tudi to poročilo. Samo to se navaja, da se bode vsled izvrševanja državnega zakona s 24. maja 1885 št 89 več osob se oddalo v prisilne delavnice, da je Ljubljanska prisilna delavnica že prenapolnena, ter nema prostora za nove prisiljence, da bi oskrbovalni in upravni stroški se zmanjšali, ako se razširita zavod, in to razširjenje tega zavoda ne bode težavno vsled njegove leže, in da bi se razširjenje lehko izvelo brez nevarnosti za prisilno delavniški zaklad, ako država da kako podporo, in se sosedne kronovine, katere pošiljajo svoje prisiljence v Ljubljano, zavežejo, da jih bodo pošiljale še kakih 10—20 let, še jedenkrat ponavljamo, tla so samo ti površni oziri, ne da bi se bilo kaj pomislilo na strašno konkurenco kaznilnice, preiskovalnega zapora deželne sodnije in prisilne delavnice, že sedaj preveč obširne za prave potrebe dežele — bili so podlaga deželnozborski!) sklepov, katerih posledica bode uničenje jako mnogih rokodelskih rodbin. Sklicujemo se, da ne bi se nam očitalo preti-ranje, izrecno na tiskano poročilo deželnozborskega odseka priloga št. 26 in dotično deželnozborsko obravnavo, ter poudarjamo, da se ni niti v tem poročilu, niti pri posvetovanji o njem niti z jedno besedo spomnilo težko zatiranega obrtnega in meščanskega stanu. To je vender jednostranski in površni preudarek stvari. Tedaj sklep je gotov: Deželna prisilna delavnica v Ljubljani, ki je že sedaj petkrat prevelika, za prave potrebe Kranjske, kar bomo pozneje dokazali, bode se razširila na dvojni njeni sedanji obseg razširila. Da se bode mogel ta čudovit naklep ložje izvršiti, naj bi še država dala, kolikor je mogoče, izdatno podporo; za razširjenje zavoda potrebna zemljišča morajo se takoj kupiti; zato se je takoj dovolil kredit 10.000 gld. v sedanjem teškem. z davki preobloženem času. Načrti morajo se takoj izvršiti. Deželni zbor si je pridržal samo še končno sklepanje o podrobnostih o izvrševanji grajenja. (Dalje prih.) Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 15032 gld. 44 kr. Nekoliko Ljubljanskih Čehov, kateri v njih drugej domovini nikakor k onim „žalostne postave" (gospodu „ra- dikalcu14 v št. 88 „Slov. Naroda") ne spadajo, poSiljajo za „Narodni dom" zopet............ 22 „ „ Vesela družba „prirAngelu" .... 5 „ — „ Iz puSice v Fr. Sliberjevi gostilni v Selcih...........: 1 40 n Vesela miza mladih narodnjakov pri godbi v Čitalnici dne 6. junija ... 5 „ 20 „ Dr. Jan v Ljubljani........ 1 » — » Janez Sinek iz Zagorja..... 5 „ — „ Vkupe . . . 15072 gld. 04 kr. VII. i v ki iz ki-njcnrslte družbo. Prenesek . . . 1366 gld. 21 kr. M. Pleteršnik na račun knj. St. LXXVIII. 9 „ — „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. St. XLIV. in sicer: Ivan Hribar.....6 gld. — kr. Uradniki banke „Slavije" 2 „ 70 „ 8 „ 70 „ Dr. V. Gregorič na knj. St. 360 ... . 12 „ — „ Julij Lenasi v Kamniku na knj. St. 121. 12 „ — „ Stroj A v Ljubljani na knj. St. 35 . . — »»40 „ Dr. Ed. Volčič v Ljubljani na knj. St. XXIII............. 12 „ — „ Ed. Lah v Ljubljani na knj. St. 440 . . 12 „ — „ Matej DobrSek v Kozjem na knj. St. 381 7 „ 80 „ Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. St. XLIV. in sicer: Ivan Hribar.....3 gld. — kr. Uradniki banke „Slavije" 1 „ — „ 4 „ — „ Dr. V. Gregorič v Ljubljani na knj. St. 414 12 „ — „ And. GaberSček v Kobaridu na knj. št. 3 . . 12 gld. — kr. in na račun knj. št. 444 2 „ — „ 14 „ — „ Ant. Premk v Ljubljani na knj. ftfc 296 12 „ — „ A. Roblek v Radovljici na knj. št. XIV. 10 „ — ,, Gdč. Kunčič v Ljubljani na knj. St. 144 12 „ — „ Mak so Pleteršnik na račun knj. štev. LXXVITI........... 8 „ — „ Gdč. Franja TrojanSek v Mengšu na knj. št. 431............ 12 „ 40 „ Jakob Žnidaršič v Sarajevu na račun knj. St. LXXXIII........ 15 „ — „ Vkupe . . 1539 gld. 51 kr. Zahvala. Podpi ano druitvo usoja se prebivalcem Št Jnrja pri Kranji za prijazen vsprejem druStva povodom njegovega izleta v Kranj, dalje „Bralnemu društvu" v Kranji za njegov veličasten vsprejem, za skazano nepričakovano gostoljubnost, dalje za naši zastavi darovani krasni venec tem potom izrekati svojo najiskrenejšo zahvalo. Živeli Št. Jurcanje, živelo „Bralno društvo" Kranjsko. Pevsko društvo „I^Ira,** v Kamniku, 5. malega srpana 1886. Za odbor: (482) Alojz*j Vremiak, Ant. Arigler, predsednik. tajnik. Tufcl: 7. julija. Pri Nlonut pl. Sterneck z Dunaja. — Galatti, Kunst iz Budimpešte. — Šchipp iz Gradca. — Maver z Dunaja. — PaBtoni is Zagreba. — HchloBinger s Dunaja. — Mau-san iz Trsta. Pri .n»lfci: Rotter, Defeles z Dunaja. — Thomas iz Gradca. — Kirschbaumer z Dunaja. — Stua iz Kočovja. — Marcovac iz Gorice. Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra v m Ul. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. julija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-82 mm. 735 92 mm. 735*42 ram. 19-4" (J 282" C 218" C si. svz. si. jz. si. jz. jas. jas. jaB. (rOOaa, I Srednja temperatura 232, za 4'6a nad normalom. dne 8. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. Srebrna renta .......... 85 „ Zlata renta........... 118 „ 5°/0 marčna renta......... 102 „ Akcije narodne banke ....... 871 „ Kreditne akcije......... 276 „ London ...... ..... 126 „ Srebro- >....... — n Napol. • •......... 10 „ C. kr. cekini ....... 5 „ Nemške marke ...... 62 „ 4°/0 državne srečke iz L 1854 250 gld. 131 , Državne srečke iz I. 1864 100 gld. 168 „ Ogrtka zlata renta 4°/o...... 105 „ Ogrska papirna renta 5°/,, . . 94 „ 6*/« št-ijerske zetuljlSč. odvez, oblig. . . 105 „ Dunaya r.-g. srečke 5°/,, • • 100 gld. 117 „ Zemlj. obč. avstr. 4",° t zlati tast. listi . 125 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ Kreditne srečko.....100 gld. 3.77 „ Rudolfove srečke.....10 , 18 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 113 „ Tramraway-društ velj. 170 gld. a. v. 195 20 95 45 50 45 02 94 50 50 70 20 25 10 85 50 75 75 50 kr. IS naiem zaloinihvn je izšla in se dobiva po vseh knjigo- liinitiih knjiga: JDtS /a udzv trtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelec in gozdarje, politiike uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnik«. S pojasnili izdal na svitlo prof, Vilj. Linhart. 6pol v S°. Cena mehko vezani knjiiici je SO,po poŠti55kr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukame ta Kranjsko: postavo ta tičje varstvo, pokoniavanje mrlesov, poljsko varstvo, za pokoniavanje predenlee, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi pritbien* razprave o //## o! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brada ustvarjajoče sredstvo) In i"/, uspeha. Ravno tako sigurno pri plt-Muli. Izpadli in «»»lyclili laseh. Dipeh po večkratnem močnem utrunji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. JT. d-rolioli v jBrim. v njuiitjn/1 i se dobiva pri g. MBđvurđm MoJbt**«; v Trstu Peter Slocovich, \i;iS;mita 10'j v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar G. Sithavtj; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Mttrtin:; v liorinji lekar G. Tromba. T a ui se tudi dobi: 1^*111 *1p HY*';£» orijentalsko lepotilno sredstvo, ki JJiftU U" HLhV . nat-'ja uežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase cena 85 kr. £J4T Ni sleparija! ^ma (701—11) Št. 6i Natečaj. (478-2) Začetkom šolskega leta 1886/7 se bodo popol-nilo naslednje učne službe in sicer: a) na II. mestni deški ljudski šoli učltelfaka b) na mestni dekliški ljudski šoli alužbe 3., 4. In S, učiteljic«': Tem službam pripada letna plača 600 gld. in pravica do postavnih službenih doklad Prosilci, oziroma prosilke, za katero teh slu-žeb imajo svoje prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti za pouk v obeh deželnih jezikih in o do-zdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstojećega c. kr. okrajnega šolskega sveta vsaj «lo 1Š. avguata 1SSO vložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 26. dan junija 1886. Prvoseduik: Grasselli. Kri čistilni čaj. Melbourne I88O. Odlikovan pri svetovnih razstavah. 8 y d n e y 1879. Prisnano za to, za kar ae ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom I dne 7. decembra 1858 in pozneje z dne 28. marca 1861 s patentom Njega Veličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar se Se pri nobenem do-mačem zdravilu ni zgodilo. V tem slučaji gre za že dolgo časa slavnomani kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a v Neunkirchen-u na juž. žel., spod. Avst., kateri je po tisočerih skušnjah s svojim antiar-tritičnim in antirevmatičnim uplivom s čistenjem krvi in sokov pri trganji in revmatizmu mnogo pripomogel k zdravju. Da bo ozdravi nepravilno meSanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vodo itd., in na podlagi te skuS-nje upeljalo so je zdravljenje v toplimi, in vodnih zdravilnicah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspohom, ne le samo gotovo, ampak bolje in kore-nittje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi H llli«)ui-oy kri čistilni čaj (če se dalje časa rabi kot, spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezui, ki izvirajo iz ouećiičenja krvi- Tako blagu so kaže ta tekočina za človeStvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstev ne dopuSčajo obiskati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-staranib, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vedno gnojeoih ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, Wll-lielm-uv kri člntilul Čuj jedino in bližno zdravilo za VSSoega, ki si hoče utrditi in ohraniti zdravje in življenje. . Pitje čjija v obliki ovretka zdravilnih zelišč kaže se kot polagoma raztapljajoče in ur n goneče sredstvo za notranjo rabo, s čemer cel organizem telesa nekako piešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev ako se je kju motila), Zaradi tega jo kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih ■en jetrih in vrunlei, nsdftlje pri sluti žili, sla-lenici, zapiranji vode In'slabem želodci itd. Pa tudi bolezni sekundarne nature, kakor napenjanje, zabasanjo, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škrofeljne itd. radikalno ozdravi krt čistilni čaj. Da tako domače sredstvo, ki bo tako z-.lo potrebuje, Inhko zapelje k slepariji iti »ouareia-uju, se lahko razumu, tedaj je trebu kri čistilni čaj dobivati naravnost od izvora, namreč od Frana Willielui>a, lekarja v BrTeunkirelieu-u pri Dunaji, ali pa pri spo.iaj navedenih zalogah. Naposled jo še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena zavitku avst. velj. gld. 1.—. Brošura o zdravilnih vspehih zastonj in franko. V l.)uliljuui: Peter Laisnik. V Postu j i ni: Anton LebftP, lekar. V Šknfji Loki: Karol Fabiani, leknr. V Kranji: Karol šavuik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Metliki: Fr. Wacha, lekar. V Rudoltbvem: Dom. Rizzoli, lekar. (744—14) CnlcMlališko Bia^iiaiiilo. Po vsej Evropi slavnoznani carsko ruski in perzijski prestidigitateur odlikovan od večjih vladarjev za njegove izvrstne originalne predstave, katerih uikdo ne more posnemati, priznan kot naj|>rvi strokovnjak te stroke, bode se uekaj dni tu ustavil na potovanji v Trst in Carigrad ter dal velja : in n 3 svoje velike, slavne magične, fantastične, antispiritistične GALLA-H0NSTEE-PREBSTA7E najnovejših, največjih senz.acn.ih eksperimentov v tej stroki. Predstave profesorja Beokerja so največje, kar se da doseči v tej stroki in se tedaj profesor Beckor ne sme zamenjati z drugimi, kateri so se že poprej tukaj videli, gospod profesor Becker za prvo avtoriteto. Njegove predstave bo povsod vzbudile »polnile prostore. Natančneje se bodo razvidilo iz plakatov in daljših naznanil. Julij Loery, poslovodja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".