Pavlami Iranko v Mavl SMS.
V Uublfani, v soboto 17. lanuarla 1920.
Leto IV.
(shaja razen pordetjka bi dneva po prazniku vsak dan opolean.
Uredništvo je v Ljubljani, Franč iškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicci se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača«
Oglasi: Knostolpna petit-»rstica K 1‘50, osir)r'nice in zahvale po K 2*50, razglasi in poklano visticb po K 2, večkratne objave j o dogovoru primeren popust.
Uiasilo jugosEov. sdeilalno-demokratične stranke.
Posamezna štev. stana — SO vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti aU t dostavIjanjem na dom z* celo .etn K 06, za pol leta k 48 za četrt ieta K 24, za mesec h 8. Za Nemčijo celo telo K 114, za ostalo tujino in An cuka K 120. — Rek In m? c ie r.a list bo poštnine proste.
Upravniitvo ie v Lubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učitelisk* tiskama.
Telefonska it 312.
Kako skibe za ljudsko izobrazbo v Nemčiji.
(Od našega posebnega poročevalca).
Sprehaialoč se po širokih ulicah nemškega središča ob umazani reki. vidim na mnogih krajih ogromno množino raznovrstnih piakatov, ki naznanjajo najrazličnejše priredbe. Prav često čitam plakate s citatom Vilhehna von Humboldta, ki slavi znanost in v katerih se priporoča Humboldtovo liudsko visoko Solo.
»Le znanost«, ki prihaja ’z notranjosti in more biti vsajena v notranjost. pretvarja značaj.« Tako se glasi Hi mboldtov citat na plakatih, ki priporočajo obisk Humboldtove ljudske visoke šole Kakšen smoter ima pravzaprav ta šola?
Prva in najvišja naloga ljudske visoke šoie je — kratko povedano
—	vzgoja slušateljev da se v>p«>so-biio znanstveno misliti. Tako se kar največ liudem omogoči, da re duševno kolikor mogoče povzdignejo ter obenem olalšajo v svojem prak-tičnetn poklicu napredovanje.
Kratko in jedernato povedano!
Ogledal sem si to institucijo. Zdi se mi. da ie ena najmodernejših in naiprikladneiših. kar tih poznam. — Vzdržuie jo »znanstveno centralno društvo« (der Wissenscltaf!liehe Zentralverein) kj deluie že riad 40 let za razširienie liudsko - visokošolske izobrazbe v Berlinu. L ■9\6. se je temu društvu, oziroma nfegovi Humboldtovi akademiji priključila še druga, leta 1890. ustanovljena svobodna visoka šola. Clan društva postane lahko vsak. Včlanjeni so pri lem društvu razna društva in posamezniki. Društva plačajo letno najmanj po 10 mark. posamezniki pa po 8 inark članarine. Leto začenja s 1. oktobrom. — Olavno vodstvo tvorijo: prof. Flatan, iustični svetnik Oto Feig. direktor Emil Hirsch. dr. Boshliardt. dr. Appel. Wi!clielm Bolščite. dr. Buchenau in prof. Oceten.
Predavanja se vrše na nairazlič-nejših kratili Berlina. Po programu za I. I919J20. — na 34 krajih. iy seznama predavani ie posneti, kako najraznovrstnejše predme*e more slušatelj spoznavati.
Na modroslovncm oddelku so predavania o nasldnjih p.edmetih* uvod v filozofijo, vprašanja o svetovnem nazoru, teorija spoznanja, psihologija, logika .etika in živlb-.nski »azor, vzgoja — zgodovina modro-l*r seve tudi nalraznovrst-netse va?e. s katerimi se obravnavalo temeHne točke filozofije in Kantove kritike »der reinen Vernunft« Posebno točko tvoriio predavania prof. Kleina, ki obravnava vse predmete. ki so v zvezi z »philosophische Arbeitsiirmeinscliafl«.
  ------------m—t- i.._- ■----------- -
Izmenjava krotke za krono.
(Kratke, toda zelo potrebne opazke nestrokovnjaka .. .)
Berlin. 6. lanuarja 1920.
Predavanja o knfiževnost: vsebujejo v večini čifania klasičnih del. taku čita letos prof. Pohlmever Dantejevo božansko komediio. dr. Bruno Wiile Golhejevega »Fausta«, dr. Fittbogen Gotheieve »Pesmi«, dr. Stuglitz Strindberga, dr. Gramzo* Ibsena itd. — Med pre-iavanji <t umetnosti naj navedem dr. Michael-sona. ki razlaga zgodovino slikarstva. Maksa Deriia. kj uči n razumevanju stavbene umetnosti, dr. Wie-neria, kj predava o /rodovini upodabljajoče umetnosti itd. čita5o se svetovna dela o umetnosti. Razun trivaio se zlasti umotvori. Vsem predavanjem slede seveda vaje.
Častno mesto zavzemata tudi zlasba in godba. Gustav Ernst. prof. j Holaender in dr. Ulrich predavajo o i zgodovini glasbe, o petju, o notah, o harmoniji. Čitania spremljajo pevske in muzikalne produkcije.
Na jezikovno znanstvenem oddelku ie zelo zanimiv razpored: umetnost govora in predavanja, pc-uk lezikov in stenografija. — Obseže nje program oddelka za zgodovinsko. državno, pravno in gospodarsko znanost. Bogati razpored ima matematično prirodoznanstvem odde’ek. Tudi športu le posvečeno oet predavani po 10 ur. Vrtnarstvo zavzema odlično mesto v programu Vrtnarski direktor •Lesser-Steglitz razlaga o sajenju sadnih dreves v domačem vrtu in niega lepoti. Tehniki je odrejeno nad 40 predavanj. Poleg kurzov .ki sem lih tu omenil, se vrše še posebni znanstveni večeri.
F*red počet kom poslovnejra leta se vrše »WerbevortrSge«. ki so seve brezplačni.
—	Oprostite! Zdi se mi, da sem zašel. Hotel sem le opozoriti naše čil tatelle doma. kako skrbe mcž’e vede tu v Berlinu, da podalo tudi onim. ki riso mogli posečati vseučilišč, priložnost. »da se nauče znanstveno misliti«.
Ko opazujem, kaj so Nemci vse storili na polju ljudske prosvete, tedaj razumem, da so mogli kljubovati celemu svetu... Znanje le moč: to je parola mislečega Nemca.
In pri ras? V Jugoslaviii se je ustanovilo tri vseučilišča za diiake. ki nai bi postali naši bodoči misleci in znanstveniki in — ponaiveč — uradniki pri administraciji države... Kaj se je pa doslej storilo za široke sloje, ki so naiveč željni izobrazbe, željni napredka?...
Odgovora ne vem. In hudo mi Je!
Kritizirati še zmirom rešitev tega vprašanja, ne pomeni »kamenievaii nove krone in škoditi našemu gospodarstvu . . .«
Dovoli naj se ml kratkomalo samo to vorašanje: Če nimamo še dovolj novih dinarjev, s katerimi hi mogli zamenjati vse naše krone, in če se mora število dotiskanih novih dinarjev zvišati, da moremo na ta način zamenjati čim več kron. zakaj se je zvišalo tozadevno število ravno za štirikrat? Zakaj se bo bankovcu za 10 dinariev pritiskala svota 40 kron. ko bi se moglo iz taistega bankovca napraviti 50 K. a onega za 20 dinariev nretiskati v 100K ter bankovec za 100 dinarjev pretiskati v 1000 kron. Nazadnie, če imamo labko hankovce po toon dinariev. zaka' se ne napravi iz niih bankovcev po
10.000	kron? S tem bi se obranil de-kadičnl številni sistem, ki je v resnici najbolj enostaven In najbolj priročen. posebno v velikem denarnem prometu pri denarnih zavodih. Za^aj se ne premisli, koliko truda bo to napravilo blagajniškim uradnikom, ki bodo morali zmfrom množiti s 4 in 8. da bodo zračunali svoto raznih svežnjev bankovcev. Koliko pomot se bo tu doeaialo in kolikokrat bodo vsled zmot uradniki prisiljeni plačati Iz svojega žepa!
Če se je spričo te — rekel bi kdo
—	komed^e — a 5az pravim varajoče predrznosti, res pošteno mislilo ter skušalo na iti izhod Iz težkega položaja — tako da bi bil volk sit In koza cela — potem bi se bili morali Izogniti temu pomnoževanju dinarskega zneska s 4 ter pustiti originalen tisk v dinarjih. In istočasno potegniti iz prometa stari dinar, ki na! bi se ga zamenjalo v neki začasni re-
'aciii z novim dinarjem (recimo 1 stari za 4 nove), a končno določitev relaoPe prepustiti narodnemu predstavništvu. Tako ie storila tudi Ita-liia v okupiranih krajih, kjer je najprej zamcnla!a krone za 40 centimov i're. a sedaj je naknadno priznala Še po 20 centimov za vsako krono.
Priznavam, da bi bjla velika napaka — dasi ne velika krivica! — če bi se dalo sedaj 1 dinar za 4 krone. ker vem po izkušnji, da bi promet sedanjih denarnih enot, skrčen na eno četrtino, povzročil naravnost katastrofo na narodno gospodarskem in flnancijelnem polhi. Vidimo namreč, da je samo odbitek gotovine za 20 od sto pri kolekovanju kron privedel skoro do krize v našem denarnem prometu. In ravno zato ie dobro, da se ie za sedaj pustilo v prometu ono število denarin t. j. da se le zamenjalo krono »ni mri« vsaj s krono, ko se ni več ho-teln ali mnpio z dinariem.
Toda zakaj se jo ni zamenjalo takoj z novim dinarjem? Kakor sem tekel, če se hoče Iz 10 dinarjev napraviti 40 kron. zakaj se ne nanravl SO dinariev ali vsa! 50 kron? Če se ie s tem hotelo ljudi prisiliti, da se nauče brati 10 dinarjev = 40 kron — in da jim to ostane v krvi, pa da se ne bodo pozneje uprli ati vsal raz-bnrialj. ko bodo vendar eventuefno mo^alj spoznati vso trdno resnico o tem vprašanju, a to je. da se kroni prizna zeoli eno četrtino njene prejšnje vrednosti — če je to torej vz-nodbudilo odločttioče faktorje na tako rešitev (?) tega vprašanja t?o-tem jim časti tamo k uspehu. Nekaj so dosegu, a to ie, da so vendar nekaj storlH — kakor pravijo ponekod »da se Vlasl ne dosete«. — č.
Fran Popačnlk:
L. N. Tolstoj o
Pred nekaj dnevi se le razglasila vest. da so končno vendnr obsodili —■ verižnika na smrt. To *e te dilo na Poljskem, in sicer le zadela ta kazen poljskega Žida Brothemta
Zanimivo pri tem le dejstvo, da so zanj prosili bogati in ugledni krakovski meščani pri predsedniku Pa-derewskem. naj ga pomilosti, v kar pa Paderewski ni privolil.
Ob tel priliki priobčnie »Riječ Srba. Hrvata i Slovenaca« od 3. tm. uvodnik, v katerem se d; lika tud! vprašanja smrtne kazni. Omenja, da Hudje smrtne kazni navadno ne odobravalo. v tem orimeru pa da lo le ljudstvo sprejelo z zadoščenjem In odobravanjem.
"r~----------------- ---------—.—
smrtni kazni.
Pri tem se nam vsillule vprašanje o upravičenosti smrtne kazni. So razlogi, ki govore za sn.rtr.o kazen, so pa tudi. ki govor«! zoper V pravosodlu so se iziavili med drugimi veleumi tudi Rousseau. Montes-quieu, Linguet, Kant in Ooethe. Vzlic iziavam in sodbam teh korifei ie obdržala večina modernih držav smrtno kazen. V splošnem le moderna iurisprudenca kazni zelo omilila in izreka smrtne obsodbe le v izjemnih slučajih in za naitežie zločine.
Popolnoma etično le seveda, da se zločin kaznule in smrtna kazen le pač preventivno sredstvo, da se zločinstvo preveč ne razpase. Tudi čut pravičnosti, ki ca imato mno<»c* ho-
če biti zadoščen. Nallažie le dokazati masi naklonjenost s tem. se piiavke. ki sesaio ljudsko kri. kazn'i-jeio. Čim večji zločin, tem ostrejša mora biti kazen. Za naj^ujši zločin, to je sedaj v očeh množice odiranje in veriženie. nai obstoji najostrejša kazen — smrt.
So na momenti, ki govore odločno proti smrtni kazni, predvsem človekoljubje. Glasniki človekoljubnosti so tudi nastopali v vseh dobah smelo proti smrtni kazni, ket nečloveškem in sramotilnem dejanju za vse človeštvo.
Zanima nas. kaj meni o tem eden nalvečjih človekoljubov in najglobljih mislecev, ruski filozof I N. Tolstoj.
Tolstemu je poslal njegov zaveznik J. A. Malinovskii svojo knjige »Krvno maščevanje in smrtna kazen«. Tolstoj se mu zalivku«* s pismom. v katerem mu izraža svoje misli takole:
»Jasna Poilana, 25. sep?. 1910,
Ivan Alesjejevič, srčno Vas za-hvaliujem za poslano mi knligo Nisem ie še utegnil natančno prečita tl, a koma! sem lo prelistal, že sem se razveselil, ko sem spoznai njen važen pomen za osvoboditev naše družbe In naroda od te strašne hipnoze. Vaša knjiga bo po m »jem i re-prtčaniu vsled množici imoonirai^če avtoritete znanosti, zlasti pa vsled nevolle proti zlu. s katero le prepojena. ena glavnih činienic teza osvo-bf-ienla. Take knjige moreto. kako® sem včerai v šali deial svojemu mlademu prllatelju. Vašemu rojaku in znancu, V. Buteakovu. izvršiti, kar, se Je men! zdelo nemogoče: spraviti me celo z oficilalno znanostjo.
Ali sem si mogel pred 50 leti ml-
! sllti. da bodo pri nas v Rušili čez pni stoletja vešala navaden pojav in de bodo »učeni« in »izobraženi« intdje dokazovali nlih potrebnost! A kal,or prinaša vsako zlo neobltodno z nilm zvezano dobro, tako tudi to. Ako bi ne bilo teh strašnih zadnlih revolucijskih let. ne bi bilo tudi teh gorečih izjav nesoglašanja s smrtn) kaznijo, ne bi bilo teh nravstvenih, reli-giioznih in umstvenih dokazov, ki t toliko očividnostlo kažejo nle zločin-stvenost in nesmisel, da bo nemogoče. povrniti se k njel. Med temi dokazi bo zavzemata Vaša knrga ena prvih mest. Upam in uverjen sem. da se sedal ne motim.
$e enkrat se Vam zahvaljujem za poslano, zlasti pa. da ste krasno knii-go napisali in Vam iz vse duše žalim r.ajvišje sreče na svetu, to ie nav daljevanja take plodonostie dejavnosti.«
Med vojno le nravstvenost zelo padla. Tudi živilenske razmere so se teko poslabšale, da le zavzel kp za
■"■jt-g 'J.-iTTIiTTLi-.ftearjTmiiTr g;-
LISTEK.
GLAD.
Spisa!
Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
m h	(Dalje.)
«1ati se	pričel	koč|Jaž ozirati,	sklanjati se m gledati	v voz.	kjer sem sede! pod
Streho. A!i	ie	pričel kal	sumiti? Prež	dvo-
ma, mola siaba obleka ga ie opozorila nis-e »Rad bi se sešel z nekim gospodom!« sem mu vzkliknil, da bi ga prehitel: in nato sem mu temelj to pojasnil, da se absolutno mnj an-Sniti s tem človekom.
Obstala sva pred štev. 37, skoči! s;‘m iz voza. po stopnicah, v tretje nadstropje, zgrabil *a zvonec in pozvonil: zvon ie napravil v sta-novanin šest. sedem strahovitih udarcev.
Služkinja je odprla; opazil sem. da je imela *»ate uhane v ušesih in črne lastingove gumbe “a sivem krilu. Prestrašeno je zrla vfime.
mlin IS54* sem io 00 Kicru|hL Joahimu Kie-s.e sme.m tako izraziti, volnatju. krat-Komulo. saj ca m moči zamenjati...
Dekle le stresla z glavo.
»Iu ne stanuje noben Kiernif.« je rekla. ' Mrmeia je vdme in prijela za kljuko, pri-
pravljena, da skoči
Niti
najmanj ac ui
potrudila, da bi se domislila tega človeka: res le bilo videti, ko da pozna to osebo, po kateri sem vprašal, samo ako bi hotela majčkeno pomisliti. to leno bitie. Razhudil sem se. ji ckteni! hrbet in zbežal zopet no stopnicah.
»Ni ga bilo tu!« sem vzkliknil kočijažu.
»Ni ga bilo?«
»Ne. Peljite v Tomtegaden št. 11.«
Bil sem v siloviti razburjenosti, ki se je Je kočiiaž nalezel, gotovo je mislil, da gre za življenje. in je brez oporekanja peljal odtod. Konja je prav pošteno nagamal.
»Kako je ime človeku?« Je vprašal in se okrenil na kozlu.
»Kierulf, volnar Kiernif.«
In tudi kočiiaž le menil, da ni moči zamenjati tega moza. Ali ne nosi običajno takšne svetle suknje?«
»Kaj?« sem vzkliknil, »svetlo suknjo? Al! ste brez uma. Ali mislite, da vprašujem p-> rko-deiici za čaj?« Ta svetla suknja ni spadala v mojo predstavo, skvarila mi je celega moča, kakršnega sem si bil zamislil.
»Kako ste rekli, da mu je ime? Kierulf?«
»Gotovo. Je -H to tako čudno? Ime nc oskrunia nikogar.«
»Ali nima rdečih las?«
Lahko še bilo mogoče, da je imel rdeče lase. J vi ko je kečijaž to opomnil, sem bil naenkrat si-
Ruren, da ima prav. Bil sem temu nbc.geriu vozniku dobesedno hvaležen in sem mu rekel, da se je domislil pravega človeka; prav res Je stvar takšna, kot pravi on: pravo čudo bi bilo, videti takšnega človeka brez rdečih las.
»To mora biti tisti, ki sem ga nekaikratov vozil,« je rekel kočijaž. »Ali ni nosil Kičaste Palice?«
Zdaj sem videl moža živega pred sabo *n rekel:
»Ha, ha. t e g a človeka pač še ni n»hie videl brez grčaste palice v roki. V tem oziru ste lahko pomirjeni, čisto pomirjeni.«
Da. bilo je očividno. to je bil Isti mož, ki ga je bil peljal. Spoznal ga je ...
In drvela sva dalle. da so škropile iskre
V	vsem tem razburjenem stanju n*sem niti za hip izgubil prisotnosti duha. Vozila sva mimo policista in opazil sem. da nosi številko 69. Ta številka me ie zadela s tako kruto natančnostjo. kot igla se le hipoma zapičila v moje možgane. 69, natanko 69, te ne pozabim zlepa, te 69!
Udobno sem se zleknil v vozu. plen naj-
blazncjSih domislekov, zvil se vkup pod Streho, da bi nihče ne vedel, da pregibam ustnice hi sem pričel nato kakor brez uma govoriti s samim seboj. Blaznost divja v moji lobanji in
meni ni mar, da divja i'o nje.i. tako i -:!r.o >nn
prepričan o tem. da podlegam vplivom, nad katerimi ne morem zagospodovati. Pričel sem se smejati, pridušeno in strastno, brez sledi kakega vzroka, še vedno ves vesel In pilun od par čaš piva. ki sem ca bil popil. Polagoma lame mola razburjenost popuščati, počasi se zopet vrača moj mir. Začutil sem mraz v svojem ranjenem prstu in vtaknil sem ga med vraf in ovratnik, da bi ga malce ogrel. Tako sva do-snela v Tomtegaden. Kočijaž le pristal. Izslr-pil sem. brez naglice, brez misli, leseno, s težko glavo. Stopil sem v vežo. dospel na dvorišče, šel vprek, zadel ob vrata, lih odprl, vstopil in se našel na hodniku, v nekakšni piedsobi t dvema oknoma. V kotu je stalo dvou? kovče-gov, drug vrh drugega, na vzdolžni steni pa stara, nepobarvana spalna klop. na kateri ie ležala odeja. Na desno, v sosednji sobi s**m slišal otroško vekanje in nad sabo v drugem nadstropju šum železne ploče, po kateri je nekdo udarjal s kladivom. Vse to sem zaznal v istent hipu, ko sem vstopil.
Sel sem mirno skozi predsobo, k nasproti ležečim durim. ne da bi se podvizal, re da bi tudi pomislil na beg. odprl tudi ta vrata in dospel ven v nasprotno ulico. Pogledal sem goril na hišo. ki sem lo pravkar prekoračil- Gj^u.u* in prenočišče za potnike.
(Dalje prih.) ^
Štev, 13.
obstanek naiostrejše oblike Zato bo Imela zakonodaja opraviti z iako kočljivim vprašanjem, ko bo pripravljala kazenski zak„ kjer je jasno. da ljudstvo le iz strahu pred kaznijo r.e izvršuje zločinov, ne na vsled Klasu et:čneea zakona v duši, ki hudodelstvo prepoveduje.
Ko bo tekom časa morala zopet slepila na svoie mesto, ko bodo liud-je poslušali svoio vest in se zavedali svojega človeškega dostojanstva, tedaj se bodo uresničile idealne misli mnogih veleumov in vprašanje kaznovanja bo odpadlo. Ali so še daleč tisti časi ?
A bdi ms:
Nasa gospodarska in socijalna vprašanja.
m
Za socijailzacljo.
Izhod Iz sedanjega neznosnega stanja je mogoč samo s pomočjo produktivnega dela. L.e če se bo več pridelalo, se bo moglo tudi več kon-sumirati. Povsod in vselej se je pokazalo. da ie produktivno delo podstava vsega življenja in da tuJI nr-ganizovana družba brez dela ne more nikamor naprej. To se ie izkazalo zlasti tudi v sovjetski Rusiji, fioliše-viški režim ie skušal ljudi tudi prisilno zopet spraviti k redr. ntvu delu. L. Trockv ie na konferenci zastopnikov mestnih občin, 28. marca 10 IS
v Moskvi, v svoiem govr.ru pevda-ril: le del©, disciplina in rea zamure-jo rešiti socijalistično sovjetsko republiko.
Zmotna na ie misel, da te mogoče dvigniti produkciio v zadostiti meri, s sredstyi. ki se iih ie uveljavljalo pred vojno in ki jih kapitalisti danes zopet uporab liaie. Prisilno de-
lo	je malo koristno in zato so stara sredstva prisilnih odredb nezadostna. Po dolgoletni vojni ie vse tako razbito in manika vsega v takšni meri. da bi morala produkcija v naših dneh daleč nadkrdjevsti predvojno Tega na s silo ni mogoče doseči, zakai že stari pregovor pravi da prazen žakeli ne stoji po koncu. Ce hočemo dvigniti produkciio. moramo to tudi omogočiti s namernimi socijalnimi odredbami iti oreu-edba mi. Predvsem se moralo dohodki t?o» lovoetra lindstva zednečhl s eeifami rivbenfkih potrebščin. Danes je — vsai pri nas — delovna moč najce-nejSa in zaostaja za poviški cen nujno potrebnih sadežev m proizvodov. Naravno je tedai. da ie veselite do dela zelo majhno. Druga nama reč bi bila izzidava in spopolnitv delavske zaščitne zakonodaje. Tretja odpo-moč bi bila v tem, da se zmanjša brezposelnost. Voina ie uničila celo
vi sto industrij. obr.H in drugih prilik poštenega zaslužka. Iz voine, tnbo-tišč itd. se vrnivši ljudje, ne najdejo več svojih prejšnih službenih ;n pridobit venih mest in obsede tai.ore-koč na cesti. Gospodarski kaos ie tako veiik. da sami in sploh rHbče ne ve, kam ž niimi. Za vse te številne nesrečnike «e treba najti druge poklice. Vsak resni poklic pa mora imeti solidno gospodarsko buao. na kateio ie mogoče zidati. Ker naivečkrat te ni. Jo ja treba z velikimi težavami šele ustvariti. Te tež jv ne
Vojno-tehnični zavodi v LfiibijanL
Kako naša vlada skrbi za razvoj industrije ...
Ljubljanska podružnica kovinarske organizacije-je sklicala v torek, dne 13. t. m. ob šesti uri zvečer protestni shod v »Mestnem domu« v Ljubljani, da z vso odločnostjo protestira proti nameravani odpustit-
vi	kovinarjev, zaposlenih v vojuo-tehničnem zavodu v Ljubljani, ter obsodi malomarnost vladne oblast«, ki ne posveča razvoju naše industrije potrebne skrbi in ražnje in celo omalovažuje njen veliki gospodarski pomen,
Važnega shoda so se udeležili
ljubljanski kovinarji v mnogobroj-nem številu. Shodu je predsedoval sodrug Sirca. G prvi točki dnevnega reda. ki se je tikala odpustitve delavcev vojno-tehničnega zavoda, <e poročal sod rus Mihevc. Natančno je opisal razvoj vojno-tehničnega zavoda od ustanovitve do meseca septembra 1919. ko je bilo vodstvo delavnic v rokah vojaške in ten dan ce za Slovenijo in poverjeništva za iav-na dela. iti od septembra dalje ko ie upravo vojno - tehničnega zavoda prevzel polkovnik g. Vasič. Uprava, ki ves čas obstoia voino-tehmčnega zavoda ni bila na svojem pravem mestu, je pod vodstvom polkovnika, g. Vasiča. popolnoma odpovedala. O. Vasič s svojim delovaniem ni pokazal mri volte niti smisla za mtnrc-dek ir: novzdigo naše. sedai še takte revne industrije. Zaupniki delavstva so se v očitrled slabega stanja delavnic zamnn trudili, dn z opomini jn dokav ovarije tn dosežejo ktrrkoJiže za napredek in cesto* delavnic vojrto-teltničnet-a zavoda.
Razmere so se dnevno slabšale.
gospodarske preuredbe, kf že po svoii naturi sesaio globoko v življenje posameznikov in družbe v ob le. pa ni mogoče izvesti brez krepkega sodeiovania države.
Pridemo torai do vprašanja soci-jalizaciie nodietii in industrije. Baš zaradi tega. da moremo dvigniti DroouKcno. ie socijuiizacia naravnost neodvratna. Kai pomeute sccija-lizaciia? To pomer.ia preiti v nov gospodarski sisrem. pri čemer zopet preti nevarnost, da se eno ali drugo podjetje zruši, vsied čfesar ie mogoče. da se večfe alt maniše skupine delavollnih ljudi zopet izloči od dela. So podjetia in obrati, o katerih pravimo. da so za sociializacifo že »zreli«- so pa tudi takšni, ki izgube svoio 71% liensko silo. ako ni >im iz-podmaknili njih sedanjo gospodarsko bazo. Podjetje, ki je za socijahzadjo »zrelo«, ne sme brti pasivno. *o je njegovi dohodki ne smejo hiti manjši nego izdatki. Danes ie veliko obratov v teku kliub temu. da so raomentano pasivni. Kapitalist pokriva pasivo iz preišrtih dobičkov v upaniu. da mu poznejši večit čisti donos nokriie sedanje prevelike izdatke. Zato bi se morda priretilo. da bi v kakšnem obratu, ako se izvede njegova soctialtzaciia. gmotni položaj delavstva ne izbolišai. %rsat prehodno ne. Prehodno bi se pojavile velike težave tudi pii obraiih. >\i danes stole, deloma ali popolnoma, bodi ker iim še ni mogoče nabaviti si potrebnih surovin, bodi ker so izgubili svoie odjemalce irr si norajo šele poiskati novih Nadalte so tu podjetja in obrati, ki so mogla živeti in prosperirati le v vohrem času. sedai stoje pTed vprašanietn, ali je mogoče iih ekonomsko in tehnično tako preurediti, da se bodo moda izdržati. Vt.e nolno takih :n podobnih vprašani nastane, kadar se zamislimo v konkretno izvedbo socializacije. Vendar nas lo ne sme motiti. Socijalizaciia je nujna m ppjreh-na. ker le tako se mere dvign'1« produkcija. Le v tem primeru moremo unati z novim veseljem do dela So-cijalizacila jamči, če ne za večji zaslužek. pa vsai za pravičnejši# razdelitev dobička, to ie nadptodtikebe, ki io sedal prelema izključno le kapitalist.
(Dalfe prih.)
mesto,
se preprečijo rapidno
nazadovanje obrata, se je pustilo stvar v nemar tako dolgo, da stoji danes podjetje pred usodepolnim polomom. Uprava podjetja radi svoje brezbrižnosti in nerazumevanja ni preskrbela niti prepotrebnega kredita za izplačevanje delavskih mezd. tako da so bili delavci več kot 14 dni izpostavljeni največji bedi. O nabavi potrebnega materilala in sitovin seveda ni niti govora.
Poviška delavskih plač, katerega je vojni minister odobril Z2 Slovenijo s 1. decembrom, delavstvo še danes ni prejelo.
Splošna nezadovoljnost delavstva ie prikjpela do vrlumca, ko se je Izvedelo, da se namerava vojno-tehnične zavode kratkomaJo zapreti, s tem spraviti ob kruh preko 300 kva^ lificiranih delavcev, ter odpeljati ves inventar, čegar vrednost znaša, nizko ceniean približno 5 milijonov, iz Slovenije, oziroma prodati ga po sramotno nizki ceni privatnikom — kapitalistom l
Delavstvo energično protestira proti takim nakanam in predloži vsled tega deželni vladi za Slovenijo sledečo resolucijo:
Poveiistvo voino-tehničnih zavodov v Ljubljani je odpovedalo službo vsemu delavstvu, ki štele okolo 300 kvalificiranih mehanično - tehničnih delavcev, ker namerava podjetje premestiti, opustiti, oziroma Prikati privatnikom.
Prizadeto delavstvo najodločneje protestira proti nameravanemu koraku. ker s tem pride ob kruh veliko število delavcev z družinami vred. V interesu narodnega gospodarstva je. da to podietje takoj prevzame deželna vlada za Slovenijo in uredi v njem delavnice za popravo železniških voz že iz tega stališča, da se strokovno naobraženo delavstvo ne razkropi, kar bi razvoj tehnične ia
železne industrije v Sloveniji oviralo za daljšo bodočnost.
Shod apelira na deželno vlado, da takoj ukrene potrebne korake, ki sov sociialnem in gospodarskem pogledu velike važnosti, ter naroča predsedstvu današnjega shoda, da to spomenico predloži na pristojnem mestu.
Na vsak način pa delavstvo zahteva. da se sedanja vojaška uprava nadomesti s civilno, državno ali deželno upravo, kateia naj obdrži vse dosedanje delavstvo v službi, ter da so v novem upravnem svetu zastopani tudi delavci.
Resolucija ie bila soglasno sprejeta.
O drugi točki dnevnega reda. ti-čoči se razvoja naše industrije, je govoril sodrug Golouh. Povdarial je velikanski gospodarski pomen industrije za vsako državo. Poražena Nemčija si upa še danes kljub svojemu težkemu porazu konkurirati s svojimi industrijskimi produkti celo z zmagovitimi državami v Evropi. Zakai? Ker imajo tamošnji vodilni kmei vse dnieačne nazore o industriji kot naša. popolnoma nezmožna jugoslovanska buržoazija. ki v svoii naduti zlobnosti podi od sebe še tisto malo trohico industrijskega delavstva. ki niti v najmaniši meri ne odgovarja naši državi, in dasi b« na-ša buržoazija morala vedeti, da je bodočnost in razvoj Slovenije odvisen edinole od industriie Zato mora delavstvo biti pripravljeno za čas. ko bo moralo potom socijalteaciie sanio prevzeti v svoie roke v o tstvo industrije in si bo tako postavilo teme! i boljši bodočnosti. Poglejmo si razvoj industrije v naših sosednih državah! Iz malih delavnic so nastala vJenodieMa ki renrezentiraio danes ogromni kapital in zaposljuiejo silne množice zavednega delavstva. In pri nas' se hoče uničiti še tisto malo industrije, kar te imamo! Tega pa delavstvo nikdar ne br dopustilo, ker zna industrijo reniti vse drugače, kakor jo ceni naša buržo-aziia.
Oglasil se ie nato k besedi tudi sodr. Kopač, ki je ostro žigosal malomarnost in brezbrižnost, ki io vodilni krovi kažejo narram naši industriji, kar jasno priča o tem, da ie zdrav razvoj in uspešen napredek naše industriie odvisen le od smotre-tjeva dela delavstva samega, ter da ie^blarostanie delavsl va meščanski gospodi deveta briga. Sodr Kopač bo ob povratku v Belgrad na pristojnem mestu podal natančne informacije o razmerah, ki vlada io v vojno-tehničr-em zavodu v l Tubljam,,
Po govoru sodr. Kopača je predsednik zaključil shod.
Naloga vlade je sedaj, da zadevo voino-tebnjčneva zavoda uredi tako. da bo v korist delavstva, v prospeh na?o industriie.
RfSEVANEf REŠKEGA VPRAŠANJA. — ITALIJA ZAHTEVA ZA-DER IN NEVTRALIZACt IO DAL* MATINSKE OBALE.
LDU. Lyon, 15. (Brezžično Y "V torek popoldne so se sesiali L!oyd George. Clemenceau in Nitti. Sestanka se ie udeležil tudi Venizelos, ki je uodai poročilo o vprašanjih, ki se tičeic Grške.
LDU. Lvon, 15. (Brezžično) Kakor poroča »Echo de Pariš«, so se načelniki treh glavnih zavezniških vlad Dri svojem sestanku v torek popoldne pečali zlasti z reškim vprašanjem. Pri tem se ie glasom tega lista opustila misel na vmesno državo. Namesto nje se ie oa ooiavil nov predlog, v zmislu katerega bi tvorila Reka corpus seccratum ood italijansko suvereniteto. dočiui bi zveza narodov zajamčila Jugoaiuva-noni pristanišče in železnice. Razen tega zahtevajo Italijani, kakor poroča omenjeni list, še oar drugih mest sirategičneua pomena, nevtralizacijo dalmatinske obale in široko mejo v Albaniji, ki bi odklopila Italiji tudi Skader. iein zahtevam sc Jugoslovani odločno protivijo.
SPLOŠNA STAVKA V PLI l.
LDU. Trst, 13. V Puli ic bila proglašena v soboto splošna stavku, ker so oblasti ‘zgnale iz Puie Stelte, so-trudnika sociialističnega lista »i| Proletario«, in ker se ie oodobna usoda pripravljala tudi glavnemu utgdniku istega lista Poduiiu. Sravke so se udeležili delavci v arzenalu, tramvajski uslužbenci in Je!a>ci v občinskih podjetjih. Vse trgovine so zaprte; po ulicah krožijo vojaške patrule v vojni opremi. Razen nekoliko arethcil ni prišlo doslei do hujših izgredov, čeravno je pod-admiral Cuzani - Venosta priobčil proglas, v katerem opozarja stavkajoče delavce, da bo uporabil naj-strožia sredstva za zajamčeuja svobode in javnega reda.
ZA UREDITEV PROMETA MED
AVSTRIJSKO IN ČEHOSLOVA-
ŠKO REPUBLIKO.
LDU. Praga. 15. (DunKU) Pogajanja v čehoslovaško-avstrijski komisiji za promet ki so se vršila vče-rai in danes, so privedla to dogovorov glede ureditve prometa med obema državama. Delavnice državne že!eznice v Cmunt ubodo v svr-ho popolne izrabe prešle v upravo čehoslovaških državnih ž.Uiezmc šc pred formelno predate crauntskega czernMa Cehoslovaški. Dade sc se spoiazumno sklenile podrohn«. odredbe za organizacijo medsebojnega tranzitnega prometa. Vpraša, »je ekonomične izrabe vagonskega prostora in lokomotiv, kakor tudi vprašanje odvažanja premoga iz revirjev, se je povolino rešil**. Komisija za premog se ie ha vila danes v prv« vrsti z razdelitvijo premoga ki se hc dobavljal iz Čehoslovaške Avstriji, med posamezne skupine konsuinen-tov. Tudi glede teh vprašani se je dosegel popolen sporazum.
Orkan na Dunaiu.
LDU. Dunaj. 14. (DunKU.) Davi le na Dunaiu več ur divja! r tvad-no silen orkan. Veliko Hudi je bilo tanjenih, ker jih ie ali veter oolrl na tla. ali pa iO iih zadeli kosi opeke, zidu itd. Vijiar ie prevračat vozcVt in ploie. drobil izložbena okna in trgal napisne deske. Skoda ie zelo velika. Vihar ie zahteva! tudi smrtni žrtvi.
Donava narašča.
LDU. Budimpešta. 15. (DunKU.
—	OKU.) Zadnje dni ie začela- Donava nevarno naraščati. Reke Vag, Nitra in Tisa so tudi zelo nara<tle Ravnateljstvo madžarske rečne in jezerske plovbe ie poz vate vse interesente. katerih blago se nahaja v skladiščih in nakiadališčih ob teh rekah naj to blaeo čimprei spravijo drugam.
ITALIJANSKI DIPLOMATSKI ZASTOPNIK V NEMČIJI.
LDU. Lvon. 15. (Brezžično.) fta-Hianska vlada ie inienovate za svo-iega diplomatskega zastopnika v Nemčiii grofa Aldiovandtja ki bo imel čin izrednega Poslanika in pooblaščenega minisria. Grof Aldi-ovattdi se ie v torek zvečer odpeljal v Pariz, odkoder bo na laMevai potovanje na svoje novo službeno mesto.
ŽRTVE NEMIROV V BERI INU.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) Pri včerajšnjih nemirih pred državno zbornico ie bilo po dosedanjih ugotovitvah 42 mrtvih in 105 ranjenih.
Lista »Ereiheit« In »Dle rote Fahne«
I jismvticna.
LDU. Berlin. 13. (DunKU.) Na podlagi izjemnega stanja le državni brambni minister prepovedal tisk in razpečavanje časnikov »FVeiheit« in »Die rote Pahne« v pokrajinah izjemnega stanja.
SHODI V BERLINU PREPOVEDANI.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) Vrhovni poveljnik Noske je prepovedal javne shode, ki so jih za jutri sklicali neodvisni socijalni demokrati in komunisti.
Povodenj v Porenju.
LDU. Berlin, 14. (DonkU.) Radi povodnji v Poreniu so ogrožene nižave ob Renu. Tudi Mena in Laba močno- naraščata.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V PORENJU KONČANA.
LDU. Essen, 15. (DunKU.) Stavka železničarjev v Porenju ie končana.
MEDPARLAMENTARNA UNIJA.
LDU. Bruselj. 14. Urad medparlamentarne unije se ie te dni bavil z vprašanjem, ali morejo osrednje sile vstopiti v medparlamentarno unijo. Descamps-David ie bi! proti temu. Socijalistični senator Lafontai-ne, ki je prejel zadnio Nobiovo ua-grado za mir. se je odločno zavzemal za to. da se dovoli osredejma silama vstop v to unijo, lziavil je, da se ie tudi Angiiia izrazite v enakem smislu. Tudi Francija bi nc bila proti zopetni obnovitvi stare zveze. Seja se je končala brez zaključka.
OTVORITEV FRANCOSKEGA SENATA.
LDU. Pariz. 14. (DunKU.) Včeraj se je otvoril francoski senat. Aiza-ško-lorerski odposlanci so bil) pozdravljeni na slovesen nhčin kakor pri otvoritvi zbornice. V imenu al-zaško-lorenskih senatorjev je preči-tal Ecard iziavo. v kateri ie nagla-&al svoje veselje, da se ie dežela po
44 letih zopet združila z domovino, in razpravljal o sodeiovania alzaških senatoriev pri vzpostavitvi Francije.
BOURGEOIS PREDSEDNIK
FRANCOSKEGA SENATA,
LDU. Pariz. 15. (DunKU, -« Brezžično.) Leon Bourgeois ie bil iz« volien za predsednika francoskega senata.
DESCHANEL PREDSEDNIK FRANCOSKE ZBORNICE.
LDU. Lvon. 15. (Brezžično.) Za predsednika francoske poslanske zbornice ie bil izveden Deschanel skoro soglasno. Oa 455 glasov šh ie dobil 445.
KAZENSKO POSTOPANJE PROTI CA!LLAUXU,
LDU. Pariz, 15. (DunKU. — Brezžično.) Francoski senat ie sklenil, da se kazensko postopanie proti bivšemu ministrskemu predsedniku Cailteuxu prične 15. februarja t. L pred državnim sodnim dvorom.
IZROČITEV MIROVNE POGODBE MADŽARSKI.
LDU. Pariz. 15. (DunKU.) — Brezžično.) Mirovna pogodba z Madžarsko bo tekom današnjega dne i7.rečena madžarski delegaciji.
KONEC VRHOVNEGA SVETA.
LDU. Lvon, 15. (Brezžično.) Svet zavezniških ministrov za zunanje stvari se ie v svoji zadnji seji bavil med drugim tudi s predtegntn, nai se dosedanji vrhovni svet nadomesti z novim svetom, katerega bi tvorili poslaniki zavezniških držav v Parizu. Vendar bi odločitev ležala v rokah načelnikov zavezniških vlad. Kakor poročalo listi se more smatrati da ie vrhovni svet kot tak imel v torek svoio zadnjo sete.
HOOVER ZA PRIKLOPU EV AVSTRIJE K BAVARSKI
LDU. Haag. 13. (DunKU ) Nietrve Rotterdamsche Courant iavlja iz VVashingtona: Hoover ie v odseku reprezentaciiske zbornice, ki se fe bavil z vnrašaniem podpore za Fv-ropo. iziavil. da so evropske države odgovorne za položai v A\ strlji. ker so Avstriio prisilile podpisati mir. KL
ii	ie vzel poHedelsko oženili e. iz katerega ie biia sestavljena. Hoover ie predlagat, rešiti te te? k oče * tem. tia se dovoli Avstriji priklopitev k Bavarski.
Novice.
— Aretacija. Detektivi deželnega urada zoper navilalce cen. verižnike itd. so zaorli 11. trn. Witt!na Josipa iz Kočevia. ker ie hotel iztihotapiti nad MSi zavojčkov tobaka. VVittinea se je predalo v zapore na razpolago finančni oblasti, tobak pa se je zaplenil.
— Tisočaki v Zadru brez vrednosti. V Zadru so tisočaki izgubili vrednost, ker iih nihče noče ".drobiti Opaža se tudi. da izginjajo martlšf bankovci iz prometa. To ni slnčaino, marveč nekateri oderuhi izbijajo iko^ rist iz tega. Obvestilni urad v Splita doznava. da leži v zavodu »Bunca popolare« nakopičeno za 18 milijonov bankovcev, katere ljubosumno čuvaio.
— Roparski napad v Soiltu. Pred
kratkim te v Splitu petorica razbojnikov prežala na dva ameriška mornarja z namero, da iu orona Ko sta prišla, so tu obkoliti. Med renefcem te bit mornar Langfork uboden z nožem nad levem bedru. Ko ie redarstvo doznalo za zločin, ie Dohitelo na lice mesta. Nezavestnega mornarja so prenesli v bolnico. Tam ie drugo jutro umrl. Redarii so v poljski koči našli zlikovce in iih aretirali.
— V Slovenjceratlecu sta o«vori-!a gg. Andrei Oset in Franio Canjko trgovino z vinom. Ker pa >e to prva; slovenska vinska trr vina v Slo-veniegradecu in v Savinski dolini sploh in ker bosta imela res najboljša iz vseh vinorodnih krajev st^rai in n°va sort, .r vten, se t« mtedo pouietie naitopleie priporoča, (Glej tanaši. i mserafc.)	.
— Dunairki mestni svet ie privolil v uslanovitev osredniih in okrajnih komisii za češke šole.
— Italiia za dunajsko deco. Kakor poročaio avstrijski listi, ie italijanska vlada odposlala %2 centov živeža za uboge dunajske otroke.
— Češko realno gimnazijo ja ©tvorilo društvo »Komenskv« n* Dunaju.
— Spomenik Frana .Josipa v Duru
Novem Mestu so po poročilih listom pognr^i v zrak. Ne vemo, koliko jtf resnice na tem, vendar bi bila to vsekakor neumnost prve stopnje.
— Filip Gorjup, eden najbolj wia« nih ameriških slovenskih časnikar*
jev. je umrl v Jolietu. Več let je bil
urednik »Amerikanskega Slovenca«.
Sodrug Berger zopet izvotlen v senat. Iz Washingtona poročajo, da je bil pri nedavno se vršečih volitvah izvolien v senat ponovno sodrug Berger, ki so ga kakor znano iz njega izključili. Sedai je dobil nad 7i)i’0 glasov več kot preje. Nasprotni kandidat ie dobil 19.000 glasov skupaj. Berger sam na 24.000. lz,vt»Hen ie bit v Milhandbelu. Sedaj ie še stvar volilneva odseka v senatu, da volitev odobri.
2enska volilna pravica v Braziliji. V Braziliji so dobile vse ženske ki so stare nad 18 let akpvno volilno pravico, ki io bodo vcorabljale že pri prihodnjih volitvah.
—	Smrt španskega romanopisca.
V	Madridu ie umrl te dni poznani španski romanopisec Perez Oaldos.
Dnevne vesti.
»Narodovi« mučenikL
Krepko grlo in dolg jezik to je res b!si\ena označba slovenske buržoazne. »Narod« hoče sedaj ustvariti svoje strankarje za mučenike narodne osvoboditve in pravi, da nihče ni žrtvoval in trpel več kot slovenski liberalci. Stvar pa ni taka. Najprej povemo »Narodu«, kar tudi satn do-bro ve da socijalistična stranka ne more biti nikdar šovinistično nacionalna. dalie. da je socialistični proletariat venomer naglašal in se boril za konec vojne ter za osvoboditev narodov. Ce trdi »Narod«, drugače, piše vedoma neresnico. To stališče je proletariat neštetokrat poudaril •n obsoial pobijanje, dočim ste se vi naslajali na krvoprelitju, pri katerem |e tet-fa po veliki večini proletarska kri In mučeniki? Vtaknili ste delavstvo v vojsko, v delavnice, pošiljali "a fronto, zapirali in preganjali — vi. btiržoazi. ki ste sankcijonirali vojno s jem. da ste sklenali in pritrjevali Pripravam zanjo. In kako je bilo pred vojno? Štirideset let ste pregan*ali sami in po oblastih — delavce: in po prevratu? Ali niste zopet preganiali jn iztitavali delavcev? Ali no sedi po l^cah še danes nekaj sto proletarskih p®Hrn'kcv? Ali ni vse to, kar se te Bodilo desetletja in se godi še danes f ,Va^e delo, delo buržoaznega raz-«!•■« ne pozna pravic? Ali je av-''rpski militarizem postrelil bttržo-szijo? Ne. sami tnali liudje so bili te
Prijatelji, teh žrtev je bilo in tih le še stotisoče. mililone. Te žrtve So žrtve, ki nam ne služijo v baha-
• -v.’ Pa v *0, P°dtagi storjenih krivic botuiemo boj za pravico proletarca. Babaštvo je pa vaša lastnost. Drugega odgovora ne zaslužite. Vaš Tavčar pa naj nam pove, zakaj je govoril in pisal za Avstrijo In za vojno.
»Slovenec« potvarla resnico.
Ljubljanski dopisni urad poroča: današnji »Slovence« prinaša iz Balada vest. da le vlada v Beijtradu Qala publicirati, da se rešitev vzletnega vprašanja odloži, medtem ko je dala v Ljubljano in Zagreb drugo Poročilo. Dalie javita »Btogradski
«-.ne.Xa’k*' da sto,e vsi ministri na Stališču g. Veljkoviča. a »Politika« poroča, da ie ministrski svet sklenil re!acii0 1 :4- Pr'>‘‘ fvntu
»Sloven-c 0ritl-- da vesti' ki ;il' cilira »Slovenec«, niso službene; obenem
je pa umljivo vse to. kar »Slovenec«
o	ministrskem sklepu poroča, za navaden razum že iz uradnega komunikeja, ki ga ie objavil LDU. Po tun komunikeju ie definitivna rešitev re-«*ciie med krono in dinarjem prepustna parlamentu, ki ima sklepati o zlati podlagi bančne krone in bančnega dinarja. Največia pridobitev lezi v tem. da smo se rešili avstro-Srske krone, ki io izmenjamo za c*n(-ivorliive novčanice, za katerimi ' °jt s kritjem banka in država; Res ^•da •? določen za državna plačila (neSovi ,tUr 23 stari bančni dinar
namil V - 4	v"1,	kl SC °ZnaČi S bT°-
ffiamt) 1 . 4 Vse to ie obiavlieno v
Uradnem komunikeju in vsa drugačna poročila do nepotrebnem fcc-Raio javnost ter Pospešujejo draginjo.
Državni ur; d zoper navlialce cen,
verlžnik Itd.
„ Državni urad zoper navijanje ccn, ve- penia: 2. tihotapstva z živili, to-
! za vso Slovenijo v 1 jubilant; «le!\veisova cesta št. 22. 11. nastr. Naiiieii tega urada le: 1. Pobijanje v omenja; 2. ithotupstva z živili, tu-Dabom. živino, različnim blagom itd :
■. pobi.lan.ie kupčevanja z denarjem, ki se vrsi brez kontrole: 4. nadzor-stvo trgovine m obrti katerekoli vr-ste in sploh, da se vrši v z.mislu zak predpisov: 5. nadzorstvo branjarije m tržnega prometa: 6. nadzorstvo
o	uvozu in izvozu v Sloveniji bodisi
katerekoli vrste blaga. Izdelkov In
pridelkov. Postavile se bodo posebne ekspoziture urada ob meli iti posebni nameščenci bodo po*ovali in zasledovali tihotapce in verižnike. Da bo imel ta urad uspeha, ic potrebno sodelovanje vseh uradov in vseh sloiev prebivalstva. Delo vame tega urada le pač naiboliša obramba proti onim brezvestnim osebam, katere izrabljajo sedanje razmere, ie da sebe okoristijo, ne glede na ško do. katero trpiio sodržavljani .n država sama. Razveseljivo ie dejstvo, da so se že ustanovili v več mestih akcijski odbori iz raznih slojev prebivalstva. kateri prav marljivo sodelu-ieio s tem uradom. Dolžnost vsakega državljana ie. da pomaga zatreti to zlo: radi tega nai vsak nrilavi temu uradu take škodlii vce človeške družbe. Med uradnimi urami - - od 9. do 14. — se bodo sprejemal* ovao-be na zapisnik v uranu samem \ se policijske stražnice, vsak posamezni stražnik in vsi policijski nameščenci imalo ukaz. sprejemati ovadbe in postopati. Na deželi na bo oos:onalc okraino glavarstvo in orožniš'vo gotovo z isto vnemo, energijo in brez-obzirnostio. kakor bo nastopala centrala urada zoper naviiaice ccn. ve-rižnike in tihotapce v Ljubltam. Postopalo se bo 7 vso strogostjo in sc bo potom časopisia redno obvščaio prebivalstvo o tzidu kazenskega postopanja z natančno navedbo kaznovanih oseb. Pravomočno obsojene osebe se bodo javile tudi stanovanjskemu uradu, kateri bo <r»tovo ukrenil potrebno, da se stavi nešte-n;m strankam stanovanje obsojencev na razpolago.
Družba »Phiiharmonlsche OeselJ-
sekaft« In njen »predsednik« dt. Schvveiger.
Z ozirom na »Poslano« objavljeno v našem listu 6. t. m. smo prejeli naslednje pojasnilo, ki ga iz lojalnosti priobčujemo, ne da bi se hoteli s tem kakorkoli spuščati v zadevo samo.
Zobozdravnik dr. Schvveiger je kot »predsednik« filharmonične družbe v »Napreju« z dne 6. jan. 1920. priobčil neke »Poslano«, v kateiem objavlja neka juristična premišljevanja. Ker ie on po svojem priklicu gotovo velik juristični strokovnjak, se to-zadevno z njim ne morem spuščati v debato. V ostalem je iz njegovih obsežnih in zelo podučnih izvajanj najbolj zanimivo to, da hočejo Nemci na vsak način družbo za vse večne čase obdržati v svojih nemških rokah.
Da bo dr. Schweiger konečno pomirjen. mu povem sledeče:
Po zadniem občnem zboru, katerega proglaša dr. Schweiper za nezakonitega. sem kot upravitelj družbe poroča! meni nadrejeni oblasti namreč litiblianskemti oddelku ministrstva trgovine in industrije, da sem sprejel v družbo nove člane ter da sem na to sklical občni zbor po predpisih družbenih pravil, da se je ta občni zbor vrši! 29. noverjihra 1919. ter da je volil družbi nov odbor.
Na to svojo vloco sem dobil od navedene oblasti odlok z dne 23. decembra 1919. št. 5416119. sledečo vsebino:
»Z ozirom na Vašo vlogo z dne 5. decembra 1919. se sklicanie občnega zbora »Phifharmonische Oesellschaft« vzame na znanje in odobri«.
S to rešitvijo kompetentne nhfasli .© zsrre zadeva z dr. Scfnvetgeriem in njegovim »predsedstvom« končana. — Anton Lajovic.
Več obzira.
Iz krogov slovenskih natakarjev nam pišejo: V »Jugoslaviji« se je oglasil nekdo s kratko, toda precej neslano notico, v kateri, ne da bi navedel kraja in faktov, kar pavšalno napada in žali ljubljanske natakarje, češ, da so leni in neinteligentni. Ne vemo. v katere lokale zahaia dotičm skrupolozni gospod, vemo pa. da so natakarji v Ljubljani vsi natakarji po poklicu, ki niso služili le v dični. fini. inteligentni svetovni prestolici Ljubljani, marveč tudi drugod, tako n. pr. na Dunaju, v Trstu, v Pešti, Gradcu, Zagrebu, Pragi, itd. in da se jih je povsod smatralo za pridne in sposobne natakar-ie. Da bi bili ravno v Ljubljani postali vsi za nič, je že cd sile. Dotični gospod se je najbrže zmotil. Ali pa ne ve, kaj piše. Vse umestnejše bi bilo, če bi listi raj-še priporočali ljudem, da naj nehajo smatrati natakarje za nekaj, kar ni vredno rešpekta in uvaževania, da je treba nasprotno uijudnosti z vsenti Nikjer ni natakarski posel tako težak in nehvaležen, kakor baš v Ljubljani, in to ravno zaradi znane surovosti gotovega občinstva. Ali spada k temu občinstvu tudi dotičai gospod? Potem se razumemo!
Delovanle urada zoper na> Malce
cen. verižnike in tihotapce v Ljubljani. Pri centrali tega urada v Ljub-laini so se do sedai izrekle sledeče obsodbe: Trgovec Josef Benedikt v Prešernovi tlici je bil obsojen na 6000 kron globe. 2 tedna zapora in zaplembo 81 parov gamaš, ker ie hotel zaslužiti pri vsakem paru gamaš 60 kron. Maks Cernak. solastnik trgovine Cernak & Komp. na Vodnikovem trgu št 2 ie bil obsojen na 5000 kron globe in 10 dni zap<*u in zapad 2o kg čokolade, ker ie prodajal čokolado po 28 kron tablico, dasi ie bila označena cena tablvi v izložbenem oknu z 24 kron za tablico. -• Naiemmk restav račje v Ja-rodnem domu Bogomir Plahta re bi! obsoien na 10.000 kron globe. 2 tedna zapora in zaoad 63 hi belega vipavskega vina. ker ie prodaial to vino. ki ga ie kuril no II K liter, p'-18 kron liter in ie na ta način zahteval zase 63. 3 odstotkov brutto dobička. Zadruga gostilničariev zastopa neprimerno naviianie cen svojih članov s tem. da označa za primerno 54 odstotkov buitto dobička pri prodaji vinskih izdelkov, lab; vložila tozadevni memorandum na policijsko ravn.. katero ga ie odstopilo uradu zoper naviiaice cen. verižnike in tihotapce. Naravno, da ta urad pri obstoječih visokih nabavnih cenah vina r.e more pritrditi temu čudnemu stališču zadruge gostilničarjev in da bo brezobzirno nastopal proti prekomernim dobičkariem. — Tudi mesaiica 'lercziia Lovše se noče pokoriti oblastvenim odredbam: prodajala ie 14. tm. eoveie meso po IS kron kg. akoravno ie oblastveno določena cena 15 K 70 vin /a ta prestopek ie bila obsoiena na dva tedna zapora. \ si navedeni so moti obsodba^ vložili priziv.
Glavni ooverienik ministrstva za agrarno reformo v LjublianI Jo nadaljnjega ne sprejema strank Glavni poverjenik ie službeno odpotoval v Belgrad m svoi povratek objavi v časopisih.
Razglas. Neprestano dohajajo deželni vladi opozorila glede mučnih slučajev, ki se dogajajo v tavnih lokalih, če godba zaigra na-todno himno, ali pa himno kake zavezniške države. Zgodi še rado, da kakšna čisto neumetniška gedba ali cigani upleteio med druge točke himno. Gosti ne vedo prav. ah imata vstati ali ne. Bri tem se zgode obi-čaino neprijetni konflikti, ker razgreti ljudje drug drugega dolže ..epatri-otizma in prihaia žal do pretepov.
Radi tega se po navodilu de/elue vlade za Slovenijo prepoveduje igranje narodnih himen v gostilnah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Igrati jih ie dovoljeno samo ob slavnostnih prilikah in na primernem mestu v vsporedu.
piestopke se bo kaznovata po ministrski naredbi z dne 30. septembra dr. zak. št. 198.
Vsled podražcnla oaofria in tiskarskih proizvodov ie morda poštna uprava podražiti ceno denarnih ovitkov počenši s 15. tm. od 16 na 30 vinarjev komad.
X. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke povišuje se delniška glavnica na 30 milijonov kron z izdaio 25.000 novih delnic, od katerih imalo dosedanji delničarji prav co prevzeti skupnih
20.000	tjovih delnic na* Podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tečaja 700 K in ostalih 5000 novih delnic st bode dodelilo onim delničarjem ki bi želeli imeti razven oplirutuh «e ve^. ie število delnic in novim subskri-bentoin po tečaju 900 K telquel. Z ozirom na visoki tečaL ki sedaj no-tira na borzi, ie emisijski tečaj od 900 K želo ugoden in ker ueteče rok subskripciie dne 31. tm. se opozarja gg. interesente, da svoje prijave pravočasno vpošlieio Ljubdanski kreditni banki v Ljubljani, odnosno njenim podružnicam v Mariboru. Celju. Splitu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Borovljah glasom današnjega inse-rata.
Iz Maribora.
Javen mir in red je postal zadnje čase. odkar se zanimata gg. okrajni glavar in politični komisar bolj za našo stranko kot za svoio službo, v Mariboru zelo čuden. Zvečer nismo več varni na cesti, zlasti W:cnde-nauška pot ie postala pravi eldorado raznih lopovov, ki zlasti v vojaški obleki radi nadleguieio pasante. Imamo več pritožb, ki izpričujejo, kakšne razmere so zadnie čase zavladale pri nas. — Gospod ie, tu ie vaše delovno polie, in če delujete na tein s tako vnemo kot greste v bol proti naši stranki, boste imeli gotovo več MPJbovJ.
Finančna uprava le gotovo pozabila. da leži mesto Maribor v njenem okolišu, ker že par dtu ni dobiti kolekov po trafikah.
Vsem prijateljem In sotrudnlkom »Napreja«. najcenejšega in največjega našega dnevnika naznanjamo, da istega povsod, po kavarnah, gostilnah in brivnicah zahtevajo in povsod zbirajo naročnike in oglase. Uredili smo lastno upravništvo r»o delavskem tajništvu v »Ljudskem domu«. Bergova ulica 4 kjer se list lahko naroči in oddajajo oglasi. — Na delo za naš list. ki bo dnevno prinaša! poleg drugega tudi novice iz Maribora in okolice.
Verižnišfvo v Mariboru cvete čimdalie boli. Temu pa se mi sedai prav nič več ne čudimo, ker je vsa policiia zaposlena s političnimi atrakcijami gotovih gospodov. Prejeli smo poročila, katerih gospodie. ko jih pričnemo objavljati, ne bodo veseli. Nehote sumimo, da se vrše vse te verižniške kupčije ood gotovim pokroviteljstvom. Pozor go-spodta. za petami smo!
Socflalistični krožek se ustanov* v Mariboru, na kar onozatiamo vse naše intelektualce, ki žele sode!ova:i Prirejal bo debatne večere, diskusije. literarno sodelovanje Itd. — Pismene priiave nai se vpošlieio na »Socialistični krožek«. »ljudski dom«. Bergova ulica 4. delavsko tajništvo.
Delavski oder v Mariboru. Vse
sodmee in Sodražice, ki žele sodelovati pri gledaliških predstavah »Delavskega odra«, opozarlamc da se zglase pri delavskem tajništvu in se udeleže sestanka, kl bo v čeftek. dne 15. t. m. v »Liudskem domu«. Bereova ulica 4. mala dvorana.
Iz dramskega gledališča. Delavska oredstava v soboto, dne 17. t. ra. odnr.de vstad »»osfov^Ha ge. Borštnikove In s. Skrbinška. Vstoomce veljata za delavsko predstavo »Hlapet« dne I. febrnarla f. I.
Iz stranke.
SHODI.
Kralevna politična organizacija JSDS v Ljubljani priredi sledeče shode:
V nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne za peti okra! v gostilni pri Kramraiu na Dolenjski cesti.
V pondeljek. dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrše sledeči shodi.
Za prvi okrai (Šolski) v Mahrovi hiši. Krekov trg št. 10. I. nadstr.
Za druel okraj (Sv. Jakoba) v kavarni Vospernig. Sv. Jakoba trg.
Za tretii okrai (Dvorski) v gostilni »pri Zvoncu«. Tržaška cesta, nasproti tobačne tovarne.
Za četrti okrai (Kolodvorski) hote »Ilirija« (gostilniški prostori).
Za Vodrnat. v gostilni pri Poljšaku. Martinova cesta.
?odrugi in sodružice. agiprajte in udeležite se polnoštevilno teh shodov.
Ustanovni občni zbor Zveze delavskih zadrug se vrši dne 25. januarja t. I. ob 3. uri popoldne v zbornični dvorani deželnega dvorca v Ljubljani, nakar že danes opozarjamo vse delavske, produktivne, kreditne, stavbne zadruge, konsumna društva itd., ki so priglasil? svoj vstop k Zvezi. — Pozivamo vse obstoječe zadruge in društva, ki do danes še niso priglasili svojega vstopa k Zvezi, da to nemudoma sto*-e in pošliejo pristopne iziave Zvezi delavskih zadrug. Maribor, ljudski dom, kunior se je obračati tudi v vseh drugih zadružnih informacijah.
Občni zbor Gospodarske zadruge Liudski dom se vrši dne 25. jan. ob 5. uri popoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani, nakar opozarjamo vse člane zadruge.
MARIBORSKI SODRUGI POZOR!
V smislu sklepa akcijskega odbora se bo vršili v pondeliek. dne I*».
L in. ob ool 7. uri zvečer v dvorani Križevega dvor- ;?b'd) zelo važna seia vseh odbornikov In zaupnikov strokovnih in političnih organizacij Maribora. Dolžnost vsakega sodruea-odbornika In zauDnika ie. da se te seje brezpogojno udeleži. Legitimacije ie prinesti s seboj!
Okrožna konferenca mariborske politične organizacije JSDS sc bo vršila dne 1. februaria v Mariboru, nakar že danes opozarjamo vse politične organizacije našega okraja.
Redni občni zbor okrajne politične organizacije v RadovliicI se vrši v nedelio. dne 18..i m. točno ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih pri Derniču nasproti kolodvora s sledečim dnevnim redom: I. Nagovor. predseduika, poročilo felagajpi-
ka in poročilo tajnika: 2. volitev,
novega odbora: 3. organizacija iit koasumno društvo: 4. raznoterosti. Sodrugi, udeležite se polnoštevilno občnega zbora. Vsak se »nora izkazati s člansko legitimacijo.
Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani sklicuje na nedeljo, dne 18. t. m. ob pol url popoldne sestanek slamničarjev, slamničark v Domžalah, v gostilni pri Jožetu. Ker je nujno potrebno, da se tudi mi prebudimo, tet obravnavamo naš gmotni položaj, pridite vsi na sestanek.
Prireditve.
čevllarska zadruga za I Iirbtjano in okolico vabi gg. člane na ustanovni občni zbor »Produktivne zadruge za Slovenijo«, ki se bo vrši! v nedelje. dne 18. t. m. ob 9. uri Uop >!dne v restavraciji »Narodnega dom*/«. V zadevi odobrenia pravil in vplačevanja deležev le zbor zelo vež -n. zato se prosi obilne udeležbe. — Pripravljalni odbor.
Podoorno In nravovarsfveno dru« štvo državnih uslužbencev za Slovenita sklicuje vse tovariše-.člane na važno nosvetovanie za v so .»to. dna 17. t m. ob pol 8. uri zvečer v posvetovalnico mestnega magistrata.
—	Društvena veselica se vrši v veliki dvorani hotela »Union« v soboto, dne 24. januarja 192u — Odbor.
Krantskoeorska podružnica SFD vabi na občni zbor v Kranjskogoro v nedelio 18. lanuarja ob pol 2. pop. v hotelu »Razor«.
Aprovizaciia.
Izkaznice za petrolei. Pravico do izkaznic za petrolei v obče iuiaio le
v Liubliani in v Spodnji Šiški stanu-loče stranke, ki nimajo v svojem stanovanju ne električne, ne plim »ve razsvetljave. — Kdor ima v svoieni stanovanja le delno električno ali plinovo razsvetljavo v stanovanjskih ptostorih. dobi izkaznico B. Izkaznice se bodo razdeljevale po sledečem redu: 1. A karto za petrolej dobi vsaka rodbina z lastnim gospodarstvom. ki štele vsai 2 oseb”. 2, H karte dobe samske osebe, ki imata svoio sobo. Ce se nahaja v eni sobi več samcev, se izroči le eno P karto tisti hišni stranki, ki oddaja samcem stanovanje. 3. C karto dobe (poleg -A ali B karte) obrtniki, kateri se izkažeta pri krušni komisiji 7 obrfniitt listom.. Med obrtnike ua ni prišteti pisarn In nrodalalen ki ne prodalalo živil, pač oa peke. mesar e gostilničarje. krčmarje itd. 4. C karto dobe tudi posestniki hlevov, k! imajo govejo živino ali konte.
Krušne konilslle bodo uradovale v soboto, dne 17. januarja 1920 od 8. do 12. ure dopoldne lzdaiate se hoda izkaznice za petrolei. Kdor ne pride h krušni komisih, dobi izkaznice za petrolei šele 25. lanuarja 1920, ker ima osrednia krušna komisija dovelj posla z akciio za cenelšo moko
Načelniki krušnih konilsii se vabilo. da prideta zanesljivo v netok, dne 16. januarja 1920 ob 6. uri zvečer v mestno posvetovalnico radi k*ie.
»Vsled novega uradrega kurza za 100 dinarjev — 400 K. ai sc ie določil z naredbo finančnega ministrstva z dne 1. prosinca 1920. št. 148315* se bodo od 15. januarja 1920 dzlje prodajali tudi tobačni izdelki po tem kurzu, namesto po dosedanjem kurzu 1 dinar = 3 K 50 vin.
Kronske cene se torel povišala za 14.285%; domači tobak za pipo, ki je sedai stal 1 K 10 vin. (25 gr), s« bo prodajal od 15. januarja 1920 naprej po 1 K 25 vin.: klobase 1 kg po 32 K namesto po 28 K: fini turški tobak za svalčice (25 gr) oo 5 T' namesto po 4 K 38 vin.: fini herccgov« ski tobak (25 er) do 4 K "arnesro 3 K 5G vin.; srednjefifti turški tobak (25 gr.) po 2 K 75 vin. namesto pni 2 K 42 vin.: športke po 20 vin. koma J namesto 18 vin.: dame po 24 v« komad namesto po 21 vin.; egiptovske po 52 vin. komad namesto po 4$ v!n.: viržinke in portorike po 1 IC 20 vin. komad namesto I K 5 vin.f trabuke in britanike po 2 K namesto
I	K 75 vin. Originalne cene v dinarjih, ki so označene v zadniem cenov niku. ki se Je izdal 3. grudna lcl9 ostaneta torej neizpremenietie. samo ktonske cene se morajo preračunati po novem kurzu.
Ljubljana, dne 9. oros. 102^ Delegacija ministrstva financ za .
Sta venita In Istro v I Itibltanl.
5
I	Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Goloulij Tisk »UčiL Jiskatne« v. UubUajtti«
StuarvKi to« Ji okroglo * 8 ooo.ooo.
DatniCka glavnica K 20.t00.000.
Kupuje in ' rodaia vge vrste vrediK-sio'h iiaoirjev. financira
Sprejema vloge na knji* lite in tekofi račun proti
v Ljubljani
ersr viu-
idnernn obrestovaniu
«e; v	Cdsveu,	Trstu*	Sarajevu*	ISorlcI,	Celin	In	Maribortfi
Nakladno kolkovanje bankovcev.
Opozarja se, da je v členu 16 pravilnika o kolkovanju (štev. 164 Uradnega llsla) določeni 14 dnevni rok, v katerem so smele pokrajinske podkomisije za valutno reformo dovoljevati naknadno kolkovanje bankovcev, za Slovenijo že potekel in da se morejo lorej prošnje za dovoljenj« takega kolkov»nja poslej vlaga ti samo še pri ministrstvu financ (glavna komisija za valutno reformo) v Beogradu. Bankovcev naj se ministstvu ne pošilja, marveč naj se počaka na rešitev prošnje, nakar je dotični danar, ako se je prošnji ugodilo, predložiti pristojni podružnici Avstro-OLTske banke, ki izvrši naknadno kolkovanje.
Predsedstvo deieg. ministr. financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 18. januarja 1920.
Delegat:	62
dr. Šavnik & r.
Karbidne svetilke
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
Svetla, Ljubljana, Mestni trg 25.
!tell pBCfffl.	‘,e	|
I .1 .	_	1.	■ V _ ruiui pirrjjnil « n.-h^ia moj
I Ik BB ^ Fb* I* I i H A Ki PI'd'c'ja franc Plaveč i.’ I IE M	hIiH^sSIIikII	J 0 ^ e ’	Pirc, oba premogar ja, doma
I H H	II IB1	II 11 1 1 19	lz M'rne	i’eil nfl Dolenjskem. Plaveč je
Rili 11	11 115	II il E I Prctl	voino na V/estfalskem v Gescn-
Bh V la	V Kil	VnllV| kirchrn,	Pirc pa med vojno v ujt tniitvu
| na Francoskem s celo dmMno. Prosim I dr ge ro:ake spon čil.! o njih, fe bi pa ,	i	prijatelja	moja	sama	iitala te vrstice,
event. stalne naprave Kupi ge	^	moj	naslov:	Mi-
120 do S49 IIP
Stavb, družba d. d. Ljubljana,
59 Levstikova uliea 19.
hae! Matijevič, P. O. Bukikiu, Indiana (Severna Amerika).
Pav kr miiM mn
Spodnja Šiška St. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zn er ne cene
za izdelovan je pol edelskega orodja (plužnih delov, lopat, sekir itd.
Štedite s podplati!
ran ožilja razi čno Špeceriji o blago p'1 celem kralj stm od 5 kg i»ai rej pnStHine prosto.
Priporoča ee trgovina * žrlrz-
t.a»om loijedtlbkiuji stroji
Z ALT A & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije c. 10
(Gosposvetska ce'ta.)
pifi vn |ovarn*Domžale, pre-
iLKLuL 1; vil je n >n vsako soho}- nt Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare žen* ske in moške klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih robira zame g. Kovač pri „Virantu\ Zvezdarska u!. 1.
trivrst« «
hc.rr..
Kje pove Jcsip hlcbš, Hiušica 31.
Proda re
Št. 65891/III—1919.
Razglas.
Telefonski jto&ovori z Nemško Avstrijo.
Od 1. januarja 1920 so dovoljeni za enkrat z Nemško Avstrijo telefonski pogovori samo med Ljubljano in Duna,em, m<'d Ljubljano in Gradcem in obratno. Navadni triminutni pogovor slane 16 kron. Med drugimi slovenskimi kraji in Nemško Avstrijo
telefonski pogovori za sedaj niso dovoljeni.
Ljubljana, dne 12. januarja 1920.
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo Dr. Debelak.
Manj-Ravn«, Koroško, Jugoslavija).
VpoŠtevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelske orodje na vodnih kladivih; zglasiti se je pismeno, prilože naj se prepisi izpričeval.
Usnjati naUtkl z Jebljičkl, za moške in ženske_čevliej K garnitura po K 2, za otroške po K 1 5», se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne ..PEKO* - čevljev g
tet
m
s PETER KOZINA & Co.,
i, Breg 20.
Preprodajat«! popust!
Preprodajalci popust!
UiMnMiiiift. telili
iiie
pevovodjo.
1
Plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe do 31. jan. 1920 j na podružnico Hrastnik.
mmmrnm
OMdo konca infenrai zavefl
Drag. Beseljak
v Li ubija ni. Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V aboneimniu ter posamezno cene zmerne. 54
Pozori GostllnICar.li kava* nar ji, vinoqrad»it*iI Pozori m
1 1
:::::: TrsGvfoa 2 «inGm ::::::
OSET & CAJNKO
1	Slov«njsrad«€.	iv
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega vina, kakor Muškateljc, Rizling, Šipon Burgundec, Porlugiser, Silhar, pristnega Ljutomerčana, Pekrčana, Haložana, Bizeljčana ter črna dalma inska in banatska stara in nova vina. Kupujeva: Iz vseh vinorod. krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah.
Se priporočava	flgjjjj; QSef j|| franjO UjOkO.
60
Pozor I GostilnKarji, kaoarnarji, v nog adnlkl l_ Pozor!!
Ljubljanska kreditne tanka v Uit bi/Ani.
Poziv k subskripcfii novih deEnic.
Vsled sklepov občnih zborov delničarjev LjublianFke kreditne barke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notranje zadeve deželne vlade za blovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, št. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice
od SHS K 20,000.000*— na SHS K 30,000.000 —
Z izdajo 25.000 novih delnic po SHS K400‘-nom.v skupnem znesku K10,000.000’-
•H,"'	■	r	4	j	'	"	’	. ' ""-r. ^‘•V.: ' 5
pod sledečimi pogoji:
1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. famiara 191	.	_	.
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, irstu, Sarajevu, uorici, Celju, Mariboru in Borovljah;	v . .
b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njem podružnici v Osijeku;
c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Cehoslovaški in
d) pri podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Kemiki Avstriji.
2. Dosedanji delničarji imaio pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi	delnici a K	400	nom.	po
K 700*— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne	vpustevajo.
3. Novim interesentom se ponudi ostanek S0(0 delnic a K 400 nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribinio, r« K 8C0*~-tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za	leto	1920
5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem	roku	plasci	JT	®
označbe da ie Dravica do oociie izvršena, dočim imaio imetniki delnic zadnuh 2 ennsn, katerih izdaja vsled tehmenm zapielc ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem reku na podlagi'tozadevnih pismen pnglasmc in nove emisije se d6ddeli po odbitku stroškov in doklad te-emisije SHS K 1,000.000’—
pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade azijskemurezervnemu zakladu banke. obračunov o subskrib	delnicah
7. Nove delnice se izreče st bskr bentom tek«*n leta 1920 pioti izročitvi začasnih‘
8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pnprzuie upravni svet po končanem -u	}	l
V Ljubljani, dne 29. decembra 1919.
Upravni svet Uublfanske kreditne b?nke.
jBEm lil—Wllll	111