Leto LXXL, št« 263 LfMfana, torek 22. novembra 1038 Cena Din LOfENSEI iznaša vsaa dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — LnseraU do 80 petit vrsi a Din Z, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnseraU petit vrsta Din - Popust po dogovoru, uiaeratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA« Rnafljev* nlloa štev. 5 Telefon: 81-22, 81-28, 81-24. 81-25 In 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: 8troesmayerjeva ulica 1, telefon št- 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica t LJubljani tt 10.301 Pred novimi komplikacijami v Srednji Evropi: i / * ♦ r * * • - Madžarska se hoče z orožjem polastiti Ukrajine Madžari in Poljaki pripravljajo oborožen vpad v Karpatsko Ukrajino, da bi na ta način ovrgli dunajsko razsodbo in postavili velesile pr ed izvršeno dejstvo — Berlin in Rim ponovno svarita Budimpešto pred nepremišljenimi koraki B< J!in, 22. nov. br. Nemški U»tt z največjo pozornostjo zasledujejo madžarsko in poljsko propagando proti Češkoslovaški zaradi Karpatske Ukrajine, kakor se sedaj službeno naziva Podkarpatska Rusija Madžarski in poljski listi še vedno osporavaju dunajsko razsodbo in propagirajo razdelitev Karpatske Ukrajine med Madžarsko in Poljsko, da bi na ta način dobili skupno mejo. Iz Berlina so bila na Bu dimpešto in Varšavo že ponovno naslov ljena resna svarila s pripombo, da smatra Nemčija dunajsko razsodbo za končnove ljavno in nespremenljivo ter da se bo upr la vsaki akciji, ki bi šla za tem. da s? dunajska razsodba razveljavi in doseže dru gačna ureditev meja v Srednji Evropi. Kljub tem svarilom pa berlinski krogi s naraščajočo nervoznostjo zasledujejo ak cijo Madžarov In Poljakov, ki se po ber Hnskib informacijah pripravljajo na to. da postavijo Nemčijo in vse druge interesente pred izvršeno dejstvo. S terorističnimi akcijami skušajo sedaj Madžari in Poljaki nstvariti videz, kakor da vlada v Kar patski Ukrajini nered in nemir da je av tonomna vlada nesposobna napraviti red Zadnje dni je prišlo na poljski in madžarski meji do krvavih spopadov s teroristi Madžarska in Poljska sta organizirali teroristične čete, ki imajo nalogo, vpadati na podkarpatsko ozemlje in vznemirjati prebivalstvo. Na drugi strani pa skušajo Madžari m Poljaki prepričati inozemstvo, da so Karpatski Ukrajinci sami nezadovoljni s sedanjo ureditvijo ter da zahtevajo plebiscit Madžarski radio posveča posebne oddaje temu vprašanju. Pri tem nastopa zlasti bivši podkarpatski minister Fenčik. ki je po razkritju njegovega izdajalskega početja pobegnil v Budimpešto. Fenčik v svojih govorih propagira priključitev Karpatske Ukrajine Madžarski. Po berlinskih Informacijah so Madžari In Poljaki zadnje dni koncentrirali na meji Karpatske Ukrajine že nad 100.000 mol regularne vojske, ki čaka na povelje, da vkoraka v Karpatsko Ukrajino in tam »napravi red« ter postavi tako svet pred izvršeno dejstvo. Po sodbi berlinskih krogov bi se utegnilo to zgoditi že v kratkem, ker se boje, da si bo sicer CSR prej toliko opomogla, da se bo lahko uspešno zoper-stavila taki akciji. Zadnje dni je prišlo že do resnih spopadov med češkoslovaško in madžarsko obmejno stražo ki ščiti mađarske in poljske teroriste. Tudi v CSR ne drže križem rok in so poskrbeli za to. da je meja Karpatske ("krajine dobro zastražena Vlada je razen tega razpisala visoke nagrade za zatiranje terorizma Kdor ujame kakega terorista aH prijavi oblastem njihovo skrivališče, dobi 3.000 Kč nagrade Za glavo bivšega ministra Penčika pa je razpisana nagrada 100 tisoč Kč Med Berlinom In Rimom so zadnje dni po diplomatski poti izmenjali misli o tem problemu Kakor zatrjujejo sta tako Rim kakor Berlin trdno odločena braniti veljavnost dunajske razsodbe Zato bodo tudi pospešena pogaianja glede iamstva velesil za me.ie CSR. s Čimer ho onemogočena vsaka nadaljna sovražna akcija Madžarske in Poljske proti CSR OH UST, 22. nov. AA. CTK: Zastopniki vlade Karpatske Ukrajine izjavljajo, da so neresnične vesti, ki sta jih objavila radio v Budimpešti in madžarski tisk. češ da je več pod karpatski h vasi zahtevalo v Budimpešti Rimu in Berlinu, naj jih priključijo k Madžarski Vse to sta izmislila agenta Brody tn Fenčik. ki delata za tujino Resnica je ravno obratna Praška vlada je v teh dneh prejela od kmečkih občin, ki so n; ozemlju, zasedenem po Madžarih prošnje na1 nh razmejitvena komisija zopet dodeli Karpatski Ukrajini V teh va-=;eh je prišlo do krvavih demonstracij in Madžari so ljudi v masah aretirali Slični neredi se dogajajo dnevno V Budimpešto so pripeljali mnogo teh aretiranih kmetov Definitivna razmejitev z Nemčijo ČSR je morala odstopiti Nemčiji še 112 občin, Nemčija pa je vrnila ČSR 35 občin Praga, 22. nov. e. Včeraj je bilo uradno objavljeno, da je bil v Berlinu dosežen sporazum med češko in nemško vlado glede definitivne razmejitve. Kakor se doznava je Češkoslovaška odstopila Nemčiji 112 občin, na drugi strani pa )e Nemčija vrnila Češkoslovaški 35 občin, med kate- Trhanov, Babilon, Peč in CeŠke Kubice. To ozemlje je igralo veliko vlogo v češkoslovaški zgodovini. Ravno tako so Cehi morali odstopiti Nemčiji več vasi blizu Vilrnnice v Krkonoših in Dvora Kralove-ga. Tudi na Moravskem je bilo odstopljenih več krajev, med njimi Devin, važno obmejno železniško križišče. Val ti kra- sednih držav, kar je imelo za posledico okrnitev češkoslovaške države. Po obstoječih zakonih b dr. Beneš moral biti obtežen edino zaradi veleizdaje. Akt Gajda izginil Praga, 22. novembra e. V zvezi z obnovo procesa proti bivšemu načelniku ge- neralnega Štaba Gajdi ni izključeno, da pride do senzacionalnega preobrata. »Narodne Novine« poročajo, da bi moral biti o tej stvari zaslišan bivši češkoslovaški poslanik v Moskvi dr. Girsa, ki pa se ni prišel iz inozemstva in je bilo zaslišanje preloženo. List tudi zatrjuje, da so akti, Id naj bi služili kot glavni dokaz za rehabilitacijo Gajde, izginili. Verjetno Ja, da so bili sežgani ali pa ukradeni. Knez namestnik Pavle v London« Ob prihodu v London sta bila Nj. Vis. knez namestnik in kneginfa Olga prisrčno sprejeta rimi pa ni nobenega važnejšega kraja. Med kraji, odstopljenimi Nemčiji, je vse 1 jI bodo evakuirani do četrtka, hočko ozemlje z važnejšimi kraji, kakor Volitve prežidenta zopet preložene? Dogovor med cehi in Slovaki o sestavi bodoče osrednje vlade češkoslovaške republike nistra Chvalkovskega, ki naj bi postal novi predsednik republike Z ozirom na to je možno računati, da bo v kratkem dosežen sporazum s Prago glede tega vprašanja. Proces proti dr« Benešu in dr. Hodži T Bratislava, 22. nov. »Slovenska Pravda« poroča, da bo verjetno v kratkem vložena tožba proti dr. Benešu in dr Hodži. Oba državnika bosta obtožena, da sta v dneh srednjeevropske krize zavrnila ponudbe so- Praga. 22. nov. e. Med Cehi in Slovaki je bil, kakor poročajo, dosežen ta-le sporazum: Predsednika republike bo stalno predlagala Češkoslovaška stranka narodnega edinstva. seveda s pristankom Slovakov, predsednik centralne vlade bo izmenoma Ceh, Slovak ah Ukrajinec, minister zunanjih del pa bo Slovak. Generali bodo ostali v bodoče še v vladi in bodo vodili resore, kjer je potrebna največja disciplina Gospodarske resore ne bodo vodili politiki, temveč strokovnjaki. Kakor hitro bo izvoljen predsednik republike, bo takoj tudi imenovana nova centralna vlada. Pooblastila predsedniku republike in novi vladi bodo izglasovana takoj po volitvi predsednika republike. V zvezi z današnjimi razgovori med posameznimi politiki se je zvedelo, da se je v gotovih poiitičnih krogih pojavilo nezadovoljstvo proti kandidaturi zunanjega ministra Chvalkovskega za predsednika republike. Glede na to v teh krogih govore, da Chvalkovski ne bo kandidiral Razen tega številne politične osebnosti smatrajo, da mora Chvalkovski še dalje ostati zunanji minister, ker Češkoslovaška v tem trenutku rum* sposobnejšega človeka za to mesto. Kot kandidata za predsednika republike omenjajo zadnje dni tudi bivšega notranjega ministra Cernega. Zaradi vsega tega in zaradi pogajanj, ki še vedno trajajo, je verjetno, da bodo volitve predsednika republike preložene še za teden dni. Bratislava, 22. nov. AA. Slovaška vlada je imela včeraj sejo. ki ji je predsedoval predsednik Tiso. Seja je bila v glavnem posvečena vprašanju osebnosti, ki naj b1 stopila na mesto predsednika češkoslova ške republike. V političnih krogih na Slo vaškem izjavljajo, da sta glede tega vpra sanja v imenu Slovaške vodila pogajanja \ Pragi narodna poslanca Sokol in Sydor, k sta bila nepre tano v zvezi z Bratislavo Slova?" < vladno časopisje ugotavlja, d« je slova ^ »rod za ^eda;ij"ga zunanjega mi- LONDON, 22 nov. p. Nj. Vis knez Pavle in kneginja Olga sta prispela v London. Ze v pristanišču v Dovru iu je sprejel jugoslovenski londonski poslanik kasidolac. Knez in kneginja sta se iz Dovra takoj odpeljala v London, kamor sta prispela ob 20 30. Na železniški postaji Victoriji so ju pričakovali vojvoda in vojvodinja Kent-ska kot zastopnika angleških suvere-nov, zastopniki angleškega zunanjega ministrstva, osobje jugoslovenskega poslaništva, vsa jugoslavenska kolonija m še velika množica ljudL Pozdrav kneza in kneginje a Kentskim vojvodo in vojvodinjo je bil nadvse prisrčen. Ko so se v družbi poslanikov Ka-sidolaca in Kinopulosa, ki je pri sprejemu zastopal grškega kralja Jurija, pojavili pred postajo, sta bila knez Pavle in kneginja Olga deležna velikih ovacij zbrane množice. Z avtomobili so se nato odpeljali v buddmhamsko palačo, V prvem avtomobilu sta sedela kneginja Olga in vojvoda Kentski, v drugem knez Pavle in vojvodinja Kent-ska Na dvoru sta ju pričakala in prisrčno pozdravila kralj in kraljica. Listi podrobno poročajo o prihodu kneza namestnika Pavla in mu pripisujejo tudi velik političen pomen. LONDON, 22. novembra. Vse angleško časopisje posveča veliko pozornost prihodu Nj kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v London. Listi naglasa j o, da bo o priliki bivanja kneza namestnika Pavla v Londonu prišlo do izmenjave misH med angleškimi vodilnimi osebnostmi in državniki ter da bodo govorili ne samo o raznih mednarodnih političnih vprašanjih, temveč tudi o gospodarskih. Večerno časopisje že objavlja obširna poročila o sprejemu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter poudarja intimnost in prisrčnost tega sprejema. Za časa svojega bivanja v Londonu bosta gosta angleške kraljevske dvojice v buckin-ghamski palači, več dni pa bosta preživela pri vojvodu in vojvodinji Kentski V službenem komunikeju poudarjajo, da bo za časa svojega bivanja knez Pavle vodil važne razgovore o političnih in gospodarskih vprašanjih z angleškimi državniki Pričakujejo, da se bo sestal s Chamberlainom in Kralj Leopold v Amsterdamu Prvemu oficielnemu obiska belgijskga kralja v nizozemski prestolnici ftripisujefo velik politični pomen Halifaxom, predno odpotujeta v Pariz. Poleg tega se bo knez Pavle razgovar-jal s člani angleške vlade in vodilnimi osebami iz trgovskih krogov. Zadnji dogodki v centralni Evropi so bili povod za gospodarska in politična vprašanja, nanašajoča se na zvezo Jugoslavije z Anglijo kot članico Male antan-te, ali pa neodvisno od tega. LONDON, 22. nov. AA. >Yorkshire post«, ugledni angleški list, objavlja tudi uvodnik, v katerem pravi: Pričakuje se, da bo obisk kneza Pavla v Londonu bolj gospodarskega kot političnega pomena. Angleška vlada prizna, da ima Nemčija največ interesa v balkanskih državah. Toda same te države ne žele, da bi bilo v njih preveč nemškega gospodarskega vpliva in to iz razloga, ker vidijo v tem tako poli- NorveSka kratile* Maud Id je v Londonu umrla na posledicah operacije na slepiču. Njeno truplo »o v London« balzami ral 1 tn gs> bodo jutri na angleški križar Id v spremstvu več ruAlloev prepeljali na Norveško, kjer bo v nedeljo pogreb. Vsa Norveška žaluje za svojo srčno dobro kraljico, Id Je bila prava mati vseh reveEev Učne kakor tudi gospodarske nezgode za njihov bodoči razvoj. Jugoslavija je bolj navezana v gospodarskem pogled una Nemčijo kot pa Rumu-nija in ta činitelj bo igral brezdvorna važno vlogo pri razgovorih kneza namestnika Pavla v Londonu. Diplomatski urednik »Daily Telegraphac piše o bivanju kralja Karola v Londonu ter v članku poudarja, da fe odveč poskušati kako bi se zaustavilo nemško trgovinsko prodiranje v smeri proti jugovzhodu. Stališče angleške vlade je, da bo v primeru, če se bo Nemčiji posrečilo zgraditi ta bližnja tržišča, tudi ona, neizbežno in avtomatsko postala večje tržišče za angleško blago boljše kvalitete. Anglija bo v bivših nemških kolonijah naselila židovske begunce Izjava Chamberlaina v spodnji zbornici London, 22. nov. (Reuter). Ministrski predsednik Chamberlain se je v spodnjem domu dotaknil tudi vprašanja mednarodnih naporov, da bi se olajšalo preseljevanje beguncev iz Nemčije. Kar se tiče angleških kolonij, po večini ne pridejo v po-štev za naselitev židovskih beguncev. Angleška vlada se je v tem pogledu obrnila na vse kolonije in dominione. Guverner Tanganjike Je v želji, da sodeluje pri reševanju tega vprašanja, pristal na to, da se tam naseli večje število nemških zidov. Glede angleške Gvineje Je bila Izvršena anketa. Ker so rezultati te ankete zadovoljivi, razpravlja vlada o vprašanju, da bi dala v najem prostrana ozemlja pod velikodušnimi pogoji, ki bodo določeni naknadno. Glede tega vprašanja za zdaj ni nogoče podati točnih številk, vendar površina ne bo manjša kot 10.000 kvadratnih milj. Glede Palestine je Chamberlain izjavil, da je splošno znano, da ta mala pokrajina ne more v nobenem primeru rešiti vprašanja židovskih beguncev, ven- leetino vselilo skoro 40% Udovskih beguncev iz Nemčije. Na koncu svojega govora je Chamberlain izrazil upanje angleške vlade, da bodo tudi ostale države, ki so zastopane t odboru za begunce, po svoji možnosti nujno pomagale olajšati izseljevanje Židov Iz Nemčije in is držav, v katere so se potem nemški begunci začasno naselili. Nemčija sa naselitev Židov v San Domingn Lo!:l^ii, 22. nov. o. »New York Herald poroča v svoji kontinentalni izdaji, da m bo nemška vlada pričela te t kratkem pogajati z diplomatskimi zastopniki nekaterih ameriških držav, posebno republike San Domingo, sa naselitev nemških židovskih emigrantov na njihovem ozemlju. Pogajanja bodo na povsem gospodarski podlagi. Nemčija je pripravljena v zvezi z ureditvijo židovskega problema v tem okviru skle- dar pa je od svoje strani storila; kar je I niti trgovinske pogodbe z omenjenimi dr-mogla. V zadnjih 12 mesecih se je v Pa- 1 fevami. Chamberlain bo obiskal Washl*^£on Vedno tesnejše sodelovanje Anglije In američkih Zedinjenili držav London, 22. nov. o. *Sunday Chroni- I ta sporazum nujno potreben tudi iz po- Amsterdam, 22. novembra, r. Včeraj je prispel semkaj belgijski kralj Leopold na tridnevni oficielnr obisk. Spremljata ga ministrski predsednik in zunanji minister Spaak. Belgijskemu suverenu je bil prirejen zelo svečan sprejem. Prvi uradni obisk belgijskega kralja Leopolda pri holandski kraljici, odkar je stopil na prestol, pred stavlja v sedanjih razmerah ne samo nadaljevanje tradicije, pač pa tudi izredno važnost. Belgijska in holandska vlada si pri zadevata, da medsebojne gospodarske vezi še okrepita ter je z ozirom na to verjetno da bo v tem duhu revidiran prejšnji belgij sko-holandski trgovinski sporazum. Meša na komisija že priprsvlja podlago za more bitno gospodarsko sodelovanje Belgije in Holandftke V Bruslju izražajo upanje, de bo o priliki obiska kralja Leopolda v Ho 'andski aoseženo zadovoljivo ozračje za po rajanje najširšega obsega glede vseh vpre 5anj, ki zanimajo obe državi. Ne gre tu £a kaka neposredna pogajanja, ker razen predsednika vlade S paska t kraljevem spremstvu ni posebnih strokovnjakov. Srečanje belgijskega kralja s holandsko kraljico je bilo nenavadno prisrčno. Ogromna množica ljudstva je toplo pozdravila belgijskega suverena. Snoči ob 20. je bila prirejena na dvoru večerja na čast belgijskemu kralju. Ob 22. so suvereni opazovali mimohod čet, s katerim je bil spored uradnih svečanosti prvega dne izčrpan. Mesto Amsterdam je bilo snoči razkošno razsvetljeno. Holandsko ljudstvo je manifestiralo po ulicah ter na zelo topel način izražalo svoje prijateljstvo do Belgije. Kraljica Viljemina je v dobrodošlici belgijskemu kralju poleg drugega izjavila tudi tole: Holandska in Belgija sta enako privrženi ideji državljanske svobode. Med Belgijo in Holandsko se morajo manifestirati čustva resničnega rbližanja. Belgijski kralj je v svojem odgovoru poudaril, da morajo biti male države solidarne ter do dal, da morata Belgije in Holandska še krepkeje mrviti duha sodelovanja. Zdravici sta bili izrečeni t hoUndsksm jezikav. ele« je objavil senzacionalno vest, da bo angleški min. predsednik Chamberlain t pričetku prihodnjega leta odpotoval t Washington, kjer bo skušal doseči z Rooseveltom poseben sporazum o novi razdelitvi angleških in ameriških interesnih sfer na južnem Atlantiku in Pacifiku ter o tesnejšem vojaškem sodelovanju obeh anglosaških velesiL Njegov službeni obisk v Washingtonu naj bi bil uvod že napovedanega obiska angleškega vladarja, ki bo prišel v Washington bržkone v maju prihodnjega leta. Informirani krogi zatrjujejo, da je Chamberlain sklenil potovati v Washing-ton, še preden je bil podpisan angleško-ameriški gospodarski sporazum. Na osnovi tega sporazuma nameravajo Zedinjene i države v doglednem času skleniti posebne trgovinske pogodbe z Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko. Ameriška trgovinska mornarica je razvila v zadnjih letih živahen promet z angleškimi dominioni. Med njo in angleško trgovinsko mornarico se je razvila konkurenčna borba, ki jo namerava Chamberlain sedaj ublažiti na ta način, da bi ae z Roose-■ veltom neposredno pogodil o razdelitvi . interesnih afer Anglije in Zedinjenih dr-I lav na omenjenem področju. Angliji je liričnih razlogov, ker mora svojo zunanjepolitično akcijo usmerjati čim dalje bolj na evropski kontinent. Razdelitev sfer med obema angleškima velesilama je potrebna tudi zaradi nevarnosti, da postane Nemčija, če bi se kolonialni problem vendarle uredil v smislu njenih zahtev, resen konkurent vsega anglosaškega sveta na trgih, ki so sedaj njegova domena. Nobenega dvoma tudi ni, da bo Chamberlain skušal v Washingtonu urediti tudi se druga, predvsem vojaška vprašanja. Londonski krogi računajo že s tem, da se bo v Washingtonu pripravila posebna vojaška zveza med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, ki bi na mah restavrirala dominantno vlogo Velike Britanije na vsem svetu. Oba sporazuma naj bi se svečano sklenila ob priliki angleškega vladarskega obiska v Washingtonu. Sorzna poročila. Gorih, 22. novembra. Beograd 10, Pariz 11.625, London 20.77, New York 442.875 BrujseJrj 74.875, Milan 23.30, Amsterdam 240.90, Berlin 177.37, Praga 15.15, Varšava ga, Bukarešta ftJMk Stran 9 >S L O V EN S K1 NAROD«, torek, 22. novembra 1938. Stev. 263 Zanimive številke socialnega zavarovanja Cl-vtti podatki iz razprave dr. J. Kostla, objavi)«! v »Organizatorju" Ljubljana, 22. novembra Na.- aekatere zanimive številke o razvoju docia.nega zavarovanja v naši dr-«avi zanimati morajo tudi širšo javnost, saj je socialno zavarovanje postalo po svoji gospodarski sili zelo pomeben činitelj v narodnem gospodarstvu ne le, da je njegov pomen zreden zaradi globokega vpliva na splošne socialne ter zdravstvene razmere. Podatke posnemamo iz razprave dr. J. Kdstla. izšle v »Organizatorju«. Točne statistične podatke je pri nas zelo težko zbirati v katerikoli stroki. Statistična služba pri nosilcih socialnega zavarovanja ni urejena enotno in tudi njena publicistika ni popolna Za socialno zavarovanje v naši državi prispevajo le neposredni interesenti, zavarovanci in delodajalci, čeprav so v nekaterih zakonih vzakonjene državne subvencije; s predpis! finančnega zakona so biJe te subvencije vsako leto onemogočene. Med gospodarsko krizo je bilo socialno zavarovanje silno prizadeto ln so bile nujno potrebne subvencije za sanacijo rudarskega zavarovanja, a vendar ni bila odobrena nobena dotacija. To velja v splošnem za vso državo, med tem ko je Slovenija zopet izjema; nosilci socialnega zavarovanja pri nas sicer niso prejeli nobene podpore od države, a sta jih subvencionirala narodno gospodarstvo (pokrajinski pokojninski sklad) in banovina. Socialno zavarovanje je bilo torej za narodno gospodarstvo v Sloveniji težja obremenitev kakor v drugih pokrajinah v drŽavi. Od ustanovitve posameznih ustanov socialnega zavarovanja do 1.1936 je bilo v nasi državi za socialno zavarovanje predpisanih in v glavnem tudi izterjanih 5.740 milijonov din. K temu je treba Se prišteti 108.7 milijona din subvencij in raznih posebnih skladov. Predpis prispevkov in subvencij je znašal od ustanovitve zavodov do 1.1936: pri SUZOR-ju 4.467.3 milijona din (predpis). 39.5 milijona din (subvencije), skupaj 4 506.8 milijona din; pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani skupaj 360.1 milijona din (7.1 milijona din subvencije); pri Bratovskih skladnicah skupaj 776.1 milijona din (62.100.000 din subvencije); pri Osrednji upravi posredovalnic dela (borza dela) 205.700 000 din. Zanimivo je. da predpisi za socialno zavarovanje zmanjšujejo naš narodni dohodek na leto samo za 1%. kar je nedvomno malo v primeri z veliko koristjo ki jo nudi v socialnem zavarovanju naložen kapital splošnosti. Z razvojem gospodarstva in industrije ter z naraščanjem zavarovancev narašča seveda tudi višina prispevkov za socialno zavarovanje. V posameznih letih so znašali prispevki odnosno predpis prispevkov milijonov din: 1.1925 1929 1933 1936 255.7 366.6 321 362.3 47.5 60.6 56.8 71.6 16 25.6 28.9 31.4 9.9 13.7 21.2 24.1 pri SUZOR-ju pri Bratov, sklad, pri Pok. zavodu in pri borzah dela Skupaj din 329.1 466.5 427.9 489.4 V 11 letih je narasel predpis prispevkov skoraj za polovico, tako. da je dosegel predlanskim že približno pol milijarde din. Številke so poučne tudi zaradi tega, ker je v njih prav očiten vpliv gospodarske krize. Od letos bodo prispevki za socialno zavarovanje znatno vecjl Se zaradi starostnega zavarovanja zn delavce. Po presoji strokovnjakov bo znašal predpis prispevkov v delavskem starostnem zavarovanju letos najmanj 144 milijonov din. Pri SUZOR-ju bodo znašali letos prispevki okrog 600 milijonov din za vse tri zavarovalne stroke, medtem ko bodo znašali prispevki pri razširjenem nameščenskem pokojninskem zavarovanju okrog 110 milijonov. Računamo lahko da bodo vsi prispevki za socialno zavarovanje letos znašali okrog 850 milijonov din, to se pravi skoraj dvakrat več kakor nredlanskim. Od skupnih prispevkov za socialno zavarovanje do 1.1936 je odpadlo na Slovenijo ?2.8,%. od celotne obremenitve pa celo 24.1*% ali skoraj četrtina, kar je izredno mnogo glede na to, da je bilo v Sloveniji le 15% zavarovancev in da je bilo nameščen sko pokojninsko zavarovanje uvedeno le pn nas. Predpis prispekov do 1.1936 je znašal pri nas skupno 1.303,400.000 din. K tej vsoti hi morali še prišteti prispevke t razne sklade in subvencije tako da je znašala celotna obremenitev skoraj poldrugo milj din (1.411.900.000 din). L. 1925 je znašal predpis prispevkov za socialno zavarovanje v Sloveniji 78 milijonov din, 1929 105.800.000 dJi. 1933 100.400.000 din in 1. 1936 110.700.000 din. Neizterjani prispevki so znašali 31. decembra 1.1936 175.800.000 din ali 3.1% od celotnega predpisa 5.740,000.000 din. Največ zaostankov odpade na SUZOR (146 milijonov 100.000 din), najmanj pa na Pokojninski zavod (2.600.000 din). Na Slovenijo odpade le 32,200.000 din ali 18.3% neplačanih prispevkov in je bil celo za 29% nižji od povprečnega zaostanka v državi, čeprav Je bila relativna obremenitev gospodarstva po socialnem zavarovanju pri nas največja. Socialno zavarovanje je izplačalo zavarovancem od ustanovitve posameznih zavodov do vštevši 1.1936 skupno 4 milijarde 180,500.000 din. Slovenija je prejela 807.8 milijona din, ali 21.7% torej 2.2% manj kakor bi Ji pripadalo glede na višino prispevkov. Socialno zavarovanje je doslej v Sloveniji terjalo skupaj 1.441.9 milijona din, dajatve so pa znašale 907,800.000 din ali 64.2% predpisa. Premoženje socialnega zavarovanja znaša pri nas komaj 10% skupnega, naloženega kapitala, med tem ko je odpadlo n. pr. na češkoslovaškem 40% kapitala na socialno zavarovanje. Ob koncu 1.1936 je znašalo premoženje socialnega zavarovanja brez dolžnikov 998.500.000 din z dolžniki vred pa 1.183.400.000 din. V Sloveniji je znašalo premoženje socialnega zavarovanja ob koncu 1.1936 354.4 milijona din brez dolžnikov Na Pokojninski zavod je odpadlo 251.100.000 din na OUZD in TBPD 41 milijonov, na Glavno bratovsko skladnl-co 48.500 000 le na Borzo dela 13.800.000 din. Suzor je vložil v Sloveniji 41 milijonov ali 10% svojega premoženja, a bi moral 16.4% aH 17,100.000 din več glede na predpis prispevkov. OUZD, TBPD in Borza dela ne morejo voditi samostojne naložbene politike, ker so odvisni od svojih central, ki so izven Slovenije. se je nenadno prevrnil na nesrečnega Mo-horiča, ki ni imel več časa, da bi bil umaknil roko. Moža je težko lesovje pod-sulo. Mohoriču Je zmečkalo prsni koš in dobil je tudi druge notranje poškodbe, tako, da mu tudi zdravniška pomoč ge. dr. Strnadove iz Železnikov ni mogla rešiti življenja. Pol ure po nesreči je izdihnil. Pokojnika, ki zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki, so pokopali v Železnikih. — Sreskl učiteljski svet je zboroval v soboto v Skofji Loki. Ob polnoStevilni udeležbi učiteljstva iz vsega škofjeloškega okraja (28 šol) je otvori 1 svet sreski šolski nadzornik g. Ivan Kržišnik, ki je podal statistično in pedagoško instruktivno poročilo. Kot referenta sta nastopila učiteljica Marija Paplerjeva iz Škofje Loke, ki je obrazložila podrobni učni načrt za jezikovni pouk v nižji ljudski šoli, do-čim je razpravljal o poučevanju narodnega jezika na višji stopnji g. Vojteh De- beljak. Zboru sta kot gosta prisostvovala sreski načelnik g. Matej Kaki In ravnatelj meščanske Šole g. Karel Sovre. Iz poročil bi bilo posebno razbrati voljo vseh pristojnih činiteljev, da se spravi stanje šolskih zgradb v Škofjeloškem okraju v red, zaradi česar se bo gradbena akcija pospešeno nadaljevala. Po zaključku Je imelo učiteljstvo skupni obed pri Otetu, nato pa je bil prirejen glasbeni koncert — Poroka vrlega sokolskega para. V četrtek se je poročil v Ljubljani kapetan planinskega polka g. Tihomir Petrovič z Sdčno Pepco Izdovo, zasebno uradnico v Skofji Loki. Mladi par je škof j eloškim sokolskim krogom dobro znan. G. kapetan se je živahno zanimal za sokolsko delo in je zvest pristaš sokolske misli, enako neutrudljiva prijateljica društva pa je bila tudi sestra Pepca, ki je delala kot tajnica vaditeljskega zbora, telovadka, zlasti mnogo pa na gledališkem odru. Mlademu paru naše iskrene česti tke I Poslovanje in ravnanje s poselskimi knjižicami Vfi5 na navadila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Ljubljana, 22. novembra 1. novembra so objavile »Službene novine navodila min-strstva za socialno politiko in narodno zdravje o poslovanju in ravnanju s poselskmi knjižicami o čemer je dobro, da so poučeni naši naročniki, ki zaposlujejo delavce, vajence ali služ nčad. Poselsko knjižico mora imeti vsakdo, ki je v katerikoli službi kot kvalificiran, pol ali nekvalificiran delavec, vajenec ali nameščenec, Če Je najmanj 14 let star in jugoslovanski državljan. Nameščenci morejo imeti mesto poselske knjižice legitimacijo. Vajenci izpod 14 let ne morejo imeti po-selske knjižice. Kvalificirani delavci so oni, Id imajo pomočniški izpit ali podobno kvalifikacijo. Nameščenci so oni, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Direktorji ali pro-kur s ti morejo, ne pa morajo imeti poselske knjižice. Za tuje državljane zadostuje dovoljenje za zaposlitev. Izjemoma se morejo tudi njim izdajati poselske knjižice po odredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Poselske knjižice izdajajo, zamenjujejo in obnavljajo: 1. Občinske obi&sti. 2. Obvezna združenja trgovcev in obrtnikov in njih poverjeništva vsem učencem (vajencem) in pomočnikom. Za izdajo je pristojno ono združenje, na č gar območju je podjetje, pri katerem je zaposlena dotična oseba, če je učenec ali pomočnik zaposlen, izda knjižico ono udruženje, na čigar ob-mocju irna stalno bivališče. V krajih izven sedeža zdi■-.•ženja ali poverjeništva sprejema prožne za izdajo poselskih knjiž.e od vajencev in pomočnikov, zaposlenih v industrijskih ali obrtniških podjetjih občina, z vsemi potrebnimi podatki in prOogami za vp:s v poselsko knjižico ter zlasti s podatki o osebnem prosilčevem opisu. Tako urejene prošnje pošlje občina pristojnemu združenju poverjenistvu obrtnikov s predpisano ceno za vrednost obrazca poselske knjižice ter s potrebnim zneskom za plačilo poštnine. 3. Organi državnih prometnih ustanov za one, ki so zavarovani pri zavarovalnih ustanovah državnih prometnih naprav. 4. Same zamenjujejo in obnavljajo poselske knjižice pristojne vojaške oblasti osebam zaposlenim pri njih. Poselske (delavske in druge) knjižice, izdane do 27. 9. 1938, veljajo do 31. 12. 1939. Te stare knjižice zamenjavajo: 1. Državne krajevne policijske oblasti (v Sloveniji so te v Ljubljani, Mariboru in Celju) za vse lastnike starih poselskih knjižic. Ce stara poselska knjižica ni izdana po obveznem združenju, ne vpise podatkov o kvalifikaciji policijska oblast, temveč pošlje knjižico obveznemu združenju, da ono vpiSe vse podatke. 2. Kjer ni policijskih oblasti, zamenjujejo poselske knjižice obvezna združenja trgovcev in obrtnikov. 3. Pri vojski zaposlenim osebam pristojne vojaške oblasti, pri prometnih napravah pa slednje. 4. Vsem drugim pa zamenjujejo poselske knjižice občine. Podatki o času in vrsti zaposlitve, vpisani v poselski knj ž ci se redno ne potrjujejo, izjemoma le za učence in pomočnike obrta in trgovine. Od 28. septembra 1938. morajo vse zaposlene osebe imeti: a) poselsko (delavsko ali drugo) knji-žico, ki je bila pravilno izdana do 27. septembra 1938, a se morajo te knjižice zamenjati do 31. decembra 1938. b) ali poselsko knjižico obrazca, ki jo tiska osrednja uprava za posredovanje dela. To knjižico si morajo takoj nabaviti vsi, ki Se nimajo stare. Delodajalec, ki ima delavca, vajenca ali nameščenca brez te knj:žice se kaznuje. Zasebnim nameščencem, ki morajo imeti poselsko knjižico ali legitimacijo ter zahtevajo, da se jim izda legitimacija zasebnega nameSčenca, se Izda legitimac-ja, ki popolnoma nadomešča poselsko knjižico. Obrazci poselskih knjižic se naročajo pri Središnji upravi za posredovanje dela v Beogradu. Strossmajerjeva ul. 9. Tudi vse druge listine izdaja ta uprava. Knjižice, ki jih je kupila ena ustanova, nikakor ne sme odstopiti drugi. Poselska knjižica velja za dobo 10 let. Iz škofje Loke — 1. december, državni praznik narodnega zedinjenja bo praznoval škofjeloški Sokol letos, spričo 201etnice ustanovitve Jugoslavije, še posebno slovesno. Izdelan bo spored do podrobnosti in tako, da bo zajela proslava vse vrste članstva, od de-ce, do najstarejših bratov in sestra. Na predvečer bo svečana akademija s sodelovanjem telovadečega Članstva in pevskega zbora, naslednjega dne dopoldne bo svečana seja z zaprisego, na večer pa bo v domu častniški družabni večer, pri katerem bo sodelovala vojaška godba. — Nesreča s smrtnim bridom. Oni dan se je pripetila pri Petrovem brdu v Selški dolini huda nesreča, ki je terjala življenje 601etnega Ivana Mohoriča iz Železnikov. Mohorič je hotel s vozom hlodov v Skofjo Loko na kolodvor. Med potjo pa je dohitel nekega voznika, ki je zavozil s svojim vozom na mehka cestna tla, zaradi česar je kazalo, da se* bo voz vsak čas prekucnil. Mohorič je hitel na pomoč in se je uprl na spodnji strani v voz 1 Vtaknil je roko v les t vino, da bi se krepke] e oprijeL To pa ni pomagalo, kajti vos Vinograde Imamo tudi v Zasavju Odkod ime vasi Vinje — Podjetni prebivalci Kamenice Ljubljana, 22. novembra Ko sem se vozil iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, sem vselej postal pozoren na prvi vinograd, ki sem ga opazil nad postajo Savo in nekam vesel sem bil Kdo bi pa verjel, da imamo vinograde v neposredni bližini Ljubljane? Oni dan sva se vozila s prijateljem do Laz, potem pa z brodom čez Savo. Krasen sončni dan je bil in grički, tam okoli Sv Helene so naju v ranem jutru pozdravljali skozi kopreno jesenske megle. Krenila sva za prijaznim domom našega rodoljuba Medveda na cesto tja do dolanskega znamenja, poetm pa po prijazni dolinici proti Vinjam. Kako lepa je ta dolina, pa tako zapuščena, da ga razen domačinov ni človeka, ki bi hodil po njej. Po tričetrturni hoji ugledam desno v bregu na prisojnem kraju vinograd In pred njim prav čedno kmetijo Belcijanova domačija je! Pred leti si je je pripeljal ženko tam okrog Ormoža v naši kraje Stožilo se ji je po vinskih goricah in ni vedel, kako naj ji v našem Zasavju nadomesti vsaj košček prejšnje domačije. Ime Vinje ji je neorestano rojilo po glavi in prepričana je bila, da krajevno ime ne more biti kar tako brez imena. In res! Pri prekopavanju tal sta namah naletela na bogve kako stare sadike. Zemlja je apnenasta, pa najdi na delo — sta si mislila. Okopala sta jo in zasadila sadike za poskusnjo: jurkabelo, Platon In rizling. Pa glej! Prvikrat so rodile sadike v drugem letu: 365 sadik — 222 1 vina. v drugič 340 1 in zdaj tretje leto že 550 1 žlahtne kapljice. To je vzpodbudilo tudi »Joška«, ki ima prijazen domek na hribčku Guba in danes je hvaležen svojemu vzpodbudniku za donosen vinograd. Ko sem se tako razgovarjal s Ferdinandom Belcijanom, mi je mimogrede omenil dobrohotni in gostoljubni mož, da so bili pred 300 leti sploh v tem kraju vinogradi in odtod ime Vinje. Za njegovo domačijo sem krenil za ovinkom — in glej! — kako lep svet, kako lep skrit kotiček naše lepe zemlje, pa tako malo znan. Sredi med hribci, vsa v solncu se smehlja ljubka vasica Vinje Lepo urejene domačije te pozdravljajo mimogrede, ko usmerjaš korak po nič kaj naporni poti v hrib proti Sv Trojici in dalje proti Moravčam. Na žalost ni tujca in ni človeka, ki bi vzljubil te kraje Meni pa je bilo kot da sem našel skrit smaragd naše lepe zemlje. Pa so Vinjani podjetni ljudje. Oni dan, ko sem bil pri Eelcijanovih na obisku, sem se domov grede ustavil v Kamnici, kjer je imelo tamošnje sadjarsko društvo veselico Mlado društvo je in 40 Članov šteje, pa so vsi zavedni, da bi bili lahko marsikateremu mestnemu društvu za zgled. Lastno sušilnico za sadje imajo, pa Škropilnico in še marsikaj. Osrednje društvo je sicer v Dolu in ga vodi mladi in agilni Šimenc, tu v Kamnici pa je le podružnica, ki je pa prav agilna Nazaj grede, ko je že bila noč, sem srečal edinega turista, ki ml je zaupal, da hodi vsako nedeljo v Zasavje na božjo pot k svoji ljubici Zasavje mi jo je dalo In Zasavje naju Se vzame«, mi je kar nekam s ponosom dejal, ko sva kramljala pod trepetajočo leščerbo v laški čakalnici in tarnala nad dejstvom, da je ta prelepi košček Zasavja tako malo znan in še manj obiskovan Videl sem podjetnost ZasavČanov, spoznal njihovo prijaznost in gostoljubnost zato je res škoda, da so nam Ljubljančanom tako tuji V prihodnje pa. ko bo pri Belcijanovih in pri »Jošku« spet grozdje zorelo, pridite in oglejte si vsi. ki mislite, da v Zasavju ne najde oko blagodejnega razvedrila in prepričali se boste, kaj ustvarjata podjetnost ln dobra volja v tako neposredni bližini Ljubljane, da v vin-j skih goricah črički pojo. .. S (i(msfze<}ct pfatna — Kino Matica: Melodije Sveta (Broad-way Melodies 1938). Le filmsko podjetje, ki razpolaga z milijoni in milijone tudi tvega, more financirati uprizoritev tako razkošne plesne in glasbene revije. Družba Metro-Go1dwyn-Mayer je filmski producent T"f poleg nekaj desetin monumentalnih filmov na leto postreže kinogledalcem vsako leto tudi t »broadwayskirpi melodijami«, ki so navadno glasbeni in revijski Slsger s probojnim uspehom v ameriških in evropskih kinematografih. Ob koncu teh filmov pokažejo grandiozno revijo s plesom in glasbo ter petjem, pripravijo pa gledalca na končni triumfalni učinek s primerno zgodbo. Navadno mora režiser revije premagati predsodke svojih financierjev in ljubosumnost kakšne vplivne ženske. Dejanje navadno prepleta ljubezenska zgodba s srečnim koncem. V broad\vayslcih melodijah zmaga naposled vedno znanje, talent in podjetnost še nepriznanih veličin. V pričujočem filmu se deianie do revije razpleta ponekod nelcoliVo dofđoča^no. sicer v filmskem dejanju na kar mrgoli odličnih Pomislekov, originalnih tipov in franantnih plesnih in glasbenih prizorov. Doka i posrečeno ie združevanje pravljičnega revialnega sveta z resničnim življenjem: dirke, življenje nepriznanih in odsluženih umetnikov, zakulisno življenje artistov, dejanje in ne-hanje malih ljudi, ki bi radi postali veliki in bogati. Vse se pa seveda dogaja v Ameriki, zato ni vse po naSem oku*?u. — Kino Union: Vzorni soprog. Film so Nemci predvajali letos v Benetkah na mednarodni filmski konkurenci. Končno nemški film. ki je tudi dobro režiran, zabaven in odlično igran. S tem filmom se nam je vrnilo up-anV na rholj^anje nemškega filma. KomiV Hemz Ruhmann je vzorni so-nrog. ki gledalca zabava od začetka do konca. Zonet moramo ugotoviti, da imajo Nemci dobre igralke in dobre igralce. »Vzorni soprog« je prvi nemški film v letošnji sezoni, ki mu ie priznati vse kakovosti dobrega filma V nekaterih prizorih ie v njem že dosežena virtuoznost, duhovitost in originalnost. Vakr5no nafdemo samo v francoskih podobnih filrmh. Skrivnost uspeha ie pač v tekstu, ki je dob-o prirejen za filmsko obdelavo, in v dobri režfjl. Naše *fManon«. V tej vlogi je imela gospa pri nas ln tudi drugod največje pevske in igralske uspehe. V vlogi Man on je tako izvrstna, da je ob neki priliki izjavil francoski poslanik Naggiar, da tudi Francija nima boljših in-terpretkinj za to vlogo. Opero bo dirigiral kapelnik štritof. Predstava je izven abonmaja in veljajo običajne operne cene. Gdčna Vera Majdičeva je več zaporednih sezon nastopala kot stalen član in redni gost v mnogih operah v Nemčiji. Povsod so hvalili njeno glasovno izobrazbo, moč in lepoto glasu, pa tudi njene igralske zmožnosti. Tako da je imela najlepše ocene. Dobila je mnogo povabil za več zaporednih gostovanj v Nemčiji, kar potrjujejo zgornje navedbe. V nasi operi bo gostovala v petek, dne 25. t. m v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aldac, v kateri Je 2e pred leti nastopala z velikim uspehom, predstava je izven abonmaja, veljajo cene od 40 dm navzdol. Opereta »Roxy«, novo operetno delo našega repertoarja. Je izvrstna opereta, ki jo je napisal znani in priznani skladatelj Abraham. V minolem poletju se Je vrSil v Opatiji operetni festival, na katerem je imela največ uspeha ravno »Roxy«. Naša premiera bo v soboto dne 26. t. m. Naslovno vlogo bo pela gdčna Barblčeva. Opereto bo dirigiral kapelnik Zebre, režijo pa ima g. P. Golovin. Važno vlogo ima tudi balet. Premiera bo v soboto dne 26. t m. za Premierski abonma. Zborovanje ljubljanskih učiteljev Ljubljana, 21. novembra. Pred kratkim se je vršilo učiteljsko zborovanje JITU za s rez Ljubljana okolica zahodni del v Ljubljani. Navzočih je bilo 78 članov. Po uvodnih formalnostih je predsednik društva JUU g. Vrhovec Stanko v lepih besedah omenjal 201etnico našega osvobojenja. Nato je poročal o prvem dnevu banovinske skupščine in o delu posameznih odsekov ter njih sklepih. Učitelj g. Tavčar Je poročal o drugem dnevu skupščine, posebno pa se o delu odseka za tisk. Slednjič je povzela besedo ga. Zupančič Nataša, ki je dejala na koncu svojega poročila o glavni skupščini: Zadnja glavna skupščina je dokazala, da je delo na teb skupščinah otežkoceno, če ne nemogoče zaradi prevelikega števila delegatov, ki se nikakor ne morejo zediniti v sklepih. Zato so nekatere sekcije že predlagale, da se pravila JUU izpremene. Razširi naj se delokrog banovinskih skupščin, ki naj rešujejo glavna vprašanja organizacije in s teh skupščin naj ae pošljejo delegati na glavne skupščine. Blagajniško poročilo je podala ga. De-želova, ki je prečitala obračun za leto 1937-38 in proračun za prihodnje poslovno leto. Oba sta bila sprejeta s odobravanjem. Vestnemu nI vztrajnemu delu ge. blagajničarke Deželove, Id je tudi na tem zborovanju odklonila predlagano nagrado, se mora društvo zahvaliti, da m je stanje blagajne tako zboljšalo in je mogel odbor predlagati, naj se zniža podporni fond na 2 din mesečno, članarina pa za 0~50 din. Tako bo znašala Jatev od 1. novembra 1938 dalje 19 din za člana. Na predlog tajnice ge. Lenarčič Ane so bili izvoljeni v stanovsko Častno razsodišče dosedanji člani. Zbor )t slednjič sprejel sledeče tri predloge: 1. V primeru, da bi se videlo, da socialni fond ni takoj neobhodno potreben, ga sme odbor podeliti kaki socialni gospodarski učiteljski ustanovi, ki ga sme uporabiti le v socialne svrhe učiteljstva našega društva. 2. Pravilnik za obračun B naj se takoj izpremeni, da ne bo treba ob koncu proračunskega letn vračati preostale imovine o stvarnih izdatkih, temveč naj se vodi evidenca o preostankih, ki se smejo v isto svrho prihodnje in mogoče naknadno leto uporabiti. Za osebne izdatke pa naj ostane dosedanje pravilo. 3. Društvo bo dalo revni učiteljski družini 150 din iz podpornega fonda. Denar bo blagajničarka izročila sekciji. (Hete\ntca KOLEDAR Danes: Torek, 22. novembra katoličani: Cecilija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Melodije sveta Kino Sloga: Velika iluzija Kino Union: Vzorni soprog Kino Moste: Duše pod bičem Prirodoslovno društvo: predavanje univ, docenta dr. Boža škerlja o izvonevropskih rasah ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze Razstava slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. <9$pod sita Lepa nedelja je. Blagor mu, ki jo lahko uzi\'a. Zaneslo me je slučajno te lepe nedelje v Zidani most. čakati sem moral na vlak dolgi dve uri. Pa mi svetuje ne-kdo, naj grem v Širje — lepo gorsko vasico nad Zidanim mostom. Lepa vijugasta pot me vodi navzgor. Ko tako občudujem lepo okolico, zagledam dva fanta — prvi je starejši, drugi mlajši. Grabila sta listje. Nehote sem pomislil, kakšen dan je — nedelja? Sicer nisem noben zagovornik nedeljskega brezdelja, toda kaj takšnega ne vidi Človek vsako nedeljo in povsod7. Vprašal sem ju, če nimata čez teden časa za tako delo in če si ne pri\x>ščita malo nedeljskega počitka. Začudena sta me pogledata tn starejši je dejal: »Gospod, midva bi si na vsak način rada privoščila malo počitka, pa kaj hočeva — diktat je diktat. So pač take razmere.« Na vprašanje, kaj sta, sta ml odgovorila, da sta v službi v neki tamkajšnji resta\rra-cijU Mislil sem, morda sta hlapca, pa sta rekla, da rta oba od stroke, ki spada absolutno pod gastronomijo tn ne k — listju* — čudne razmere vladajo pri' nas. Kaj pa pravi k temu Inspekcija dela, — zaščit niča delavcev? Treba bi res bilo napraviti malo reda. Naj na naleti ta glas na gluha ušesa! Potnik. Iz Cella — »Ero z onega sveta«. Ljubljanska opera uprizori d revi ob osmih v celjskem gledaliSČu Gotovcevo komično opero >Ero z onega sveta«. Dirigent Je ravnatelj g. Mirko Polič. Glavne partije bodo peli ge Hevbalova in Kogejeva ter gg. Franci, Križaj ln Janko. Predstava Je za abonma. —e Andrejev sejem. V sredo 30. t. m. bo v Celju pod imenom Andrejev sejem znani letni sejem. Letos bo v Celju samo kramarski sejem. Sejma živine zaradi slinavke ne bo. —o Umrla Je v ponedeljek na Slomškovem trgu 9 v Celju v visoki starosti 90 let zasebni ca ga Elizabeta Koroščeva, roj. Sovretova, mati ravnatelja Celjske mestne hranilnice g. Mihe Korošca in cerkovnika celjske župne cerkve g. Valentina Korošca. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —C Tri nesreče. V Zabukovci pri Gri-žah Je pacbel 431etni upokojeni rudar Jože Lekfl v petek doma tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. V TopolSici pri Šoštanju je padel 271etni ključavničar Andrej Koren v soboto pred svojim stanovanjem in si prav tako zlomil desno nogo pod kolenom. V soboto je šel petletni zidarjev sinček Viktor Mikek % Rečice ob Savinji s svojim starejšim bratom v gozd. Starejši brat je v gozdu podžagal drevo. Ko se je drevo podrlo, se mali Viktor ni pravočasno umaknil. Vejevje podžaganega drevesa ga je oplazilo in ga poškodovalo po VSem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bo.nici. —c Splošni šahovski turnlr Celjskega šahovskega kluba postaja od večera do večera zanimivejši. Igralec, ki bo dosegel vsaj 50% dosegljivih točk, se bo lahko Udeležil glavnega turnirja, ki se bo začel Okrog božiča, Pravico udeležbe na glavnem turnirju so si doslej priborili gg. Csorgo, Detiček, PeSič, Rupar in Vozlič. Iz Loškega poteka — 26. obletnica ponesrc Jnega tova. Strasne smrti, ki jc zadela ne samo lovca po-KOjnegt Antona Kordisa, temveč tudi dru-*ino, mater b 5 nedoraslimi otroki se spo-Ui}£!° U vednv pokojnikovi prijate-lon S ^obro spominjamo, kako je leta 1*12 neke jesenske nedelje popoldne pretresla vest ves Loški potok, da se je smrtno ponesrečil Anton Kordiš. po domače Uednarjev. Množica ljudi jc hitela na kraj, kjer je lel&l ponesrečenec, da se prepriča ° D,c.*re*i; in vsak se je vračal solznih oči. rudi danes se spominjamo vrlega naprednjaka, dobrega prijatelja, skrbnega moža in ljubečega očeta. Ni ga več. odšel je, za P* i* ostal spomin, lep snomin. ki ga tudi razdobje šestindvajsetih let ni izbri- Dragi oče, Tvoj duh še vedno med nami. biva \. V. ŠAH 6AHGV : 1 TTJKNlJi NA ' Amater • 21. r partija Capa1 n -dana na Cai vanja renua, BM iena " i oila uije- fitev. 263 »SLOVENSKI NAROD«, torek. Stran 3 Sdanes vesela burka, PbT""kATKRI SE vIsAJLDO^NASMEJi: DO SOLZ*! | VZORNI SOPROG SSKSMK«I __ KINO UNION ^Tel. 22-21 | DNEVNE VESTI . — Balkanska turistična konferenca. V Atenah se je pričela te dni balkanska turistična konferenca, ki ji prisostvujejo delegati držav članic balkanskega sporazuma. Grški listi pripisujejo tej konferenci velik pomen, ker vidijo v nji poglobitev balkanske solidarnosti in sodelovanja. V navzočnosti delegacije Grčije, Jugoslavije, Rumunije in Turčije je otvoril konferenco grški državni podtajnik za tisk in turizem NikoludU naglašajoč, da je stalni turistični odbor važen činitelj balkanskega Bpo-razuma za medsebojno spoznavanje in zbližan je balkanskih narodov. Konferenca dokazuje, da vlada v državah balkanskega sporazuma mir in red navzlic veliki napetosti drugod po svetu. — Za pospeševanje našega turizma. Vse-državna zveza ugostiteljskih združenj je sklenila, da bo vsako leto po zaključeni sezoni skl'cana konferenca zainteresiranih ugostiteljev, na kateri se bodo obravnavala vsa vprašanja, snrožena med sezono. Uprava Zveze je sklenila sklicati prvo turistično konferenco te vrste na Sušaku 24. in 25. t. m. Na dnevnem redu je novelacija obrtnega zakona, vpraSanje cen v gostinskih obratih, davkov in drugih dajatev, sanacija in krrditlranle gostinskih obratov, razmerja do nameščencev, prometne politike, pošte in telefona, turistične propagande in odnošaiev do tuisko prometnih uradov, strokovnega šolstva, letošnje sezone in priprav za bodočo sezono. Konferenci bo prisostvoval tudi trgovinski minister inž. Ka-balin, ter delegati finančnega, notranjega, prosvetnega, prometnega, poštnega in ministrstva za socialno politiko. Ljubljansko Zvezo za tujski promet bo zastopal na konferenc njen rnvnatell dr. Ciril Žižek. — Za arhitekte važna vpra&anja rešena. V »Službenih novinah« so bili nedavno objavljeni in so te dni stopili v veljavo covi nravilniki kot dopolnilo v lani Objavljenem zakonu o inženleriih. V teh pra vilnikih bo ugodeno mnogim zahtevam inženjeTjev in odpadla bodo razna neso-ki so se pojavljala med arhitekti in stavbnimi gospodarji odnosno stavbni-ki. Pravilnikov je pet. Prvi govori o disciplinskem svetu in za štrSo javnost ni posebno zanimiv. Drugi govori o izpitih za poobla-Oene inženjer je. tretji, ki ga smatrajo arhitekti za najvažnejšega, Je pravilnik o arhitektonskih natečajih. Četrti enako potreben in važen Je pravilnik o razdelitvi delokroga dela inženjerskih strok. Peti pravilnik pa govori o delokrogu absolventov Umetniške akademije v Zagrebu. Med drugimi važnimi vprašanji je rešeno tudi vprašanje avtorske pravice. Doslej je nagrajeni arhitekt s tem odstopil tudi avtorsko pravico. V bodoče pa nagrada ne bo dajala lastniku načrta možnosti, da ga po svoji volji in brez vsake odškodnine izkoristi, ker ostane še nadalje projektantova last. podjetni spekulanti, kl Izrabljajo razmere kakor so jih med sankcijami. Pod prikritimi imeni tujih tvrdk ustanavljajo tako zvane nakupne in prevzemalne pisarne ter se hočejo polastiti predvsem naše male trgovine z lesom. Spekulanti seveda niso domačini, temveč tujci ki jih pri nas najbolj toleriramo. — Sluge-dnevnic a rji se obračajo tem potom na merodajna mesta s prošnjo, naj bi se jih usmilili in namestili kot stalne služttelje. Težka je namreč negotovost, ko človek ne ve kaj bo z njim na stara leta. Prihraniti si ne morejo ničesar, saj jim skromna nagrada komaj zadostuje za preživljanje. _ Sprememba naziva pošte Studenec pri Ljubljani. Dne 1. decembra prične poslovati pošta Studenec pri Ljubljani pod naslovom Ig pri Ljubljani. — Mihajlo Mihajlovič umrl. Včeraj je umrl v Beogradu namestnik vrhovnega državnega tožilca Mihajlo Mihajlovič, star 54 let. Kot rezervni častnik se je udeležil vseh vojn od leta 1912 do 1916. Pokojni si je pridobil mnogo zaslug za zakon o državnih tožilcih. — Posojilo sarajevskega gledališča. Narodno gledališče v Sarajevu je dobilo v finančnem zakonu za tekoče leto pooblastilo, da najame pri Državni hipotekami banki 4,500.000 din posojila. Posojilo bo dano po 7odstotnih obrestih. — Nov grob. V St. Jurju ob južni žel. je umrl v ponedeljek zvečer v starosti 75 let g. Anton Sivka, nadučitelj v pokoju. Pogreb bo v četrtek 24. t. m. ob pol 9. dopoldne izpred hiše žalosti. Blag mu spomin! — Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku. Zagrebu in Kumboru 16. v Splitu 15. v Mariboru 13.5, v Ljubljani 13 v Beogradu in na Rabu 12, na Visu 10. v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubi ia-nl 747.1, temperatura je znašala 6.0. — Tatvina drv. Posestniku Ivanu Semiču iz Mozlja v kočevskem okraui so neznani tatovi odpeljali iz gozda štalcarski hrib. ki Je ob državni cesti Kočevje—Su šak. več voz drv. Te dni mu je bilo ponovno ukradenih 4 m bukovih drv, ki so bila zaznamovana z znakom *J Sch«. Znak je bil v les užgan. — Sorodnika ubil, ker je bil zaljubljen v njegovo ženo. V nedeljo zvečer je bil premožni kmet Zajim Jusuhovič iz vasi Gradiče blizu Kosovske Mitrovice ustreljen z lovsko puško. Njegova žena je zelo lepa in v njo se je zagledal njegov bližnji sorodnik Uka Alilovič Mož je sicer strogo pazil na ženo, pa se mu je vendar izneverila. Njegov sorodnik ga je počakal zvečer, ko je šel v hlev pokladat živini in ga z lovsko puško ustrelil . "T-ry Danes ob 16., 19. In 21. uri francoski filmski TITA lf U71 umotvor odlikovan na razstavi v Benetkah * fc star 68 let. V poslovilnem pitano. Id ga je naslovil na policijo pravi, da gre v smrt, ker ima na želodcu čire. Iz Ljubljane — Konjem so porezali repe. Po vaseh Dragi. Gostečah, na Suhi ter v Zabnici v škofjeloškem okraju so se pojavili te dni tatovi konjskih repov, ki so jih poiskal' kar v hlevih. Tatovi so porezali repe 15 konjem .ki so last posestnikov Janeza Jenka Franca Kušarja, Andreja Svoljšaka. Pavla Ferlinca, Frančiške Kalan. Feliksa Fer-linca, Franca Lušina. Andreja Hartmana Antona Pretnarja, Danice Kuralt, Antona šifrerja in Pavla Logondra. Odrezani repi so bili dolgi po 70 do 80 cm in so riave ter črne barve. Kakor domnevajo orožniki, sta porezala repe dva neznanca, ki sta se vozila iz vasi v vas z motornim kolesom. Repe bosta skušala najbrž prodati v tovarni za žimo ali izdelovalcem ščetk. — Najdba denarja. Na cesti med Starim trgom in Ložem je te dni naSel neki domačin 800 din Pošteni najditelj j« dona r izročil na orožniški postaji v Ložu. ki sedaj išče lastnika. — Naplavljen utopljenec. Iz Mure pri Gor. Bistrici, občina Črenšovci so te dni potegnili truplo ne7nanega utopljenca Utopljenec je bil okrog 50 l?t star 163 cm visok, močne postave, okroglega ob raza, širokega nosu. (Ostriženih že nekoliko osivelih brk. Na seb' Je imel siv karirast telovnik s kostnimi gumbi Dro-gasto srajco in cajgaste hlače Čevlje je imel nizke in podkovane Truole.. ki so g? po komisijskem ogledu ooknpali na tamošnjem pokopališču, je mornl^ bežati v vodi že mesec dni. — Ponesrečenci. 161eini ključavničarski vajenec Ivan Podboršek iz Zg Šiške jt snoči našel nekje staro patrono. ki jo i<-skušal odpreti Patrona pa mu i« eksplodirala in mu razmesariia roko Tovarniški delavec France Skubic iz Dobrunj je včeraj privzdigoval voz ki se mu je prevrnil ter mu zmečkal desno nogo Rudolf Rovanšek. 141etni pnstir i? Vevč se ie pri delu vsekal v levo roko — V bolnico je moral tudi 321etni uradnik davčne uprave Ignac Sterlekar iz Padovljice. ki je padel s kolesa in si nalomi! desno nogo. _ M°t°rna tedja se Je potopila, v petek popoldne se je prioe ila pred vh^lom v dubrovnižko pristanišče težk^ nesreča. Potopila se je motorna ladja Budimir iz Koločepa, natovorjena z gradbenim materialom. _ Zlatko Baloković okraden. V nedeljo je bil znani violinski virtuo-* Zlatko Ba-lokovič v Zagrebu okraden. Tiegov avtomobil je stal brez nadzorstva na cesti in iz njega mu je bila ukradena aktovka z dokumenti in vrednostnimi papirji, škoda znaša okrog 4000 din. — Razuzdano mater ubil. v zapore okrožnega sodišča v Slavonski Požegi so prignali 181etnega Milo Krevara iz vasi Sibinje, ki je s sekiro ubil svojo mater ker je živela razuzdano. Mater je prosil naj ga spremi na postajo, in ko sta prišla do železniške proge, jo je udaril dvakrat s sekiro po glavi, da je obležal--mrtva. — Le do konca tega tedna je čas za prijave za Putnikov izlet na Oplenac. Zahtevajte prospekte in informacije v vseh biljetarnicah Putnika. j —rj Lepa spominska Siskt Krajevni odbor Hi postavitev spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom bivše občine Zg. Slaka odkrije v nedeljo 4. decembra dopoldne ▼ avli novega šolskega poslopja v LJubljani Zgornja Šiška spominsko ploflčo v svetovni vojni padlim vojakom bivše občine Zgornja Šiška. Ob 8.30 bo v šolski kapeli maša z govorom bivšega vojnega karata mestnega župnika g. Janka Oegnarja, potem pa zapoje v avli Šolskega poslopja domači pevski zbor več žalostink. Sledila bo slovesna blagoslovitev In odkritje spominske plošče, potem pa zapoje domaČi pevski zbor >Oj Dober dobe. Nato bo nagovor predsednika krajevnega odbora za postavitev plošče Fr. Zajca, polaganje vencev, priložnostni govor zastopnika Zveze bojevnikov prosvet. referenta g. Rudolfa Wagnerja in kot zaključek nastop domačega pevskega zbora, ki zapoje >Oj ta vojaški boben«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. —lj Končno Število voMcev v LJubljani je bilo točno določeno šele s končanim re-klamacijskim postopanjem na sodišču in imamo v Ljubljani za decembrske volitve 23.695 volilnih upravičencev. Vseh reklamacij Je bdio vloženih 2-565. V primero s prejšnjimi leti je Število voli hi in upravičencev v našem mestu precej naraslo, ko smo leta 1936 imeli 21.057 volilcev, lani je bilo v Ljubljani v volilnem imeniku vpisanih 21.713 oseb. a februarja meseca letošnjega leta je mestni domovinski urad predložil sodišču volilni Imenik s 22.660 upravičenci. —lj Na sestanku za proslavo 201etnice kraljevine Jugoslavije bo zaradi razporeda slavnostnega sprevoda treba ugotoviti tudi približno število udeležencev pri sprevodu Odbor za proslavo zato prosi zastopnike organizacij, da za sestanek, ki bo v četrtek 24 t m ob 18 v veliki dvorani mestnega poglavarstva, pripravijo ootrebne podatke o Številu udeležencev nosameznih organizacij in društev, ki jib nastopajo —lj Vzgoja matere, tečaj Splošnega ženskega društva bo letos na mestni ženski realni gimnaziji na Bleiweisovi cesti Prvo predavanje Otroške bolezni ima gospa BoŽena Merljakova. zdravnica za notranje bolezni, v četrtek 24. t. m točno ob 20 uri Vstopnine ni: kakor prejšnja Iets so dobrodošli le prostovoljni doneski za kritje troškov. — Vožnje snega. Podjetniki in prevozniki, ki imajo na razpolago navadna ali motorna vozila z dvigalnlml napravami za odlaganje tovora se pozivajo, da predlože fakoi neko!kovana pismena sporočila pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu. če žele sodelovati pri prevozu snega V sporočilih je treba navesti točne podatke o velikosti vozil, o dvigalu in o zahtevku za dnevno osemurno vožnjo —li OBLEKE — PLETENINE — KAR-HICSTR — NEBOTIČNIK. —lj »Velika Iluzija« v kinu Slogi Francozi so nam v svojih filmih pokazali že marsikako umetnino, toda. njihov film »La gTande illusion« prekaša po svoji lepoti In čustvenosti vse. kar smo doslej videli pri njih. »Velika Iluzija * se imenuje film, ki nosi na sebi pečat ljubezni in bratstva vseh narodov. V vseh svojih grozotah je prikazana svetovna vojna in trpljenje vojskujočih se narodov. Ponižanie. holest. trp-Henie vojakov, glad in muke civilnega prebivalstva in vendar pri vsem tem medsebojnem sovraštvu vzklije v srcu človeka Bot luibem' sočuHa m trdno unanje, da se bo v bližnii bodočnosti votna in sovraštvo moralo umakniti dobi večnega miru... Da je to še do danes ostala le lepa in velika ilnzila narodov to nam kaže doba. v kateri baš sedai živ'mo! F^lm "»Velika BuztftK bo v FUoed na snoredu le nekaj dni O-cdpite si ga čim prej. —li Kino Fn'on m-mr^-li« moniimen+a-lfT- tmH »Pint^TovS^ne EfaHm Pn'»f. Ta film, delo af*w*r*ške prodttkc?,fe United Artist, Je etarHema motetrovna. k* je po vsem svetu tri umirala. Nad 10000 Mudi ie delalo na tem ei^ont^Vem flmu. k' nam nrUrn<7ii4p *wetr»irtvtp 1 p^e°*a moža. Vi ep OrtpTftVu1 v svet m not oval no tpt>1 plitki o^n da m" rHrf|fvlfal mi^teinvfičme m -r-r> n.-Ti 1 -! i ■» <-l < Jrr^^np *^ar»*»ta v8"bttm. ^cbrT ^n^oorafHp o«*7*čn; ;°"»*alci (g qpr?t-no~t r**?'"''1 SO odl'k« *opr» *n,ma. ki Ho že v r»pr rhiftfi raz«i^ei T►4wf»H*tno tako f"4*-«*-*le kr'-nr fnm mladino. u— Prediv&nia liubfj&t-ikp Sadiarske ir> 'r^nar^ke vodrijrmce «-e br^\o vr^la š> vc-\i mesec, ker se nrične tečaj o zelen jar tvu še-le S decembra Prmodnje nred* •*anje bo v sredo dne 2.1 novembra t. L k T:or ob;rajno ob 19 (sedmi) uri zvečer « c je vlomilcu /:del plen premalenkoster ie vdrl *e v sosedno stanovanje Ivana Ro/ nana. kjer jc vse prebrskal v spalnici, p ii na-ci nič prikladnega in jc zato odše ie da bi kaj vzel. V noči na nedeljo je bilo vlomljeno tud v trgovino P. Krulc na Tržaški cesti 8. Vlo mileč je našel t nekem predalu 400 din, všeč pa mu je bila tudi temno rjava usnjena aktovka, v katero je nabasal precej jest-vin, nekaj špecerijskega blaga, 2 kg težko ogrsko salamo, sest klobas in 4 kg čokolade, škod« znaša nad 1000 din. Na cesti 20. septembra je nekdo vlomil v ns novo adaptiran lokal in ukradel še nov usnjat, črno rjav svrsnik, sive volneno rokavice, rumen šal in žepno svetilko, kar }e vse bilo Laat delovodje Ivana Štebeta. V nedeljo ponoči se je splazil neznan zli-kovec tudi v podstrešje hiše št. 9 Pred Škofijo in ukradel Pavli Tcpina dva para moških, tri pare nizkih ženskih čevljev ter par črnih visokih damskih snežk v skupni vrednosti 1000 din. Iz drvarnice Marije Cankar na Vilharje- vi cesti pa je nekdo odpeljal štirikolesni ročni voziček, zeleno pleskan. z gumijastimi obroči, vreden 200 din. Mimogrede je tat ukradel še kokoš, vredno 30 din. Isto-tako je tat odpeljal dvokolesni ročni voziček tudi Pepci Mihelj z dvorišča na Gredavanjih ao gorskim vodnikom predvajali v BTančiškanaki dvorani švicarski ilm o vzgoji vcKinikov, na kar je sledil • restavraciji pri Slamiču družabni večer. MALI OGLAS? beseda 50 par davek posebej Preklici izjave beseda Din L— lave M posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit znamko. - Popustov za male oglase ne priznamo. ieseda 5«» par javek posebej Najmanj /.nwl« • l>tr Nepremočljlvr Hobertuse renćkote in vse vrste dežnih • laščov jblek peni« t d na)bo<}S Q*Kuf. pri t K t s h t K. .ju bija na Sv Petra cesta 14 VAGON ZA BEOGRAD PROST Odpremim pohifitvo Zo dopol litev teže. ca 3000 kg. iščem nteresenta proti znižanemu pri spev ku Pojasnila: Sever, Marijin trg 2. 2703 KLIŠEJE ENO VCCtAtVNE »PET&ANASVZ3 seseda 90 pat "Uveli posebej N a 1 man 1*1 ANOS«, Maribor. 3-M ][3riO[3rilHQ[3QC5ri3QQQQE[3[3riIE'T!' NAPOONA ISKAPNA I LJUBLJANA S CNAfUeVA s iZVRSrjJh VSS VRSTE T1SKOVIM PB fU> BOSTK IM ti A J FltiBJŠ B »SLOVENSKI NAROD«, torek. H no^mhr* IMS. «ter. 263 Gradnja kranjskega vodovoda zagotovljena Zgrajen bo do prihodnjega poletja in stroild bodo znašali nad 3,000.000 din Kranj, 22. novembra. Vsi vemo, kako velike težkoče vsako leto nastajajo v Kranju v poletnih mesecih, ko je kranjski vodovod, ki je bil grajen skoro pred 30 leti, Odpovedal. Pomanjkanje vode je leto za letom večje, zasilni ukrepi proti tej nadlogi pa niso nič zalegli. Tudi zveza preddvorskega vodovoda z rezervoarjem v Tupaličah ni prinesla pomoči, ker čeravno je bilo v Tupaličah vode dovolj, preozke cevi niso mogle dovajati v Kranj dovolj vode. Da se poraba vode v območju zlasti sedaj povečanega Kranja zelo veča tako rekoč od meseca do meseca, saj neprestano zidajo nove stavbe, vile, hiše obratna in tovarniška poslopja, o tem ni vredno izgubljati besed. Upravičeno je bilo zato pritoževanje meščanstva nad pomanjkanjem vode, ki povzroča vsako leto neprijetnost, s tuj-sko-prometnega stališča pa je Kranj med tujci užival žalosten sloves, da je mesto brez vode, čeprav mimo mesta tečeta Sava in Kokra. Očitki, ki so bili v tem pogledu izrečeni na naslov občine, pa tudi niso bili upravičeni. Zavedati se moramo, da z majhnimi popravili in z majhnimi stroški vodovodnega vprašanja v Kranju ni mogoče rešiti, da mora priti le velikopotezen način rešitve, to je gradnja novega vodovoda. Izhodišče gradnje novega vodovoda je bilo zajetje studenca v Novi vasi nad Preddvorom, katero delo je opravil Higienski zavod in Preddvorčani To zajetje daje danes vodo Preddvoru, ker pa se je že tedaj mislilo na podaljšanje vodovoda v Kranj, so se od zajetja do Preddvora položile cevi 22 mm premera Edino nov vodovod z zadostno kapaciteto more odpraviti v Kranju pomanjkanje vode za dogleden čas. Dočim so Preddvorčani dobili vodo že spomladi 1 1937. čaka Kranj na njo že drugo leto. Novi vodovod ie stal nad 3 milijone in treba je bilo iskati subvencij na vseh krajih. Vodovodni odbor in kranjska občina sama tega denarja ne moreta zbrati. Izgledi pa so. da je stvar dospela v odločilni stadij, čeprav se je načrt glede razdelitve stroškov nekoliko spremenil. Za prvo silo je predvsem potreben kapital za nabavo cevi in za glavna terenska dela. Prej je bilo v načrtu, da bo banovina dobila iz državne železarne v Vare-šu cevi na kredit, katerega bi s prispevki občin odplačevala 5 do 6 let. Denar za terenska dela bi pa deloma zbrale občine, v katerih območju se bo vodovod gradil. Železarna v Varešu je pa sedaj prešla v privatne roke in ker ne dobiva državnih subvencij, ne more cevi dajati na kredit. Zato se bo v svrho čimprejšnje nabave cevi razpisala takojšnja licitacija drugih, zlasti inozemskih podjetij, banovina pa bo po zatrdilu g. bana kranjskemu županu na drug način našla sredstva za plačilo cevi. Ker smemo pričakovati, da bo čas dobave cevi trajal 2 do 3 mesece, se lahko reče, da se bo s terenskimi deli, to je z izkopom pričelo takoj spomladi, ko bo zmrzlina odnehala in bo vodovod do poletja dovršen. Kranjska občina, na katero izmed vseh občin, ki so v vodovodnem odboru, odpade največji prispevek, je tudi že našla rešitev, kako dobiti sredstva za kritje stroškov terenskih del. Prvotno je nameravala naložiti lastnikom novih hiš od 1. 1920 dalje posebno 2 in pol odstotno enkratno takso za novi vodovod, ker so se pa hi-šarji temu protivili, bo, kot je že bilo sprejeto na občinski seji. najela 1 milijon din posojila, ki se bo odplačevalo s poviškom cene vodi z 1 na 2 din za kub-meter. Kranjska občina je to posojilo najela, ker hoče imeti pri rokah denar za takojšen pričetek dela, čim bo rešeno vprašanje nabave cevi. Poleg tega bodo v ta fond prispevale še one občine, ki so zastopane v vodovodnem odboru, pa tudi občine Stražišče. Stara Loka in Mavčiče, ker se bo v navedene občine podaljšal kranjski vodovod, če bodo plačale sedaj svoj prispevek, ker bo radi njih potrebno položiti širše cevi. Tak je resničen položaj akcije za novi kranjski vodovod po najnovejših poročilih. Če je občina znala zgraditi most šolo in pokopališče, ji smemo zaupati in verjeti, da bo spomladi zgradila Še pre-potrebni vodovod IS. v mali dvorani na Taboru. Na dnevnem reda Je eckna točka: Najetje sanacijskega posojila. Ker Je ta korak velike vat noati za sanacijo našega Sokolskoga doma, pričakujemo, da se tega Občnega rbo-ra udeleži čim večje ItevUo društvenih pripadnikov. Zdravo! Uprava. Prvi motorni vlaki v Sloveniji Maribor, 21. novembra Po dolgotrajnem prizadevanju naših tu j-skoprometnih in gospodarskih krogov je železniška uprava dala zdaj na razpolago za Slovenijo dva motorna vlaka, ki prideta v promet predvidoma Se ta mesec. V gospodarskem in tujskoprorreetnem interesu Slovenije bi bilo, da bi eden teh motornih vlakov vozil med Zagrebom, Ljubljano in Jesenicami do Rateč-Planice, drugi motorni vlak pa iz Ljubljane preko Celja do Maribora in odtod po Dravski dolini do Prevalj. Prvi motorni vlak naj hi odhajal iz Zagreba zgodaj zjutraj ter bi se od Jesenic naprej ustavil na vseh postajah, ki so Izhodišča za zimske turistič- ne kraje in atmakoaportne predete; Iz Ra-tec-Planioe naj bi se motorni vlak pozno zvečer vračal v Zagreb. Ravno tak o bi moral drugi motorni vlak iz Ljubljane odhajati zgodaj zjutraj bi Imel od Maribora naprej v Dravski dolini več postankov, tako da bi bil potnikom omogočen obisk važnih turističnih in zimakoeportnih krajev, kakor so Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju, Rimski vrelec hi drugi. Vozni red obeh motornih vlakov bi se moral določiti tako, da bi imela vlaka v obeh smereh, torej zjutraj in zvečer, zvezo na Zidanem mostu, tako da bi bila podana tudi možnost zveze med Zagrebom in Mariborom odnosno Dravsko dolino in obratno. Gotovo je, da bi bila uvedba prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah neprecenljivega pomena za tujski promet in sploh za gospodarstvo v Sloveniji, ker bi bila s tem ustvarjena idealna prometna zveza med Zagrebom in med najvažnejšimi tujskoprometnimi predeli Slovenije na eni strani ter med glavnimi našimi gospodarskimi središči na drugi strani. Vsa naša javnost pričakuje z velikim veseljem uradno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah. Kdo bo bodoči ameriški prezident? Preureditev ameriškega strankarskega sistema — Roo-sevelt baje ne bo več kandidiral Gorenjsko sokolstvo marljivo deluje Uspešno delo v tekočem letu in veliki načrti za bodoč' nost Jesenice, 20. novembra Doba poletnih javnih nastopov in manifestacij je za nami. Pričela se je doba tihega jesenskega in zimskega notranjega telesno vzgojnega in prosvetnega dela v župi in v nji včlanjenih edinicah. Sokolstvo hoče vzgajati duševno in telesno zdrav in močan narod, ki bo sposoben izpolnjevati težke naloge, ki nas č*akajo in da bo uspešno branil našo lepo zemljo kadar bo treba. Sokolsko strokovno vodstvo je že pred leti vključilo v svoj telesnovzgojni sestav vse panoge sodobne telesne vzgoje, ki so za pridobivanje moči, zdravja in odpornosti sokolskih pripadnikov najbolj primerne in koristne. Gorenjsko sokolstvo opravlja vse telesno vzgojno in prosvetno delo po točno v naprej določenem načrtu in postopoma uvaja v tekmovalne sporede tudi panoge, ki so že ukoreninjene med narodom in jim daje lepo in določeno obliko. Danes teden se je vršila seja župne uprave v Kranju, ki je bila izredno števil- . no obiskana. Poleg članov uprave so se j seje udeležili starešine v župi včlanjenih društev, katerim so župni funkcionarji po- j ročali o tekočih zadevah ln jim obrazložili smernice za bodoče delo. Iz poročila župnega načelnika brata Beznika je razvidno ogromno delo. ki se je v tem letu storilo v župi in društvih. Na župnem zletu v Radovljici je v sporedu korakalo 1808 sokolskih pripadnikov s 25 prapori na čelu. Pri javni telovadbi je nastopilo 1650 oseb. Zupnih tekem na orodju, ki so se vršile v Kranju, se je udeležilo 198 tekmovalcev in tekmovalk, tekem v lahki atletiki 78, strelskih tekem v Preddvoru 20, in kolesarskih bojnih tekem v Preddvoru pa 48 tekmovalcev. Pri župnih članskih smučarskih tekmah v Mojstrani in pri župnih mladinskih smučarskih tekmah v Podnartu je tekmovalo 381 tekmovalcev in tekmovalk. V vseh navedenih panogah je tekmovalo skupno 725 bratov in sester. To je število, ki ga ni morda dosegla še nobena druga župa v naši državi. Na seji župne uprave se je razpravljalo o vseh zadevah, ki se tičejo poglobitve sokolskega dela, pridobivanja mladine in o smotrnem delu na vasi. Predvsem se je razpravljalo o vzgoji dobrih sokolskih prednjakcv, župnih in društvenih pred-njaških tečajih za vrhunske telovadce, pri katerih bi se polagala največja pažnja za lepotno telovadbo. Vsa društva bodo na državni in sokolski praznik dne 1. decembra letos prav posebno slovesno praznovala 201etnico obstoja Jugoslavije s slavnostnimi sejami, telovadnimi in prosvetnimi akademijami. Za leto 1939-40 je župno načelstvo določilo naslednji program. Smučarske tekme: za članstvo dne 21. in 22. januarja v Bohinjski Bistrici, za naraščaj in deco 19. februarja v Kranju in Stražišču. Župne tekme: splošne župne tekme za članstvo in naraščaj v okviru veljavnega tekmovalnega reda bodo ob koncu maja. Lah-koatletske tekme bodo istočasno s splošnimi, župni zlet in akademija bosta v letu 1939 na Bledu. V načrtu so tudi kolesarske bojne tekme in strelske tekme. Čas in kraj se bosta določila kasneje. Tečaj za orodno telovadbo se vrši ločeno za zgornje in spodnje okrožje. Zupni prednjaški tečaj se bo vršil v obsegu kot letošnje leto, načrt tekme za deco pa je bil poverjen članom župnega strokovnega odbora. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo sokolska župa Kranj korporativno udeležila pokrajinskega zle ta v Ljubljani ob priliki 751etnice "Ljubljanskega Sokola in da bo župa v 1. 1940 slovesno razvila žup-ni prapor ob priliki župnega zleta v Kranju. Saveznemu načelstvu se je predložilo v potrditev novo župno načelstvo, ki bodo v njem: načelnik Vinko Beznik, Kranj; pod-načelniki 2gur Mirko, Kranj, Pristov Janez, Jesenice, in Završnik Albin, Bled; načelnica Horvat Lojzka, Radovljica; namestnice Hafner Anica, Jesenice, Pečnik Emica, Kranj, in Jeme Jožica, Bled. * — Sokol I, L ju bi Jana-Tabor poziva svoje članstvo, da se udeleži njegovega izrednega občnega zbora, ki bo v sredo ob pol Oslabitev, ki so jo prinesle Rooseveltu zadnje volitve, bo vplivala tudi na prihodnje prezidentske volitve ter na bodoči razvoj ameriškega političnega življenja. Ne izključuje se preureditev vsega strankarskega sistema iz temeljev, kajti razlike med severom in jugom, med demokrati in republikanci, morajo priti do veljave tudi v organizaciji ameriške politike. Ta razlika se da izraziti zelo lahko. Jug je vedno bolj za desnico, sever pa za levico. To pomeni, da vleče recimo demokrat z juga mnogo bolj na desno, kakor republikanec s severa, če naj bi se pretvorile dosedanje stranke po radikalnosti in zmernosti nazorov, bi moral novi strankarski sistem računati vsaj s tremi strankami ter mislili na omenjene zemljepisne posebnosti. i glasu, v politiki je pa zmeren konservativec. Napravil je globok vtis s svojimi javnimi debatami s senatorjem Bulklevom. Te debate so bajt spominjale na debate, ki jih je vodil Lincoln z Douglasom pred svojo izvolitvijo za prezidenta. Senator Vandenberg iz Miohi-sana. On je eden izmed vodite] jeiv republikanske stranke Leta 1937 bi moral biti republikanski kandidat za prezidenta. pa je to odklonil, ker je bil prepričan o Roo-seveltovi zmagi. Senator Bennet Clark, demokratski zastopnik države Missouri. Njegov položaj je tako v državi kakor tudi v stranki trden. On vodi konservativno krilo demokratske stranke, ki ga bo gotovo predlagala za kandidata na mesto pred-zidenta. Senator Clark je leta 1912 hudo ogražal izvolitev W od rov a Wilsona za kandidata na prezid en s! sk o mesto. Mnogo važnejše in mnogo bolj pereče je vprašanje prezid en tekih voliterv 1. 1940-Po neuspehu zadnjih volitev računajo v političnih krogih s tem, da Roose-velt ne bo več mogel kandidirati, pač bo pa imel odločilno besedo pri določitvi demokratskega kandidata. Zdaj imajo največ izgledov na izvolitev tile ameriški politiki: Thomas D e w e v. On je se dokaj mlad in ljudje se bodo do leta 1940 spominjali zasluig pri iztrebljenju korupcije v New Yonku. čeprav je nedavno podlegel na volitvah guvernerja države New York. Za izvolitev njegovega protikandidata, zida Lelimarma, je pa Roosevelt zastavil vse svoje moći. Kljub temu je podlegel Dewey le z neznatno razliko. Mankalo mu je izmed 4,700.000 glasov samo 60.000. Sodnik Arthur H. James. To je novi republikanski guverner države Pen-silvanije, kjer so bili guvernerji doslej demokrati. Ta je v svoji državi zelo priljubljen, kar utrjuje njegovo upanje za izvolitev prezidenta, James je bivši rudar, ki je v prostem Času študiral pravo in tako je napravil lepo kariero. V politiki zastopa fconservatrvne nazore. Robert Taft. Republikanec, znani pravnik, sin prezidenta Tafta. Pri volitvah v senat države Ohio je porazil demokratskega senatorja BuJkleva, Taft je hladnokrven, marljiv pravnik na zelo dobrem Aparat za kvartopirce V zadnjem času je bilo izumljenih več aparatov, s katerimi se da dokaj zanesljivo ugotoviti, kdaj človek laže. En tak aparat uporablja električno napetost na koži. Napetost se spoji po elektrodah z dveh mest in meri se s potenci ome trom. Cim obide človeka izvestno razburjanje, začne napetost kolebati, kar pokaže kazalec na galvanometru. Ta aparat je nekoliko preuredil in uporabil psihiater prof. Ruckmick z univerze v ameriški državi Jowa, da je pokazal občinstvu, kdaj govore kvartopirci resnico in kdaj ne. odnosno kdaj igrajo pošteno in kdaj goljufajo. Zvezal je enega izmed njih z aparatom. Kadar je kvartopirec napovedal karto, ki jo je imel v rokah, j« aparat miroval, čim je pa napovedal karto, ki jo ni imel v roki, *je jel kazalec takoj nihati. Podobno je lahko psihiater tudi ugotovil, ali govori igTač resnico pri trikih s kartami, pri katerih označi eden karto, drugi pa ugane, katero karto je milliL Na obeh je pokazal kazalec, da-li je drugi izbral res tisto karto, ki jo je mislil prvi. odnosno, da-li sta #e glede laži že poprej domenila. Angleški tisk se pripravlja na vojno Najbolj občutljiva stran angleškega tiska, zlasti londonskega, je njegova osredotočenost. Slavna londonska Fleet Street bo najboljši cilj sovražnih letal, ki bodo potrebovala samo nekaj bomb, da bodo uničeni vsi važnejši londonski listi. V totalitarni vojni je uničenje tiska sovražne dežele eden izmed dveh največjih uspehov; drugi je uničenje radijskih postaj. Tipično poslopje BBC je pa baje sploh najboljši cilj odnosno kažipot letalcu nad Londonom. Londonskemu tisku ne preti samo uničenje uredništev in tiskarn, temveč tudi skladišč papirja, V nobenem drugem velemestu ne najde letalec tako lahko skladišč novinskega papirja kakor v Londonu, ker so takoj za pristaniščem. Ker pa sovražna letala zelo rada mečejo bombe tudi na pristanišča in kolodvore, se londonski novinarji ne morejo zanašati na to, da bi imeli že drugi dan po začetku vojne dovolj papirja. Tej nevarnosti se skušajo veliki london- ski listi izogniti tako, da na hitro roko ustanavljajo stranaka podjetja po vzorcu industrijskih podjetij, ki si pomagajo na enak način Tudi velika industrijska podjetja ustanavljajo namreč nekakšna fiktivna podjetja, s katerimi bi v primeru vojne preslepila sovražne letalce. »r>aily ExpreSBc je storil to ne samo v Londonu, temveč tudi v Leedsu in GlaagovAi, »Daily Mail« v Londonu in Manchestru, >Daily Herald« pa pri Londonu v Eatfordu. Enako sta se zavarovala lista »News Chronicle« in »The Times«. Velike skrbi dela tudi razpošiljanje novin in pošiljanje vesti. Pomanjkanje novin bi pomenilo v vojni oslabitev boja proti sovražni propagandi. Pokopališče Haniba-lovih vojšcakov Iz zgodovine vemo, da je zapustil Hanibal Kartago leta 218 pred Kristusom, imel je 90.000 pešcev in 12 tisoč jezdecev večinoma Maurov. Ta vojska se je spopadla v dolini Rhone z Galci, ki jih je porazila, potem je pa prodirala naprej proti Brianconu ln Italiji. Tam je pa naletela Hanibalova vojska na oviro, takrat se skoraj nepremagljivo, namreč na Alpe. Ker je imela s seboj slone, s katerimi ni bilo mogoče prekoračiti sotesk. Je Hanibal za-povedal, naj jih večinoma pobijejo. Ostali, s katerimi so navzlic vsemu tvegali poskus prekoračiti Alpe, so v gorah poginili. Končno je slavni vojskovodja premagal tudi to oviro. Prekoračil je Alpe, toda v dolino Aoste je prispelo samo 20.000 pešcev in 6.000 konjenikov. Ta tragična Hanibalova zmaga nad Alpami je vživela v spominu človeštva zdaj, ko so naleteli v dolini Durance v Francoskih Alpah blizu Briancona na važno odkritje. Našli so prastaro pokopališče, kjer so bili pokopani Hanibalovi vojščaki. Njihove kosti so ležale pri mogočnih okostjih afriških slonov. Sto okostnjakov v polkrogu je tvorilo častni okrasek prinče-vemu okostnjaku, ki so ga spoznali po tej svojevrstni počastitvi in po krivi sablji, ležeči pri levi roki, dočim je držal v desnici železni meč. Nad 2150 let je minilo od tistega časa in kakor vidimo se časi niso mnogo spremenili. Evropa ima še vedno svoje vojne in svoja vojaška pokopališča. Letošnje božične počitnice Maribor, 21. novembra Lani so bile božične počitnice na naših šolah močno skrajšane in naša šolska mla dina je imela malo možnosti za udejstvo-vanje v zimskem sportu, zlasti v smučanju, ki je po vsej pravici postalo pri nas najbolj priljubljena športna panoga. Seveda je bil s tem prikrajšan tudi naš zimski tujski promet ter so bile v številnih naših zimskosportnih postojankah rezervacije iz tega razloga odpovedane. Zato so naša športna mladina in naši tuisko-prometni krogi že ponovno izrazili željo, da bi se božične počitnice na naših šolah primerno podaljšale, da bi se tako naši mladini nudila možnost Intenzivnejšega udejstvovanja v zdravem zimskem sportu, obenem pa bi so našim zimskim turističnim krajem omogočila močnejša zimska sezona, ki je velikega pomena za naše gospodarstvo. V tem smislu sta tudi Tujskoprometni zvezi Putnik v Ljubljani in Mariboru pri pristojnih prosvetnih oblasteh ukrenili potrebno, da bi ugodili tej splošni želji in potrebi v interesu našega narodnega smučarskega sporta in v korist našega zimskega tujskega prometa. Prepričani smo, da bodo merodajni činitelji s pravilnim razumevanjem obravnavali vprašanje letos-njih božičnih počitnic na naših šolah. št. Jurij ob juž. žel. — Vprašanje našega vodovoda. Te dni smo pisali, da so se pričela prva dela za gradnjo vodorvoda ter da dosedanji vrelri nikakor ne odgovarjajo higienskim predpisom. Zato se je sestala pred kratkim komisija zaradi vodovoda ter ugotovil, da dosedanji vrelci pri g. Zdolšku nikakor ne ustrezajo. Vodo bo treba dobili od mlina g. Ferleža, kjer se bodo pojavile bržčas tudi težave, ki pa se bodo vsr'.i-ko morale premagati, da bomo dobili pri nas prepotreben v odo ved, za katerega se potegujemo že dolgo po vojni. Z Zidanega mosta — Osebna vest. Orožniški vodnik, podporočnik g. Marjan Strniša z Zidanega mosta je pred kratkim napravil v Kamenici v Sremu izpit za orožniškega častnika. Pred kratkim je bil premeščen za vodnika v Šmarje pri Jelšah, želimo, da bi se počutil simpatični vodnik kar najboljše na prvem službenem mestu. Darujte za »Zvončkov« sklad P. Ml. i7 lf zelenem peklu Mladi Gray je razočarano motril Indijance. Zamišljal si jih je drugače, mislil je, da so krepki, bojeviti možje, pravi gospodarji prerije. Tu je pa videl oguljene, izčrpane starce, ki so z očmi ponižno prosili jesti. Po daljšem času se je v očeh mladega Graya za-iskril plamenček posmehovanja ali zaničevanja. In to je rodilo v njem podlo misel. V velikem kotlu je stari Goodley kuhal kavo in že je vrela. Mladenič je stopil k ognju, vzel veliko aluminijasto skodelico in zajel kave. Čeprav je držal skodelico za ročaj, ga je peklo v roke. Stopil je k Indijancem, rekoč: Lao, lao. In pomolil jim je skodelico vroče kave. Stari Indijanec je vprašujoče pogledal mladeniča, potem je pa iztegnil koščeno roko po skodelici. 2e se je zdelo, da bo prijel skodelico z drhtečimi prsti, ko je storil Gray nekaj nepričakovanega. Naglo je obrnil skodelico in polil starčevo roko z vrelo kavo. Začul se je en sam krik: to je bil krik polko\©i-ka Morrisa. Indijanec je mirno zrl na svojo dlan — Jaz ti že dam lao, — se mu je rogal mladenič. Indijanec ni odgovoril. Vstal je. pozdravil z iz- tegnjeno roko in odšel počasi proti pragozdu. Tovariša sta mu sledila. Šele tedaj se je mogel mladenič ozreti po taborišču. 4 — Odvadil sem ga prosjačiti, — se je zasmejal, toda na njegov smeh ni nihče odgovoril. John Elias Gray se je začudeno oziral po mrkih obrazih mož, ki so ga zaničljivo gledali. — Vaše početje je bilo fakinstvo in posurove-lost, — je dejal polkovnik Morris hladno. V mladeničevih očeh se je zasvetil plamenček odpora. — Ne potrebujem nikogar, da bi kritiziral moje postopke, najmanj pa bi smel storiti to tisti, ki se mi mora zahvaliti, da je sploh prišel sem, — je dejal razdraženo. — In hotel je obrniti možem hrbet. Polkovnik Morris je pa naglo skočil h konjiču, na katerem je bil prijahal gaučo. Hitro je potegnil iz sedla dolg, usnjen bič. Gray je takoj spoznal, kaj namerava. — Ne drznite si! — je kriknil Toda bilo je že prepozno. Po zraku je zažvižgal bič.in zadel je Gravevo roko, s katero se je branil. Mladi Gray je segel za pas, kjer je imel samokres. Drugič je zažvižgal bič, presekal mu je srajco na rami in mu pregnal misel na obrambo. Po->em so padali novi udarci. Slednjič mu je Morris obrnil hrbet in odšel s vojimi tovariši v šotor. Silna jeza je spreletavala mladega Graya, toda bil je brez moči. V svoji duši je začutil globoko sovraštvo do vseh članov ekspedicije. Najraje bi bil ustrelil Morrisa. Potem se je pa spomnil, kako je bilo zadnji dan pred odhodom, ko se je poslavljal od očeta. Videl je jedilnico, kjer je pod materino sliko stisnil očetu roko in mu obljubil, da se bo vedel kot mož in kot gentleman. Ali se je vedel tako? Iz gole objestnosti in fakinstva je bil poparil roko lačnega starca in globoko razžalil polkovnika Morrisa. Mladenič je naenkrat začutil, da ga peče to v duši bolj, nego udarci z bičem. Ves osramočen je odšel v svoj šotor, kjer je ostal skoraj dve uri. Ko je stopil iz njega, je imel oči objokane. Krenil je naravnost k skupini, kjer je stal med svojimi tovariši polkovnik Morris. — Gospod polkovnik, oprostite mi moje podlo vedenje. To je bilo fakinstvo, neumno, in veselilo bi me, če bi mogel svojo napako popraviti, — je dejal s tihim glasom. — Prosim tudi druge, ki so bili priče mojega fakinstva, naj hitro pozabijo na to... Polkovnik Morris je molče stisnil mladeniču roko. Gray je čutil, da mu solze zalivajo oči. Raje je odhitel malo od taborišča, ker se je sramoval svojih solz... Naslednjega dne, še predno se je taborišče prebudilo, je Gray vstal in osedlal konjiča. Poslovil se je od dr. Marsona, ki je stal zadnji na straži, potem je pa odjahal proti stanici. Čez dve uri je stal pred lastnikom čred. — Rad bi kupil nekaj glav goveje živine. Gospodar je nezaupljivo premotril mladeniča: — Pa se vendar ne mislite lotiti živinoreje^ — ga je vprašal začudeno. Mladi Gray je pa mirno prenesel njegov pogled. — Ne, gospod, rad bi kupil samo pet krav in jih dal Indijancem. Pravijo, da so lačni, ker se jim zadnji lov ni posrečil. Gospodar, ki je bil menda že slišal nekaj o tem dogodku, je samo prikimal z glavo. Muy Buenos, amio, muj capatas jih vam že prižene in eden izmed mojih fantov vas spremi. Zdi se mi, da bi vas težko razumeli. Gospodar je šel na leseno verando in poklical svoje hlapce. Kmalu je bilo pripravljenih pet krav in na konjiču je čakal gaučo, da bi mladenič poračunal z gospodarjem. Tudi to ni trajalo dolgo in kmalu sta jo ubirala oba jezdeca proti indijanski naselbini. Pri pragozdu je gaučo razjahal konja in mladenič je sledil njegovemu zgledu. Po vijugasti, komaj vidni stezici sta se bližala gostemu, iz trnja spletenemu plotu, ki v njem nikjer n« biln vrtine. Cowboy je nekaj zakričal i. - -> mu samo psi g srditim laja^em Zak.icaJ je še enkrat, potem se je pa del plotu odmaknil in nastala je ozka odprtina. Mladi Gray in gaučo sta vstopila. Urejuje Josip Zupančič — tfa »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo In Inseratnl del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani