Naročnina mesečno 29 Din, za inozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi ni. 6/IH S£0VENEC Telefoni uredništva: dnevna iluiba 2050 — nočna 299«, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.690 ifi 10.349 za uiHeruie; Surajevo štv 7503 Zagreb štv. 34.011, Pragu-Dunaj 24.7Ч7 (J pra та : Kopitarjeva b, telefon 299» Duhovna kriza v Nemčiji Nedavno je nemškn vlada otvoriln »križarsko vojno proti vsem liezudovoljnežem, nergačem in črnoglednikom, proti vsem podtalnim temnim elementom in povzročevalcem slabega razpoloženja« — defetistom bi rekli pri nas — »proti vsem hinavskim krtom, ki s svojim temnim delovanjem iapodkopujejo ugled narodnosocialističnega režima in morijo med ljudstvom zaupanje v blagovest narodnega socializma«. Križarsko vojno votli dr. GopboJs, propagundni minister nemške vlade satn, in je v tem smislu imel po vsej Nemčiji že nekaj prav poučnih govorov, ki nas morajo zaenkrat prepričati le o tem, da mora biti nolr.-.nji položaj v Nemčiji skrajno resen, če vlada smatra uporabo najtežje propagandne artilerije za potrebno. V novi Nemčiji obstoja torej neka kriza, ki ni državna, ker narodni socializem trdno drži oblast v rokah, ki tudi ni samo gospodarska, ker so ee gospodarske razmere znatno zboljšale, neka kriza, ki jo bomo najbolje imenovati duševno itrizo nemškega ljudstva, kriza torej, ki se r-e pojavlja na ulicah v četverostopih, marveč, ki se dogaja tiho v dušah iu je ni mogoče meriti z navadnimi merili in je tudi ue pobijati z navadnimi sredstvi. Takšne duševne krize prihajajo, grozeče in strašne, kot čisto naravne reakcijc za dobami velike duševne napetosti. Narodni socializem je deset let z bičem hodil gor in dol po Nemčiji, navduševal, bodril, obljubljal in zbičal nemško notranje življenje do take višine napetega pričakovanja, da je postalo popuščanje duševnih sil naravna potreba. Nemška duša potrebuje po tolikih letih navdušenja in na-vduševanja miru, ker je utrujena. Navdušenje ni normalen pojav duševnega življenja. Vsako navdušenje in vsako navduševanje ima svoje meje. Vsak človek je enkrat sit navijanja m nabijanja, sit vsiljevanja še tako lepih tuzem-skih vzorov, kakor je sita zemlja vode, če je je preveč, ali kot umre najlepša cvetlica, če ji prilivamo preveč gnojil. Za to ni čuda, če se pojavlja v Nemčiji vsepovsod duševna izčrpanost in prenasičenost od vsega dolgoletnega gostoličenja in navijanja, posebno še, ko se je izkazalo, da so mnogi vzori sedaj razbhnjem v nič in je vsakdanje življenje pokazalo, da je veliki del te dolgoletne duševne napetosti in muke veljal le puhlemu besedičenju. Gobbelsovi križarji teh duševnih zakonov niso razumeli, kakor jih narodni socializem sploh v vsem svojem pohodu nikdar m razumel. Ko se je boril zu oblast, je čarul pred nemško ljudstvo z najbolj razpaljivtmi sredstvi, kuko gnil je vladajoči sistem, kako ko: rumpirano je vladajoče osebje in da je zadosti samo, da se spremeni »sistem« režima m nadomeste ljudje, pa bo zasijal raj nemškim rodovom. Njegovo pretirano vrednotenje subjektivnih vrlin se sedaj kruto maščuje, ko se mora po spremembi »sistema« in po odgonu starih oblastnikov s težavo boriti proti istim objektivnim težkočam, ki so ovirale delo demokratične Nemčije. Laž gotovih gesel, ki morda nekaj časa vžigajo med ljudstvom mora nekega dne na dan, bilo preje, bilo kasneje, m takrat daje ljudstvo, ki je v svojih osobinah nepokvarjeno, svoj odgovor tem prekupčevalcem njegovega zaupanja. Gobbels in njegovi križarji so te duševne zakone prezrli tudi sedaj Zagrizeni v resničnost svojega prejmča-nja, da »se samo slabi ljudje zoperstavljajo narodnosocialističnemu raju« mesto da bi razumeli, da je utrujenost nemškega ljudstva le posledica njihovega delovanja, se zadovoljujejo v svoji borbi s tem, da »slabe ljudi«, to se pravi nergače, temne elemente, nezadovolj-neže, ali kakor jih že kličejo, polovijo za koncentracijske tabore, ali pa jih drugače iztrebijo. Utrujenost, da ni vzročna posledica pretirane duševne hrane, ki je po vrhu še etično manjvredna, marveč le delo posameznih »temnih elementov«, ki kot »neki agenti črnoglcd-stva hodijo jio Nemčiji in sejejo seme nezaupanja in obupa«; in da je dovelj poloviti in streti teh par agentov, pa se bo Nemčija zopet zasmejala v sladkem optimizmu. Nemški propagandni minister jc označil kot »ognjišče nergaštva« nemško meščanstvo in seveda tudi območje nekdanje c.entrumske stranke. Proti njim torej je naperil helebarde narodnega socializma, misleč iz svoje napačne redpostavke, da je treba samo te ukrotiti, pa „o vse v redu. Po našem mnenju se izliva nezadovoljnost in nergaštvo v Nemčiji iz studencev, ki jih nobena križarska vojna ne bo mogla zamašiti. In teh studencev je poleg zgoraj navedene in čisto naravne notranje utrujenosti zelo veliko. Prvič je velikanski prepad med obljubami, ki so rodila pretirana pričakovanja, in med dejstvi povzročil ne samo v meščanskih tn v bivših centrumskih krogih toliko razočaranja, da se je prvotna zmagoslavna pijanost streznila in vzbudila v Nemčiji ono trezno in preudarno kritičnost, ki smo jo vedno imeli za največjo lastnost nemškega naroda. Drugič je pogansko poudarjanje cisto bioloških vrednot krvi in plemena, kot da bi bile najvišje vrednote, osupnilo in odbilo vso ono ogromno ljudstvo, ki veruje v ideale, ki so višji od krvi in plemena in segajo v nadnaravo. Nemško ljudstvo je v svoji biti krščansko tn se je narodni socializem izkazal kot slabega poznavalca nemškega naroda, ko jc mislit, da mu bo kednj mogel vzeti dobrine krščanstva ln jih nadomestiti s puhlim malikovanjem krvi. Narodni socializem je nemško ljudstvo s tem ponižni in se ne sme čuditi danes, če se brez »tajnih temnih elementov širi po nemških du-Soh »nergaštvo«, ki je pa v resnici zdrav odpor krščanskega človeka proti zablodam nacionalističnega malikovanja. Tretjič je hudo misliti, da se ne bi narod, ki je zrasel v svobodi, v strogi disciplini sicer, C Španski socialisti netijo revolucijo Agrarni nemiri in krvavi spopadi Madrid, 7. iunija. Dočim se generalna stavka, ki so jo proglasili socialisti, vsled energičnih ukrepov do 5. t. m. ni izrodila v nobene nerede, pa je prišlo 6. t. m. do več krvavih spopadov v mnogih provincah, zlasti v Andaluziji in Estremanduri. Do sedaj je znano, da je v spopadih med kmetskimi delavci in orožniki bilo ubitih 8 oseb, veliko pa težko ranjenih. V vasi Torre Perigili blizu Jeana so se kmetski delavci polastili vasi, v kateri so več ur gospodarili. Oboroženi s kmetskim orodjem, deloma pa tudi z revolverji, so napadli občinsko hišo, ranili enega uradnika in enega orožnika ter razobesili rdečo zastavo. Ranjen je bil tudi neki mali posestnik, ki so ga v težkem stanju morali prepeljati v bližnjo bolnišnico. Ponekod so delavci zažgali tudi gospodarska poslopja. V pokrajini Haen stavka 300 poljskih delavcev, ki so napadli posestvo nekega veleposestnika. Ubili so lastnika in njegovega sina, nato pa so zažgali poslopje. Podobni incidenti eo se zgodili tudi drugod. Neznanci ubili generala Berenguera Neredom stavkujočih agrarnih delavcev se je pridružil še hujši slučaj. Neznanci so ubili v San Sebastianu generala Berenguera, brata zadnjega min. predsednika za vlade kralja Alfonza ХШ. Vse kaže, da je bil atentat namenjen le temu, ne pa generalu. Morilci v mraku niso mogli dobro spoznati svoje žrtve in .so ubili brata. Bivši ministrski predsednik je bil tisti čas v lotranjosti poslopja. Morilci so pobegnili in jih dosn-laj še niso naišli. Vladni krogi smatrajo umor generala Fernan-da Berenguerja poleg stavke poljskega delavstva in neprestanih giasov o pripravah desnice za prevrat kot znak, da se je položaj zeli poslabšal. Zaradi tega je morala vlada izdati nove varnostne ukrepe. Socialisti iščejo pretveze v monarhistih Nemire e aranžirala socialistična stranka, ki se ne more pomiriti t tem, da ni več na vladi in ki hoče strmoglaviti zmerno liberalno vlado, s katero sodeluje najmočnejša stranka parlamenta pod vodstvom katoličana Gil Roblesa. Socialistična stranka hudo hujska zoper generale oziroma častnike armade, češ, da so »v zvezi s klerikalci« in njihovo glasilo »E1 Socialista« je priobčilo članek, v katerem trdi, da so monarhisti zamislili zaroto, da odstranijo predsednika republike Zamoro in na njegovo mesto postavijo Lerrouxa. Lerroux je to bedasto izmišljotino seveda takoj demantiral. Tudi vlada je oficielno demantirala, da bi obstojala kakšna nionarhistična zarota, kateri naj bi stal na čelu general Carrasco, kakor je pisal »E1 Socialista«. V resnici se oborožujejo socialisti Pač pa se je doznalo, da je socialnodcmokrat* ska stranka svoje pristaše močno oborožila. Policija od včerajšnjega dne naprej vrši številne hišne preiskave. Doslej je našla v neki trgovini s steklom, ki leži v delavski četrti Madrida, 1000 revolverje? najnovejše konstrukcije in ogromno množino mt» nicije. Povrh še spor s Katalonijo V Madridu vlada velik nemir zaradi dogodkov v državi. Po ulicah govore o desničarski zaroti. Veliko skrb zadaje vladi tutli spor s katalonsko avtonomno vludo, ki se noče ukloniti rudi neke razsodbe upravnega sodišča v Madridu in izjavlja, da bo pravice Katalonije branila z orožjem v roki. Katalonska vlada, ki je antikatoliška, podpihuje tudi levičarske pučiste v Španiji. Raznesla se je tudi vest, da bo španska vlada odstopila, kar pa je sam predsednik vlade demontiral. Ali bo razotožHvena konferenca zaspala ■ se dosegel sporazum z Nemčijo ? Ženeva, 7. junija, b. Jutri opoldne se sestane k seji predsedstvo razorožitvene konference. Danes, 24 ur pred to sejo, je položaj še vedno popolnoma nejasen. Vendar pa se v krogih francoske delegacije opaža gotov optimizem in zadovoljstvo, zlasti še po snočnjem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in nemškim pooblaščencem Lerchnerjem. Po tem sestanku je bila strogo tajna konferenca v tajniški sobi ameriškega delegata Normana Davvisa, katere sta 93 od ameriške strani udeležila Norman Davvis in ameriški veleposlanik v Bernu Wilson, od francoske strani Barthou in francoski delegat na razorožitveni konferenci Massigli, od strani Velike Britanije pa sta bila navzoča lord Eden in še en član. Barthou je poudaril, da je v teku razgovora z nemSkim pooblaščencem Lerchnerjem dobil vtis, da je Nemčija pripravljena, da se pogaja za povratek v Ženevo. V tem miru nadaljuje francoski poslanik v Berlinu Francjois Poncet svoje delo in se trudi, da pridobi Nemčijo, da sprejme Litvinov predlog o vzajemni pomoči. Komentarji jutranjega francoskega tiska so polni novih nad in zlasti vidno poudarjajo dobro voljo francoske delegacije na razorožitveni konferenci. Vsi listi smatrajo sestanek med zunanjim ministrom Barthoujem in nemškim pooblaščencem Lerchnerjem kot razveseljiv dogodek. Dopisnik agencije »Radio« je mnenja, da je po sporazumu v saarskem vprašanju prišel psihološki trenutek za odstranitev nasprotstev med Nemčijo in Francijo. Čisto drugače pa presojajo položaj aagleški listi, pa tudi znani francoski novinar Pertinax. V »Daily Expres®u« poroča Pertinax iz Ženeve, da odpotuje francoski zunanji minister Barthou v petek iz Ženeve in da se ne bo kmalu vrnil nazaj. Po njegovem odhodu ne preostane nič drugega, kakor da se pusti konferenco mirno zaspatL Fiasko se bo seveda skušal pokriti z izvolitvijo odborov. Italija — tako poročajo angleški listi — se je do zadnjega trenutka zavzemala za sporazum, odslej pa bo posvetila vso svojo pozornost varnosti države in bo skrbno pazila, kdaj se bo pričelo tekmovanje v oboroževanju. ki si jo je pu svobodno izobličil, naveličal duševnega suženjstva, v kuterega ga je vklenil sedanji narodnosocialistični režim, ko je ,isto-tistneril delovanje svobodnega razuma. Da bi bil dr. Lcyev »Herdengeruch« (čredni vonj) nemškega plemena res najvišja in najbolj plemenita vrednota, tega jx> pijanosti prvih dni narodne revolucije danes vendar ne bo sprejel noben nemški izobražen človek, ki ve ceniti dostojanstvo človeške osebnosti in ki noče pozabiti, do kulturni napredek vseh, in tudi nem-škegu naroda, ni delo »črednih gonov«, marveč zaklud, ki so ga zbrali posamezni duhovi v neoviranem, svobodnem izrabljanju svojih duševnih sposobnosti. Ali so to »temni elementi in nergači«, ki jih je treba poslati v koncentracijske tabore? Njihova opozicija ni naperjena proti disciplini, marveč proti oblikam in sredstvom, s katerimi narodni socializem hoče vpeljati »kulturno izravnanost«, ki j>a v resnici ni nič drugega kot brezkulturnost. Duševne krize so v življenju narodov nevarne. S križarskimi vojnami se nc odstranjujejo, ker se odtegujejo območju državne obla-sti in njenih zakonov. Duševne krize ozxlrav-l.jajo samo ljubezen, resnica in svoboda. Nemški državniki se tega recepta dozdaj niso držali. Vsi se oborožujejo Ženeva, 7. junija. Med tem, ko še ni znano, ali bo razorožitvena konferenca imela kakšen rezultat ali ne, se v vseh državah nadaljuje oboroževanje v naiintenzivnejši meri. O Nemčiji smo že poročali, ku*o silnooborožuje in kako zanjo baje delajo tudi tovarne v Angliji in Ameriki. Da Italija za tem ne zaostaja, o tem ni dvoma. Angleški parlament je za oboroževanje nedavno dovolil velike vsote. Isto velja za Ameriko in Japonsko in posebno močno se oborožuje Rusija. Turčija hoče zgraditi kar novo mornarico. Kar se tiče Francije, je vojni odsek parlamenta sprejel zakonski načrt vlade, s katerim se dovoljujejo za armado dodatni krediti v višini 3 milijard in 120 milijonov frankov, ki se bodo dobili po posebnem posojilu, katero se bo v kratkih rokih amortiziralo. Proti so glasovali samo socialisti in komunisti. Od te vsote bo odpadlo na mornarico 595 milijonov za |xxi-zemske rezervoare nafte, 190 milijonov za hidro-avione in 80 milijonov za obrežne utrdbe severne afriške obale, obale ob Sredozemskem morju, oto- kov in ožine Calais. Kar se tiče novih ladij, sc bo druga križarka tipa »Dunquerque« začela gTa-diti v najkrajšem času. Konferenca ministrov MZ Ženeva, 7. jun. p. Danes so imeli ministri držav Male zveze dr. Beneš, Titulescu in Jevtič daljšo skupno sejo, na kateri so razpravljali o vseh političnih vprašanjih, ki tičejo članice Male zveze. Z ozirom nu glasove, ki se ruznn-šajo o povrntku Hnbsuržanov, poudarja o seji izdani komunike, dn jc glede habsburškega vprašanja stališče Mule zveze znano in du se absolutno ni spremenilo. Z Bogom Ženeva! Ženeva, 7. jun. p. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je danes odpotoval i/. Ženeve. Ostnle delegacije, v kolikor še niso zapustile Ženeve, odpotujejo jutri zvečer nu svoje domove. Pot g. Jevtiča v Pariz Belgrad, 7. junija, m. S snočnjim ekspresnin. vlakom je odpotoval v Pariz tukajšnji francoski poslanik Naggiar, ki bo tudi osebno prisostvoval pri sprejemu našega zunanjega ministra Jevtiča v Parizu. G. Jevtič se bo mudil v Parizu 11., 12. m 13. junija. Državni preobrat v Litvi Kovno, 7. jun. b. Ponoči se je izvršil v Litvi vojaški prevrat in sicer so ga izvršili pristaši bivšega predsednika vlade W'oblemarasa. Wolileiuaras je pobegnil iz mesta svojega pregnanstva Platelia v bližini Kovna in se postavil na čelo vstašev. Vstaši so ga takoj izvolili za vojaškega diktatorja in predsednika vlade. Wohlemaras se nahaja, tako se trdi, v nekem poslopju litovskega generalnega štaba. Revolucijonarji so zahtevali ml predsednika vlade Smetone, da ostopi in mu poteče tozadevni ultimatum nocoj. Medtem pa je sedanji predsednik vlade Smetone ultimatum odbil, istotako pa tudi vsaka pogajanja z vstaši. Trdi se. da je vladi zvestim četam uspelo v boju poraziti revolucionarje, tako da hi po tej vesti zaenkrat bila vlada gospodar položaja. Kovno, 7. junija, p. Vesti, ki prihajajo iz Kovna, ne soglašajo med seboj. Po eni verziji je del armade za Voldetnarasa, in to pred vsem letalstvo in oddelki tankov, ostali deli vojske pa se šc niso odločili niti za eno niti za drugo stran. Kaže pa, da niso proti Voldemarasu. Vsekakor bo treba počakati na nova poročila. Palačo drž. predsednika straži vojaštvo in v splošnem pravijo uradna poročila, da vlada že mir. Vsekakor je pričakovati ie. jutri velikih sprememb v vladi. Po eni verziji je bivši diktator Voldemaras zaprt, vendar uradno ni mogoče dobiti potrdila te vesti. Madjari sami niso zadovoljni s korakom svoje vlade Budimpešta, 7. junija. AA. Razočaranje madžarskih krogov zaradi neuspeha madžarskega koraka pri Društvu narodov proti Jugoslaviji je odjeknilo tudi v parlamentu. Na snočnji seji je posl. M. P a 1 a v i c i n i govoril o madžarski pritožbi proti Jugoslaviji in očital vladi, da ni objavila pritožbe, preden jo je izročila Društvu narodov. Zato smatra, da pritožba ni bila izročena v pravem času. Sicer pa je zdaj jasno, je dejal govornik dalje, da je šlo samo za upravna vprašanja. Ta bi sc bila dala rešiti enostavneje in na boljši način. Govor jx>sl. Palavicinija je zbornica poslušala z velikim zanimanjem. Pravosodni minister Lazar je v imenu vlade odgovoril poslancu Palaviciniju, da korak madžarske vlade v Ženevi ni bil upravne narave. Madjarska želi dobrih odnošajev z nami Budimpešta, 7. junija, b. Tibor Eckhard, ki je na zadnjem zasedanju Zveze narodov zustopal Madjarsko, je napisal danes v »Pester Lloydu« članek, v katerem izraža nado, da se bo madjarsko-jugoslovanski spor v kratkem ugodno rešil. Jugo-slovnnska vlnda je pred Zvezo narodov izjavila, tla je pripravljena v direktnih pogajanjih odstraniti I vsa nesoglasja, kar bo zelo koristno za madjarske dvolastnike. Madjarska vlada je vedno želela dobre odnošaje z. Jugoslavijo in temu ludi ni ničesni napoti. Vladna kriza v Belgiji Bruxelles, 7. junija. Dne 6. t. m. je vlada de Brocqucvillca v zbornici dobila nenadoma nezaupnico. Nezaupnico so povzročili socialisti, ki so vladno večino liberalcev in katolikov razcepili. Zato je vlada sklenila, da poda demisijo. Demisija je prišla v zelo neugodnem času, ko je treba uravnovesiti močno pasivni proračun in ko se proučuje zakonski načrt deflacije, ki naj bi poživil lokalne finance. Reforma ustave v Romuniji Bukarešta, 7. junija, c. Kralj Karel II. je izrazil željo, da bi se izvedla reforma ustave, po kateri bi se zmanjšalo število senatorjev in poslancev in velikih županstev ter poenostavila uprava. Kralj jc naročil Tatarescu, da se pogaja z vsemi opozicio nalnimi strankami o reiormi ustave. Baje so vse stranke načelno pristale na reformo ustave in bc. znto v jeseni sestavljena koalicijska vlada iz vseb strank. Mnogo novega in zanimivega boste vedeli na ijubijantkem veleielrnu Obtičite velesejem! Tram do vključno 10. Juniia. Polovična vozni na I Suša in draginja V Rusiji se je kruh podraži I za trikrat Moskva, 7. junija. Zaradi suše bo letošnja žetev r Sovjetski Rusiji najmanj za eno tretjino slabša od lanske. Sedaj so se podražila mnoga živila, tako moka, sladkor, rž, najhuje pa kruh, kojega cena se je potrojila. Sovjet ljudskih komisarjev je sklenil, da se ima odslej kruh. ki se dobiva na karte in ki je doslej veljal 20 kopejk, prodajati za 00 kopejk. Ponekod je vsled te ogromne podražitve kruh iz svobodne prodaje popolnoma izginil. GPU je izdala odredbo, da bo nastopala z drakonskiini odredbami jiroti tistim, ki bodo izrabljali to v sfiekulacijske namene. Osrednje vodstvo Komsomola, to je komunistične mladinske organizacije, je izdalo manifest, v katerem poziva vse svoje člane, da z vsemi silami pomagajo pri letošnji žetvi in da skrbno pazijo, da ne bo nihče pridržal zase žita, namenjenega za Jržavo. Mladi komunisti se ne smejo poinišljati. da laznanijo oblasti svoje lastne starše, ako bi ti uganjali defetizem in sabotažo. Iz tega se razvidi, da bo vprašanje prehrane letos v Rusiji delalo ne male težave. V Ameriki Washington, 7. junija. ЛА. Letošnji žitni pridelek bo najslabii ▼ zadnjih 25 letih. Pred .Inik Roosevelt ie napovedal, da bo treba zaradi suše zaklati več milijonov glav živine. V Bolgariji Sofija, 7. junija, c. Bolgarska vlada ie prepovedala ves izvoz žitaric in sena zaradi slabe letine. Izvažati se sme samo slama. V Tunisu Tunis, 7. junija Tukaj kaže temometer 40 stopenj Celzija v senci in celo ob 2 ponoči kaže 32 stojienj. V južnem Tunisu pa so konstatirali celo 49 stof>enj Celzija v senci. Na Irskem Dublin, 7. junija Tudi na Irskem vlada huda S"ja. Minister СУКеПу je izdal naredbo glede šted-njc z vodo. živina poginja vsled pomanjkanja vode. ' Dalekosežna preosnova sovjetskega šolstva V Avstriji bombe pokajo naprej Dunaj, 7. junija, b. Snoči so neznani zločinci vrgli v električni transformator v Florids-dorfu bombo, ki je eksplodirala in popolnoma razrušila napravo. Salzhurg, 7. junija, b. Včeraj je na igrišču gim na stičnega društva nastala eksplozija, ki je hudo poškodovala tribune. Innsbrnek, 7. junija, b. Na nemško-avstrij-ski meji pri Moggersu so streljali z nemškega ozemlja na avstrijsko patruljo, ki je bila od- daljena od meje 200 m. Pri tej priliki so napadalci hudo ranili člana Heimvvehra Moosman-na. ki ima več ran. Prepeljali »o ga т bolnišnico. Slučaj bosta preiskala en avstrijski in en nemški častnik. Linz, 7. junija, b. V predmestju Linza so , neznanci vrgli bombo т stanovanje nekega Heimwehrovca. Eksplozija je storila veliko m-aterijalno škodo. Kulturni boj v Nemčiji vedno ostrejši Miinchen. 7. jun. TG. Panee je bavarsko no-f ran je ntinietrst-vo prepovedalo nadaljnje predvajanje velikega filma, ki ga je priredila katoliška filmska družba in ki kaže Vatikansko meeto in njegove znamenitosti. Predstava je bila prepovedana po dveh predvajanjih. Borba državnih oblasti proti kardinalu Faul-haberju se nadaljuje. Sicer je kardinal v eni svojih pritožb uspel, ko je osrednja vlada v Berlinu dala nalog oblastem v Badenu, da naj dovolijo svobodno razprodajo pet kardinalovih adventnih govorov. (Pred tremi meseci so hitlerjevci vdrli v katoliSko knjigarno in pridige razoefrali, nakar je oblast nadaljno razprodajo prepovedala. (>p. ur.) Toda la uspeh je takoj zatemnila policijska odredba, s katero je za tri mesece ukinjen katoliški dnevnik »Bayerischer Anzeigerc, ki je izhajal v Regensburgu. Kot razlog navaja policija, da je la katoliški lisi ponatisnil pridigo kardinala Faulha-berja od decembra 1924 in da ne gre, da bi ponn-tiskovaki deset let stare govore z močnimi črkami. Konfisoirani list je bil preje glasilo bavarske ljudske stranke in je po razpustu stranke postal glasilo Katoliške akcije. V katoliških krogih izjavljajo, da ai verjetno, da bi list po treh mesecih začel znova ■zhajati. Katoliški Pasaarei proti Hitlerjevi Nemčiji Saarbriicken. 7. jun. Z. Katoliški dnevnik v Posaarju »Die Neue Saar-PosU objavlja daines uvodnik, r katerem se nahaja tudi sledeči proglas na posaarsko ljudstvo: »Mi se hočemo boriti za naš krščansko-eocialnii in nemški program na sedaj zadnjem prostoru nemške domovine, ki je ostal še avoboden. Mi se lx>rimo proti vsakemu protinem-škemu lerorizmu, ker smo Nemci ln hočemo nemški ostati. Borimo se proti temu, da bi naša mala domovina padla pod kakšno tujo državo. A borimo se tudi proti zasužnjenju nemškega delavstva. Mi nikakor ne želimo, da bi naša ožja domovina prišla pod sedanjo Nemčijo, niti, da hi našo nemško ljudstvo padi« pod narodni socializem. Ib teh razlogov odklanjamo predlog, da naj se Posaarje pri-družii tretji narodnosocialistični državi. Mi smo za krščanski germanizem, a smo proti rjavemu f>o-ganstvu !< Anglija proti utrditvi Dardanel Istambul, 7. jun. b. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Izmeta paše je bila snoči »eja vlade, na kateri se je razpravljalo o angle-!kem stališču glede na ponovno utrditev Dardanel. !s'a seji so zelo obžalovali, da je Anglija zavzela odklonilno stališče proti ponovni utrdbi Bospor-•ke-ga zaliva, kakor to želi Turčija. Poslabšanje anglo-ruskih odnošajev l/ondon. 7. jun. b. Iz Moskve se poroča, n je sovjetska vlada zaradi poslabšanja rusko-anglešUih odnosov sporočila angleškemu veleposlaniku v Moskvi. dn jp iz tehničnih razlogov prisiljena, da za nedoločen čae odgodi podpis sporazuma o likvidaciji Lena Goid Field spora. Iz diplomatskega sveta Tstamhul. 7. junija, b. Turška vlada je ob-reščena iz Moskve, dn je bivši podkomisar za zunanje posle Karahan postavljen za poslanka v \uKari na mesto dosedanjega poslanika >uričn, ki je imenovan za, poslanika v Berlinu. tanija in konkordat Rim, 7. junija. TG. Španski zunanji minister in posebni od|»slanec španske vlade za pogajanja za konkordat med Vatikanom in Španijo, Pita Ro-mero, je jjrispel v Rim in se je oredstavil držav-lemu tajniku kardinalu Pacelliju. Pita Romero ima dve nalogi: da vzpostavi redne diplomatske odno-šaje med Španijo in sv Stolico. ki jih jc revolucija prekinila, in 2. da pripravlja nov konkordat, ker je prejšnjega revolucionarna vlada odpovedala. Ker Kxk> pogajanja za konkordat težavna in dolgo-,rajna, je Pita Romero sjx>razunmo z vatikanskim državnim tajnikom mnenja, da jc najbolje, da se /.a enkrat sklene samo »modus vivendi«, ki naj iraja, dokler nc bo uveden ali stari konkordat, ali na sklenjen novi. Pita Romero je bil sprejet tudi od Mussolinija. Dunajska vremenska napoved: Spreinen-jivo. Temperatura čez dan višja. Zagrebška vremenska napoved. Neslalno, lojalne nevihte še vedno niso izključene, vetrovno, vreme se bo počasi zboljšalo. Špt Konferenca o gospodarski krizi BHgrad. 7. jun. m. Včeraj je pričela zasedati tukaj konlerenca zastopnikov gospodarskih zbornic iz vse države o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti za zboljšanje gospodarskega stanja v državi in predvsem za dosego boljših cen za kmetijske pridelke. Konferenca bo zasedala več dni in bo končno o vseh vprašanjih izdelala podroben referat in ga predložila vladi. Belgrad. 7. junija, m. Za dom slepih kralja Aleksandra I.. ki se bo v najkrajšem času pričel graditi v Zemunu mesto dosedanjih starih zgradb, ki ne odgovarjajo svojemu namenu, je Nj. Vel. kralj podaril 100.000 Din. V novem domu bodo slepci našli dosmrtno zavetišče. Belgrad. 7. junija, m. Tukajšnje okrožno sodišče je dovolilo vsem trem obtožencem v zadevi samoumora ravnatelja »Assicurazioni Generali« Marjanoviča, da se lahko branijo iz svobode. =» Ljubljana, 7. junija, b. Nocoj se je vrnfl iz Amerike in potoval skozi Ljubljano v Belgrad haš ' poslanik v washingfonu g. dr. Leonid Pitamic. Belgrad, 7. jun. m. / odlokom pravosodnega ministra je premeščen Iranjo Hafner, sodni pristav 8. pol. skup. iz okrar sodišča v Stocu na okr. sodišče v Ljubuškem. — Prometni minister je sprejel ostavko, ki jo je podala na državno službo Stana Bor št nar, knjigovodkinja podruž. Poštne hranilnice v Ljubljani. Belgrad, 7. junija. Pri tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan g. Zvonimir Barbijani, dozdaj nadzornik v Zagrebu. — Napredoval je za asistenta drž. splošne bolnišnice v Ljubljani v 6, skup. dr. Ljudevit Merčun. — Za asistenta drž. bolnišnice v Ljubljani v 7. skup. je imenovana dr. Marija Kačar-Kolar. Nov stratosferski polet Moskva. 7. jun. k. Sovjeti pripravljajo tretji polet v stratosfero. Iz svile je zgrajen že velik balon. ki se ho lahko dvignil 25.000 m visoko. Start ! se bo izvršil koncem tega meseca. Prihodnji teden ; poleti namreč v stratosfero Belgijec Cossins in Rusi čakajo sedaj njegovega poročila, ker hočejo nato rekord posekati. Proti 40 urnemu tedniku Pariz, 7. junija. AA. Iz Ženeve poročajo, da ie mednarodna konferenca za delo začela razpravljati o 40 urnem tedniku. Zaetopnik delodajalcev Ersted je naglašal, da bi 40 urni tednik dovedel do višjih cen življenjskih potrebščin, da bi povzročil znižanje mezd. uveljavil stroje in pospešil racionalizacijo itd. Zato so delegati delodajalcev proti temu predlogu. Strašen vihar na Koreji Tokio, 7. junija. TG. Strašen vihar, kj je divjal pretekli teden na Koreji, kjer so doslej našli 50 trupel ponesrečencev in kier je izgubilo življenje nad 100 ribičev, je sedaj ponovno obiskal ta pol-; otok. Silovit vihar, ki je pridivjal nad Korejo, je ponovno odnesel in razbil 167 ribiških čolnov, pri čemer se je potopilo 900 ribičev. Veliko tonfilmsko podjetje v Italiji Budimpešta, 7. jun. k. V tukajšnjih umetnikih krogih se je razširila vest, da je prišlo do ustanovitve velikega tonfilmskega podjetja v Italiji, ki ga bosta vodila znani režiser Ma\ Reinhardi in svetovnoznani glasbenik Arturo Toscanini. Max Reinhardi bi vodil dramatični del, Toseanini pa glasbenega. Na t« način bi se doseglo, da bi se Toscanini f»omiril s fašizmom. Žrtve modernega prometa Berlin, 7. junija, p. Prihodnji teden prirede v I Nemčiji »teden prometne vzgoje«. Skozi ves teden se bodo morali pcšci najstrožje držati policijskih navodil ter bodo občutno kaznovani, če sc jih ne bodo držali. Po uradnih poročilih je iz statistik« prometnih nesreč razvidno, da so lani prometne nesreče zahtevale v vsej Nemčiji okoli 8000 mrtvih, nad 70.000 ranjenih in Ikode je bilo nad 250 milijonov mark. Sprejem Celjuskineev Vladivostok, jun. p. Danes so z ledolom-eem »Krasinom« prispeli v Vladivostok vsi čla-. ui »Čeliuskiiluvc« posadke ter junaški reše-I valoi. Dcsettisoeglava množica je sprejela ladjo in je bilo vse mesto v zanaporom«v tej smeri. Preosnova ponka zahteva tudi popolno preosnovo učiteljstva. 7.a nov način pouka je treba tudi drugače strokovno in človeško izobraženih in vzgojenih ljudi, kakor jih ima sedanja Rusija. Zato tudi to globoko poseea-jočo reformo šolstva ne bo mogoče tako na hitro iarveeti. —sky. Svetovno nogometno prvenstvo Nemčija r Avstrija 3:2 (3: t) Nemčija zasede tretje mesto, Avstrija četrto Neapelj, 7. jun. p. Danee se je odigrala na neapeljskem stadionu tekni a za tretje in četrto mesto v svetovnem nogometnem prvenstvu. Zaradi delavnika je bilo samo okoli 10.000 gledalcev, med njimi prestolonaslednik. Nemei so igrali kolosal-no, kar se ne more reči o avstrijskem moštvu. Razen vratarja Platzeria je ostalo avstrijsko moštvo igralo skoro brez giave. Posebno slabo je igrala napadalna vrsta, ki je sicer pokazala lepo kombd-nacijsko igro po tleh, vendar brez efekta. Najboljši mož avstrijskega moštva je bil Horvath, ki je igral izredno j>ožrtvovalno. V drugem polčasu so se Avstrijci bolj potrudili in so bila boljši, vendar so dosegli samo še en gol, kar je bilo pa premalo. Dobro se je držala tudi a-vetrijska obramba. Med Nemci je bil najboljši mož na polji* Conen, ki je igral sijajno. Poleg tega je bil sijajen nemšfki vratar Jacob, ki je rešil izredno nevarne situacije. Drugače pa je v splošnem bila Nemčija boljša in je zasluženo zmiagala. Kratek potek igre Žc v začetku se izkaže premoč Nemcev in v prvi minuti zabije desno krilo Nemčije Lehnert gol. Temu golu slede nadaljni nemški napadi in Avstrijcem uspevajo le red,ki prodori. Po sujajui igri zabije nekaj minut potem mladi Conen drugi gol. Tedaj se pomnože napadi Avstrijcev in v 4. minuti dobi Horvath od Ziscbka strel s krila ter zabije prvi gol za Avstrijo. Kmalu potem zabije po sijajni nemški kombinaciji Conen tik pod preč- ko tretji gol. Avstrijski napadi se rrmože. Začela a* je znamenita kombinacijska igra Wundeirteaim&, toda brez uspeha. Avetrija je sicer nadmočna, vendar tudii Nemci izvršujejo sem in tja prodore. V 10i tmv-mrld drži nemški vratar Jacob več nevarnih strelov. V drugem polčaeu so tudi Avstrijci v premoči, kar se vidi iz tega, da so avstrijski branilci staH skoro vedno na »red nji črti igrišča. Avstrijska premoč je razvidna tudi iz tega, da je v 11. minuti drugega polčasa avstrijski branilec Scheeta. zaibil god ki postavil rezultat 3:2 za Nemčijo. NetnSke obramba je nato dobro čistila prostor in onemogočita uspehe avstrijske kombinaeijske igre. Od 16. do 20. minute drugega polčasa so bili Avstrijci boljši. Nato so se zopet začeli napadi Nemčije, vendar brea uspeha in igra je postala naravnost surove, tako, da je italijanski sodnrk Cararo večkrat posegel vmes ter diktiral proti obem stranem kazenske strele. V 36. minuti eo imeli Avstrijci zopet sijajne šanse preti golom, ko ste bila popolnoma ne-krita dva Avstrijca, pa je vendar akcija ostala brezuspešna. Po končani igri }e prvi čestital nemškemu me štvu najboljši avstrijski igralec v tej igri Horwath. KDO BO SVETOVNI PRVAK — ITALIJA ALI ČEŠKOSLOVAŠKA? Šanee obeh moštev eo precej izenačene. Poptt-lami španski vratar Zamora je Izjavil, da Cehi ne bodo zmagali Cehi se s pridnim treningom dobro pripravljajo in upajo na pomoč svojih navija$«v, ker se odpelje jutri iz Prage poseben vlak v Rim. Za šahovsko prvenstvo Mannheim, 7. junija, e. Danes se je končala 24. igra za svetovno šahovsko prvenstvo. To igro je zopet dobil Bogoljubov, tako da je sedaj razmerje med obema 14 : 10. 25. igra se bo vršila v ponedeljek v Berlinu. Drobne vesti Vashingion, 7. junija. AA. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, • katerim ureja delovanje borz za vrednosti. Berlin, 7. junija. AA. Iz Pariza |xjročajo, da je nemški dirigent Furtwangler dosegel v pariški državni operi velik uepeh. Med odbranim občinstvom so bili mnogi ugledni zastopniki francoskih glasbenih, knjrževnostnih in umetnostnih krogov in slavni italijanski dirigent Toscanini, Berlin, 7. junija. AA. Iz Karleruh« poročajo, da »o našli zadnje ž rtv« rudarske katastrole ▼ Bujj-gingenu. Vseh je 86. Berlin, 7. iunija. AA. Znani ameriški zgodovinar in prijatelj Nemčije William Shepherd, ki ga je rektor vseučilišča povabil, da predava iz i svojega področja, je nenadoma preminul v bolnrš-I niči na angini, Gdansk, 7. [unija. AA. V tukajšnji ladjedelnici je izbruhnil velik požar. Ognjegasci z mesta in iz vseh okoliških kraiev so zaman skušali pogasiti požar. Obvladali so ga šele po oemih urah napornega dela. Šest ognjegascev je hudo ranjenih. Prepeljali so jih t bolnišnico. Skoda je zelo velika. Sofija, 7. junija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Danes opoldne so ▼ Sofiji čutili slab potres. Središče potresa ee nahaja kakih 40 km ' od prestolnic«. Sofija, 7. iunija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Danes dopoldne je umrl v Sofiji nevro-kopski mitropolrt Makarije. Bruselj, 7. junija. AA. Snoči ob 23.35 je kraljica Astrida rodila princa v najboljših okoliščinah. Novorojenčku so dali ime Albert, Hubert, Feliks. Danes ob 11 so v prisotnosti visokih dvorjanov in članov vlade podpisali protokol o roistvu princa, i Valencija, 7. junija. AA. Tn se je zruSila hiša, v kateri se je nahajala pivnica. V hipu nesreče je bila pivnica polna gostov. Dozdaj so ugotovili 14 mrtvih, 20 je hudo ranjenih. Dva od teh so morali prepeljati » bolnišnico, Bukarcšt. 7. lun. k. Roparji so danes v ' "*inl Bukarešta napadli potniški avtobus in oi lii iioinikov. Napadli so tudi več luksuznih avtomobilov in vse potnike oropali. Poštna raketa London, 7. junija. A A. Tn so preizkusili ntv» iznm poštne rakete, ki bi prenašala pošto s hitrostjo 33 km v minuti. Raketo bi mogli uporabiti za prenos pošte iz Londona na Irsko ali na evropsko celino. Podrobnosti o tem izumu drže v tajnosti. Razstaviti ga nameravajo na razstavi letalske pošte v maju prihodnjega leta. Raketo je izumil nemški inženjer Gerhard Zucker. Brez pardona London, 8. jun. A A. Iz Berlina poročajo, da so tamkaj obsodili dva delavca na 18 let oziroma na 15 mesecev zapora, ker sta po radiju poslušalo moskovske oddaje. Velika poneverba BndimpeSta. 7. jun. AA. Ogromno senzacijo л vseh krogih je izzvalo otl kritje poslanca dr. Gyer-kija, ki je v narodni skupščini izjavil, da so v tujeko-prometnem društvu, kateremu predseduje poslanec Pekar, našli primanjkljaj v znesku 300.000 pengov (3,500.000 Din). Festival na Dunaju Dunaj, 7. jun. k. Danes se je začel na Dunaju svečnni lestival v spomin eesarice Marije Terezije. Za otvoritev je bil prirejen svečan rout v Schijn-brunu, katerega se je udeležila vsa vlada in pa vsa dunajska aristokracija. Vse. dame so prišlo v baročnih slavnostnih oblekah in so za konec kosila zaplesale inenuet in lancier Marije Terezije. Kalkuta, 7. junija. V slovečem templju v Raj« roniju ee je dal najstarejši svečenik tega evela, brahmanec Sambunat, ki je star 125 let in ki j« 50 let_ služil t omenjenem templju, sam živega zakopati. Preden so ga zakopali, je izjavil, da je njegova naloga na zemlji končana. Berlin, 7. junija. V Aiechaldenu na W0rtem-berSkem je zgorelo v hiši 9 oseb, to je oče in mati ter sedem sinciv od 2 do 14 leta starosti. Starša sta se zadušila, ko sta poskušala otroke rešiti. Ljubljana. 7. junija. AA. Podban dr. Pirk< m a j e r s. t m ne bo sorejemal, ker je službeno odsoten Načrt zakona za mestne občine Belgrad, 7. funija. Narodnim poslancem je bil razdeljen načrt zakona za mestne občine, obenem s tem načrtom pa utemeljitev in razlaga zakonskega načrta. Iz priložene utemeljitve in razlage posnemamo: Zakon za mestne občine ima dvojni značaj: Najprvo mora odstraniti različno pokrajinsko zakonodajo v tem oziru ter mestno samoupravo postaviti na enoten temelj. Druga naloga novega predloženega zakona pa je modernizirati mestno zakonodajo ter jo spraviti v sklad z razmerami in potrebami sedanjosti. Z ozirom na te naloge novemu zakonu ni mogel služiti za temelj nobeden izmed sedanjih zakonov, ampak je bil zakon izdelan iz temelja na novo. Ohranjeno je tu in tam predelano vse, kar je v posameznih pokrajinskih predpisih bilo dobro. Izrabljene so tudi vse tozadevne izkušnje v tujih državah, v kolikor eo to sorodne razmere dopuščale. I. Splošne odredbe Med mestne občine spadajo vse tiste občine, za katere zakon o občinah velja. To so: glavno mesto (1), sedeži banskih uprav, in sicer brez ozira, ali so te občine opravljale splošno upravno oblast I. stopnie ali ne (teh je 9), potem pa tudi vse druge mestne občine, katere so upravljale splošno upravno oblast I. stopnje (teh je 30); nazadnje pa vsa mesta z večjim številom prebivalstva in bolj izrazitim mestnim značajem (34). Vseh mestnih občin našteva torej novi načrt 74. Izmed slovenskih mest bodo spadala pod ta novi zakon tale mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ker so mesta v zakonu navedena po imenu, bo imelo to za posledico, da se bo v prihodnje občina mogla spremeniti v mesto le s posebnim zakonom. V prehodnih naredbah je poskrblieno, da se bodo v teku dveh let posamezna mesta, ki bodo spadala pod ta zakon, na lastno željo lahko vrnila nazaj pod zakon o drugih občinah. V tem slučaju bi zadostoval kraljevi ukaz. Mestno področje se bo v bodoče tudi spreminjalo lahko le z zakonom. Vendar je za prehodno dobo dveh let poskrbljeno, da se bo v tem času področje poeameznih mest z ozirom na njihov sedan)i obseg in verjetni bodoči razvoj določalo e kralievim ukazom na predlog ministra notranjih cadev. II. Člani in prebivalci mesta Dtoločbe, kdaj kdo dobi ali izgubi članstvo mestne občine, so enake določbam iz zakona o občinah. Smer moderne zakonodaje hoče ustvariti občino prebivalcev, ne pa občino ljudi, pristojnih v to občino. Ker je poleg članstva mestne občine bilo doslej v navadi tudi domovinstvo kot posebna pripadnost mestni občini, je to s tem zakonom ukinjeno, ker je nepotrebno. Pravice iz dosedanjega domovinstva po novem izvirajo iz članstva mestne občine (podpore siromakom itd.). Kdor prebiva v kaki občini 5 let, mu občina na njegovo prošnjo ne more odkloniti članstva, ako uživa častne pravice. Po teku 10 let stalnega prebivanja pa prebivalec dobi članstvo avtomatično po sili zakona. III. Organizacija mestnih občin Kakor podeželska občina, ima tudi mesto odločujoči in izvršilni organ. Odločujoči organ je mestni svet, ki je sestavljen po riačelu reprezentacije iz določenega števila mestnih svetnikov sorazmerno itevilo prebivalstva mestne občine. V smislu čl. 22 aeetoji meetni svet v mestih z do 10.000 prebivalci iz 27 svetnikov; v mestih z 10—20.000 prebivalci iz 36 svetnikov; v mestih od 20—40.000 prebivalci iz 45 svetnikov; v mestih od 40—100.000 prebivalci iz 54 svetnikov; v mestih nad 100.000 prebivalci iz 72 svetnikov. Kakor je videti, je število svetnikov deljivo z 9. Dve tretjini svetnikov je izvoljenih s eplošnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem. Mandati se razdele na posamezne liste po načelu večine po te-le določbi čl. 58: Ako je bilo več kandidatnih list, je izvoljenih dve tretjini kandidatov tiste liste, ki je dobila največ glasov. Ostanek pa se razdeli na kandidate po proporcu (D'Hontov sistem). Tretjo tretjino svetnikov pa imenuje nadzorna oblast iz vrst tistih oseb, ki so posvečene v vprašanje občinske politike. Pasivna volivna pravica pa je za vse svetnike enaka: aktivna volivna pravica, 30 letna starost in 5 letno bivanje v mestu. Mandat mestnega svetnika traja 4 leta. Če bi se bile v tem času vršile kake izredne volitve, tra-ia mandat teh le do prvih prihodnjih rednih volitev. Utemeljitev in razlaga naglaša. da bo v mestih ena tretjina mestnih svetnikov imenovana zato, da se bo odločujoči organ mogel izpopolniti s potrebnimi strokovnjaki ter se na ta način usposobiti za reševanje strokovnih nalog. Mandati mestnih svetnikov trajajo 4 leta zato, ker imajo mesta večja in dolgotrajnejša dela, posebno tehnične naprave. Kandidatne liste potrjuje sodišče, pritožbe pa rešuje državni svet. Mastna eksekutiva pa je sestavljena izključno le iz predsednika mestne občine, kateri je bil od volivcev neposredno izvoljen kot nosilec najmočnejše liste. Razlaga naglaša: Neposredna izvolitev predsednika občine od strani volivcev je uzakonjena tudi v zakonu o občinah. Poleg tega pa je ta sistem v navadi tudi v velikem delu naše države ter se smatra za znak prave demokracije, ker volivci že naprej določijo moža, ki bo vodil samoupravno delo in dajal iniciativo komunalnemu življenju v mestu. Ce pa se mesto predsednika v teku volivne dobe izprazni, bo svet volil novega predsednika iz svoje srede, da se izogne volivnemu razburjenju in pa nasprotstvu med svetom in predsednikom. Poleg predsednika ima mesto tudi podpredsednika. Njegova naloga je omejena na zastopanje predsednika, kadar tn ne opravlja dolžnosti, ali pa, ako je njegovo mesto izpraznjeno, to pa le do izvolitve novega predsednika. Novi zakonski načrt ne prizna kolegijalnega izvršilnega organa poleg predsednika občine, kakršnega ima kmečka občina v občinski upravi. V kmečkih občinah je eksekutiva organizirana kalegijalno, ker je na deželi te naloge mogoče pustiti v rokah samih odbornikov, medtem ko v mestu težišče eksekutive prehaja na aparat strokovno-izobraženih uradnikov. Da bi se mestna eksekutiva po potrebi mogla dekoncentrlrati in razbremeniti, je dana možnost 8 statutom ustanove okrajev in upravnih odborov. Predsednik more za posamezne posle svojega delokroga določiti tudi uradnike, ki stoje na čelu posameznih upravnih strok. Okraji so deli mestnega področja s samostojno pristojnostjo pod vodstvom mestnega uradnika, ki se imenuje starešina okraja. Ta pristojna oblast opravlja eksekutivne posle krajevne narave pod nadzorstvom in navodili predsednika občine. Upravni odbori, ki so sestavljeni od mestnih svetnikov in morda tudi nd strokovn jakov-nesvet-niknv, rešujejo, proučujejo in pripravljajo za odločanje posebna vprašanja mestne eksekutivne, gospodarske, kulturne in socialne narave pod nad- zorstvom in z navodili predsednika mestne občine. Taka dekoncentracija mestne eksekutive je posebno nujna v velikih mestih, tako, da prebivalcem ne bo treba hoditi v centralo in izgubljati časa. Poleg tega pa tudi ta vrsta opravil zahteva sodelovanja strokovnih uradnikov ali drugih strokovnjakov, tako, da je prav, če teh opravil ne opravlja predsednik občine, ki bo večkrat laik, ampak meetni uradniki, kateri imajo za to strokovno sposobnost in so za svoje delo tudi odgovorni. IV. Delokrog mesta Poleg samoupravnih opravil opravlja mesto tudi posle državne uprave v obsegu, kakor jih opravljajo tudi kmečke občine, in sicer na podlagi zakonskih določil. Vendar so mestom poverjeni tudi posli splošne upravne oblasti prve stopnje, ki so navedeni v čl. 89. To so tale opravila: saniteteka in veterinarska, tržna po predpisih o življenjskih potrebščinah, o pobijanju draginje in o merah: »tavbinska in požarna; naloge po predpieih za čiščenje in vzdrževanje cest, mostov, obal, rek, potokov, kanalov, vodnjakov, napajališč in sploh cestnih in vodnih naprav; po predpieih za povzdigo kmetijstva in živinoreje, gozdarstva, lovska in ri-barska stroka ter poljska policija. To so posli, o katerih razlaga meni, da bi jih mesto kot krajevna oblast moglo uspešneje in ceneje upravljati, kakor pa državna upravna oblast, ker ima že potrebni strokovni aparat in posamezne ustanove za te posle iz samoupravnega delokroga. Načrt pa ni šel do konca, da bi mestom dodelil tudii upravljanje vseh poslov splošne uprave, kakršne v okraju upravlja okrajni načelnik in kakršne so doelej ponekod upravljala mesta s pravico splošne upravne oblasti prve stopnje. To se je opustilo zaradi tega, кет struktura prebivalstva v posameznih mestih tega ne dovoli in ker bi tudi s tem mesta bila gmotno hudo obremenjena na škodo svojih občinskih nalog. Razen tega pa тоте posle splošne uprave ceneje opravljati državna upravna oblast, katera ima že svoj sedež v mestu ter razpolaga s strokovnim aparatom. Pa tudi opravila, katera so po tem zakonu poverjena mestu, se morejo mestu odvzeti z odločbo notranjega ministra in v soglasju z resornimi ministri, ako bi se izkazalo, da iih mesto ne izvršuje tako, kakor hi bilo trebn ali pa, da mesto preveč obremenjujejo. Posebno ■• 1 ja to za mesta, katera doslej teh poslov sploh niso imela in zato tudi nimajo organizacije za tako službo. Za mesta pa, kjer bi se izkazalo, da jih bodo mogla upravljati brez posebne obremenitve, je dana možnost, da bi poleg naštetih poslov mogla prevzeti še druge posle splošne uprave. Ti posli pa bi bili samo taki. ki bi jih moglo mesto opravljati brez posebnih gmotnih žrtev v skladu s cilji celokupne državne uprave. Mesto opravlia mestno policijsko službo, v kolikor je ne vrši že državna krajevna policijska oblast, ki je ustanovljena v tem mestu. Za mestne abstraktno-generalne predpise (statute, uredbe, pravilnike) ni potrebna odobritev nadzorne oblasti, ampak ima nadzorna oblast samo pravico preceniti njihovo zakonitost, in sicer v teku dveh mesecev. V sporih odloča držnvni svet v teku dveh mesecev. Posebej pa ie določeno, da je za abstraktno-generalne predpise, ki hodo imeli vpliv na mestne finance, potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministrstva. 0rcrani7atorične statute in pa poslovnik mestnega sveta pa bo moral odobriti notranji minister. V. Pristomost mestnih organov Mestni svet sklepa o vsem, kar ni izrečno pridržano mestni eksekutivi. Važnejši sklepi o mestnem gospodarstvu morajo biti predloženi v odobritev višjih oblastev. Mesto more samostojno odtujiti nepremično premoženje, ako njegova vrednost ni večja kot 50.000 Din (v Belgradu in Zagrebu 100.000 Din). Določeni posli iz pristojnosti mestnega sveta se morejo s statutom prenesti na stalne mestne odbore tako, da sklepi teh odborov veljajo kakor sklepi sveta. Namen tega je, da bi se mestni svet razbremenil manj važnih opravil. Predsednik mestne občine je predstavnik mesta v vseh njegovih odnosih in opravilih. On je izvršilni organ mestnega svela in vse meslne uprave. Ako misli, dn je kak sklep mestnega sveta v nasprotju z zakonom, ga sme zadržati ter ga predložiti nadzorni oblasti (absolutni veto), more pa tudi ustaviti izvršitev sklepov, ki bi nasprotovali koristim mesta ter zadevo vnovič predložiti svetu (suspenzivni veto). V izjemnih primerih more župan — predsednik občine ukrepati tudi v zadevah, katere spadajo v pristojnost sveta. To pa sme storiti le, ako od sveta ne tnore pravočasno dobiti potrebnega sklepa in bi odlaganje bilo škodljivo ali nevarno. V takem primeru more predsednik občine ukreniti tudi razne izdatke, za katere drugače nn pooblaščen. Seveda mora dobiti za to odobritev nadzorne oblasti. VI. Mestni uslužbenci Načrt vsebuje le načelne odredbe o mestnih uslužbencih. Podrobnosti so prepuščene mestnemu statutu, medtem ko je pri kmečkih občinah za občinske uslužbence moral biti sprejet statut v okviru banovinske uredbe. Službeni odnošaji mestnih uslužbencev so na splošno enaki odnošajem državnih uslužbencev. Za pravne in strokovne referente je potrebna najmanj tolika šolska in strokovna izobrazba, kolika je potrebna tudi za državne uslužbence iste stroke in položaja. Dalje je določeno, da plače, in penzije mestnih uslužbencev ne bodo večje, kakor državnih uslužbencev. Končno je za neke temeljne predpise o službenih odnosih državnih ushižbencev odrejeno, da se nanašajo tudi na mestne uslužbence. Potemtakem bo vsako mesto moralo sprejeti tak statut za uslužbence, v katerem bodo sistemizira-na mesta uslužbencev, določeno njihovo število, opravilo, kvalifikacija, v kolikor ni obvezno predpisana v zakonu, plača in penzija ter ugotovitev, s katerim mestom je zvezana pravica na pokojnino in drugo. Za disciplinarne prestopke sta ustanovljeni dve sodišči: eno pri mestu, drugo pa pri banski upravi. Osebne pokojnine bo izplačevalo neposredno mesto samo, /.a družinske pokojnine pa bo nolranii minister v soglasju s finančnim ministrom ustanovil fond ter določil pravila o vodstvu lega fonda, o pravicah in dolžnostih mestnih uslužbencev in občin do fonda, o njegovih dohodkih, o načinu pobiranja dohodkov, izplačevanja pokojnin ter n likvidaciji že obstoječih takih fondov. VII. Mestne linance V splošnem je finančno gospodarstvo v mestni občini enako kakor v kmečki. Vprašanje, kako bo mestna občina poleg države, raznih zbornic itd. mogla kriti finančne potrebe, je moralo biti rešeno tako, da bodo izvori državnih dohodkov čim manj prizadeti. Zato med mestnimi javnimi dajatvami tudi ni samostojnih neposrednih davkov, ki jih v nekaterih pokrajinah pobirajo občine, n. pr. od višje vrednosti zgradb, od skujmega dohodka itd. Ti davki tudi niso primerni za mestno občino, ker so režijski stroški previsoki. Sicer pa se bo vprašanje samoupravnih davkov v širšem obsegu rešilo s posebnim zakonom. Mestni občini ostajajo: doklada na državni neposredni davek, mestni |>o-sredni davki, v prvi vrsti trošarine in takse. Da bi se davčna moč z novimi mestnimi davščinami ali pa s povečanjem že obstoječih davščin ne preobremenila, bo potreba dovoljenja finančnega ministra. Mesto bo pol meseca pred pričetkom proračunskega leta moglo že imeti odobren proračun, če ne bo zamudilo rokov, ki so določeni. Gospodarstvo z dvanajstinami, če ne bo odobrenega proračuna, bo mogoče samo z odobritvijo finančnega ministra in na podlagi starega proračuna. Državno nadzorstvo nad mestnimi zavodi in gospodarskimi podjetji se bo opravljalo na la način, da se državna oblast ne bo zanimala za ustanavljanje zavoda, razun, ako bi bilo to 7. zakonom izrecno določeno. Državna oblast se bo pa zanimala za odškodnino za uporabo zavoda, to je za takso. Pač pa bo državna oblast pri gospodarskih podjetjih, ki pa ne smejo ovirati mesta v izvrševanju njegovih javnopravnih nalog, odobrila ustanavljanje in pravila, cene pa bo prepustila mestu. Monopoliziranje mestnih obrti je dovoljeno samo v interesu javnega reda in narodnega zdravja, in sicer za mestno klavnico, vodovod, kanalizacijo ter odvažanje smeti iu fekalij. Obvezno uporabo bo odobril notranji minister. VIII. Nadzorstvo v državni upravi Kot samoupravne enote višje vrste z večjimi potrebami, važnejšimi nalogi in večjo gospodarsko silo so mesta podrejena banu, Belgrad in Pančevo pa notranjemu ministru. Proti nezakonitim ukrepom nadzornih oblasti uživa mesto kot samouprava varstvo upravnih sodišč, v kolikor s posebno ureditvijo ni drugače urejeno. Državni svet odloča kot upravna pritožna inštanca. Izrecno je izključena pritožba na upravno sodišče po § 139, t. j., kadar je bila zadržana izvršitev kakega sklepa ali izjava, katera je škodljiva za splošne državne interese ali kadar je bil razrešen svet zaradi takih sklepov ali izjav, ker more te interese oceniti le vlada. Bistveno druge narave pa je državno nadzorstvo nad posli, ki so mestni občini naloženi od države. V teh poslih je mestna občina organ državne uprave ter kot taka v istem odnosu do nadrejene oblasti, kakor, vsak drug podrejeni državni organ. Ukrepi njenega nadzorstva so isti, kakršne državna oblast uporablja tudi za svoje podrejene organe. IX. Pravna sredstva Kakor pri kmečki občini, je proti odloku predsednika mestne občine in poslov samoupravne narave mogoč ugovor na mestni svet kot odločujoči organ. Ta more odločbo predsednika mestne občine spremeniti ali razveljaviti. Šele proti odločbi sveta je mogoča pritožba na bana, odnosno na resornega ministra. V državnih poslih pa gre pritožba naravnost na bana, oziroma na resornega ministra. X. Prehodne določbe Prve volitve bodo na dan, ki ga bo določil notranji minister. Dokler se ne seslanejo prvi sveti, I bodo stari organi opravljali dolžnost po dosedanjih i predpisih. Posli splošne upravne oblasti 1. stopnje, I katere se opravljala doslej avtonomna mesta in v kolikor s tem načrtom niso pridržani mestu, se bodo v teku 6 mesecev prenesli na okrajne načelnike, ki imajo svoj sedež v dotičnem mestu. Za mesta Bakar, Sremske Karlovce in Subotico, v katerih ni okrajnega načelnika, pa se bodo posli prenesli na okrajne načelnike na Sušaku, v Stari Pazovi in Bački Palanki. Posebni deli mesta, ki so imeli doslej značaj pravne osebe in posebno premoženje, prenehajo. Njihovo premoženje preide v premoženje mestne občine. Pravice sedanjih mestnih uslužbencev in upokojencev, h katerim je treba prištevati tudi aktivne in upokojene mestne načelnike, kjer so ti mestni uradniki, bodo revidirane ter bo o njih izrečena nova odločitev, ako so jim bile priznane v nasprotju s predpisi, ki so veljali ob času tega priznavanja, ali pa, ako so te pravice večje, kakor j tiste, ki jih imajo državni uslužbenci oziroma upokojenci enakih strok in položaja. V 1. stopnji bo o tem odločal predsednik mestne občiine. Te odločbe pa bo pregledala brez ozira na pritožbo nadzorna oblast. Reducirane plače in pokojnine teko od prvega dne prihodnjega meseca po preteku dveh mesecev, ko bo tri zakon stopil v veljavo. Vsi mestni uslužbenci, ki jih bo ta zakon dosegel v službi, bodo stavljeni na razpoloženje, dokler se o njih ne bo odločilo, ali ostanejo še v službi. Ta odločitev bo izdana najkasneje v teku 6 mesecev po izvolitvi predsednika in mestnih svetov. Pri tej priliki bo mestni uslužbenec mogel biti odstranjen iz mestne službe, če bo to zahtevala nadzorna oblast iz važnih državnih interesov. Zakon bo stopil v veljavo 30. dne potem, ko bo razglašen. v l - ovednl. To je starega Petra Se bolj razljutilo, obrnil je revolver in začel z njim tolči sina po glavi tako dolgo, dokler je še kazal znake življenja. Ivanova mati je priskočila sinu na pomoč. [>a jo je hčerka. Ivanova sestra, zadržala, kričeč: »Pusti, naj cra ubije I« Ko je stari Peter videl, da sin še živi, je prinesel moti ko, e katero je hotel do smrti Do- biti sina. Medtem pa se je zbralo nekaj kmetov, ki so pritekli Ivanu na pomoč in razorožili starega Petra. Življenje Ivana je v resni nevarnosti, ker je izgubil mnogo krvi. Stari Peter in sin Peter sta bila aretirana. Ko so ju orožniki peljali skozi vas, so ju kmetje hoteli linčati. Kranj Posestna iiprememba. Znani kranjski trgovec z usnjem g. Rakovec je te dni kupil od svojega soseda mesarja g. Mušiča njegovo enonadstropnr hišo za ceno 220.000 Din. G. Rakove* namerava kasneje že obstoječo trgovino 7. usnjem v novo kupljeni hiši povečati. Gimnazijske novice. Šolsko leto se bliža svo jemu zaključku. Višji pismeni tečajni izpit bo 12 in 13. junija, ustmeni pa od 15. do 18. junija. Nižji tečajni pismeni izpit bo 18. junija, ustmeni pa od od 20. do 23. junija. Prijave za sprejemni izpil v prvi razred se sprejemajo od 20. do 23. junija; sprejemni izpiti bodo 20. in 27. junija. — V vseh gimnazijskih razredih je lotos zlasti voliko pni-иШот. Ljubljanske vesli: Mariborske vesli: Nevarnost povodnji prenehala Ljubljana, 7. junija. Položaj na Barju jc bil zelo nevaren in so j Barjani prve dni ob glavnih pritokih Ljubljanice in ob Ljubljanici zrli z obupom, kaj jim bo prinesla prihodnjost. Mnogi Barjani, ki so že pred velikim deževjem pokosili svoje lepo obljubjajoče travnike, so sedaj žalostni, kajti pokošeno travo jim jc odnesla povodenj. Gruberjev prekop je včeraj in tudi danes vlačil cele kopice sena. Treba je upoštevati, da so pri tem oškodovani tudi najemniki travnikov, ki so morali lastnikom-meščanoin plačati prav veliko najemnino. Računali so, da jim bodo nesli travniki mnogo visoko naloženih voz sena, toda voda jim je odnesla ves dobiček po Ljubljanici. Pa tudi drugi kmetje, ki so pokosili travnike, imajo veliko izgubo, kajti seno se jim je na dežju pokvarilo. Kakor smo že poročali, je padlo v 22 urah nad 31,000.000 hI vode na ozemlju ljubljanskega mesta. Pa tudi od včeraj do 7 davi so bili velikanski nalivi ter je padlo vsega 32 mm dežja, tako, da je v teh dnevih v nekaj urah padlo 44 in |x>1 milijona hektolitrov vode. Te vodne mase se počasi zlivajo z Barja proti Ljubljanici in naprej proti Savi. Barjanske vasi, kakor Črna vas, Havptmance, Lipe in Ilovica trpe po tej povodnji veliko škodo. Iška, ki je znana kot velik in neukrotljiv hudournik, je napravila v prvi vrsti veliko škodo vsem ižanskim vasem, kajti na lepe njive, kjer so bujno rastli krompir, lepo zelje in zgodnja ajda, je nanesla ogromne množine kamenja in gramoza, ki ga prinaša s seboj z zgornjega toka izpod Krima. Treba je, da oblasti čimprej izvedejo regularne načrte, glede katerih so bili že mnogi komisijski ogledi. DRUGOD LEPO VREME IN VROČINA Kakor smo že včeraj omenili, so bili veliki nalivi samo v tako zvanem ljubljansko-kočevskem pa- I Novi šel drž. tožilstva Z včerajšnjim dnem je uradno prevzel posle šefa državnega tožilstva v Ljubljani dosedanji namestnik državnega tožilca g. dr. Vilko Lavrenčak, ki vživa v vseh javnih krogih splošne simpatije zaradi svoje stvarnosti in preudarnosti. Bil je rojen 14. aprila 1. 1884., ter je svojo petdesetletnico obhajal v krogu svojih prijateljev in znancev. Gimnazijo je ab-solviral v Kranju, nakar se je posvetil juridič-nim študijam na dunajski univerzi. Po končanih študijah je stopil v sodnijsko prakso ter je spoznal socialne in gospodarske razmere raznih okrajnih sodišč, tako v Ixigotcu, Kamniku, Radovljici in Ljubljani. Prva leta po prevratu je bil imenovan za namestnika <1 rž. pravdnika v Mariboru, kjer je ostal eno leto. nakar je bil prideljen državnemu pravdništvu v Ljubljano. Včeraj se je novi šef drž. tožilstva predstavil merodajnim oblastem in marsikdo ga je z veseljem sprejel in mu čestital, ker vsakdo ve. da bo on kot temeljito izobražen pravnik vedel usmeriti svoje delovanje v vsestransko korist javnosti. Novi šef državnega tožilstva je tudi velik ljubitelj narave in ima največje veselje, kadar gre po trudapolnem delu na planine. Tel 31-62 KINO KODELJEVO T«* 31-62 Danes, iutri in v nedeljo ob pol 9: H A R R Y P 1E L v filmu »SLEDI V SNEGU« Dopolnilo; SMUŠKE TEKME V PLANICI 0 Zahvala trboveljskih slavčkov. Akcijski odbor za pomoč rudarjem se zahvaljuje vseni ljubljanskim rodbinam, ki so na prošnjo, objavljeno v »Slovencu« nudili prenočišče trbovelj. slavčkom ob priliki njihovega stotega koncerta. 0 Mesto venca prerano umrlemu slušatelju ljubljanske univerze Borisu Žirovniku je daroval predsednik zbornice za trgovino, obrt i.n industrijo v Ljubljani g. Ivan Jelačin znesek 500 Din kot prispevek za podpore potrebne slovenske visoko-šolce na ljubljanski univerzi. 0 Kanoniške hiše popravljajo. Sedaj so prišle na vrsto za popravilo tudi kanoniške hiše na trgu Pred. škofijo. Začeli so že popravljali hiši št. 6 in 7, na vrsto pa pridejo vse hiše. Predvsem bodo obnovili fasade hiš, od katerih se nekatere prav lepe in imajo arhitektonsko vrednost. Zidarska dela opravlja stavbna tvrdka Tonnies. 0 Tujsko-prometna razstava v Frančiškanski nlici, brez vstopnine, odprta od 11 do 1. 0 Prošnja. Severnjaki v marsičem dobro napredujemo. Dobimo cerkev, šola se zida, pa tudi z ostalimi stavbami napredujemo. Ulico imamo, njih stanje je pa različno. Kar nas je iz Jarnikove Šahovski mojstri v Mariboru davinskem pasu, dočim je bilo severno od njega manj dežja, lako ni v Mariboru po meteoroloških poročilih od včeraj do danes padla niti kapljica dežja. V maju so bile po nekaterih vinogradih velike nevihte s točo, ki je napravila veliko škodo. Deževni val je ponehal tudi proti Zagrebu, ki je davi sporočil, da so imeli v 24 urah samo 3 mm dežja. Belgrad in drage južnejše meleorološke postaje pa so danes sporočile, da tam ni bilo v zadnjih dnevih nobenega dežja. Tako je včeraj v Skoplju dosegla vročina +36" C. Vsi kraji, kjer se prideluje naša najboljša pšenica in koruza, celo trpe sušo. Danes popoldne sije nad Ljubljano zopet toplo solnce. REGULACIJSKA DELA V LJUBLJANICI Ta dela so zaradi včerajšnjih in današnjih nalivov popolnoma zastala. Omeniti moramo, da ie danes trajal velikanski naliv z viharjem od 9 do približno opoldne. Naliv je povzročil, da Ljubljanica dere z vso silo skozi mesto in odnaša tudi inarsikak kos lesa. Kakšne bodo posledice teh prvo-junijskih nalivov v ljubljanični strugi, za enkrat ne moremo točno označiti. Zanimivo je, da terenska sekcija kot merodaina tehnična oblast ima ves material zbran za 22 let in da dnevno preiskuje stanje vode na Prulah, pri prtilski šoli in pri glavnih za-tvornicah v Gruberjevem prekopu. Za njo je mero-dajno, kdaj se odredi popolna otvoritev vseh za-tvornic. V gornjem toku Ljubljanice so tudi velike povodnji, zlasti okoli Vrhnike, Blatne Brezovice in Bevk. Tam je voda napravila veliko škodo, posebno na njivah, posejanih s koruzo, fižolozom in krompirjem. V dolnjem toku Ljubljanice, okoli Vevč, je voda 2 m nad normalo ter je Ljubljanica prestopila bregove in zalila njive. Škoda je znatna. Promet pa ni prekinjen, ker voda k sreči še ni dosegla ceste. LOMBERG FILM 8 posnetkov 6 krat 9. 23° Sch.....Din 12 — specijalno razvijanje Lomberg filma . . > 1"— vsaka kopija .............» l-— DROGERIJA KANC v nebotičniku in Židovski ulici 1 ulice, se z njo ne moremo pohvaliti. Sicer ureditev ulice in dohoda še ni tako nujna. Nujna pa bi bila dovoljna razsvetljava. Za vso ulico imamo samo eno žarnico, od katere je razsvetljen v glavnem samo dohod v ulico, ostali del ulice pa je v popolni temi. Zato prosimo mestno občino, da nam namesti vsaj še eno žarnico v gornjem delu ulice. O Mestna občina ljubljanska namerava prodati stanovanjske hiše za Topniško vojašnico, t. j. hiše: Ipavčeva ulica št. 2, 4, 6; Peričeva ulica 28, 34; Topniška ulica 8, 10, 12, 15, 17, 19; Celjska I ulica IS, 19, Prekmurska ulica 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Reflektanti za nakup teh hiš naj vlože pismene ponudbe ali pa se javijo osebno pri mestnem gospodarskem uradu do 1. julija l. 1., kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Mestno načelstvo v Ljubljani. Slovenske Konjice Hudi nalivi. Pretekli torek je že čez dan v presledkih deževalo. Zvečer je pa začelo liti, kakor bi se utrgal oblak. Voda ie začela naraščati in je udarila čez prekope in kanale. Nižje ležeči travniki in polja so bila vsa pod votlo. Kmet ima precejšnjo škodo, ker mu je voda nanesla na travnike veliko smeti in protja, s polj pa je odnesla mnogo prsti in poškodovala pridelke. Voda je vdrla tudi v nižje ležeča stanovanja. Ponekod je stala 15 do 25 cm visoko. Neznan zlikovec vsaki dan sproti trga posamezne strani »Slovenca« z deske. Enkrat ga bomo že zalotili in posledice naj pripiše samemu sebi. Maribor, 7. iunija. Kratko smo že svoječasno javili, da se vrši letos v času Mariborskega tedna v Mariboru mednarodni šahovski turnir. Priprave za turnir so že v toliko napredovale, da so znane tudi že podrobnosti te šahovske prireditve, ki bo po daljšem razdobju imela zopet mednarodni značaj. Turnir priredi Mariborski šahovski klub v proslavo 15 letnice svojega obstoja. Vršil se bo med Mariborskim tednom od 6. do 15. avgusta. Na turnir je povabljenih 8 mojstrov. Lista povabljencev se glasi: prof. Asztalos iz Sarajeva, Vasja Pire, Maribor, prof. Jožef Rejfir iz Prage, Rudolf Spielmann iz Dunaja, Lajos Steiner iz Budimpešte, vseuč. prof. dr. Milan Vidmar, poleg teh mednarodnikov bodela igrala v turnirju tudi mariborska matadorja viš. sodni svetnik Emil Kramer in profesor Mirko Stupan, Za- □ K Sv. Barbari na Kalvariji gre v nedeljo ob pol osmih zjutraj procesija iz bazilike Matere Milosti. Najprei bo obhod s štirimi sv. evangeliji in blagoslovi, potem pridiga in slovesna sv. maša. □ Vse je že pripravljeno za sprejem otrok na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Prva skupina odpotuje v nedeljo, dne 10. t. m. ob 9.40 iz glavnega kolodvora ler je otroke privesti že pol ure prej na kolodvor, prtljago pa i oddati dan poprej ob 9 v Zdravstvenem domu. □ 35 otrok na morje. Včeraj smo že poro-| čali, da je izbrala komisija mestne občine 90 j najrevnejših otrok, ki pojdejo prihodnje dni I za en mesec, aa občinske stroške v Počitniško kolonijo na Pohorje. Obeneni je komisija sklenila, da se pošlje na stroške občine 35 otrok na morje. Izbira se bo izvršila kasneje. □ I/, policijsko službe. Vodja kriminalnega odelka mariborske policije g. Franc Cajnko je na dopustu. Za časa odsotnosti ga nadomešča kriminalni nadzornik g. Janko Goršie. □ Protituberkulozni dinar za azilni sklad PTL v Mariboru je dosegel v mesecu maju tega leta znesek 113.185 Din. □ Rotovški trg — gledališče. Včerr. j je padla odločba glede letošnjega gledališkega prostora za predstave pod milim nebom med Mariborskim tednom. Odločili so se za Rotovški trg, nn katerem se bo vprizoriln Molie-rova komedija »Žlahtni meščan«. П Zadn je deževje je prišlo prav mestnemu vodovodu. Radi suhe pomladi je namreč gladina podtalne vode tako padla, da so se pri vodovodu že resno bali zlih posledic, kakor so jih doživeli predlansko poletje. Vključiti so morali v vodovodno omrežje tudi že studenec mestnega kopališča, ki še sedaj dnevno daje 430 kub. metrov vode. Deževje je povzročilo, da je porastla podtalna voda za pol metra ter začasno priteka zopet v dovoljni meri v studenec. Med tem časom — še v teku junija — bodo pa gotova dela v novem vodnjaku in potem bo rešen vodovod vseh skrbi pred sušo. □ Trg Svobode — postaja za Mariborski otok. Ker se je opazila potreba, da se premesti postaja avtobusnih voženj za kopališče na Mariborskem otoku v središče mesta, bodo vozili od nedelje dalje mestni avtobusi v kopališče s Trga Svobode po Kopališki, Tattenba-chovi na Glavni trg, kjer bo pred trgovino Ošlak postajališče, in nato po Koroški cesti proti otoku. Končna postaja pri vožnjah nazaj no zopet na Trgu Svobode. □ Brezposelnost nazaduje. Na borzi dela opažajo zakrilikov< vsaj toliko dvignili, da so razumeli čas, du so nekaj novega prinašali v književno življenje itd. Tako so n. pr. povojni kritiki vsaj delno obračunali z dotedanjo osebno, politično zamotnjeno dobo, ki je poznala zgolj belo in črno umetnost, začel sc je čas (vsaj v močnejših ljudeh) iskrenega spremljanja vseli kulturnih pojavov, pa naj so imeli svoj izvor nn desni ali levi strani. T it če smo pravični, se j<- la novi duh začel vprav pri katoliških kritikih. Ne Ic tn: povojni kritiki so skušali posneti velike zastopnike mndrrnr (n. pr. Cankarja) v njihovi brezobzirni kritičnosti tnrd pravo in namišljeno umetnostjo. Mordn včasih trdo (St. Vurnik). toda odkrito in pošteno. Seveda se taki kritiki polagoma obbrusijo. ker so pač preveč osameli. Starejši kritiki so bili namreč navajeni obzirno gladiti, prizanašati, s tem pa so nehote vzgajali one, ki bi že po prvem nastopu morali nehati »ustvarjati«. Greh starejših kritikov (popustljivost in enostranost) je izredno mnogo škodoval razvoju slovenske kulture. Omenimo le to, da je starejša ustvarjajoča generacija še danes nepripravljena na objektivno kritiko, dasiravno bi bila ta še tako iskrena in poštena, ker je bila pač navajenu na absolutno priznavanje vsega, kar je od časa do časa dala. Kakšno bodi torej poslanstvo sodobne kri tikej1 V vodilno slovenske revije, ki imajo nalogo, da osvetljujejo sleherni kulturni pojav (knjiga. gledališče, glasba, likovna umetnost itd.) nezmotljivo, nepristransko, v vsakem pogledu pošteno, smejo pisati samo ljudje, ki imajo vsaj sledeče predpogoje: Prodreti morajo v bit stvari, o kateri pišejo. Predmet mora postati last : njihovega duha. Na ta način jim bo jasen smoter, ki ga hočejo doseči s kritiko. Ne bodo kole-bali z mnenji na levo iu desno, kar se prečesto-krat zgodi: Danes odobravaš, proti čemer si se včeraj boril. Tak v sebi dograjen kritik ho hodil mirno, stvarno pot; rie bo hlastal po modi rodi mode. Ne bo pretiraval. (Na tem mestu moremo v oklepaju opozoriti nn sodobno kritiko, ki se radi sočasne umetnostne smeri pretirano ogreva za tkzv. stvarnost, pri kateri ne priznava niti trohice čuvstva. I.n vendar je in bo v človeku kljub popolni tehnizaciji vsego življenja ostalo j kot močno gonilo vsega dejanja in nehanja poleg razuma tudi čuvstvo; ne mislimo solzavo, nenaravno čuvstvo. marveč elementarno iskreno, ki je nujni spremljevalec slehernega duha). Kritik mora biti pošten, etično poglobljen. Sodbe tovarišev ga ne smejo podziboii. Ko piše, ne sme poznati prijateljev ne neprijateljev. Govoriti mora zgolj kol strokovnjak in človek. Pri tem ne bo njegova kritika zgolj rušeča, marveč bo iskreno pokazala resničen obraz dela v pozitivnih in negativnih potezah. Le če je kritik dograjeno osebnost, se ne bo zgodilo, da bi se po-zersko nostavil pred kako delo in ga z leve in desne obmetaval kot kos mrtve gline (kar se jc že zgodilo v neki slovenski reviji ob izidu Tim-mermansovega »Župnika iz cvetočega vinograda«. in tudi drugod!), marveč bo prodrl s poštenim, nepristranskim očesom v duha slehernega dela in od tu navzven odkrival njegovo resnično podobo. Namen kritike ni kritika, ni kramljanje, stereotipno naštevonje vsebine in |Kxlobne udo-1 tnnčenc •ocene«, marveč vzgoja kulturnih I ustvarjalcev, šola, ki mora ob sleherni lekciji prinesti nekaj pozitivnega. Le če bo kritik s svojo pošteno beeedo vzgajal, odstranjeval napake, kazal nova pota, se bo porazgubila ona občutljivost naših književnih in drugih oblikovalcev, ki je (vsaj v starejših, ki niso bili navajeni iskrenih sodb) tako velika, da ne smeš nikoli povedati resnice, sicer si izobčen iz n jihove srede. Slovenska kritika je kljub velikemu napredku še zmerom majhna, prečesfokrut osebna, pristranska, nedosledna. Še zmerom ni šola rastočih generacij, marveč le (lahko bi rekli) oficieina veja znanstvene književnosti, brez katere ne more biti noben kulturen narod. Mesta, ki ji po pomembnosti gre, pa še zmerom ni zasedla. — bič. ★ Hramovi zapiski. Književna založba "Hram« je po vzorcu »Modre ptice«, »Književnega glasnika« in podobnih literarno-informativnih revij začela izdajati (v uredništvu Mirka Javornika) Hramove zapiske, ki bodo imeli sledečo nalogo: vzdrževati stalno in živo vez med založbo in naročniki, obveščati naročnike v vseh zanimivih in pomembnih kulturnih pojavih tako pri nas kot v svetu, pred vsem pa dvigati zanimanje za slovensko besedo in slovensko knjigo, ki ji jc založba odmerila v programu prav lepo mesto. Tako beremo v načrtu re-viie. Zanimive so v tej številki izjave Josipa Vidmarja o knjigi o Župančiču, ki jo kani Hram izdati. Po njegovih besedah bo la knjiga pokazala Župančiča v celotni podobi, ki pa jo bo Vidmar izoblikoval le na podlagi Župančičevih del. Načel bo med drugim tudi vprašanje, zakaj ni Župančič osrednja osebnost v našem življenju, dasiravno bi po umetniški sili nujno moral biti. »Hramovi zapiski« bodo zgolj zapiski, ki bodo služili svoji kn'ižni založnici, brez namena, da bi stopili v vrsto osrednjih revij slovenskega kulturnega življenja. Zato se ne moremo spuščati v vprašanje niene nujnosti v slov. revialnem življenju. skupaj 57.835 Din. Uprava je uvedla preiskavo, ki je dognala, da je Hamburger poneveril 519.832 dinarjev. Sprva uprava te afere ni naznanila policiji, marveč je Hamburgerja samo odpustila iz službe brez pravice do pokojnine. Hamburger je namreč obljubil, da bo primanjkljaj pokril. Ker je pa nadaljnja preiskava ugotovila nove nekorektnosti, je uprava zadevo izročila policaji, ki je Hamburgerja aretirala. Med zagrebškimi Židi, ki jih ni malo, je ta afera povzročila veliko razburjenje, posebno, ker pri Hamburgerju niso našli nobenega denarja več in bo morala židovska bogoslužna občina sama utrpeli nad pol milijona dinarjev. Polmilijonsha poneverba v Zagrebu V Zagrebu eo aretirali bivšega ravnatelja židovske bogoslužne občine Lavoslava Hamburgerja, ker je poneiveril nad pol milijona dinarjev. Hamburger je imel 6000 Din plače na mesec, za njegovo razkošno življenje mu pa to ni zadostovalo. Že delj čaea se je v židovskih krogih šušljalo, da računi v židovski bogoslužni občini niso v redu. Nekega dne so pa stanovalci, ki stanujejo v hišah židovske bogoslužne občine, dobili pozive, naj plačajo stanarino. Seveda so ee silno začudili, ker so stanarino že davno plačali. Pritožili eo se na občinsko upravo in takrat so ugotovili, da ravnatelj Hamburger ni vknjižil teh vplačil, ki so znašala Kaj pravite? Čim bolj berem ljubljansko »Jutro*, tem manj nem, zakaj gre. »Jutro« vedno po nekom udriha, farno rad bi vedel, po kom? Čeprav tem zvest bralec »Jutra«, vendar bi prosil uredništvo »Slovenca«, naj mi ono pojasni razne pojme, ki jih berem v »Jutru«. V včerajšnjem »Jutru« berem, da v Avstriji vlad/i nekak »klerofašizem«. To mora bili ie huda zver, da jo »Jutro« tako ogorčeno pegla. Pa berem dalje — v kolikor se spomnim, še izraze, kakor »kleroseparatizem«, ki da je potreben »de-avstrijančenja«, potem berem o nekem lekarnarju, ki da meša strupe — nevarna reč — z rdemago-škimi šlagerji«, nekim »Icleroseparatističnim punk-tašem«, ki so bolni za »defetističnimi tendencami« (to mora biti kakšna podobna bolezen, kakor recimo »dementia ргесох«, ki ima podobno ime). Ne vem pa ne, kaj je prvo, ne, kaj je drugo. Brni mi po glavi teh novodobnih izrazov. — Kmalu bomo brali o liberalofašistih, o komunolibe-ralcih in klerilcalodemokratih, o liberalokomuni-stih, o klerikaloliberalokomunofašistih in Uiko du-Ije. Katera je bila dosedaj najdaljša slovenska beseda? V prejšnjem stoletju je menda .■Narod-', zapisal besedo: »konkordalobombardonocigomigovec«. V >•slovenščini« je dosedaj imela la beseda rekord kot najdaljša. Ako se bo »Jutro« še dalje razburjalo, ni izključeno, da bo v svoji ogorčenosti zapisalo še kakšno d/iljšo psovko in stari rekord bo posekan. Kakor me kaie, ima »Jutro« ie pljuča. En repar proti desetim stavim, da bo stari rekord padel, Mostna mu majka. njemu in ubogim bralcem. Anliluberkulozoklerodemokratokonkrcto- demonslrant. Koledar Petek, 8. junija: Srce Jezusovo. Medard, škof; Pacifik; Viljem, škof. Osebne vesti r= škof Bmlanovi» v Sloveniji. SubotiSki škof Ludvik Budanovič je prišel na oddih v Dobrno pri Celju, kjer bo ostal še štirinajst dni. Nato se bo odpeljal v Zagreb in tam prisostvoval konsekraciji novega škofa-koadjutorja dr. Stepinca. = Poročil se je v Ljubljani mesarski mojster in hišni posestnik gospod tvo Žan z gospodično Ljudmilo Por. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! = Poročil se je pod 1522 m visokim Košenja-kom v prijazni vasici Sv. Lovrenc g. Kert Joško, upravitelj pošte v Dravogradu, z gospodično Flaj-sovo. Priči sta bila nevestin brat. šolski upravitelj, g. Flajs in upravnik dravogradske gozdne uprave g. Otmar Verdnik. Novoporočencema čestitamo 1 Ostale vesti — Pripravljalni odbor za posvetitev cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vljudno prosi vse gg. župnike in cerkvena predstojništva, da prihodnjo nedeljo med cerkvenim oznanilom razglase razpored posvetitve, ki so ga prejeli. — Obenem prosimo vse tiste, ki med verniki pripravljajo skupine za proslavo, da javijo število udeležencev župnemu uradu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Radi večje slikovitosti ljudskih množic med svetim obredom in da se sprevod bolj poživi, vabimo zlasti narodne noše, pa tudi skupine na okrašenih vozilih, dvokolesih itd., da se v čimvečjem številu udeleže proslave že zjutraj pri sprejemu prevzvjšenega g. škofa. — Za znižano vožnjo po železnici smo zaprosili. — Romanje k Mariji bistriški in izlet v Zagreb. Dne 16. junija okrog 8 bo vozil posebni romarski vlak izletnike iz Celja in Savinjske doline ter laške dekanije k Mariji Bistrici in v Zagreb. Vlak stane z legitimacijo vred 42 Din. Legitimacije dobite pri župnih uradih, v Celju pri upravi »Slovenca«, ali pa jih naročite pri upravi »Treznosti«, Poštna predal 106, Celje. — Pregled motornih vozil. Dne 18. junija bo od 8—12 komisijski pregled motornih vozil pred 2a sončenje Salvira olje in creme Velika izbira kopalnih čepic ka v dneh 24. junija do t. julija 1934. Cena samo 160 Din in vožnja do postaje Škofja Loka. Preberite oglas r četrtkovem »Slovencu« in takoj sporočite Vašo udeležbo na Fr. Debeljaka, Škofju Loka. —- XXXIV. redni občni zbor Trgovskega druš-tvu »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bn v petek, dne 15. junija t. 1. ob 7 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem NIVEA na zrak in solnce! Ali prosim oprezno! Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. zjutraj ob 5 je šel neki kmet v Grujičevo hišo, da bi tam zmenjal tisočak. Našel pa je Grujiča in njegovo ženo ležati v mlaki krvi. Kmet je takoj obvestil orožnike, ki so takoj prihiteli z občinskim zdravnikom vred. Oba Grujiča sta hala nezavestna in v agoniji. Na Grujiču so našli 16 ran, zadanih s sekiro, njegova žena pa ima udarce na glavi. Orož-niški major Kovinčič meni, da sta ta strašen zločin izvršila dvu ali trije roparji. Po dosedanjih ugotovitvah je zmanjkalo iz blagajne okrog 700.(100 dinarjev. Premoženje Grujiča cenijo na dva milijona dinarjev. Grujič je v zadnjem čisu prejel od svojih dolžnikov večje vsote. Dobil je več grozilnih pisem, naj na gotovem mestu položi 10.000 Din, vendar pa teh pisem ni vzel za resno. Možno je, da so pisci teb pisem napadli in izropali Grujiča in njegovo ženo. Krha narašča domu, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, levo. — Dnevni red: t. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov: volitve odboru, društvenega razsodišča tei dveh preglednikov računov; 6. določitev ustanovnine, članarini in pristopnine za leto 1934; 7. samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. (6485.) — Opozarjamo Vas, da dobite ua velesejmu o priliki brezplačnega pokušanja Radenske tudi brošuro o zdravljenju z mineralno vodo, katere ne za-vrzite kot mnoge druge reklame, temveč jo pazljivo prečitajte. Če je sami ne rabite, jo oddajte dalje! — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Adam, Jesus Christus. 325 strani. Vezano 160 Din. Adam, Das Wesen des Katholizismus. 295 strani. Vezano 136 Din. — Drinkvvelder, Vollendung in Chri-stus. 264 strani. Vezano 136 Din. — Feckcs, Das Mysterium der heiligen Kirche. Dogma-tisehe Untersuchungen zum Wesen der Kirche. 222 strani. Nevezano 136 Din. — Huber, Vom Christentum zum Reiche Gottes. 175 strani. Nevezano 58 Din. — Jiirgensmeier, Der mysti-sclie Leib Christi. 381 strani. Vezano 156 Din. Neuss, Em Priester unserer Zeit. Življenje iu delovanje Jožefa Stoffels, namestnega škofu iz Kol na. 150 strani. Nevezano 72 Din. — Polz. Mater Dolorosn. Ein Trostbiichlein fiir Ieidbe-driickte Mcnschen-Kindcr. 150 strani. Vezano 50 Din. — Sehreiber, Fiihrer dureh das Kir-chenjahr. 382 strani. Vezano 136 Din. — Sertil-lunges, Katechismus der Unglaubigen, 1. del. Urgriinde des Glaubens. 178 strani. Nevezano 35 Din. — Vaški bankir napaden in izropan. V Baša-jidu pri Bečkereku so v noči od ponedeljka na torek roparji napadli in smrtno nevarno ranili bogatega izposojevalca denarja Miljutina Grujiča, starega 80 let, in njegovo 79 letno ženo. V torek — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. tesnobnostnem ?utu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. 0- — Milijonski proces za kavcijo. Belgrajsko j »Vreme« poroča: Državni pTokurator je pred osmi-I mi leti pri belgrajskem trgovskem sodišču vložil tožbo proti dunajskemu trgovcu Joahimu Siegelu zaradi 4,303.600 Din, ki jih ta kot kavciio — v ga-: rancijskih pismih Jugoslovanske trgovske banke, pozneje Belgrajske združene banke — dolguje jugoslovanski državi. Kavcija je bila dogovorjena kot garancija za izvršitev pogodbe, ki je bila sklenjena med Siegelom in med vojaškim oblačilnim skladiščem v Belgradu za dobavo večje množine blaga za šotore, ameriško platno itd. Pogodba pa ie bila s sklepom ministrskega sveta leta 1923 razveljavljena in kavcija zasežena, ker Siegel ni o pravem času dobavil naročenega blaga. Obenem je državni prokurator zahteval, da mora Siegel poleg dolga j plačati tudi 6% obresti od dneva, ko je bila po-I godba razveljavljena do dneva plačila. Tožba jc bila I razširjena tudi na Belgrajsko združeno banko, ki je I državi jamčila za izvršitev pogodbe. Siegel se je I zagovarjal, da je jugoslovanska država protizakoni-j to razveljavilo pogodbo in protizakonito zasegla kavcijo. Blago je on ISiegel) takoj po sklenjeni pogodbi leta 1921 naročil v Belgiji. Medtem pa je pa-i del dinar in Siegel je bil prisiljen zahtevati razliko j kurza med belgijskim frankom in dinarjem. Tej I zahtevi pa ni bilo ustreženo. Belgrajsko trgovsko I sodišče je že svoj čas odločilo, da mora konkurzna i masa Belgrajske združene banke državi plačati ! 4,303.600 Din. S svojimi zahtevki proti Siegelu je bila država zavrnicna, prav tako tudi Siegel s svojimi protizahtevki v znesku več milijonov dinarjev. Apelacija pa je zavrnila sploh vse zahtevke. Ka-sacija je razveljavila sodbo apelacijskega sodišča, »ki je te dni zopet razpravljalo o tej zadevi. Nova sodba ee glasi tako, da mora konkurzna masa Belgrajske združene banke plačati državi 4,303.600 dinarjev z obrestmi vred. S svojimi zahtevki napram Siegelu pa je bila država zavrnjena, pravlako Siegel e svojo protitožbo. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Ilexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefovn« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala — Uboj zaradi aprilske šale. V Grmušanu na j Hrvatskem so se 1. aprila stepli fantje zaradi aprll-I sko šale. Ljudje so poklicali orožnike, ki so takoj ; prihiteli in skušali preprečiti nadaljnji pretep. Ko ; so pa orožniki sestavljali zapisnik, je eden izmed i protepačev — Pavel Popovič — skočil pred svo-i jega nasprotnika Cvjetojeviča in ga z nožem za-; bodel v trebuh. •Cvjeto.jevič je kmalu nato izdihnil. Okrožno sodišče v Petrinji je sedaj obsodilo Po-poviča na deset let robije in na dosmrtno izgubo j častnih pravic. ' — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Novo mesto, 6. junija. Krka je že prestopila bregove in se razlila po vseh nižje ležečih vrtovih. Narasla je za 80 cm. Dež vzdržema pada in Krka, kakor ludi njeni pritoki stalno naraščajo. Bati se je zopet hude poplave, kakor je bila lansko leto v jeseni, ki pa bo sedaj, ko je vse rastlinje v najlepšem razvoju, napravila še veliko večjo škodo. Planina pri Sevnici Žalostno so zapeli (arni zvonovi in naznanili, da je umrla ugledna žena in skrbna mati gospa Jožefa ftpan. Bila je res mati vzgojiteljica, ki jc vzgojila šest sinov in pet hčera, katerih ena je šolska sestra, dva sinova sta duhovnika, ki zavzemala odlične stopnje v redu salezijancev.' Skromna za sebe je blaga pokojnini velikodušno prispevala za misijone io razne dobrodelne namene, podpirala dijake in bila prava mati ubožcev. Mnoge revne družine bi vedele povedati, kaj jim je bila Špa-nova botra — tako so jo splošno nazivali, ker je bila neštetim otrokom krstna ali birmanska botra. Ni pa delila le kruha za telo, ampak tudi za dušo. Utrjena v krščanski askezi in resnicah sv. vere je znala sprelno zavrniti nasprotnika z ljubeznivo in prepričevalno besedo, še bolj pa z mo-liitvijo, pa je marsikoga privedla na pravo pot. Vse življenje se je odlikovala z globoko vero in boguvdnnostjo, tako tudi v dolgotrajni, hudi bo-lezui, katero je prenašala čudovito vdano. Smrti se ni bala, veselo ji je šla naproti v upanju na bogato plačilo pri Bogu. Poleg svojcev zapušča pokojnica nehroj prijateljev in znancev, ki so jo cenili radi njene izredne gostoljubnosti ter jo bodo ohranili v blagem spominu. Žalujočim preostalim naše sožalje, umrli pa večni pokoj I Vavta vas Smrtna žetev. V ponedeljek, 4. t. m. je umrl v llruševcu pri Gor. Straži lesni trgovec in posestnik g. Vintar Franc, kateri je bil svoječasno tudi župan občine Prečna. Pokojnik je brat g. župnika v Smihelu pri Pliberku na Koroškem. Bolan je bil že dalje časa. Naj počiva v mirul Nevihta. Kakor po drugih krajih, je divjala nevihta tudi pri nas. Hudourni oblaki so ee pri-podili od severovzhodne strani in so po preČenski fari sipali ledeno zrnje. Po naši dolini je pa — hvala Bogu samo lilo. Pač pa je toča zelo padala po hribu Ljubim in uničila tamošnje vinograde. rM takrat naprej pa imamo prav jesensko vreme. Megle se vlačijo po hribih kakor meseca novembra in dan za dnevom dežuje. Slaba bo, ker znan ie ljudski rek, da vzame suša le en kos kruha, moča pa Iri. Št Jernei na Dolenjskem Toča je hudo opustošila gorjauski svet okoli Ržišč in Bana. Težko prizadeti so zlasti vinogradi, v katerih je uničen skoraj ves pridelek. Konj odgriznil kravi jezik. Posestnik Vrbič iz. Ostroga je imel privezana v hlevu kravo in konja, ki sta živela v dokaj lepi slogi. Pretekle dni pa je prišlo med njima do nesporazuma zaradi hrane. Krava je prehitro praznila jasli, pa se je konj razjezil, šavsnil po njej in ji odgriznil jezik. — Kravo so morali oddati mesarju, konj pa bo odslej sam gospodaril pri polnih jaslih. Občinske volitve za tukajšnjo občino bodo dne 1. julija. Istega dne bo ljudsko glasovanje ludi v Kostanjevici in Škocijanu. Kotlje Bliža se poletna sezona. Že sedaj je obiskalo Kotlje mnogo izletnikov. Posebno mnogo je bilo šolske mladine, ki so napravili svoje majnilke izlete v Kotlje. Kakor smo veseli, da nas nadebudna mladina obišče, vendar bi želeli, da mladina, ki prihaja na kmete, tudi spoštuje delo našega kmeta, da se ne bodo godili obžalovanja vredni primeri, kakor se je to zgodilo prejšnji teden. Učenci so opazili med žitom divji mak (purpula jo tukaj imenujejo) in cela tropa otrok se požene med žilo, tako da so nastale cele ulice na njivi. Razumljivo je, da so prizadeti ogorčeni, če vidijo, da se njih delo in trud tako omalovažuje. P. J. S. SICRRARENS, tajnik Mednarodno zveze krKan-«kih strokovnih organizacij Avstrijski problem Potem, ko se je parlament sam izločil iz političnega življenja, je prevzel Doilfuss najprej princip avtoritativnosti, nato pa še protimarksistično usmerjenost. Ko je Doilfuss ubral avtoritativni kurs, ker jo parlament »odpovedal« (bila je formalna napaka!), je vladal na podlagi slučajno še veljavnega zakona iz leta 1917, lorej na zelo tesni bazi. V mesecu marcu leta 1933 so jo nahajala Avstrija v težkem položaju. Hitlerjevci, ki so dobili v Nemčiji v roke vso oblast, so hoteli Avstrijo pogoltniti. Vse stranke so hotele podpirati kanclerja Dollfussa v njegovem boju proti hitlerjevcem in to v Avstriji in v inozemstvu. Pri hitlerjevskem napadu ni mo: gel računati le s pomočjo svoje stranke, temveč tudi na Heinvvvehr in socialiste. Vedel je, da stojita za njim poleg policije in vojske ter pomožne policije tudi nelegalni vojaški formaciji Heimvvehra in Schutzbunda. Bil je torej močan. Poleg tega je bila velika večina ljudstva proti hitlerjevcem. V državi pa je vladala kljub temu velika napetost. Socialisti so zahtevali spoštovanje ustave in sklicanje parlamenta. Hehmvehr ni hotela ni-kakega parlamenta, nobene strokovne organizacije, temveč le totalno in protimarksistično državo. Oo bi se ji posrečilo zrušiti marksiste, bi postala gospodar položaja. Doilfuss se jo upiral dolgo časa heimwehrovskim zahtevam. Vedel je, da bi pomenilo ustreči Heiinvvehru, vpeljati fašizem. Heim-webrovci niso odnehali. Zahtevali so trdovratno razpust socialdemokratske stranke, socialistične strokovne organizacije, zasedbo dunajskega magistrata in uvedbo vladnega komisarijata na Dunaju. Zahtevali so torej popolno odpravo socialističnega vpliva. S tem so se razmere poostrile. S svojega stališča so Heimvvehrovci pravilno pojmovali situacijo. Tega pa niso bili zmožni socialisti, ki so plavali še vedno v slarih oblakih in so imeli stare predsodke. Zato eo tudi odgovorili ; z grožnjo, s splošno stavko iu s prikrito napovedjo upora. V mesecu decembru 1033 bi morale dobili delavske zbornice nove uprave. Vlada ni marala volitev. Tudi mandatov n.i marala podaljšati, ker bi s tem le okrepila socialistične močne postojanke. Tudi heim\vehrovske strokovne organizacije, ki de- j jansko niso predstavljale uikake moči, naj bi prišle v uprave zbornic. Socialisti se pod takimi pogoji niso mogli sporazumeti z vlado in so odklonili sodelovanje, čeprav bi morali vse izgubiti. Kljub j temu je šel Doilfuss še dalje in je imel s socialisti , pogajanja po posredovalcih. Še 18. januarja je , imel govor, ki je pomenil vabilo socialistom k so- i delovanju v novi državi. Pri tem je izrekel svoje j mnenje, »da je sedaj odpadla antiteza razrednega boja in da bo skorajšnja bodočnost prinesla čisto nove možnosti sodelovanja vseh tistih krogov, ki zaenkrat stoje še od daleč, v veliki fronti za neodvisnost in zgradbo nove Avstrije.« Ruzumimo, kaj to pomeni. Vse, kar smo povedali doslej o socialistih — razen malenkosti — je bilo Dollfussu v glavnem znano. Potem ko se je j dolge mesece pogajal s socialisti, jih je sedaj kar naenkrat povabil k sodelovanju pri »zgradbi nove Avstrije«. Poziv je bil na mestu Dogodki naslednjih tednov so pokazali, da Doilfuss ni več vodil avstrijske zgodovine. Odgovor socialistov ni bil v skladu z zgodovinsko pomembnostjo vnbila, toda kljub temu bi še mogel MM podlaga za nadaljnje razgovore. Znano je bilo namreč, da sta sc borili pri socialistih še vedno za zmago levičarsko usmerjena struja Bauerja ln Deutsrha v zvezi z akademskim judovskim priveskom ter zmerna struja Karla Renerja, zn katerim so stale predvsem strokovne organizacije. Heim-wehr pa takega razvoja ni hotela. Hotela je sama zavladati. 31. ianuarja se je ponesrečil heimwoh lovski i puč v Tirolu. Dne 4. februarja je povedal Starhem-borg, da bodo heimwehrovci odrekli Dollfussu zaupanje, če se ne bo otresel demokratskih strank in izvršil učinkovitih dejanj. Zatem je odšel Doilfuss v Budimpešto. V njegovi odsotnosti so bile izvršene pri socialistih nove preiskave. Orožje so v resnici našli in še veliko množino. Doilfuss se je vrnil. 9. in 10. februarja se je vršila ministrska seja. Dne 11. februarja je govoril Fey na heim-\veh.rovski prireditvi. Го časopisnih vesteh je rekel med drugim tudi to-le: • »Včerajšnja in današnja izmenjava misli nas je prepričala o tem, da je Doilfuss naš. Danes vam lahko povem še več, čeprav v zelo kratkih besedah: Jutri bomo šli na delo!« Te napovedi ni bilo mogoče razumeti napačno. Ali je bila ta napoved resna izjava ali bahari-ja? 6e je bilo to vse resnica in če je vlada nameravala 12. februarja razpustiti vse socialistične organizacije itd., potem pomeni, da se je Doilfuss n d al fašističnim zahtevam Heimwehra in je bila nameravana revolucija od zgoraj navzdol. V napeti situaciji so pa morale te besode vsekakor učinkovati kot baklja v sodu smodnika. Tako so v resnici tudi učinkovale. Vetaja je buknila. П1. POSLEDICE VSTAJ R Socialistična stranka je bila razpuščena, prav tako tudi socialistične strokovno organizacije, vsi mandati socialističnih poslancev, deželnih poslancev, obč. svetnikov, obratnih zaupnikov so bili razveljavljeni. Vse brez predhodne sodne preiskavo in ne da bi imela vlada za lo v zakonodaji kaka j>ooblastila. Socialisti lma|o seveda malo vzroka pritoževati se nad tem postopanjem. Kajti oni so se igrali s svetovnim mirom! Če bi namreč zmagali, bi vkorakale v Avstrijo fašistične čele s severa in juga. ln kot je pravilno zapisala socialistična pesnica llenriette Rolond Holst, bi tudi utrdili dik- taturo. Mi obžalujemo le, da Je dunajska vlada pri svojem postopku krenila s pravno poti. Vlada je namreč sedaj zasidrala svojo diktaturo v novi. navidezni ustavi, ki je bila jodobrena« od okrnjenega parlamenta v prav tako smešni seji, kot je bila ona nemškega državnega zbora v Krollovi operi. Sedaj hoče vlada ustvariti naekrat novo nemško stanovsko državo Avstrijo in sicer z diktatorskimi ukrepi. Stranke so odpravljene, strokovne organizacije so zginile. Kaj pomeni to v strokovnem gibanju, jKivedo te številke: socialistična strokovna zveza je imela do 500.000, krščanska 100.000 članov, rumene heinrvvehrovske organizacije so jili navajale 15.000, imele so jih pa dejansko le okrog 5000. Po vstaji se naravno niso izpremenili vsi socialisti kar naenkrat. En del je bil nad potekom dogodkov zelo pobit. Dragi del, ki ni bil pri rder-karjih iz prepričanja, je pa proslo zadihal. Po razpustu njihove strokovne zveze jo bil velik del delavcev brez zaščite. Tisoči so sn pridružili krščanski strokovni organizaciji. Samo »Zveza krščanskih nameščencev« jo narastla na 100.000 članov. Heimvvehrovci takega dviga niso zabeležili. Za tem je prišel od fašistične strani predlog za enotno strokovno organizacijo. Krščanski si roko viličarji so se temu upirali z vsemi silami. So-ciabio-politični minister Schmita je postal med tem dunajski komisar, na njegovo mesto pa je prišel heimvvehrovec Neusladter-Sturmer. Ta se je zadovoljil z nadaljnim obstojem obstoječih strokovnih organizacij, izrekel je le željo, naj bi Ivo-rile kartel. Ko se je krščanska strokovna zveza po dolgi debati vdala tomu vladnemu predlogu, je bila že obsojena. Kajti sedaj so jo pričeli siliti, naj se stavi na razpolago vladi radi ustanovitve enotne organizacije. Ni ji bilo dovoljeno niti pričakati 4. marca, to je njone konference, ki bi ji imeli prisostvovali tudi delegatje internacionale. Ne, tnko se jim je mudiio, da jc bila prisiljena iz vršiti harak.iri že na potek. (Dalje sledU Piccardov učenec poleti skozmičnimižarki л л m bi rad razbil atom - V stratosfero Ne *re za nov rehord Drugi potnih dijakI cem, Italijanom in Poljakom, se je odločil za Belgijca. To je Nere Van der Elst, slušatelj 4. letniku na politehniki v Bruslju. Vse je že pripravljeno za dvig. Drzna letalca čakata samo ugodno vremensko poročilo. Njima ne gre za to, da bi pobila rekord Američana Seatleja, ki ga je postavil 20. novembra 1933, ko je dosegel višino 18.616 m (Rusi so se dvignili 22 km visoko), pač pu hočeta samo prekositi belgijski rekord, ki je znašal 18. avgusta 1932 16.940 m. Glede znanstvenih rezultatov, ki naj bi jih prinesel polet v stratosfero. je prof. Cosyns izjavil V prvi vrsti nameravava proučiti kozmične . žarke. V tem pogledu nista ruski in ameriški polet prinesla nič novega. Raziskavnnjn na visokih gorah pa so bila precej uspešna in so prevrnila naš prvotni program merjenja. Ugotovili smo, da je končno izžarevanje sestavljeno iz treh komponent in du tvorijo te komponente elektro-pozitivi in elektro-negativi. Prav težko je ločiti aktivne elemente od negativnih. Upamo, da bomo v tem [>ogledu ugotovili kaj koristnega. Gre za to, da odkrijemo smer različnih žarkov, njihovo jakost in njihovo prodornost. Rabili bomo Geigerjev števec, ki je nekoliko zboljšan. Kozmične žarke bomo proučili v višini 15.000—17.000 m. Angleži so junija lanskega leta odkrili sestavne dele kozmičnih žarkov. Zdaj je treba odkriti variacije komponent, mehanizem reakcij iu nastajanje drugovrstnih žarkov. Treba je tndi najti izvor. V tem jiogledu obstojajo samo domneve, lahko si mislimo, da so izvor zvezde",1' solnce, prostor med zvezdami. Rad bi zvedel, kaj se dogaja z jedrom atoma. Danes vemo samo za sredstvo, s katerim lahko prodremo zunanje dele atoma, in sicer storimo to s pomočjo X,žankov in z drugimi mogočnimi žarki. Toda potrebovali bi energijo ene milijarde voltov za obdelovanje jedra. Prepričani smo, da bi nam kozmični žarki lahko dali sredstvo, s katerim bi prodrli do jedra atoma. Res, posrečilo se je razdrobiti atom, toda to je poskus, ki se posreči enkrat na tisoč. Danes ne moremo ugotoviti, kateri del atoma izžareva, ker sploh ne vemo, kateri atom povzroča ta izžarevanje. Moderen dnevnik zu vse poljske katoličane Za časa svojega obiska v Parizu je kardinal Hlond izjavil listu >La Croix«, da nameravajo poljski katoličani osnovati v Varšavi velik katoliški dnevnik. Čeprav imajo katoličani že več drugih listov in tudi dnevnikov, je po njegovem mnenju takšen list potreben. List bo v vsakem pogledu res moderen, po zunanjosti in načinu urejevanja. Gledal bo v prvi vrsti, da priklene nase tisto razumništvo, ki je pričelo opuščati motne liberalne nauke in se vrača h krščanstvu. v stari obleki Irska loterija iivveepstake je gotovo najbolj znana na svetu. Nanjo igrajo ljudje vseh stanov in iz vseh dežel na svetu. Okoli 3 milijone angleških funtov gre. na ta način v irske blagajne; okoli 2 milijona funtov pa morajo iz njih zopet razdeliti. Lične Irke še enkrat premešajo srečke, nato se prične žrebanje. Malo več takih! Okoli leta 1890., v zlati dobi dandyjev Vik-torianske Anglije, je živel v Londonu gledališki ravnatelj Bauer. Bil je zelo priljubljen kot »a perfect gentlemanc; mnogo je izdal za dirke, garderobo in slično. Po smrti je zapustil precej dolga. Vdova, ki je nadaljevala njegovo podjetje, je smatrala, da mora odškodovati vse upnike. Ko je pred 17 leti umrla, so že bili poplačani vsi večji dolgovi. A določila je v oporoki, da se morajo porabiti v ta namen tudi obresti njenega premoženja, dokler ne bo zadoščeno vsem upnikom. Ta mesec je izplačalo sodišče zadnje zneske. Tvrdka Everuth je prejela 23 funtov 8 šilingov 11 penijev za svilene robce, ki jih je bil kupil Bauer leta 1869. Čehoslovaki: Nemci 3:1 Radiosonda mesto živih letalcev Sovjetski učenjaki uporabljajo v zadnjem času za raziskovanje stratosfere takozvane ra-diosoude. Radiosonda je priprava posebne konstrukcije, ki jo dvignejo v stratosfero posebni baloni. Radiosonda poroča z radiem stanje toplote, pritiska, vlage, hitrost in smer vetra nad obluki. Znamenja te priprave se lahko čujejo 100—120 km v okolico. Prvotno so se radioson-de mogle dvigniti samo 10—12 km. Zdaj se je ruskim učenjakom posrečilo spraviti radiosonde 2<.850 m visoko. Radiosonde uporabljajo tudi tu raziskovanje stratosfere v Arktiku. Nedavno so e parnika »Stalingrad«, ki je plul za čeljus-kinci v zaliv Previdnosti, spustili radiosonda, ki se je dvignila 18.100 m. To je za Arktik rekorden uspeh. Na ta način so dognali, da je tndi v ozračju nad Beringovim morjem v zgornjih delili temperatura višja. S pomočjo radiosonde si bo mogoče ustvariti povsem jasno sliko o sestavi atmosfere. Radiosondo je izumk' Potrebna je tudi pasja čistokrvnost Hitlerjeva Nemčija se tako zavzema za pristno arijsko kri, da je kmetijsko ministrstvo naročilo ravnatelju berlinskega socialnega muzeja, prof. Hilzheimerju, naj ugotovi »pristno nemška« pasja plemena, ki so živela na nemškem ozemlju od najstarejše dobe. Prof. Hilz-heimer je odredil razkopavanje na področju nekaterih starih nemških gradov in našel veliko število okostnjakov ter celo posušenih mumij. Zdaj je objavil poročilo o »zajamčeno nem. ški pasji rasi« ter poznejših tujih vplivih, ki so kvarili pristno domačo pasjo kri. Za plemenite »pasje Arijce« so proglašene danske doge, nekoč Bismarcikova priljubljena pasma, in kratkodlaki foksterierji, ki so zdaj v modi. Na pasjem pokopališču iz U. stol. po Kr., blizu kraja Linau, je našel raziskovalec tudi velike ostankov jazbečarjev; ki so s tem povišani v čistokrvne arijce. Belgijci se v najkrajšem času tretjič, dvignejo v stratosfero. To ne bo več pro.f Piocard, ki naj bi tretjič poskusil svojo srečo, temveč njegov učenec prof. Cosvns, ki je spremljal svojega mojstra na drugem poletu. Prvič se je Piccurd dvignil leta 1931, in sicer iz Augsburga. Drugič se je dvignil 1. 1932 iz Curicha. Tretjič se je profesor Cosyns hotel dvigniti lansko leto, in sicer iz Hour-Havenne v Belgiji. Toda nekaj dni pred odhodom se mu je razipo-čila gondola, ki je bila iz magnezije, iu ranila profesorja. Tedaj je profesor Coeyns odgodil polet za eno leto. Prof. Max Cosyns se zdaj pripravlja že eno leto na nov polet. Dvignil se bo iz Hour-Havenne v bližini gradu Ardennes. V vojaški delavnici mu napihnejo balon, ki bo vseboval 14.000 m* plina. Ta balon je že rabil prof. Pic-card in Cosyns ga je le moderniziral. Na zgornjem delil mu je dal postaviti nekaka dva velikanska rokava, ki naj bi ovirala prehitro dviganje balona. Le na ta način bo mogoče izvršiti znanstveno opazovanje. Pri prejšnjih polotih se je balon prehitro dvigal, da bi mogli učenjaki dobro preiskati etratosfero. Prof. Cosyns je dal napraviti novo gondolo, in sicer iz aluminija. Na vseučilišču v Bru-elju postavljajo v gondolo potrebne aparate. Zgornji del oble bo bel, spodnji del črn. Na ta način naj bi se ublažili premočni učinki temperature. Max Cosyns je že določil čas odhoda, in sicer se bo polet izvršil v času med 12. junijem in t. septembrom. Profesor je prepričan, da so zdaj mnogo bolj pripravljeni na polet kakor pri prejšnjih poskusih. Po njegovem mnenju niso drugi poleti v inozemstvu prinesli posebnih sadov. Ruski polet ga je samo naučil, kako ne sme leteti. Američani pa niso prinesli nikake-ga praktičnega rezultata. Njihovo znanstveno poročilo doslej sploh ni izšlo. Profesor pravi, da se bo dvignil na podlagi raziskovanj, ki jih je izvršit prof. Piccard pri svojih poletih. Tudi njegova lastna opazovanja za časa drugega poleta. ko je spremljal prof. Pircarda, mu bodo prišla prav. Prvotno je prof. Cosyns nameraval leteti v družbi z inženjerjem J. De Bruin; toda temu niso dovolili dopusta. Zato si je izbral drugega spremljevalca. Ponudb ni manjkalo, tbda Cosvns je odklonil vse, ki bi jim bil polet saino v športno zabavo. Izbrati je moral človeka, ki pozna dobro fiziko in ima tudi primeren značaj. Med tremi kandidati, med Belgij- Nova Anglija Angleški kralj Jurij v npremstvu svojih najstarejših sinov, prestolonaslednika iu yorškega nadvojvode na poti k paradi gardnega regimenta, ki so jo priredili v proslavo 69. rojstnega dne kralja samega. Slika s parade v čast angloškemu kralju ob proslavi njegovega rojstnega dne. To so inozemski vojaški atašeji. Prizor z nogometne tekme med češkoslovaško in Nemčijo (bele srajce), ki je bila odigrana 3. junija v Rimu. Čehoslovaki so ztnagaji s 3:1. Don Bosito na Dunaju Tudi Dunaj je slavil don Boska. V štiridesetih cerkvah so se po odredbi kardinala In-nitzerja opravljale tridnevnice s pridigami o vzgojnih načelih in verskih smernicah sv. don Boska. Govorniki so se bili poprej zbrali pri salezijaneih v zavodu, kjer je bil svoj čas inšpektor sedanji kardinal dr. Hlond; tu jih je ravnatelj Peninger seznanil z novim svetnikom in se z njimi sporazumel o vsebini nagovorov. — Na slavnostni dan je kardinal Innitzer daroval v cerkvi sv. Štefana slovesno sv. mašo, katere se je udeležil tudi zvezni predsednik Miklas. Cerkev je polnila ponajveč dorasla mladina v slikovitih nošah in z zastavami. — 1 Pri akademiji sta govorila tudi kardinal Innitzer in zvezni predsednik Miklas. Kardinal je poudaril, da so mnogi dolgo mislili na pomirjenje sveta brez vere in brez ljubezni, ki izvirata iz I Boga. Don Bosko pa je vse svoje ogromno delo ! osredotočil v to dvojno središče: dvigoil je kar celo križarsko vojsko, da zabrani propad za-I padne kulture. Zbral je vse sloje in stanove v 1 nadnarodno in nadnaravno družino, položil j mostove med narode in narode, med ljudi in ; Boga. Poučil je človeštvo, da je pot, ki vodi do sreče, le v zmagi nad sebičnostjo in nad krutostjo. — Predsednik Miklas je poudaril don Boskovo socialno delavnost: »Danes vsi vidijo, da se more družba obnoviti le. ako se zajame ves človek, z. vsemi njegovimi interesi in z vso njegovo dušo. Tudi vlade se morajo zavedati le nujnosti. Postave saine ne zadoščajo; duha ■ je treba. Le pokristjanjen svet bo deležen miru rn stalne sreče. Edina srečna politika je don j Boskovn »politika« očenaša«. — Nadalje se je i v cerkvi sv. Štefana zbrala nedorasla mladina i in prelat Morzinger ji je govoril o zaščitniku do,n Bosku. Papežev nuncij je podelil blagoslov. l>on Bosko ima v Avstriji in na Nemškem 26 zavodov s 721 saiezijanci. Sestre Marije Pomočnice imajo 9 zavodov. Na jesen pridejo sa-I lczijonci tudi v Celovec. Nemčija brez natakaric Narodna soc. strokovna zveza gostilniških uslužbencev je na vprašanje o umestnosti ženskega dela na tem področju odgovorila vladi, da mora živeti žena predvsem za dom in deco. Poklic natakaric nikakor ne (Klgovarja temu nazoru. Namesto natakaric bodo lahko nastavljeni milijoni brezposelnih moških. Zveza predlaga kot prvi ukrep, naj se zgodaj zapirajo podjetja z ženskim osebjem. Vlada bo kmalu predpisala, da morajo biti slične kavarne in gostilne zaprte že ob 22. uri. Ta korak bo pomenil začetek konca nemških natakaric. Ali ni ljubljanski? To je prvi nehotičnik v Varšavi, ki ima 16 nadstropij in stoji na Napoleonovem trgu. Te dni se bodo stranke vselile. Našemu ljubljanskemu je tako podoben, da bi arhitekta lahko tožili zaradi ЧгДацја avtorskega prava. # Gospodarstvo Nemška razstava na velesejmu Deževno vreme je, kakor vsem rasetavljalcem, nagajalo tudi nemškemu oddelku, ki se nahaja v pavilijonu >G<. Nemška industrija je nastopila prvič na ljubljanskem velesejmu v državni skupini pod enotnim vodstvom Državnega urada za gospodarska pojasnila (Auskunitsstelle der deutschen Wirtschaft), ka jo vodi dober poznavalec naših krajev inž. dr. Scheller. Urednik »Slovenca« je v daljšem govoru z njim izvedel, da je to še-le drugi poskus nemškega gospodarstva, da nastopa na ino-тепкЉПз veleeejn*ih. Prvič so organizirali letos skupno rajstavo v Poznanju in sicer z zelo velikim uspehom, tako da ni bilo težko Državnemu uradu ra gospodarska pojasnila pridobiti industrijo za udeležbo na ljubljanskem velesejmu. Od uspehov v Ljubljani bo tudi odvisno, če se bo nemška industrija udeleževala še nadaljnjih velesejmov in razstav v inozemstvu. Nemški oddelek je organiziram tako, da takoj na mestu daje obširna pojasnila na vsa vprašanja rntereeentov, ki bi radi kupovali v Nemčiji, istočasno pa takoj poroča na interesirane naslove v Nemčiji, da morebitnemu kupcu postrežejo s podrobnimi pojasnili. Ni čuda, če je tako strumna organizacija vso občinstvo tako zadovoljila, da se vsaik pohvali, kdor je prišel v stik z gospodi, ki sedijo v oddelku, ki je okrašen s zaslavami s kljukastim križem. Mnogo jih je, ki jih žene radovednost, da vidijo predstavnike novo Nemčije, in mnogo jih je, ki skušajo, nekoliko okorno, stegovati desne roke, ker eo nelcje slišali, da je treba tako pozdravljati v novi Nemčiji.. Predstavniki nemškega oddelka so z dosedanjim uspehom zadovoljni. Informacijski urad ima veliko dela; radio oddelek, ki zastopa sam 15 velikih nemških firm, pa je razprodal vse blago, ki ga je pripeljal s seboj in dobil razveseljiva naročila. tako da je prišel do spoznanja, da ima Nemčija pri nas dober trg za svoje radio aparate. Ni čuda, ko dobimo lahko radio aparate za polovično ceno od onih, ki smo jih dozdaj kupovali. Manj zadovoljen je oddelek za avtomobile, ki je računal na večji uspeh. Taksa na avtomobile 6 trošarino na bencin je onemogočila uvoz inozemskih avtomobilov, tako da je silno malo odjemalcev. Pač pa tniajo upanje, da bo tudi nemški avtomobil prišel v Jugoslavijo, kakor hitro odpadejo dozdajne pro-bibitivne takse. Veliko pozornost vzbuja na razstavi MAN Miesel-avto, 6 oilinderski s 70 KS, zn tritonsko težo ali za avtobuse s 27 osebami. 1'ri nas si ga je nabavilo avtobusno podjetje Okučani-Split, ki je z njim skrajno zadovoljno, saj je vpo-raba kuriva malenkostna v primeri z bencinskim pogonom. Na 100 km se vporabi samo za 45 Din nafte. Isto podjetje je nabavilo še dva podobna voza za novo progo Ranjaluka-Zagreb in je verjetno, da bodo pri sedanji draginji bencina segla po MAN Dieselavtomobilih na nafto še mnoga druga slovenska avtobusna podjetja, ki se za razstavljeni voz tudi zelo zanimajo. Po raznih drugih oddelkih je razstavilo še 21 firm, ki so s posli tudi zadovoljne, ker so pripeljano blago že razprodale in dobile tudi nekaj naročil. Morda bi bil uspeh še večji, če bi nemški gostje ne bili naleteli na nepremagljive ovire na carini, kjer vsled nekih nesoglasij ležijo še danes propagandne tiskovine. Zanimivo bi hilo izvedeti, odkod nesoglasje v zaikonu, da se tiskovine, ki prihajajo z železnico, ocarinijo, one pa, ki prihajajo s pošto, so carine proste. V interesu uspehov ljubljanskih velesejmov bo, da se dn jesenskega velesejma ta zadeva razčisti ie tujim gostom ustreže. ' Prihod Nemcev v Ljubljano jt. /. jzirom. ua novo trgovinsko pogodbo znak, da misli Nemčija resno na naš jugoslovanski trg, ki pa bo za nemško blago tembolj gostoljuben, čim več svojepp blaga bodo naši poljedelci, ki pridejo za Nemčijo 1 prvi vrsti v poštev, mogli prodati v nemški državi. Speti Pripravljajmo se na olimpijado! Težhoče avtobusnega promela V avtobusni promet je bilo vloženih 120 milj. kapitala, zaposluje pa 5000 ljudi in daje s tem kruha 25.000 osebam. Samo država dsebno pri tečajih vojne škode, agrarjev in dolarskih posojil, ki so bili deloma znatno višji kol I včeraj. Promet je znaten in jc znašal: vojna škoda I 400 kom. in 7% Bler. pos. 4000 dol. Ljubljana. 1% inv. pos. 71 den., agrarji 37 d., vojna škoda 305 308, begi. obv. 54.50 den.. 8% Bler. nos. 59 den., 7% Bler. pos. 54 deil., 7% pos. Drž. Iiip. banke 66 den.. Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50 den., agrarji 37.50 -40, vojna škoda 306.50- 308 (305, 308), 6., 7. in 8. 305- 306, 9. 306.50 307.50. 6% begi. obv. 54- 54.50, 8% Bler. pos. 5950 -61. 7% Bler. pos. 54.50-55 (54.50, 55). 7% pos. Drž. hip. banke 66.50 den. Delnice: 1'riv. agr. banka 215 do 216 (215), Osj. sladk. tov. 150 hI.. Union 50 d., Trboveljska 00 hI. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 71.50, Največji praznik vsake športne organizacije je in mora biti olimpijski dan. Kajti ledaj uasto|>a)o vsi športniki na najrazličnejših tekmah, da propagirajo olimpijsko idejo in da si zberejo potrebna sredstva za one svoje tovariše, ki bodo ua olimpijskih igrah zastopali našo državo pred vsem svetom iu tako reprezentirali naš spori pred nai-merodajnejšim S|x>rtniin forumom, na olimpijskih igrah. O važnosti našega zastopstva na teh svetovnih igrali bi bilo popolnoma odveč govoriti. Sedaj moramo samo gledati, da bo naša reprezentanca močna in da nas bo tudi častno zastopala na berlinski olimpijadi. Mi vemo. da imamo material, s katerim bomo tudi nekaj dosegli, seveda le, če bomo imeli tia raz|x>lago potrebna sredstva. Prihodnja olimpijada bo čez dve leti v Berlinu, lo menda že večina našega ljudstva ve. In tudi to bo marsikdo vedel, da imamo ludi pri nas take športnike, ki nas bi mogli častno zastopati, če jih bomo dobro pripravili. Priprave pa stanejo mnogo denarja iu lega ravno primanjkuje našim idealnim športnikom, ki se borijo ne samo za svojo, temveč v prvi vrsti za časi naroda in države. Zato je dolžnost celokupne naše javnosti, da jvodpre stremljenje naših vrlih športnikov in jim na ta način omogoči sodelovanje na prihodnji olimpijadi. V nedeljo se vrši po vsej kraljevini olimpijski 1 dan, ki ima |X>k;g propagandnega, predvsem ta namen da se zberejo zadostna sredstva za našo ' ekspedicijo za berlinsko olimpijado. Jasno, da tudi I Slovenija ne sme zaostajali za ostalimi mesti v 1 državi in to tembolj, ker bo dala najbrž večino naše državne reprezentance za prihodnje olimpijske igre. Mi imamo najboljše smučarje, najboljše lahko , atlete, najboljše telovadce in še nekateri plavači, sabljači, ležkoatleli, kolesarji in še kak drug športnik bo prišel zraven Zato bi bila prav za prav največja dolžnost nas Slovencev, da za ta olimpijski fond kar največ žrtvujemo. Vemo, da so težki časi in da lare vse naše sloje težka gosfiodarska kriza, vendar upamo, da je pri nas še toliko uvidevnih ljudi, ki bodo razumeli klic jugoslov. olimpijskega odbora in mu priskočili na pomoč. In če premislimo. da ne bo to prav za prav nobena žrtev, ker bo vsakdo za denar, ki ga bo izdal za vstopnica tudi nekaj videl, polem ga nc bo med nami, ki se ne bi odzval vabilu. Zatorej prosimo še enkrat vso našo javnost, da si ogleda nedeljske tekme lahkoatletov ob 10 dopoldne na sokolskem prostoru v Tivoliju in popoldne ob 14.30 dirke kolesarjev motociklistov, ha-zeno in nogomet na Hermesu, ob 47 pa na kopališču Ilirije sabljanje, plavanje in težko atletiko. SK Ilirija : TKD Atena V okviru prireditev olimpijskega dne se srečata tudi naša večna hazenska rivala, podsavezni prvak Ilirija in Atena. To srečanje bo nekaka re-priza za prvenstvene tekme, ki je končala s pičlo zmago Ilirije. Oba kluba sta obvezana nastopiti v najmočnejših [»stavah. Tekma bo zato gotovo jako zanimiva in napeta, zlasti še, ker se igra samo dvakrat 15 minut, vsled česar bodo igralke lahko v izdatnejši meri razpolagale s svojimi fizič. močmi. Tekma se bo vršila na igrišču ilermesa in se bo pričela ob 15.30. Ker je to po vsej priliki zadnje srečanje obeh družin preti jesenskim prvenstvenim tekmovanjem, priporočamo občinstvu, da si ogleda Kdo bo svetovni prvak Pred finalnimi tekmami za svetovno nogometno prvenstvo V nedeljo bo zajDela sodnikova piščalka v Rimu ler bo dala znamenje za konec najvažnejših nogometnih tekem: v finalu za svetov, prvenstvo se namreč srečata Italija in Češkoslovaška. Mussoli-nijev stadion bo brez dvoma do zadnjega kotička napolnjen in vročekrvni Italijani bodo do skrajnosti navijali za svoje. Težko bo stališče za češkoslovaško reprezentanco, kajti navezana bo saino na svoje znanje in svojo tehnično sposobnost. In kljub temu je danes težko prorokovati zmagovalca. Verjetno jc sicer in tako tudi velika večina računa, da bodo zmagali Italijani, vendar se prav lahko zgodi obratno. Kajti v obeh taborih so si stoprocentno sigurni zmage. Čehoslovakov nikakor ne gre |x>d- j cenjcvati. Tega se namreč tudi Italijani dobro zavedajo. Ne glede na to, da so imeli Cehi neprimerno lažje stališče kot Italijani preriniti se do finalne tekme, moramo priznati Cehoslovakom, da bodo delali velikanske preglavice Italijanom. Njihova zadnja zmaga nad Angleži je najboljši dokaz za to. V nedeljo bo torej ves športni svet obrnjen na Italijo in bo nestrpno pričakoval izida te, za športni svet velevažne tekme. Borba bo ck> skraj- ' nosti ogorčena in morda tako napeta kot doslej še nobena druga na svetu. Našim severnim bratom želimo obilo uspehov in seveda tudi zmage. Itali-I jani bodo brez dvoma napeli vse sile in se f»služili vsega, samo da zmagajo; kajti na svojih tleh in obenem za najvišji naslov na svetu si ne bodo Eustili iztrgati zmage iz rok. Počakajino malo rez nervoznosti seveda in dobili bomo novega i svetovnega prvaka v nogometu. RAZPIS PROPAGANDNEGA JUNIOR.SKEOA MITINGA SK ILIRIJE SK Ilirija jirireHI v soboto. 16. junija oh 16 ua svojem slnrem igrišču oh CelovSki cesti propagandni Juniorski miting s temin programom: Za jnnlorje razreda/A (najvišja starost H let): tek 60 m, skok v vis. 7.n Juniorjo razreda It (najvišja starost 1Г, loti:, tek 110 tu, skok v višino z /atolom, met krogle t ke, skok v daljavo 7. zaletom. Za juniorjo rn/.reda f (najvišja starost IS let,!: tek 6s. 60 do 61.50 (60.25), 1% Bler. pos 54- 55. 7% pos. Drž. hip. banke 67.50 den. — Delnice: Priv. agr. banka 214—215 (214). Žitni trg Položaj je ostal neizpremenjen. Dovozi pšenice «o slabi, še manj p« je rnnmlb v koruzi, ki ie nadalje izredno čvrsta m je bila danes zaključena ban. /e |io 85. za Sisck pa so zahtevali 105 za začetek julija. V ostalem tli bilo izmeničnih. lo tekmo v ninogobrojnem številu. Vodstvo tekme je poverjeno ss. Jurmunu. Ko lesarji za olimpijski dan Ljubljanske kolesurje (akujo leto« odgovorne naloge, nuj so l ki vršilo loto« dirkališču« državno piv en nivo v Ljubljani, enako ve le 17. juuija vrti v Muri buru olimpijska dirka a posameznim alarUuu tur ur kolesarji uu te prireditve skrbno pripravljajo. Preteklo nedeljo smo imeli priliko videti napre dek nekaterih vodilnih ljubljanskih kolesarjev pri otvoritveni dirki llermesu, zn olimpijski dnu pu je kolesarska podzvezu v l.jubljuui odredila obve/en na Htop za vse prvorazredne vozače včlanjenih klubov ter ho iuteto tako ljubljansko športno olk-iusivo prvič priliko videti v iiujblutrej&i konkurenci vodilne vozače posameznih klntsiv. l'oleg revije vseh jutilorjev (vozačev do :'«. lela starosti), ki se bodo borili za ponosen naslov dirkališč nega juuiorskegn prvaka, Inido posamezni klubi v dir-ki parov postavili svoja uujholjša dirkališčuu reure zeutanta in bo ta točka gotovo ena najbolj zanimivih ua programu, saj ho vsuk par hotel prilHirltl prvenstvo svojemu klubu. V glavni dirki na 20 krogov Itiuin mogli opazovati tehnični napredek naših najboljših, «aj liomo videli nn Btarlu dirkače Graben. Močnika. Kači en. Oblaka, Trolieu, Abiilnurju, Uregoriča iq vratu njim enakovrednih, ki se bodo borili za darito olimpijskega odboru. Dosedanji uspehi navedenih nam garantirajo, da lin la dirka ena najzanimivejših, ker take knnkn renee v enem nastopu doslej Se tiituno videli. Agiiua moto-sekcija ZSK Ilermesa lw» postavila svoje najboljše motoeikliste, dn prvič na lastnem dir kališču pokažejo ljubljanskemu občinstvu svoj napre dek. Tudi tukaj nam ime vozača Kt&riča garantira zn krasen športni užitek ter smo sigurni, dn bn sle borni obiskovalec teb prireditev zadovoljen zapnstil igriške po končanem ni»oredii. S K Ilirija. Hazcnfka lekcija. Kadi nedeljivih la hkoatlelHklh in bazenskih nastopov v okviru ollniplj-nkegn dne, ne vrši nocoj ob 18 na starem igrišču sesta nek vseh bazenašle in atletinj v svrho določitvo p« stnv. Istočasno je bazenski in Inliknatlctski trening, t Pri sestanku je treba vrniti vso opromo, ki Je kluhnvn j lani. katero imajo Igrnlke Se doma. SK Ilirija. Isahkoatlrtika • rkcija. Jntri ob IS bo na atarem Igrišča plenarni sestanek sekeijsjcega član etva, na katerem se bodo določili tekmovale! za nastop v okviru nlimpljskegn dne, ki bo v nedeljo dopoldne na Hokolakem telovndiSču v Tivoliju. lntočaMnn vrnite klubsko opremo, ▼ kolikor tega še niste napravili. Olimpijski dan v Mariboru Olimpijski fond V Jugoslaviji no v vseh večjih mestih imtanov Ijeni .Olimpijski odbori«, kalerih nalogu Je predvsem zbirati denarna sredstva za ndeletho naše države na XI. olimpijadi, ki se ho vršila v Berlinu lela 19,16. — Iz nabranih sredntev se bo v priliodnj om letn nastavilo »trokovne trenerje za razne panoge Bimrtn, ki bodo po eoli driavi vodili spoeialne tečaje ter pripravljali šport nlke za olimpijado. Krajevni olimpijski odbor v Mari boru priredi v nedeljo. III. Jnnija Olimpijski dnn.. ka terega čisti dobiček gre v -Olimpijski fond«. Izvedejo se nastopi raznih športnih panog: nogo met. kolosnrenje. tenis, lahka atletika, teika atletika, kjer bodo nastopali najboljši n|>ortnikl Maribora ter pokazali občinstvu visoko stopnjo Himrta v Mnrltioru Dopoldne bodo apnrtnlkl po mestnih nlieah nnhi rali prostovoljne prispevke za .Olmipljskl fond-. Težka atletika na olimpijskem dnevu . d V nedeljo, 10. Junija oh 311 bo v Zadružni gospo ilarski banki, Aleksandrova fi, propagandni nas:op naj boljših težkoatletov Maribora. Sodelujejo odlični »оЦ* borci in boksarji SSK Maminim in SK Železničarja. Vaenm športnemu občinstvu znana imena 1'ireher, t i Ser, Gobec. Štrukelj, Kampič, Kramberger jamčijo zn visok športni užitek. Ker Je čisti dobiček namenjen •Olimpijskemu fondu«, je sigurno, dn bodo ljubitelj1 težke atletike z veseljem nuiiolnill dvorano do zadnje ga kotiCika. hov, ki imajo lahkontletskc sekcije, ilnije oni, ki niso Se včlanjeni v športnih klubih. Nagrade v obliki priznamo dobijo prvi trije v vsaki disciplini, ako Je število tekmovalcev večje ,sl pet, odnosno prva dva. ako Je to število manjše od pel. Tekatlšče je Iz ugaskov in je dolgo (M m brez za vojev. Tek ШП m se vrši deloma nn lekallšču. deloma pn po nogometnem igrišču. Tekmovanje se vrši po praviilh in pravilnikih JLAZ. SK Ilirija. Službene objave LHP (iz sejo npraviiogn odbora dne (i. junija) Navzočnl: prof. Jclenčeva. Sturz, Rallesur, Svet llčcvu. Ruplova, Kušar, major Jane, prof. StepiSnik. Jurinan. Odsotni: Karba, Rerniuvner, dr. Adicšierva. dr. Bradač. — Verificirajo se finalne prvenstvene lek mo Ilirija—Ptuj, odigrane 31. mnja in 3. iunijn z re zultati 13:0 (C:0) in 9:7 (3:5) za SK Ilirijo. SK Ilirija se proglaša za prvaka Ml P zu loto 1933-34. Za tekme v državnem prvenstvu sla se kvalificirali družini SK EI i rija in SK Ptuj. - SK Slavij i sc sporoča, da bo njen suspenz dvignjen takoj, člin lio pornvnnln Din 107.ЛИ Brod. iKidzvozi. Velanjenje v Jugoslovansko žensko zve 7.0 se ori klimi. Zvozi so pošlje poseben dopis z obrazložitvijo stališča I.III'. — TDK Alona sc poziva, dn ne m udoma predloži obračun prvenstvene tekme Atena fllrlja, odigrane 1.1. ninjn. — Nn znanje so vzame i/.slop Schnellerjeve iz podzveznogn npravnogn odbora. Ti taio so s prnvieo takojšnjega nastopa za TDK Aten« atletinje: Kuheli Oretn, l.enščuk Vidn. Dolenc Gabrijela, Žagar Zalka. Za SK Ilirijo pa s pravico nastopa pri vseh tekmah H. jnnija jiazenašicn Schjamherger Štefanija. Za olimpijski dan. 10. Jnnijn, se določn prnpn gandna bazenska tekma Ilirija—Atenn, ki se vrši oh 15.30 nn igrišču ZSK Ilermesa. Ilirija in Alenn se po zivatn. da poHtnvita za to tekmo najmočnejši, trenotno razpoložljivi družini. Garderoba za hnzennšieo jo v co stilni Belič, v neposredni bližini igrišča. Vse igrnlke morajo hiti v gnrderobi najkasneje ob 15. Odsotnost ono nli drugo družine se Im v smislu zveznih slatutov osl.ro kaznovala. Zn dopoldanske tahkoatlelske prireditve, ki se vr Sijo nu letnem telovadiščn Sokola, so doječa tnle prn gram: leki 60 m, 200 in, štirikrnt 100 m. skok v višino in daljavo, obojo z zaletom, ler met diskn 1 kg in kio gle 4 kg. V vsnki disciplini smetn Bt n rt nt j samo po dve tekmovalki vsakega klulin, vsaka tekmovalka pn sme stnrtuti samo v dveh disciplinah. Ilirija in Alona pozivata, da postnvltn rin stnrt snmn najmočnejše te', movnlke. Prireditev prične točno ob 10. Tekmovalko morajo hiti na prostoru Sokoln oh 9.30. Odhornlšl o službo vrši dopoldne g. Kušar, popoldne pa a Slnrz. Vodstvo popoldansko tekme jo poverjeno ss. .lurninini Sodniška Inksa so pri popoldanski tek inI ne l>o ubrala II. o. Je z nhsnjanjem vzel nn znanje akcijo mani Sino hnzenskih klubov zn sklionnje Izredne skupš' ino •1SZZ. IT. o. je sklenil naslovili na javnost poseben ;.o mimiko v tej zadevi, Istočasno pn pozvnll vse klnlie > državi, dn obsodijo to nkeilo in da ne Izročijo sv,,iih polnoinočij onim, ki so to nkeijo pričeli. IT. o. izrek n sedanji upravi zveze popolno zaupanje in ugotavlja, rta doslej ni bilo še tnko okspedltivno In delavno nprn vo, knkor jo sedanja. Zn sestavo redakcije so določijo člani uprave: mnior Jane, Kušar in Bnllosnr. — l/red nn gl n vn n skupščlnn ,1S?,Z se vrši 16. Iunijn v Zagrebu Г. n. naproša vse klube, dn mu izročijo svoje poveril, nloe /n to skupščino, v kolikor ne bi sami poslali r|e letrn|o\ nn skupščino. — ASK Gorenjec se naproša, da priredi tO. jnnija v korisl olimpijskega fondu pri.l« I oljsko tekmo Gorenjec- Enakoet. Vodstvo tekme nnj poveri klnh onemu taniošnjlh sodnikov, ki pn ne чл» ubrati sodniške Inkse. V tekmi Inlike nastopijo Ind! neverlflclrnne igrutke. SK Grafiko. Drevi ob 20 v društvenih prostorih (pnlnčn Ornfikii") sestanek vseli igralcev. Slalom klub ;||« Ljubljana. Pripravljalni odboi sporoča vsem prl.1nle1.feni in člnnom odbora, dn Jo g minister dr. Andjellnovlč potrdil pravila, predložena on pripraviInlnegn odbora, in se bo znlo vršil v nnjkraj ■'eni • asu ustanovni oh,\ni zbor. Citatte dnovno športno rubrikol Hascnanila Liubliana 1 Koncert akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki bo v nedeljo, 10. Junija ob 16, bo najdoetoj-uejši zaključek naše letošnje glanliene sezone. Akademski pevski zbor bo izvajal uajtipičnejše primere koro. Ske in belokrajlnske narodne pesmi, živeie deloma v 15., 13. in celo v 10. stoletju. Akademski pevski zbor je postavil za ta koncert Izredne cene, da ua ta način omogoči poset tudi onim slojem, ki sicer nimajo prilike udeleževati se konoertov. 1 Druga operna produkcija operne lole đri. konservatorija v Ljubljani bo v torek, 12. junija zvečer v dramskem gledališču s popolnoma novim sporedom ter deloma novimi izvajalci. Opernim produkoijam bo sledila še dramska, ki bo v pelek, IS. junija zvečer prav tako v drami. 1 Tretji, zadnji nastop gojencev lole Glasbene Matice v letošnjem letu Ima prav za prav dvodelen spored. Prvi del Je posvečen klavirskim skladbam, daljo skladbi za čelo, nastopi pa tudi solist-baritonist. V drugem delu pa so ansamblskl nastopi mladinskega zbora ln orkostra. V prvem delu nastopijo gojenke klavirja Ivančlč Neda, Puhar Majda, I,evanič Eleonora, Komar Bojana, Zafrod Vida in Koch Romana. Gojenec Tavš-man Josip bo zaigral na čelu dve skladbi s spremlje-vonjom klavirja. Baritonist Dolnlčar Vladimir pa zapoje tri izvirne samospeve. Coiista spremlja na klavirju gdčna Saplja Božena, baritonista pa gdčna Hra-šovec Silva. O drugem delu spregovorimo Jutrt. Nastop bo v ponedeljek, 11. junija v filharmonični dvorani, začetek točno ob 18. 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani priredi ob lepem vremenu v nedeljo, 10. Junija društveni izlet v Iškl Vint-gar. Odhod ob 8 izpred Mestnega doma. Pojasnila daje in prijave sprejema Ivan Slivnik, Zadružna gospodarska banka. Vabljeni vsi člani, svoje! In prijatelji našega društva! Kdor se namerava udeležiti Izleta, se naproša, da se prijavi do 12 .ure v soboto. 1 /fino Kodeljevo. Tlane«, Jntrl ln v nedeljo ob M.30 Наггу Piol v filmu «Sledl v snegu«. Kot dopolnilo poleg drugih filmov tudi tSmnške tekme v Planici«. 1 Notno sluibo imajo lekarne: mr. Bahovoc, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra o. 78 in mr. Hočevar, Celovška ceeta 34. Maribor m Konec krize, vsaj delno, za četrt leta ali pa za en meseo, jamčijo naSi poštarji s svojo »Dobrodelno tombolo«, ki bo v nedeljo, 10. junija popoldne ua Trgu svobode. Cisti dobiček je namenjen Izključno za podporo bolnim tovarišem ln sirotam poštarjev. Prepričani smo, da nikdo no bo odklonil nožih prodajalcev tom-bolsklh kart. Vzajemnost pobija krizol Dobitki so na vpogled od petka naprej v garaži hotela Orel — Zemlji« — Grajski trg. Drugi hrail Cerkveni shod v Petrovtah. V nedeljo, 10. junija bo ob 10 maševal in prldigoval v Marijini corl ivi v Petrovčah prof. Lojze Pavlič in pojasnil pomen romanja k Mariji bistriški. Savinjčaui, pridite vei v Petrovče! Cerkveni vestnik Tridnevnica v cerkvi presv. Srca Jezusovega. — Danes, na praznik presv. Srca Jezusovega, jutri in v nedeljo se vrši v imenovani cerkvi slovesna tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Danes lu jutri je ob 5.30 zjutraj pridiga, nato danes slovesna, Jutri sveta maša z blagoslovom, zvečer oba dneva ob pol 8 pridiga in slovesen blagoslov. Danes obenem celodnevno češčeuje presv. Itešnjega Telesa, dopoldan sv. maše do 11. V nedeljo je ob pol 8 zjutraj pridiga, nato slovesna sv. maša, popoldne ob 5 sklepna pridiga in slovesen blagoslov. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Petek, 8. Junija: Bratje Karamazovi. Red B. Sobota, 9. juniju: Goljcmanov. Red A. Nedelja, 10. Junija, ob 16: Kulturna prireditev v Črni mlaki*. Letno gledališče v Tivoliju. Izven. Cene znižane. OPERA (Začetek ob 20) Pete*, 8. junija: Katja Kabanova. Ked Četrtek. Sobota, 9. junija: Poljska kri. Izven. Globoko znižane cene od 6 do '20 Din. Nedelja, 10. junija: Trubadur. Gostujeta Zinka Kune in Pavel Marion Vlahovič. Izven. Radio Programi Radio Liuhlfanat Petek, 8. junija: 11.00 Šolska ura: Potovauje s kolenom do Celovca (Pero Horn) 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Ca«, plošče 18.00 lladio orkester 18.30 Izleti za nedeljo (društvo Krka), govori podžupan prof. Jarc: Dolenjska in turizem 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Osnovni problem socialne politike (dr. Bajič) 20.00 Vokalni koneert ge. Siveo, vmes citre solo Podbevšek 22.00 Cos, poročilu, prenos z velesejma (ob 21.00) 22.15 Prenos z velesejma. Drugi programi t PETEK, 8. junija: Belgrad: 19.10 Romunska ura Ј0.0П Zagreb — Zagreb: 19.00 Belgrad 20.00 Ob obletnici smrti Domjanlča 21.00 Zagrebški kvartet igra kom. gl. — Dunaj: 17.-10 Ciganske pesmi 19.10 Glasba Jobanna 8traussa 20.20 Stebri družbe (Ibsen) — Budimpešta: 17.30 Voli. kone. 18.40 Sai. gl. 20 Hardy Janos, opera, Kodaly — Milan-Trst: 20.45 Simf. konc. — Rim: 20.45 Bizetov Koncert 21.40 Trud, veeeloigra — Praga: 19.30 6. Beethovnova simf. (pastoralna) 20.30 Iz zgodovine gledališko* — Mor. Ostrova in Bratislava: 19.30 Jenufa, opero, Jana. ček — Varšava: 19.15 Zbor 20.22 Ork. in klav. koncert — Vsa Nemčija: 20.15 Proslava 90 letnice Carla Ha-tenbecka iz Berlina. MALI OGLASI V malih oglatih velja vsaka beseda Dia 1*—; lenltovanjekl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ia mali ogla« Dia i®-—. Mali oglasi и plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja «e računa enokolonska 5 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba prllolltl znamko. Oprava dobro ohranjena, za ma-nufakturo, galanterijo in konfekcijo, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »S1.« pod it. 6488. (1) tlužbodobe Trgov, pomočnika popolnoma izvežbanega v mešani trgovini in semeni, ki ima tudi veselje za skladišče, sprejme tvrdka M. Berdajs, Maribor, (b) Prodajalka pridna, poštena, zanesljiva, ki bi bila vajena tudi v gostilni in morda še malo šivanja, se sprejme v službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6473. (b) Kupimo 300 metrov tračnic s štirimi vozički (hunti) kupim. Vozički z železno konstrukcijo. — Naslov: Uprava graščine Blagovna, Sv. Jurij ob juž. žel. k II Obrt Potnike za prodajo pristne slivov-ke, sprejme Pačnik, Laško. (b) mm\ Vajenca poštenega in krepkega, za pekarsko obrt — sprejme parna pekarna Lavtižar v Kranjski gori. (v) Vajenca (vajenko) za trgovino mešan, blaga takoj sprejmem. — Franc Kramžar, Šmartno, Slo-venjgradec. (v) Denar Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »100 tisoč« št. 6432. (d) Vlogo članic Zadružne zveze 40—60.000 Din — kupim. Plačam v rednih mesečnih obrokih po 1000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6487. (d) Lepo glavico in trpežno frizuro imate, če Vam napravijo v salonu Kosec, Prisojna ulica, poleg postaje električne železnice, trajno on-dulacijo. (t) ШД Itllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Če arto sva/ start prodaja.i аГ motorja bi xnebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slovtnčev najmanj9 inserat IIIIUIUIIUIUIUUIIIIUIUUIIUUUIIUIIII Zelo poceni se oblečete pri Preskerfu, Sv. Petra cesta 14. Lastniki vina! Vinske sterelizatorje za ohranitev okusa vina poceni prodaja »Čeho-staklo«, Ljubljana, Komenskega 20. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon Stev. 2951 Hruške sveže, debele, kg 4.25 Din, košarice 35 do 40 kg — razpošilja brzovozno fran-ko vsaka železniška postaja. G. Drechsler, Tuzla. S LOVE N и 1I1M Ш za žimnice in drugo mehko opremo mora biti Ш I [▼И IM obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana IjII ШИШ žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka J. HNiriC r iz Slražište pri Ifraniu Na Ljubljanskem velesejmu p a vili on F I Stanovanja Solnčna soba prazna ali novoopremlje-na, se odda julija za cerkvijo sv. Jožefa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6486. (č) I V Logarsko dolino vozi razgledni autobus prihodnjo nedeljo. — Trafika Praprotnik, nasproti pošte. (r) Ford in Chevrolet rabljena, kolesa s pneu-matiko, poceni naprodaj. A. Goreč, d. z o. z., Tyr-ševa 1. (f) Okrevališče „Jadran"-Rab Lepa sončna lega ob morski obali. Plaža. V bližini pristanišča. — Ugoden odpočitek. — Rekonvalescen-tom priporočljivo vsled stalnega zdravniškega nadzorstva. — Lepo opremljene, čiste in zračne sobe. Prvovrstna kuhinja, hrana dobra in obilna, servirana petkrat dnevno, postrežba vzorna. — Popolna oskrba Din 65* dnevno. — Informacije pri Upravi okrevališča „Jadran" na Rabu. Lesna industrija „JAVOR** v Logatcu raz>-laia ZALOGO POHIŠTVA tudi na vložne knjižice v Ljubljani, na Masarykovi cesti št. 12 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanc- m. da je naša nadvse ljubljena žena, mati, stara mati, tašča, sestra, svakinja in teta, gospa dofefa Span roj. Smid po dolgotrajni bolezni pogosto previdena s tolažili sv. vere, v 66. ,etu starosti, danes mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 9. t. m. ob 10. uri dopol Ine na farno pokopališče Draao rainico priporočamo v molitev in blag spomini Planina pri Sevnici dne 6. junija 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Zakai si je bogat človek izbral to dekle Strojepiska pripoveduje svoj roman Goepa B ... se je nedavno poročila e sinom nekega zelo bogatega indnetrijca. V razgovoru je dejala: »VpraSujete me, zakaj si ja moj mož baš mene izbral. Bilo j« takole. Nameščena sem bila kot strojepiska v urada njegovega očeta. Nisem si mogla privoščiti razkošnih oblek, kakor vse druge mladenka s katerimi se je on družil, vedno pa »em posvečala veliko pažnjo svoji polti. Moj moi mi je sam priznal, da je v prvi vrsti zbudila njegovo pozornost moja čudovito lepa polt. Uporabljam vedno hranilo za kožo Tokalon, belo po dnevi, rožnato pa za noč. Re« ja čudovito, kakšno izpremembo napravijo ti preparati pri vsaki osebi ie v nekaj dneh« Nikdar nočem uporabljati kake druge kreme.« Krema Tokalon, hranilo za ko žo, bela barve (ne mastna) vsebuje (isto oljčno olia in svežo smetano. Te sestavine prodro globoko v znojnice in odstranjujejo vso nesnago, do katere nikdar ne more niti mila, nitf voda. Zajedalci, razširjene znojnice in val nedostatki polti naglo izginejo. Koža postane sveža, svetla in gladka. Da se režite gub, uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo z Biocelom (rožnate barve) — presenetljivim izumom dr. Stej' skala, profesorja dunajskega vseučilišča. BREZPLAČNI VZORECiVsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5,— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov. Hinko Маует i drug, Odio 10-R, Zagreb, Praška ul. 6. Oglas Na dan 14. jula 1934 godine održače se u 11 časova prva usmena direktna pogodba za nabavku 450.000 kg portland cementa u kancelariji režiske komisije Ministarstva Vojske i Mornarice odredjene sa Str. Pov. I. S. Br. 562-34, u zgradi Komande Dravske Diviziske Oblasti u Ljubljani. Uslovi se mogu videti kod Referenta Inžinjerije komande Dravske Diviziske Oblasti u koncelarisko vreme. Kaucija se polaže na kasi Poštanske Štedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan zaključeni a pogodbe, i to: naši državljani . . ; . , 20.000 dinara a strani državljani .... 40.000 dinara. Iz kancelarije režiske komisije br. 56-34. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobita razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. Rekordna vožnja 29 »Naročil sem strežniku, naj postavi v vašo sobico mrzlega inesa.c »Dobro,« je odvrnil Daviš malo razdražen, vendar ganjen po tej zvestobi. Daviš, čegar pažnja je bila za hip odvrnjena, Je znova nepremično obstal. Hervvick, ki ni trenil z očesom, je pogreznil roke v žepe, izvlekel mošnjo In pipo in hipec nato je zaigral rožnat odsev na njegovem obrazu. Sledila je dolgotrajna tišina, ko se je vsakdo teh mož potopil v svoje misli, ne ,da bi prenehal strmeti v meglo. Ostali so samo stresljaji trupa, rahlo stokanje krmila in njihova radost, da so močni in sredi velike pustolovščine. Megla jim je prihajala naproti, pošastna, z blazno naglico. Mislili so na to, da bitja spe, da druga strahoma bede, poslušajo tuljenje sirene, ki je protinaravno trgala ure, in da vei iskreno zaupajo vanje. Ko so se ozrli na sever, so občutili strahotno grožnjo ledenih gora; na jugu je bil izhod. Potem eo se stvari godile tako, kakor je Her-•rick povedal Simonu. V temi, med meglenimi krpami je bilo nekaj gostejšega, tako oblikovanega, ko da se je megla izkristalizirala na enem mestu. Mislilo bi se, da se približuje prikazen, ali za čuječega mornarja ni prikazni. Herwick im Davie sta obenem dvignila k očem kukalo in v steklu ee je telo povečalo, obrisi so se natančneje razločili. > Led ena gora, točno pred nami!« Na pramcu elraieči mornar ni mogel opaziti gore, ker je bil prenizko postavljen. »Nazaj!« je vpil Herwiek. Stekel je k brzojavu, a na poti je zadel ob Наупев ni bil ganil, in roke so jim grabile ograjo, mož. Hervvick se je umaknil poveljniku. Ta je velel: »Povsem nazaj!« in neposredno nato naročil v strojnico, naj zapro neprodušna vrata številka 1. Vrnila sta se na zapovedišče, od koder se Наупев ni bil ganil in roke so j.im grabile ograjo, mišice so imeli napete, ko da bi bilo možno zadržati parnikovo gmoto. Z enako tesnobo so slišali sunek in obstoj broda. Temina se je razjasnila, ledena gora je dobila določnejše oblike. ,Morska zvezda' je postala pošastna . .. Sedaj ni ostalo ničesar, izvzemši ledeno goro, pramec in njihovih šeetero, od napora skrčenih rok. Ob udarcu je zaropotalo, ko da se je zdrobilo steklo, in jih silovito sunilo naprej. Na vso srečo je vijak, ki se je že nekaj sekund sukaj nazaj, precej omilil udar. Tisti hip je Grayson javil: »Neprodušna vrata št. 1 zaprta.« — — — Trije poročniki so odšli v različne smeri. Mornarju, ki je sam ostal v krmilarni in stal pri rudi, kot da bi ,Morska zvezda' nadaljevala svojo pot po oceanu, je Davie dejal, naj namesti v jamborovju predpisane luči, ki javljajo poškodbo broda, ostane na zapovedišču in nadzoruje kaštel, od koder so se že čuli glasovi, in naj niha s snopom električnih svetilk. Наупев je bil izmed onih molčečih mož, ki se v normalnih dobah življenja dozdevajo nepomembni, ki so pa v kritičnih trenotkih visoko dvignejo. Že od jutra je bil vznemirjen, zdelo se je, da čaka na trenotek, ko bo mogel stopiti na delo. Preteklo je nekaj minut neodločnosti, oziroma bolje, čakanja, ko je .Morska zvezda' zadela ob ledeno goro. Tudi njega je ob pogledu na ledeai sklad zagrabila odrevenelost, ki je držala Davisa in Herwic.ka, pa ju ni ovirala pri delu. Vsako posebe je Haynes trpel tiste sekunde, ki so pretekle, preden so treščili ob led. Ko ga je sunek zagnal naprej, se je dobesedno vrgel na lestvo, ne vedoč, kam grabijo njegove roke, stopajo noge. Pridirjal je na palubo, napet, drhteč in tako naglo, da je dosegel stražo, nameščeno ob lestvi kaštela, tisti hip, ko so od trčenja presenečeni mornarji pokazali svoje razkuštrane glave z očmi, še polnimi spanja. Zadoščalo je nekaj besed, da jim je ob-jasnil položaj, in vlekel jih jc za seboj. Možje niso bili iznenadeni. Ko so legli, je eden izmed njih izrazil bojazen vseh: »V tem vremenu bomo presekali kako jadrnico na dvoje ali si razbili nos ob ledeni gori.« Najbližji sosed mu je odgovoril: »Na to moramo biti bolj pripravljeni, kot da ei pridobimo milijon.« Motirujoče je še dodal: »Ah, se bomo že še izvlekli tudi tokrat.« Zaspali so, medtem ko je ,Morska zvezda' hitela svoji usodi nasproti. Sunek je izpremenil njihove sanje v moro. Skočili so iz svojih postelj, iskali škornje, plašče, se suvali z rameni in oopo-tali z bosimi nogami po podu. »Kaj je?« »Jadrnica?« »Smo nasedli?« »Ledena gora?« Slišali so vodo, ki je drla v vodno shrambo, kako je udarjala ob steno z verigo sidra in niso vedeli, če ni to ropot lastnih različnih misli, ki jih niso mogli zagrabiti in so jim bile ob lobanjo. Zdrveli so za Haynesom, ne da bi dobro razumeli, kaj je hotel od njih in kaj naj store. A ko so stopili na prosti zrak, jc bil njihov strah v kraju. Ušli so strtju in orjaški parnik, čigar gorenji deli so se dvigala nad njimi, krasni kakor grad, navidez niso trpeli radi trčenja. Ladja je bila negibna in samo ta negibnost je bila proti-naravna. »Holmes,« Je kričal Наупев, »vzemite mornarja s seboj in nemudoma preglejte vodno posodo št. I., nato me poiščite! Drugii mi sledite!« Наупев se je bil tako nagloma spustil doli in zbral mornarje, da so bili na pramcu, ko je zvonil oddajalec povelij, ki ga je Daviš naravnal na »Stopp«. Ledena gora, ploveča proti jugu, ni bila več kot sto metrov oddaljena od ladje. Gledali so jo, kako se je brezšumno poglobila ter izginila v meglo in njihove oči so se obrnile proti severu, da pogledajo proti severu, če jdm ne grozi nov* nevarnost. Ničesar ni bilo na severu, ničesar na jugu razen obrisov ledene gore, ki so postajali vsak hip bolj medli, in belkaste megle trpkega okusa. Visoki črni valovi so dvigali ladjo in se drobili ob nji v male iskreče se kaplje, podobne šampanjcu. Nagnili so se preko ograje, a niso mogli opaziti trupa, ki se je ožil proti vodni gladini. »Pleteni konopec in luč za nevihte!« V hipu so našli oboje. Nikoli bi se ne mielflo, da si bo Haynes, ki je kakor senca begal po hod-nikiih, dal privezati pleteno vrv pod rame in ae spustiti ob trupu ladje navzdol. In to ob valovitem morju, da si ogleda poškodbo broda. Pa je le storil tako. Kot bi mignil, se je znebil plašča in privezali so mu vrv okrog života. »Kaj takega gotovo še ni bilo in ne storil W tega, ko hi zahtevali. Zagotavljam vam, Hayness ni bilo prepoznati,« je pozneje pripovedoval pod-mojster. »Ni vam dal časa, da bi sinili bcsedico.i Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet, Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lofee Golobi«.