LJ " " I J it. 21 (C. c. h paate) v torek. 25. januarja 1927. Številka 31 cent. Latnik Lil List izhaja vaak daa cjutrai razea ponedeljka. HarnfMtaai sa 1 ommc L &—, 3 bmw( ttT^frm^^ L ceAo ^ L v »o««8Mtvo neteča« L 6.50 « iteWkc 30 stot. — Otfnaai za 1 nua prostor« t iirok : za trfovakc ia obrtae oglase L L«—, za bk«, tdh^1 ^^r^rabila L 1.50, oglaao denarnih zavodov m prvi »traai L 2.— L 2.— EDINOST Uredništvo ia upravaiitvor Trst (3), ulica S. Francesco d'Aasiei 20. Te« lefon 11-57. Dopisi naj se peoiljajo izključno uredaiitvu, oflsai, rekla* aiaciie ia denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nofrankirana piaasa se ae sproietaajo. — Last, založba ia tisk Tiskarne <£dinost» Podurednattvo v G o r i c i : ulica Giaeu* Carducci it. 7. I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. načelnika vlade Mussollnila Pripomba. Te dni so prefekti pokrajin izdali poaeboe proglase na prebivalstvo, v katerih mu naznanjajo vsebino okrožnice ministr. predsednika na prefekte od 5. t. m. To vami slu izrecnih navodil načelnika vlade, da naj se okrožnica rft7^1asi med prebivalstvom. Mi smo priobčili že tedaj glavno vsebino te okrožnice. Danes podajemo celotno vsebino o-krožniee. V svoji zadnji okrožnici, ki sem jo razj>oslal takoj po prevzet ju notranjega ministrstva, kakor tudi v pogovorih z vsakim izmed v^s, sem orisal temeljne smernice delovanja prefektov th> pokrajinah. Danes, ko je število ]>okraJjji nara^tlo in ko je položaj splošne politike absolutno miren, hočem podrobneje določiti >mmf katerih naj se drži preiekt v dnevnem, kočlji-vem in važnem izvrševanju svoje o4>la-sti. Prefekt — ponavljam to sve-čaaio — je najvišja državna o-blissfc v pokrajini. On je direkten prodata vriik osrednje izvršilne oblasti. Vsi državljani in v prvi vnsti oni, ki imajo veliko pred-pr&rieo in visoko ča^, da se borijo v fa&iamu, so dolžni spoštovanje fct i>okorščino najvišje-mu političnemu predstavniku fašistov sk< igra* režima in morajo podrejeno sodelovati z njim, da mu olajšajo nalogo. Kjer je potrdimo, mora i>rcfekt vzpodbujati in harmonizirati delovanje straiike v njenih i ličnih ma-nifeetacijth. Toda j*3no naj bo vsem, da oblast se ne more dajati na spolo in da se ne sme trpeti, da lxi oblast in odgovornost zdrknila drugam. Oblast je ena in enotna. Če ni tako, se pe.de t popolno dezorganiza-eijo In dezintegracijo države: uniči ©e temeljni podatek faši-atovakega nauka, se zataji vden izmed največjih vzrokov zmag? fašist o vskega delovanja, ki se jc borilo ravno za to, da da, državi trdnost, ugled, veljavo in moč, da capravi državo eno in nedotaJkljivo, kakršna je in mora biti fašistovska država. Stranka in njene hierarhije od najvišjih do najnižjih niso po dovršeni revoluciji nič drugega nego zavestno orodje državne volje, tolko v središču kolikor •b krajih. Prefekt mora z največjo pridnostjo braniti režim preti vsem, ki mu skušajo stavili 7?vuke eli ga slabiti. Nagla in inteligentna pobuda za borbo proti nepomirljivim sovražnikom režima mora prihajati od prefektov. Nagla, sem rekej, toda tudi inteligentna, kajti včasih ni primerno, da se neškodljivi ali nespametni ljudje povzdigujejo na čast naj bo tudi radovoljnega in iskanega mučeništva. Nove postave o javni varnosti skupno z drugimi ukrepi za; zaščito države dovoljujejo prefektom nastopati ; potrebne, neizprosnostjo za slu čaj obnovitve protifašistovske-ga gibanja, katero pa je potisnjeno vskik dan dlje. Toda sedaj, ko je država oborožena z vsemi sredstvi za preprečevanje in uduševanje, morajo nekatere < sedlme* izginiti. Govorim o kvadrizmu*, ki je v 1. 1927. naravnost, anahronizem, spora-dičen, ki pa se vendar pojavlja v hipih javnega razburjenja. Tako mora proti post a vnost nehati. Ne le tista, ki se pojavlja v obliki izbruhov nizkih krajevnih nasilij, katera tudi škodujejo režimu in sejejo nepotrebne in nevarne jeze, temveč tudi ona druga, ki izbruhne navadno po resnih dogodkih. Treba si je torej dobro zapomniti: naj se zgodi in naj se mi zgolujejo na politikantski bolezni, nečimerneži, sejalci neumnosti in razporov in vsi, ki živijo od delovanja, ki ni jasno ne javno. Italija je zamogla v razliko od drugih dežel ohraniti v društvih bivših bojevnikov neprimerno moralno premoženje zmage. Matere in vdove padlih v vojni in fašfestov, udruženje pohabljencev in invalidov, zla-tc;svetinjci, sinji trak, udruženje bojevnikov, prostovoljcev in druga manjša tvorijo skupnost za režim dragocenih al. One dajajo režimu neeefeično privoljenje milijonov Italijanov. To so oni Italijani, ki so pustili v vojni na stotine tieočev slavnih mrtvih, so Italijani, ki so se borili in so krvaveli skozi štirideset mesecev, so Italijani, ki nosijo v svojem mesu znamenja žrtve in izvršene dolžnosti. Prefekti fašistovskega režima morajo upoštevati te sile v največji meri, podpirati njihove pobude in jih obdati s sijajem delujoče simpatije. Fašistc.vski prefekt ni prefekt iz demo-liberalnih časov. Tedaj je bil prefekt v prvi vrsti volitven agent. Sedaj, ko se o volitvah ne govori več, menja prefekt lice in slog: prefekt mora dajati vse pobude, ki so v čast režimu ter množijo nje-govo moč in njegov ugled toliko v socialnem kolikor kulturnem pogledu. Vprašanj, ki mučijo prebivalstvo v določenem hipu — stanovanja, draginja, se mora lotiti prefekt. Prefekt je oni, ki mora paziti, da ukrepi vlade glede javnih del ne naletajo na e.vire krajevne narave. Po novi upravni in korporativni uredbi se morajo pri prefektu stekati konci vsega življenja pokrajine in od prefekta mora dobivati življenje pokrajine podžig, spo-redbo in smer. Prefekt mora iti naproti potrebam ljudstva tudi tedaj, ko se ne morejo očitovati preko kake organizacije ah 'v obliki raaolueije. On mora izkopavati netzraženo potreb« ki le preveč praorane bede, tako 4a bo mogoča poboljšati moralno in politično v globino in pokazati ljudstvu^ da fadiatovska driapva ni fl^>iMična, hladna, breasrčna država. Brez demago-štva in »ervilizma delati dobro ljudem, ki to zaslužijo. To delo pomaganja in sočutja s« mora posebno uveljavljati napram novim pokolenjem. ki se uvržč«-jejo v balili in v avan^vardijah. Treba je upoštevati to mladost v svetlobi velike obljub« fa&i-stovske Italije za bodočnoet. Sklep: To so smernice. Vem, da ste zvesti predstavniki fašistov-ske države. Izvajali jili boste torej umno, pridno im zvesto. Ns£ahUh via*e Im notranji mi-nftster: Msssolini Prftodsje zasedonie ministrskem sveta in poslanske zbornice RIM, 24. (Izv.) Dne 4. februarja se bo sestal ministrski svet, ki bo razpravljal o pretežno tehničnih in upravnih vprašanjih. Kakor »afcriujejo v tukajšnjih političnih krojrih, se bo sestala poslanska Mx*niea koncem meseca februarja, tod* 4sn Še ni dok»£en. Na prihodnjem zasedanju bo poelereka zbornica razpravljate, o državnem proračunu. Vlada je predložila zbornici z&koneki načrt o razlastitvi hi-4e v Genovi, v kameri se j« rodil G*u»rppe Mazzini. Zakonski načrt predvideva postavko S70 tisoč lir, ki so potrebna za nakup hiše. Del hiše bo namenjen za muatej, v katerem bodo zbrana vsa dala o Mazzini ju. Na seji ministrskega sveta bo ministrski predsednik poročaj o notranjem in zunanjem političnem položaju, ki je sedai zelo zanimiv. Sledilo bo poročilo finančnega, ministra Volpija o finančnsm položaj n in © uspehih liktarskega posojila. Nadalje bo na prihodnjem ministrskem zasedanju sprejet tudi pravilnik k zakonu o skem davku. Izll oblastnih volitev o Jasoslavill M 31 oblasti dobila vladna kaatfelja absolutna vačina v 21 skladih - Napredovanje SDS - Podrobni rezultati iz Baograda, Ljubljane - lajava nriatetrskaoa predsednika lit ve, govorijo te volitve dovolj Izmenjav« reUfftflcljsliili listin o tiranski pogodbi RIM, 24. (Izv.) Danes ob 18.30 se j s sestal albanski poslanik v Rimu v pelači Cliigri z ministrskim predsednikom on. Musso-iinijem v svrho izmenjave ra-tifikacijskih listin tiranske pogodbe. Kratka in priprosta ceremonija je dala povod novi manifestaciji prisrčnega prijateljstva med predstavit«! j i obeh držav. Vbfetfc Glbson v unibfitnlcf RIM, 24. Zagovornika starke Vioiette Gibson, Angležinje, ki je izvršila atentat proti ministrskemu predsedniku on. Musso-liniju, sta včeraj predložila posebnemu tribunalu nov memorandum, v katerem navajata, da se je zdravstveno stanje Gibsomove znattno poslabšalo in da jo je treba radi tega internirati v kako kliniko. Danes je general Noseda, državni pravdni k pri posebnem tribunalu, odredil, da se ima Gibsoffcova prepeljati v neko psihijatrično kliniko pri Rimu, kar se je danes tudi zgodilo. Seja fašistovskega vodstva RIM, 24. (Izv.) Jutri popoldne se bo sestalo vodstvo fasistov-ske stranke na seji, na kateri bodo odobrena imenovanja pokrajinskih vodstev. Takoj po seji izide «Foglio d'Ordini«, ki bo prinesel imena članov novih vodstev. Zaprisega članov posebnega tribunala RIM, 24. (Izv.) Danes ie položil predsednik posebnega tribu-nala gen. Sanna prisego v roke ministrskega predsednika. Za tem so prisegli v prostorih tri-bunala pred gen. Sanno vsi ostali sodniki BEOGRAD, 24. (Izv.) Končni reeuiiaA v Beogradu: radikali 6601, Davi do vič 87 22, samostojni demokrati 885. Mandati: Dav. demokrati 6, radikali 5. ZAUJVKB, 24. (Izv.) Dobili »o mandate: Radić 4, federalisti 3, komunisti 2, samostojni demo-kratje 1, frankovci 1. LJUBLJANA, 24. (Izv.) V ljub-J^aoski oblasti, v kateri je bila voljenih skupno 53 mandatov, j^ dobila SLS 40, SDS 6, SKS 4, socijalisti 1, Kočevci 1 in liSS na Kastvu 1 mandat. Rezultat volitev v mariborski oblasti je sledeč: SLS 42, HSS 11, SDS 6, socijalisti 3, NRS v zvezi z SLS in Nemci je dobila 2 mandata. BEOGRAD, 24. (Izv.) Notranji minister še ni objavil nikakega komunikeja o poteku včerajšnjih volitev. Vsekakor je gotovo, da so volitve potekle v pre.cejšnjem miru in da je.abstinenca razmeroma bila zelo visoka. Glasovalo je jedva nekaj nad polovico upravičenih volilcsv. Zaenkrat, na podlagi znanih rezultatov še ni mogoče ustvariti končne sodbe o po-ložaj>u posameznih strank. Rasen tega pa tudi število mandatov ne daje točne slike o številčni moči posameznih strank, ker volilni red za eblestne skupščine izredno favorizira samo pr**vladujoče stranke. Današnja beograjska ki je glasilo SDS, prinala o izidu včerajšnjih volitev članek pod naslovom: «Poraz vladne koalicije*, v katerem pravi, da ima od vseh strank SDS zaznamovati največji uspeh. Število njenih glasov se je povprečno povečalo akoro za 8035. «Čudno je, pravi ta list, da notranje ministrstvo doslej še ni izdalo po-jrcMla o volilnih rezultatih. To se ima smatrati za slab omen. Radikali so v Vojvodini dobili večje število mandatov, ker so imeli pakt z Nemci in Madžari*. V splošnem pravi «Reć», da je SDS dobila po dosedanjih rezultatih skupno okrog 110 mandatov. Uzimvlees« Iz]m BEOGRAD, 24. (Izv.) Zvečer ob 18.30 je ministrski predsednik Uzunović sprejel beograjske novinarje ter jim dal naslednjo izjavo o svojem nazira-nju glede rezultatov oblastnih volitev: «Tudi to pot se je pokazalo, da je v politiki zelo riskantno prorokovati gotove stvari. Ko to pravim, mislim na one politike, ki so na raznih zborovanjih in v raznih izjavah predvidevali propast vladnih strank v oblastnih volitvah. Smatram, da so t* prorok o v an j a prinesla največ škode ravno tem gospodom, ki so oblastnim volitvam pripisovali poseben političen pomen. Razume se, da tudi sedaj, ko že vemo za volilne rezultata, nimam razloga, da ne bi sprejel trditve, da so te volitve, kot prve oblastne volitve v državi, zares velikega političnega pomena. In če so oni trdili, da bodo te volitve nekaka po-skušnja za parlamentarne vo- jaans kakšen bi bil izid eventu-elnih parlamentarnih volitev, ako bi se pokazalo, da parlament v sedanji sestavi ne bi vzdržal sedanje vodeče kombinacije in ne bi mogel dati državi, radi svoje nesposobnosti za delo, kar bi moral dati. Smatram, da nas posli, ki so pred narodno skupščino, silijo k temu, da »i prizadevamo, da s sedanjim parlamentom delamo Čim več in čim dalje moramo. Tem težje razumem, čemu mnoge politične skupine v parlamentu ne opuščajo prilike, da ne bi nagla£ale svojih želja za razpust, narodne skupščine in za nove volitve. «Vprašate, kakšen rezultat imajo sedanje volitve in zakaj jim pripisujemo tako velik }>o-men? Imamo 33 oblasti; rezultat pa je ta. da je vladna veČina v 28 oblastih dobila absolutno večino in da je za vse druge stranke v opoziciji ostalo skupnih pet oblasti. To je dejstvo, ki mora vl^di dokazati, pa tudi onim, ki napačno pojmujejo naše izjave, da ni potrebno razpustiti narodno ^ur^čiico, k«* sedanji rezultat dokazuje, da se mi parleanentamih volitev nimam*} bati in da bi se volitve v narodno skupščino morale vršiti žele po preteku njenega mandata. Radikali smo debili absolutno večino v 19 oblastih, kar znači, da imajo radikali več nego polovico vseli oblasti v državi v svojih rokah». Uzunović je naglašal, da je rezultat volitev tak. da se po pravici pričakuje, da bo razbil vse zablode o potrebi reševanja radikalne stranke. Dogodke, ki se vršijo, je treba promatrati liladnokrvneje in se nikakor nc sme ilabo tolmačiti zunanja in notranja vladna politika. Na vprašanje nekega novinarja, ali smatra, da pomenijo te volitve odobritev poli+ike sporazuma od strani naroda, je Uzunovič citiral izjavo ministra Pavla Radića, ki je dejal, da narod odobrava politiko sporazuma. Končno je- Uzunović zatrdil, da so po dosedanjih rezultatih volitve potekle v najboljšem redu in miru. V splošnem je potekel današnji dan v Beogradu samo v komentiranju rezultatov, ki prihajajo iz vseh krajev. Radikali pretresajo vprašanje, kako je bilo mogoče, da je Davidovićeva lista v Beogradu dosegla tako močan rezultat. Sicer pa je v Beogradu v narodni skupščini bila danes samo seja finančnega odbora, ki je pretresal nadaljnje postavke državnega proračuna. ZAGREB, 24. (Izv.) Danes do-j*>ldne ob 11. sta na kolodvoru Medak pri Gračacu na splitski progi trčila osebni in mešani vlak, ki je vozil iz Zagreba. Enajst oseb je bilo laliko in težko ranjenih. Nesreče je krivo osebje mešanega vlakii, ker vlakovodja in strojnik nista opazila znamenja, da naj počakata izven postaje. Not madžarski poslanik v Rimu BUDIMPEŠTA, 24. De Ha-ry, dosedanji madžarski poslanik v Beogradu, je bil imenovan za poslanika v Rimu. Papež ia „Bninia" RIM, 24. (Izv.) Današnj «Os-servatore Romano» prinaša daljše pismo, ki ga je papež naslovil na svojega državnega tajnika kardinala Gasparrija z ozi-rom na dekret-zakon z dne 9. jan. 1927, ki uvaja spremembo k zakonu z dne 8. aprila 1926 o ustanovitvi državnih organizacij «Ballila» za podpiranje fizične in moralne vzgoje mladine. Pismo, se nanaša tudi na kr. odlok z dne 9. jan. 1927, ki odobrava administrativni in tehnični disciplinarni pravilnik za izvajanje višje omenjenega zakona. Papež pravi v svojem pismu, da visoko ceni namen zakonodajalca ne kratiti s svojimi predpisi pravice katoliške cerkve; toda ne glede na tet smatra za svojo dolžnost, pred Bogom in pred ljudmi, odkloniti sleherno odgovornost in jasno o-značiti svoje stališče napram prej omenjenim zakonskim predpisom. Nadalje odrejuje papež razpust organizacij katoli- ških skavtov v mestih, ki štejejo manj nego 20 tisoč prebivalcev. Nemška vladna kriza Tsiavo pri sestavljanju vlade Nemški nacijonald in republika BERLIN, 24. (Izv.) Nadaljujejo se pogajanja med Marxom in med zastopniki nemških naci-jonalistov s programom, katerega je izdelal včeraj Marx in ki se v glavnih črtah naslanja na znani manifest nemškega centra. Medtem ko zahtevata V/irth in Jos, da se mora Marx doslovno držati manifesta, zatrjuje delegat nemških nacijonali-stov, kateri se udeležuje pogajanj, da ni mogoče zahtevati od nemških nacijonalistov, da bi priznali republiko kot najboljšo režimsko obliko. Pogajali jim prisostvujeta tudi dr. Stresemann in Braun. Kljub številnim težkočam izgleda, da bo mogoče priti do sporazuma. Pogreb mi cesarice Karlote BRUSELJ, 24. V soboto se je izvršil pogreb pok. belgijska princeeinje Karlote, bivše mehi-kanske cesarice. Pogreba so se udeležili člani kraljevske rodbine, dvorni dostojanstveniki in sorodniki pokojnice. Na obeh straneh ceste, po kateri se je j>omikal sprevod, so tvorili špalir kmetje in kmetice, ki so prihiteli iz vseh krajev; klečali so v snegu in sipali cvetje na pot. Krsta je bila prenesena v cerkev, kjer jo je blagoslovil malineski nadškof. Prisostvovali so, poleg drugih dostojanstvenikov, tudi vsi člani diplomatskega zbora. Krsta je bila položena v kraljevsko grobnico. Epilog Katalonske zarote PARIZ, 23. Včeraj je bil pml tukajšnjim sodiščem zaključen proces proti polkovniku Kic-ciottiju Garibaidiju in proti polk. Macia ter tovarišem, ki so bili obdolženi, da so organizirali katalonsko zaroto. Ricciotti Garibaidi je bil opro« obdolžitve, da je sodeloval pri zaroti, ker ni bilo dovolj tk*kajov za to. Obsojen pa je bil na 2 meseca ječe in 100 i muko v globe radi orožja, ki . gn našli na njegovem stanovanju. Na 2 meseca ječe in sto frankov globe je bil obojen tud Drugi obdolženci, ki so sodelovali pri zaloti, pa so dobili en mesec ječe in petdeset frankov lilobe. Vsi obsojenci so že odse-deli kasen in so rsdi tega na proetem. Vendar pa bcvJo morali zapustiti Francijo, ker je notranji minister izdal pro*i njiiu dekret o izgonu. Macia in tovariši morajo zapustiti Francijo tekom enega meseca, Garibaidi pa tekom treh dni, pričenši s 24. t. m. _ Siabo vreme Poplave, viharji in snežni zadati v srt^bijl In spods^i Italiji BOLOGNA, 23. Radi velikih nalivov zadnjih dni jc potok Gliironda prestopil bregove. \ o-da je poplavila vsa pedja kakih osem metrov na široko. Škoda je ogromna. Njive so poškodovane, obširni vinogradi so pod vodo in tudi kakih btirulcsMt Iiiš je popolnoma izoliranih. PARMA, 23. Radi velikih zemeljskih usadov zadnjih dni je cesta Berceto-Borgotaro iiudo poškodovana. Promet proti Parmi je docela ustavljen in bo treba cesto temeljito popraviti, za kar bo potrebnih par mesecev. PADOVA, 23. Veliki snežni zameti so poškodovali električne in telefonske napeljave. Nekateri okraji mesta so brez luči. Vihar na Sredozemskem morju SIRACUSA, 24. Več kot štiriindvajset ur je divjal južno od siciljske obale in v maltežkem prelivu silovit vihar. Vožnja po morju je bila ne samo težavna, marveč tudi nevarna. Več ribiških čolnov iz Siracuse, ki so se nahajali na odprtem morju, kr\ je pričel besneti vihar, se do sedaj še ni povrnilo. Angleški parnik «Lubiaiia», ki je hotel za vsako cono priti v Malto, je zapustil pristanišče, a se je kmalu vrnil v Siracuso, ker ni mogel nadaljevati vožnje. Poštni parnik iz Tripolisa jo prispel semkaj z 10-urno. zamudo. Potniki pripovedujejo, da je bila vožnja naravnost strašna. Huda zima na Romunskem BUKAREŠT, 24. Radi velikih snežnih žametov zadnjih treh dni se je rua Romunskem pe.-\\so»d nabralo mnogo snega. Telefonske in brzojavne zveze med Bukareštom in pokrajino so pretrgane. Tudi železniške proge so znatno, poškodovane. «Simplon-Express» ni mo^el zapustiti Buktarešt. Zveza z inozemstvom je možna samo potom radia. Mojte in Me „EDINOST" n. •EDINOST* T Trt ta, dne 25. Januarja Rusko civilno letalstvo Sovjetska Rusija je pričela že pred čadom posvečati posebno pozornost vprašanju zračnega prometa. Od leta 1923. je mobilizirano v ta namen vse časopisje in po vsej Rusiji se prirejajo zbirke v korist in za povzeti go letalstva. Ustanovljena eo bila razna udruženja in društva za razmah letalstva. Meseca aprila 1925. je bilo ustanovljeno ^Društvo prijateljev letalstva«, ki razpolaga s kapitalom v znesku 2 milijonov rubljev; kapital jc razdeljen na akcije po 50 rubljev. Junija meseca se je to društvo spojilo z «Društvo za člov#ško zaščito« pod novim imenom aAvijohim«. V razmeroma kratkem ča&u je «Avijohim» pridobil 2 milijona Članov, fond pa je naraste! na 5 milijonov rubljev. Razen omenjenega društva je bilo v istem času ustanovljenih 12 aeroklu-bov in 1200 knjižnic, v katerih so zbrana vsa dela o letalstvu. Izdanih in razdeljenih je bilo nad 2 mMijona propagandnih brošur. Preteklega, leta je društvo «Avijohim» razen poletov nad ruskim ozemljem projektiralo tudi več mednarodnih poletov, kakor n. pr.: Moskva-Pa-riz, Moskva-Berlin, Moskva-Angora in Moekva-Teheran. Izvršeni pa so bili samo poleti Moskva-Angora (pilot Možarav), Moskva-Teheran (pilot Mo-jiscev) in Moskva-Panz (pilot Gromov). Značilno je, da je «Avijohim» tudi uradni in sta.lni dobavitelj materijala za. vojno letalstvo. Z denarnimi sredstvi, ki jih je stavilo na razpolsgo to društvo, je bilo do sedaj nabavljenih 7 bojnih eskpder, vsak,a po 15-20 letal. Kazen t-c-fra je bilo nakupljenih v inozemstvu kakih 130 letal različnih tipov in 30 letal za vež ban je. Drugo veliko dmStvo je v Rusiji «Dobrolet», ki se peča zlasti z organiziranjem propagandnih poletov in z eksploatacijo novih zračnih prog za prevažanje potnikov. «Dobrolet» je otvoril zračne prodre Moskva-Kitajska-J aponsk a, M osk v a - V er ni j - Ka- zanj in Ta&kent-Sivat-Buhara, na katerih se pa ne vrši reden promet. Med Moskvo in; Nižjim Novgorodom je promet reden le za časa znanih nižje-novgorod-skih semnjev. Dalje ima «Do-brolet» pripravljen načrt za veliko progo Mo«kva-Mongolska, ki bi naj bila nadaljevanje proge Moskvai-Berlin-Loodon-Pariz in bi tvorila naglo prometno zvezo med Evropo in vzhodno Azijo. Meseca junija lanskega leta je «DobFolet» organiziral polet M os k va- M onfolaka-Kitaj -ska, o katerem se je v zap&đni Evropi mnogo pisalo. Razdaljo 7000 km so preleteli v 33 dneh, čeprav so piloti radi slabega vremena morali pogostoma prekiniti letanje. Vredno, da se omeni, je dalje društvo «Duruluft», ki vzdržuje promet na zračni progi Moskva-K on igsb erg, ki je bila otvor j ena že leta 1922. To društvo je bilo ustanovljeno s pomočjo nemškega kapitala, z nemškim o-sobjem in materijalom. Po tej progi se vozijo večinoma ruski ali nemški strokovnjaki in u-radniki, ki potujejo na državne stroške. Pred kratkim je bila ta proga podaljšana do Berlina, tako da danes potovanje iz Moskve do Berlina ne traja več nego 15-18 ur. Razen omenjenih je v Rusiji še mnogo manjših društev in družb, ki imajo svoje sedeže v provincijalnih mestih. Precejšnjo važnost zavzema med temi družba «Ukrvozduhput» v LT-krajini, ki vzdržuje zračna promet na progah Moskva-Orel-Ilarkov, Harkov-Artemovsk-Ro-stov na Donu in Harkov - Pol-tavo^Kijev. Na slednji progi pa je promet zelo nereden. Na vseh ruskih zračnih progah so V rabi večinoma let«.] a nemške konstrukcije, zlasti tipa, «Junker». Od leta i923 si sovjetska vlada prizadeva, d katerem je bilo par družinskih vencev. Na krsti so bili trije venci, eden večji,- dva manjča vsi trije Iz suhih, to je umetnih cvetlic; te tri vence je poklonila Šolska mladina v Skatekih Cirkov-cah svoji preljubljeni učiteljici. Niso ji dali svežega cvetja, kajti kje naj ga dobe sedaj v onih zasneženih hribovskih vaseh. A tudi iz tega suhega cvetja govori ljubezen otrok do svoje dobre vzgojiteljice. — Ob mrtvaškem v ocu so hodili katinarski in lonjerski fantje in dekleta; faatje so nosili sveče, dekleta pa šopke peetrega cvetja. Za roMcn so bili sorodniki in nato se je vila dolga vrsta pogrtb-cev. — Vso pol, od Revoltelle do pokopališča, so peii lonjerski pevci ialostinke. V cerkvi je po končanem obredu zapelo učiteljstvo pretresu jočo Kimovčevo pesem: «Ah, ne mistimo...». Nato smo nadaljevali pot na pokopališče. Tu so najprej zapeli lonjerski pevci «Jamieo»; potem se je v daljšem govoru poslovil od pokojnice gosp. župnik Leiier. ki je govoril iz srca in v srce Begajoče. Za njim je govoril g. čač v imenu učiteljstva. Vsi trije govori so izzveneli v tem smislu: Srce nam krvavi ob Tvojem prezgodnjem grobu, draga Olga ki si postala žrtev svojega vzvišenega poklica. Obljubljamo Ti, da bomo Tvoje ideale dalje gojili in da Te ne bomo pozabili. Ljubili bomo še nadalje to zemljo, kakor si jo ljubila Ti. dasi si morala daleč od tu. — Zadnji govornik je končal s Prešernovimi besedami: Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži. Med poslovilnimi govori so se solzile oči mnogih izmed množice in marsikatero srce je ihtelo od briđke tuge. Nato je zapelo učitelj-stvo «Gozdič». Vrgli smo v odprti grob cvetja in — po stari navadi — tudi prgišče zemlje in z žalostjo v očeh in v srcu se poslovili od ljube pokojnice. Dra#a Olga! Po našem računu Te je Bog veliko prezgodaj poklical k sebi; zato iskreno žalujemo po Tebi, kajti bila si nam dobra in prijazna. Morda je res, kakor se je povdarjalo v nagrobnem govoru, da ni hotel Boe, da bi Tvoje oči še nadalje gledale neprijetnosti in boje sedanjega življenja, da bi še dalje pretresale Tvojo blago dušo. Ce }e tako Olga, potem si sedaj srečna. Bog 11 daj večni mir in pokoj v domači grudi in nasvidenje v srečnejši domovini! Žalujoča tovarišica. Nagrobni spomeniki na poko-* patisču pri St. Ani Mestni magistrat naznanja, da bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Ani v kratkem prekopani vsi oni grobovi, ki so bili izkopani pred 10. leti in katerih trajnost ni bila zagotovljena potom nakupa dotičnega dela zemljišča. Radi tega morejo prizadeti najkasneje do dne 31. januarja 1927. odstraniti z dotičnih grobov kakršnekoli spomenike in kipe in jih spraviti iz pokopališča proti predložitvi tozadevnega dovoljenja, ki ga izda VII. oddelek mestnega magistrata (sekcija za pokopališča) vsakemu, ki more potom dokumentov dokazati lastninsko pravico do dotičnih predmetov. Od dne 1. februarja dalje ne bo več dovoljeno jemati teh nagrobnih kamnov, ki ostanejo po tem roku na razpolago občine. DruStvo državnih npekoj« Predse dniStvo opozarja dr Javne upokojence, ki niso še podpisali za liktorsko posojilo ria obroke in ki nameravajo podpisati, da se vnovič vabijo, da pridejo v društvene prostore v ulici Zonta 7 do 28. t. m. Po tem dnevu se podpisovanje zaključi. Par in želja ob priliki oW- ntga zbora M. D. RtcoL Imamo za seboj zopet leto delovanja. Mnogo se je delalo in malo. To naj bo opomin te poslovne dobe. Delalo se je le za odstranjevanje posrednih zaprek, ki so ovirale delo. Sicer je naša utrdba za korak višja, žal pa, da se ni širila ter je na ta način ostala pri prejšnjem obsegu. Opažamo le skupino požrtvovalnih moči, ki gledajo za blagor društva in naroda, ki jim ne zmanjka energije, čeprav v'lp* sih nekoliko popuste radi začasnega izčrpanja. Tu naj gre prvi apel na ostalo članstvo in rocolsko mladino sploh, da se tesneje oprime dela v našem edinem rocol-skem taborišču mladine. Naš glavni namen je vendar spraviti mladino v zdravo družbo, ki ne nudi samo pouka, temveč tudi splofine življenjske orientacije, orjentacijo. ki jo zahtevajo današnje razmere. Spraviti hočemo mladino iz grdih človeških razvad, ki imajo ravno med nami Slovenci velik obseg. Pravi družtveniki zapuščajo gostilne ter druge javne hiše, si žele zabave v naravi: na izletih in športnem udejstvovanju. Rocolčani, to mora biti tudi pri nas! Organizirajmo se in pripravljajmo bodočnost boljio od seda^ njosti. StariSem pa, ki mladini to branijo, naj bo Se enkrat izrečena, ona tolikokrat utemeljena resnica, da jim društvo nikakor ne kvari otrok. ZNAKI RDEČEGA KRI2A. Rasne javne ustanove, zdravstvene naprave, arnbulance, podporna društva in trgovske firme rabijo znake ali ime Rdečega križa v nasprotju z določbami zakona od 30. junija 1912, 6t. 740, kateri je bil raztegnjen na nove pokrajine s kr. odlokom od 19. julija 1923, št. 1797. Opozarjajo se prizadeti na določbe omenjenega zakona ter se pozivajo, da se »pravijo v siuad z njimi, da se izognejo predvidevani m kasnim. za Mirt Pišejo nam: Naše ljudstvo je vedno bolj v zadregi glede nasvetov, pouka, navodil itd., potrebe "pa so vedno večje. Naravao, da v boju za obstanek nagonsko stika, kje bi kaj iztaknilo, kar bi mu služilo v vsakdanjem, praktičnem življenju in se. zmedeno zadovolji z vsakim nasvetom. Večkrat pa trči v čisto preprostih vprašanjih na gluha ušesa, mogoče na dobro voljo — ker je naproieni češće nepoučen v najnavadnejših vprašanjih, največkrat pa na — izkoriščevalce, ki zanjo s prikupljivo in sladko besedo nastavljati rnikave limanice. Bridka razočaranja pa vodijo potem ljudstvo v indiferentnost in obup, za katerega je že iz drugih vzrokov dovolj upravičeno. — Umestno bi torej bilo, da bi izšla poljudno pisana knjiga, obsegajoča urade in njih kompetence, davčni sistem, vzorce za prošnje in re-kurze; kratko zgodovino Italije, ustavo, zemljepis (gospodarsko, politično), kažipot za blagovne trge itd. Taka knjiga je zahteva razmer in bi marsikoga spravila iz večkratne zadrege. atvik in ne na desno. ▼ikra in , neoziraje se na levo B. F. Iz tržaškega življenja Gfozso samomor mladenke Skočila skozi okno v pafcem nadstropju, ker jo oče ni pusiil na ples V nedelje* zvečer se je dogodil v hiši št. 2 v ulici Dcmenico Guerrazzi tragičen dogodek, ki je iznenada pahnil v žaloet in obup do sedaj srečno družino. V omenjeni hiši stanuje družina pomorščaka Antona Rava-sini, h kateri je spadala tudi 20-letna Marija, precej živahna, pa včasih tudi kolikor toliko trmasta mladenka. Predsinoč-njim okoli 20. ure se je Marija odpravila na ples, toda oče, ki se je isti dan vrnil z daljšega potovanja, ji je zahranil, da bi šla z doma, ker je po dolgi odsotnosti želel prebiti večer v krogu svoje družine; zoperata-vil se je njeni nameri pa deloma tudi radi tega, ker je hčerka v zadnjem času postala precej neubogljiva. Mladenka se je spustila v jok in ko je uvidela, da.tudi z jokom ne more omehčati očeta, da bi odnehal od svojega sklepa, se je zaprla v sobo. Domači so menili, da se bo mladenka kmalu pomirila in da bo potem vse dobro. Nihče nI niti slutil, da se bo iz neznatnega pripetljaja izcimila pretresljiva tragedija. Čez nekaj časa je namreč mladenka na tihem odprla okno, se splazila na podboj ter skočila z višine petega nadstropja na dvorišče. Zamolkel ropot, ki ga je povzročilo truplo pri padcu, je privabil na dvorišče vrataricc^ ki se je znašla pred presunljivim pri-aorom: Ravaelnijeva je ležala sredi dvorišča v luži krvi in ni kazala nikakega znamenja življenja. Vest o žalostnem dogodku se je bliskoma raznesla po vsej hiši. Oče nesrečne deklice je ves obupan prihitel na dvorišče ter prenesel nezavestno hčerko v stanovanje. Medtem je nekdo pohitel telefonirat rešilni postaji. Toda zdravnik, ki je kmalu potem doepel na lice mesta, je na prvi pogled spoznal, da je njegova pomoč zaman; nesrečna mladenka je bila mrtva; pri skoku z vrtoglave višine si je zdrobila lobanjo, si zlomila ude ter zadobila še številne drug-e zunanje in notranje poškodbe, ki so povzročile hipno smrt. Pozneje so se pedali na lice mesta orožniki, ki so ugotovili okolščine, ob katerih se je odigral tragrični dogodek. Na željo domačih je truplo mlade samomorilke ostalo doma. prigoda vratarja. V nedeljo zvečer ob pozni uri Je prišk) na trgu Perugino do krutega nasilnega dejanja, katerega vzroki do sedaj niso bili Se pojasnjeni. Okoli 1. ure se je 54-letni vratar Alojzij Košek, stanujoč ▼ ulici Valdirivo št. 13, vračal v družbi »voje znanke in podnajemnice, 41-letne kuharice Marije Sovdat. ondot proti domu. Ido5 mimo kavarne »Perugino«, ki se nahaja na omenjenem trgu, je mož uzrl javno kočijo in jo hotel najeti, da bi se popeljal domov. Toda v trenotku, ko se je začel pogajati z izvoščkom, se mu je nenadoma približal neki mo&ki in ga lopnil s tako silo po obrazu, da je Košek telebnil na tla; padel je tako nesrečno, da je udaril z glavo ob rob pločnika in si pri tem hudo pretresel možgane. Izvo&ček in neki mladenič, ki je baš tedaj prTŠel ondot mimo in je bil priča odurnemu prizoru, sta posadila nesrečnega moža. ki je oblažal nezavesten, v kočijo, nakar je izvošček naglo pognal proti ineatm bolnišnici. Tam je Košek dobil prvo pomoč, nato so ga sprejeli v kirur-gični oddelek. Njegovo stanje je nevarno. O dogodku je bila obveščena policija kateri se pa do sedaj ni še posrećilo dognati, zakaj je bil Košek napaden in kdo je napadalec. PmAnfcta sanomor mladeci^s. Radi nesrečne ljubezni se je 23-letni brezposelni uradnik Osear Haligagna, stanujoč v ulici Giulia št. C6, odločil k obuemu koraku, da konča z življenjem. S tem namenom je pred^inočnjim okoii 24. ure odprl doma v kulunji pipo plinove napeljave ter čakal da ga koščena bela iena reži vsefe kri-žev in težav. Toda žalostni naklep se mu ni posrečil. Kmalu potem se je namreč vrnila domov njegova stara mati, ki je, ko je začutila smrad po plinu in uzrla mladeniča nezavestnega, na mah uganila, za kaj gre. Urno je odprla okna ter poklicala na pomoč ljudi. Nekdo je pohitel telefonirat rezilni postaji, od koder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal mladeniču prvo pomoč in ga re*il iz m* posredne smrtne nevarnosti. Ker je pa njegovo stanje ostalo precej nevarno, je bil Haligagna nato prepeljan v mestno bolnišnico. Ram nezgode. V nedeljo popoldne se je pri delu v čkedenjskih plavžih ponesrečil S2-letni težak Viktor Gu-sian, stanujoč v Skednju št. 181. Ko je peljal voziček na katerem je bil nalo±en velik kos litega železa. je prišel z lavo nogo pod kolo ki mu j« zmečkalo palec. Nesrečni delavec je dobil prvo pomoč v ob-vezovalnici, ki se nahaja v pftLr-žih, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Na parniku «Columbia», zasidranem v prosti luki V. E. III., je bil zapečen med drugimi delavci tudi 27-letni težak Ivan Sehwar-tzel, stanujoč v ulici Pozaso di Cro-eada žt. 4. Med delom je Schwar-tzel hotel po nekem opravku preko odprtine parnikovega skladišča ki je bila sicer pokrita, a tako slabo, da se je pokrov udri pod težo mladeniča, ki je radi tega padel kakih 5 metrov globoko v skladišče. Pri tem se je siroma kprece4 hudo pobil po glavi ter si tudi pretresel možgane. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bol-nišnico. — Z avtomobilom rešilne postaje je bila včeraj popoldne prepeljana v mestno bolnišnico 50-Ietrta vdova Ivanka Brumbula, stanujoča v ulici Bosco St. katera je pri snaženju neke omare v ljudski šoli v ulici Ferriera, kjer je nameščena kot poetrežnica, padla z lestve, z višine kakih 3 metrov. Pri padcu se je reva pobila po glavi ter si pretresla molgan*. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek. TELESNA VZGOJg SPORT A drla . Zora 8-t. Saksida I. 5 — Golobič 1, Rupena 1, Štebljaj 1. O tej tekmi se zamore pisati zelo mnogo, ali pa zelo malo. Omejiti se moramo na poslednje. Zora ni nastopila v sveji popolni sestavi — Adria tudi ne. Navzlic velikemu številu goalov treba reči. da je še najbolje igrala pri Zori bramba, ki pa še noče poznati pravila o dobreru plasiranju. Vratarju Strgarju je ušlo v vrale osem goalov, toda nikakor ne po njegovi krivdi. Zadovoljil je v tekmi popolnoma. Napad Zore je imel zelo malo dela. Ogrozil je sicer par krat vrata Adrije, toda do resničnega nevarnega streba ni prišel. Pri Adriji je bramba opravljala delo halfov in isti so podpirali napad. Prave linijske igre ni iinela tudi Adria. Igrala je raztrgano Edino napadalna vrsta je podala par lepih faz. Med doseženim 1 goah je en kazenski strel, ki ga je streljal Šteblaj. Sodnik je uničil dva goala radi offsideja. .Najboljše sta igrala v četi Zojre Cimolino in Bucik, v četi Adrije Golobič, Rupena in Saksida. K. D. Sv. Ivan - S. K. Val n. 2-1. V tekmi sta se pokazali skoro obe četi enako močni, četudi jc Val nastopi! le z 10 igralci. Potek cele tekme je bil precej miren, razen kakega malega navadnega incidenta. — V začetku tekme je Val v premoči. Z lepo igro se prerije do nasprotnih vrat in igralcu Matjačiču se posreči zabit! prvi ediui goal. Po prvem goalu se igra skoro izključno sredi igrišča, kjer se pokažejo popolnoma na mestu halfi obeh čet. Sledi par zaporednih fug obeh mošter, ki pa ostanejo brez uspeha; kmalu nato konec prvega polčasa. V drugem polčasu je v premoči Sv. Ivan. Valašem se sicer poereči parkrat ubežati in z lepimi pasa-žami priti do drugih vrat. a ne napravijo nobenega goala, krivda zmedenosti njihovih kanonirjev. Četrt ur® pred koncem dva branil- ca Vala zapustita igrišče; takoj sledita dva goala za Sv. Ivan. — DoČim se je v nsdeljoki tekmi četa Sv. Ivana pokazala v vsej *vo-. ji formi, se Val s tem ne more po-, našati. Barkovljani so v vseh tekmah vedno enaki; v začetku lepa,-hitra igra, disciplina in dobra volja a že po prvem goalu jim vse to; upade. Ako bi ce Valafii v celi tek-: mi obnašali kot v začetku, gotovo1 bi njihova četa dosegla mnogo večjih uspehov. — Tommaseo - Concordia 1-0 (0-0). Concordia je klonila pred četo, ki je v dosedanjih mcdbebojnilS nastopih vedno izšla iz boja poražena. Tommaseo se na svojem igriPču mnogo bolje znajde kot drugjfc. Napad nam je pokazal lepo, vezu-no igro. Česar nismo opazili preteklo nedeljo. Vrsta halfov ni biia baš močn-, toda tembolj se je izkazala obramba. Oba hranilca sta res neizprosna pcmetača. Škrap pa je v vratih delal naravnost čudeže. Vranci se to pot niso dobro odrezali. Ukoreninilo se jim je v srcih skrajno nevarno podcenjevanje nasprotnika in na tem je trpela predvsem igra. Pri tekmah td čete smo uvideli, da Concordia igra slabo predvsem proti enakovrednim, oziroma šib.*ejfina Četam, medtem ko nastopi proti priznano boljšim z največjo požfrtvovalna-stjo. Napad škedencev tvori kot vedno velik vpraiaj. Leva stran napada popolnoma nerentabilna, center se ni znašel; edino Godina in Fle-go A. sta se rešila poloma. Ostali komponenti so zadovoljili, a ne V celoti. Vratar je bil vreden tekmec Škrapa; autogoal pa smatramo kot nssreče, ki se lahko dogodi vsakemu vratarju. Sličeu slučaj se je dojodil pred tednom v Trstu pri tekmi Edera-Ra^id. V splošnem pa smo mnenja, da nito vranci zaslužili t»ga poraza, neodločen izid bi bolje pokazal vrednost oheli čet. V začetku se vržejo črnobeli v napad, a takoj imamo priliko ugotoviti, da ne igrajo z lastno jim po-žrt\ ovalaostjo. Par lepih akcij in izgubljenih prilik. Tomazejci odgovorijo z mogočnim protinapadom, ki ne donese ničesar pozitivnega radi nesporazumljenja. Kot proti d:jakom; Pižon obrne / glavo v vrata, toda Škrap ubrani 9 težavo v kot. Tudi tu se ne uresničijo sanje žkedenjcev. Od tu dalje traja v igri ravnovesje, a obn vratarja se morata truditi, da ohranita svetišči neomadeževani. Drugi polčas se vrši v mnogo ©-strejšeni tonu, večkrat intervenira sodnik radi težke igre. Od 20. do 35 minut vidna premoč vrane«, tu pa tam nevarna fuga Tomaže j cev. Concordia požene v napad vse, branilec Sancin B. je za precejšnjo daljavo prekoračil sredino igrišča. To je najbolj razburljiva faza tekme. Od številnih strelov zadenejo v par minutah trije v drog, in točneje na isti del droga, ostalo ubrani vratar v krasili formi. V gotovem momentu strelja mladi Godina iz neposredne bližine, žogo odbije v obupnem plon-geonu Skrap; zopet jo pobere Godina in jo meter pred vrat ni jezno pošlje v oblake. Smola...... Tomirra- seo poskusi tudi vse za vse. Zmešnjava pred vrati Concordije, Muha strelja bombo meter pred Celi-gojem istemu v roke. Prosti strel z meje kazenskega prostora, na-merjen v visoki kot blokira mali čuvaj Skedenjcev. V ostrem ritmu se tekma nadaljuje, vsi igralci so že izmučeni in dve minuti pred koncem se zmaga nagne na stran dijakov. Branilec 2erjal S., stisnjen od napadalcev Tommasea, pošlje iz daljave vratarju, temu uide žoga med koleni v vrata, fte dve minuti igre, prekratek čas za izenačeni«; konec najde Concordi-iaše potrte, vratarju teh pa se lesketata v očet. dve solzi. Sodil je po dolgem presledku Plesničar, ki je 7adovolM*l v v«« kem o žiru. Četa zmagovalca: Skrap, Golob, Poeoreleo II Kriff, Pogorelec I., Žajrer, Zelen, Prelog, Janko, Muha, Ciril. Vesti z goriškega IZ BOVCA Delovanje naše zavarovalnic« za govedo. Zavarovalnica goveje živine v Bovcu je imela Iti. januarja svoj XIX. redni občni zbor za 1. 1927. Predsednik g. Leopold Durjava otvori občni zbor ob precej pičli udeležbi s strani članov, posebno članov izven Bovca, to pa radi snega in slabega vremena. Po izčrpnem poročilu blagajnika gosp. Franca Breščaka posnemljemo, da ie imelo društvo v preteklem letu 384 članov, ki spadajo pod sledeče kraje- Bovec z okolico Ce«soča, 1 oe- Soča in Trenta. Prejemkov je „ društvo L 18-001.74. vštevši saldo L 2418; izdatkov L 19.8S&.70. rkko se ie torei poslovno leto 1986. radi velikega števila ponesrečene živine končalo z deficitom 1824.90 iir kateri znesek si je dniStvo izposodilo. Zavarovanih je bilo 700 krav v skupni vrednosti 1.010.400 lir in 40° '-Mi. Zavarovalnina od. krav L 1 -*ala L 10.104, od telet L 1 i" poginilo je v pretekle. a krav in 14 te- let ter zn^a skupna izplačana odškodnina L 15.783. Izkupička od prisilnega zakola je bilo L SSSiJb. Za 1. 1927. se je sklenilo na občnem zboru, da se zavarovalnina poviSa na L 125% i« P" teletih, ki se zavarujejo pred telitvijo na L 1 Torej odfilej bo za zavarovanj® T Trstu, dne 25. jamaarja 1927. «EDINOST» teleta plačati L 5. Želeti bi bilo, da bi v tem letu čim več članov v svojo korist pristopilo k društvu in zavarovalo svojo živino, ker bi marsikdo v današnjih časih, ob nesreči, ki ga lahko zadene, težko prišel do krave, ako bi ne bilo zavarovalnice. Po nesreči je vsako kesanje in tarnanje zaman. Torej v skupni vzajemnosti in samopomoči vsi za enega, vsak za vse! IDRIJA. Ker se bolezen influenca, ki je l ila v našem mestu precej razširjena, ne pojavlja več, so bile z dnem tek. meseca zopet otvor-jene vse £ole, enako so bile ukinjene tudi druge izredne varnostne odredbe zoper razširjenje te bolezni. Dasi ni pri nas ta bolezen tako razsajala kakor Čitamo od drugih krajev, vendar je tudi v Idriji zahtevala nekaj človeških žrtev, ker se je bolezni pridružila še pljučnica. Ker je zadnje dni nastopilo tudi jasno in mrzlo vreme, se nadejamo, da se ta bolezen ne bo več pojavila. Smrtna kosa. V soboto 22. t. m. je nagloma umrl tu kr. rudniški paznik Franc Levstek. Zjutraj istega dne so je podal ^akor po navadi v službo, a se je pozneje }>očutil slabega in se je rnoraJ podati domov. Popoldne pa se je stanje bolezni poslabšalo in ob 15. uri mu je smrt u pihnila luč življenja v najboljši moški dobi; star je bil šele 47 let. Proletarska bolezen sušica je bila za eno žrtev bogatejša. Naj počiva v miru. Svojcem nar še sožalje. Reška ^akralina TRNOVO PRI BISTRICI Kitar ji Lepa reč! Medtem, ko smatramo mi podzemskega rovarja — krta za najkoristnejšo žival, ker uničuje črve, ki spodjedajo rastlinam korenine, smo te dni dognali za novo obrt — krtarje. Po polju ih senožetih nastavljajo krtom pasti in jih nalove na stotine na dan. Pred kratkim so jih nalovili 800. Če pomislimo, da je korist krta nepreračunljiva, in da predstavlja, v valuti izraženo, najmanj 10 lir na leto, vidimo lepo «usluero», ki nam jo gospodje krtarji napravijo. Opozarjamo kmetovalce, da naznanijo te moderne krt ovce okrajni kmet. zadrugi ali orožnikom. i€ra?ko!aska Iz cikla «Profili» — France Bevk Tistikrat, ko je gospa Traolec zagledala prvo ostriženo žensko na ulici, se je ozrla z dolgim pogledom za njo in opozorila moža: «Poglej'.» i Mož se je samo posmehnil. Bil je človek, ki je bil ženskih mod že pri svoji ženi tako sit, da se za druge ni zanimal. «Fej», je dejala žena, «da se upa taka na ulico.» Ker na te besede mož niti zinil ni, je pristavila čez nekaj trenotkov: «Ti vem, da bi me več ne maral, če bi se ostrigia.» «Mhm!» je zamorni j al Trno-lec, ki je medtem že pozabil na kratkolasko in so se mu drugačne misli pletle po glavi. Takrat pa sc je Trnolica raz-hudila, da mož ni delil z njo o-gorčenja. «Ti vem, da si tak, da bi ti taka svinjarija ugajala. Vem, da si tak...» Cd takrat je preteklo precej dolgo. Če je bila tistikrat od tisoč žensk ena, ki se je ostrigla, sc je medtem odstotek pomnožil. Prvotno zanimanje, združeno z ogorčenjem, se je zmanjšalo. Počasi se gospa Traolec niti ozrla več ni za njimi, daši jih je globoko prezirala še vedno. Njena za dve leti starejša se- stra je prišla v hišo. Ta je bila odločno na strani kratkolask; le v teoriji, ostrigla se namreč ni. Z gospo Trnolico je imela dolge debate o lepoti m praktičnosti kratkih las. Gospa. Trnolica se tudi v teoriji ni vdala. Končno se je njena sestra ostrigla in s tem razburila vso hišo. Na «višji ukaz». Ta višji ukaz je bil njen zaročenec, ki je svojo zaročenko lia ta način pomladil; v kratki frizuri je bila podobna navihanemu dečku. Gospa Trnolec je tedaj skoraj padla vznak. Moža. je vprašala: «Ali jo še misliš imeti v liiši?» Mož je zganil z rameni, žena pit tri dni ni spregovorila z nikomur in ko je zopet odprla u-sta, jc spoznala, da njeni sestri kratki lasje ne pristojajo slai>o, in jo delajo mlajšo, nego je ona. To jo je jezilo. K sreči se je sestra poročila in zapustila hišo. V gospe Traolec pa se je medtem vršila važna izprememba. Še predno se je sestra poročila, je dejala, nekoč svojemu možu: «Ali se ti ne zdi, da moji sestri pri stoja taka frizura ?» In ko ji je mož samo pokimal, je postala skoraj ljubosumni Na cesti se je odstotek kratko-lask tako namnožil, da niso vzbujale več ne ^Tračanja ne občudovanja. Go«pa Trnolec je opozarja svojega moža nanje. «Poglej tisto svetlolasko tam-le!- Ali se ti ne zdi, da je lepa, ko je nakratko pristrižena.?« Dosi je njen mož iz navade odgovarjal z «mhm», je nekoč dejal: «To je odvisno od las in od obraza; ne pristoja vsaki.» «Ali misliš, da bi meni pristojalo?« ga je vprašala, kolikor je bilo mogoče previdno. Gospod Trnolec jo je pogledal in dejal z nasmehom: «Ti bi se rada ostrigla?» «Kaj pa si misliš o. menj?» je deiaia, karajoče, ki ni marala, da razgali njeno pravo misel. Prav v isti čas se je vrnila njena prijateljica z daljšega potovanja in prinesla s seboj ne-ugasno željo po kratkih laseh. Vendar- je hotela poiskati še eno žrtev iz njene družbe, ker s-ta greh in kes vselej slajša, ako ju človek deli s kojn drugim. V ta namen si je izbrala gospo Trnolec. Njena naloga, ni bila težka, ker je bila, njena žrtev duševno že pripravljena na ta korak, pojavljale so se drugačne težave. «Kaj bi dejal moj mož?» «Tvoj mož se še zmenil ne bo.» In vendar se ni upala tega storiti, da ni preje govorila z možem, pa naj ji prepone ali dovoli. Že sama prepoved je polovično dovoljenje, da se je le zgodilo z vednostjo moža, «Ti,» mu je dejala nekoč po večerji, «ti, jutri se gospa Melita, oetriže in ju; tudi.» Mož jo je gledal par hipov, nato je dajal mirno: «Mdita naj se ostrrte, ti se ne bo3!» To ji je vzelo za hip sapo. Ker pa je bil Traoiec miren, se je drznila dalje: «Ali ni praktičneje. Vedno o-pletarije vaak dan; tu potegnem parkrat z glavnikom in sem napravljena...)) < Da te ne bo sram stopiti na ulico.... Svinjarija!« «Tako govoriš z menoj!» se je zavzela gospa Trnolec. «Tvoje nekdanje besede sem rabil.» «Danes je že polovico žensk o- striženih. Sam si dejal, da nekaterim ženskam to celo pristojan «Tega ne tajim.» «Čemu se tedaj protiviš ?» «Ker nisem...« je hotel rabiti tehnični izraz za neke vrste greha, a je popravil. «Ker nisem...« In je znova popravil besedo: «Zato, ker hočem imeti ženo, ne dečka!« Gospa Trnolec bržkone ni razumela; ob moževi odločnosti je zrastla trma v nji. « Jutri se estrižem vseeno!« «Pa sel A potem ne hodi domov!« «Kaj si dejal»? «Če to storiš, vložim tožbo za ločitev zakona.» «Ti se to upaš Teči?« Trnolec je videl, da je prišel do nevarne točke, zato se je dvignil in odšel iz sobe. Gospa. Traolec se je naslednji dan vseeno o&trigla. Premislila je, da bi bile posledice javnega škandala v slučaju tožbe za ločitev zakona, za moža hujše nego zanjo. To mnenje ji je potrdila tudi prijateljica Melita. Pričakovala je kvečjemu ostrega nastopa, tri dni jeze in zopet-nega pomirjenja. V zakonskem beju podleže vselej tisti, ki se boji klika v javnosti. Ko je prišla gospa Trnolec proti večeru ostrižena domov, je bil mož že v sobi. Sedel je v naslonjaču, bral časopis in se ni zmenil zanjo. Odložila je klobuk in se pogledala v zrcalu; v njem je videla tudi svetega moža, ki je o-bmil list v roki in jo ošvignil z enim očesom in se znova poglobil v drugo stran lista. Opai&ovala ga je. Niti ena poteza na njegovem obrazu se ni spremenila. Spregovorila je z njim. Odgovarjal je z navadnim glasom. To jo je jezilo. Zdelo seji j* nemogoče, da ni opazil njene iz-promembe. Imela je docela drugačen obraz. Samo s koncem o-Česa hi moral to opaziti. Pri večerji je mirno sedel k mizi, nji nasproti, jedel, odgovarjal na njene besede, jo celo izpraševal in jo je pri tem gledal ravnodušno, kakor da se nič ni zgrodilo in da ona, seda že pol stoletja z ostriženimi lasmi k mizi. Le za spoznanje hladnejši nasproti nji se ji je zdel. Laskalo ji je sicer, da si je prihranila dramatičen nastop, tridnevno jezo in kar se še spodobi; na tihem pa ga je ta hip zaničevala v srcu in mu je dejala. pri sebi: «Boja*ljivec!» Trnolec je mirno vstal od mize, stoptl v salon, ki je bil njegova knjižnica in domača pisarim ob enem; tam je sedel in bral. Gospa je vetopila nekaj čaaa, vzela iz košarice vezenje in pričela ubadati z igle. Čez nekaj časa je dejala: «Be- ri glasno!» In Trnolec je segel z roko v stojalo za knjige, tmI iz nje Maeterlinckovo dramo «Peleas in M«lisanda», odprl knjigo, prelistal nekaj listov in bral besede, ki so himna na žoaeike lase in ki jih govori Peleas ped grajakim stolpom stoječ in ol>-čudojoč Melisandine razpletanc lase, padajoče po steni kot zlat slap. «0, o! Kaj je to?~. Tvoji lasje? Tvoji lasje padajo do mene!-. Vsi tvoji lasje, vsa tvoji lasje se pretakajo do mene!... Grabim jih z rokami; dosežem jih z ustnicami... V svojih rokah jih držim, ovijam jih okrog svojega vratu... Nocojšnjo noč ne razklenem nič več svojih rok...« «Nesramnež!» je dahnila go- spa Trnolec, «ve, da imam ostrižene lase; misli name...» Gospod Trnolec pa je nadaljeval, od besede do besede bolj je prihajal v ekstazo kot igralec: «Še nikoli nisem videl takih las, kot so tvoji, Melisanda!... Glej, samo glej, z viška prihaja^ jo in me poplavljajo prav d<^ srca.. Do kolen me pokrivajoIn tako mehki so, mehki, kakor da prihajajo z neba!... In živijo, živijo v mojih rokah ko mali ptički... in me ljubijo bolj, nego me ljubiš ti!...« . Gospč Trnolec je seglo do duše. Toliko, da ni vzkliknila ob teh besedah, ko je njen mož kruto nadaljeval: «Glej, glej, poljubljam tvoje lase... Vsa bolest je skrita za tvojimi lasmi... Ali slišiš moje poljube na tvojih laseh? Po njih se dvigajo do tebe... Vsak las ti mora prinesti en poljub~.» Tedaj se je gospa Trnolec dvignila. Vezenje je odložila, roke so se ji tresle, bila je rdeča v obraz. «Ti si sirovina!« je dejala. «Ti me ne ljubiš,« je zaihtela, nato je šla iz sebe. Trnolec je gledal za hip za njo, nato se je dvignil mirne*, zapri knjigo in jo položil na sta/-ro mesto; stopil je do okna in gledal na ulico... DAROVI V počeščenje spomina Olge Cok darujejo svetoiv&nski podruž. Sol. društva: g. Lailer Hubert 25.— Trobec Vinko 15 in gč. Milič Justina 10.— L — skupno 50.—. Srčna hvala! V počastitev spomina pok. Andreja Kovana na Colu, daruje Rusjan Josip L 20.— za «šolsko dru-štvo». {Objava pomotoma zakasnela). Denar hrani upravniStvo. V počastitev spomina pokojne Oltfe Ćok-ove *o darovali pogrebni gostje L 14.— za lonjersko podružnico S. D. — V isti namen je daroval pevski zbor v Lonjerju Lit 44.50 za isto podr. Š. D. — V poč. spomina pok Dr. O. Rybafa daruje družina Cok - Zupanova Lit 20 za S. D. podr. Lonjar. Deair iz*oč«n podružnici. IEIUTZ-SCH6IL v" r"-* ru" vodi v vseh vazikifc. 28, in pre- lit ZUTU111 cJTTČ ""-11* mmm a mu c a« t/m 47 (Kunu MVff) popravlja, prodaja ia kupuje zlata, src-W« pa poštenih ceneh. Govori se slava« hi. _ _ »7 KANARČKE, priefee Harzaaiiart Ldcl-Toliar, iz vrsto e pevce, prodam Sv. PcWr pri Gorici 199. 122 TRGOVSKI poaeočaft želi vstopiti v trgovino špeceripke ali meoaae stroke. I>opi»i pad »Trgovski p—sfiiifc, Idrija. 11« CETLJAUOCA. aa praoetoem krajo, prostor pripraven tudi za drag« obrt, se odda po nizki ceni. Naslov pri tržaškem ■pravjoštvu. „ 119 PKASNBKIGA viioca sprtp« odvot-aailm pisaran Dr. Godaoo, Tsst, via ka-kriani št. 14, L 130 FLAVTE, sistem Bohcn, v dobravi staam se prada. Brossar. Piazza Goribaldi 6, II. ^ 121 OĐTETMŠKA piaaraa išče starejšega praktikanta ali mladega uradnika. Ponudbe na upravništvo pod «Pisarna». 114 ENO arondirano, neobdelano posestvo, drugo arondirano z vili sličnim novim poslopjem, gospodarskimi poslopji, vinogradi 80—100 hI vina, sadovnjaki, najlepša lega goriške okolice, se vslad preselitve proda. Pojasnila daje Ant. Baučer, Renče 17. 94 Vlllif L 5.— Socleta Ligcre - Lom-I»VKiJ barda Piazza Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. "Vito al TagHamento. Iščejo sc zastopniki. 92 5AURER, 2 kamijona, 5 tonska, v popolnem stanju, dva priklopna voza 60 q po 5 metrov, na novo gumirana, se prodata. Naslov pri upravništvu. 88 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tnžno vest, da je naš nepoz bni ŠTEFAN oosrilla cvefiLar 21. t. ra., v 70. letu preminul v sanatoriji S. Giusto v Gorici. Zemske ostari e dragega pokojnika so pokopali na pokoj-aiišću Sv. Ane v Trstu dne 24. t. in. TRST, 24 januarja 1927. Družini: lebrilla^strkh. SA-MO poipm energičnega zdraviienja z Glvkolom sc ozdravi oboi, šibko f, ui.i-fkrvnost. c K'cmof lost. Izdelek k.irne Ca:»lflinno^'icii, Trst, \ia dei Giti-liani 42. V januarju je lcLarna odprta t.;ui ponoči. 68 i BABICA, avterizirana, sprejema noseče. Govori sloversko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. ZAHVALA Vsem onim blagim osebam, ki so na katerikoli na:in iznzile svoje so-ij žalje ob priliki izgube na^ej-a pre-dragega Itefsna OobriiEs izrekamo tem potom najsrčnejšo za-hvilo. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišem cvetličarjem. TRST, 24. januarja 1927. (212) Družini: Debrtfca-Peftrich. 117 ZAHVALA. Vsem, ki so poklonili toliko krasnega cvetja in spremili k večnemu počitku našo preblago gospo EMO ČAMPA izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo častiti duhovščini posebno č. g. kapelanu Guštinu za tolaiilne obiske in zdravniku g. dr. Pertotu za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni blage pokojnice. Presrčna hvala vsem! TRST, 24. januarja 1927. ŽaSuIočs iiretog prokle oi pnilKi mirni VELIKA SKLADIŠČA OO VITT. C. lll/1( TRST CORSO VITT. E. 11116 h' PREPROD^JACI POlOH tfSI^E^i^ ■ HlocJc bukore, hr-stove, brec^e, b«r«ve ko^a-m n>eve iU , Železnike drva za k urj v*>. bu- kovo ogje, »en«, krosiinr, brinje, m«*, če*»eini vi»ski siež. rin-ke draže in ^»stne dru^e kmetijdic pridelke. KfrME^^ & ■ ^melna gnojila ( uperfo fat, žiindr iHl ), st - ■ nttt (pesa, dete'je itd), scenski krempir, madragalico, šure m Žico za trte, t ose .MERKUR-, kravje seno, kij n pa«, istrsko in daliuatir sko vino, istriki tronino e\ Marsa lo. Vermouth in druge kmetijske potrebščine KMETIJSKO TRGOVSKO DRUŠTVO Via RaftlnarU 4 — Trtasta — Telefon 3S-75 sne PODLISTEK (i6) V. I. KRIŽA NOVSKA: ROMAN Grof je umolknil, toda, dve solzi sta mu spolzeli po licih, a v njegovem glasu je bilo toliko božanja in odvojenosti, da je dekličin odpor popustil; z otroških let je obožavala očeta; do duše pa njena je , pogledala osivelo gro-fovo frlavo, videla je globoke gnbe na njegovem čelu, ki jc bilo še nedavno tako gladko, in mučni nemir je zagrabil njeno srce. Kaj če bi se res usmrtil, alio bi se prevaril v svojem novem upanju. in bi ona žrtvovala svojepa očeta, kakor je Samuel svojega? Kakšna sreča jima je mogla vzcveteti na gomilah dveh starcev? S pridušenim vzklikom sc je Valerija vrgla očetu v objem. — Ne, ne, oče, živi zame in bodi srečen. Ui>am, da mi Bog ne bo štel v greh moje nezvestobe napram Samuelu. Odpovedujem se Samuelu in vzamem Raula! — Bog te blagoslovi! — je zašepetal gin jeni grof ter jo stisnil na svoja .prsa. Po dolgem molčanju jo je pogladil po plavo- lasi glavici in rekel: — Moram iti, drago dete, ali mi ne bi izročila obveznic? Valerija je molče vstala, odprla kakor v sa^ njali škatlico, vzela iz rdeče listnice dokumente, katere ji je izročil Samuel, in jih dala očetu. Ko je grof odšel, je psulla v naslanjač in s z rokami glavo; ni mogia jokati; samo misel, 4da je «vse končano» j« prevladala v njenem moagu; nato so se vsi občutki dneva zlili v takšno bridko žalost, takšno srčno trpkost, da ni mogla sploh nič več misliti. Ni slišala, ko so se vrata tiho odprla in je Antuaneta stopila v sobo. Ob pogledu na otrp-njenje, v katerem se je nahajala mlada deklica, ob pogledu na njen obup, ki ji je bil začrtan na obličju, so grofico posilile trpke solze in rekla je: «Kako slepa in kruta je človeška sebičnost in kakšne sadove donaša?» Nato se je spustila na kolena poleg Valerije in jo pritegnila k sebi. — Uboga sestra moja, raz j oči se na mojih prsih; jaz te razumem. Oh, če bi mogia ti najti vsaj tolažbo v najini medsebojni ljubezni. Valerija je vztrepetala in ko se je njen pogled srečal s prijateljičinim pogledom, polnim ljubezni, se ni čutila več tako osamljena in položila je glavo na Antuanetino rame ter dala duška svojim solzam, ki so ji olajšali srce. Antuaneta je pustila, da se iz joče, nato Jo je pregovarjala, naj lete in poskusi zaspat L Valerija se ni upirala; legla je na divan, po-vzila pomirjevalne kapljice, se dala razčesati in pokriti s plaščem. Bila je tako izmučena, da je v kratkem zaspala z nemirnim spancem. Antuaneta je sedla ob prijateljičino vzglavje in se zatopila v teike misli. Valerijino trpljenje ji je trgraio srce, prirojena ji iskrenost značaja jo je vznemrjaia pri misli, da zahtevajo od uboge deklice novo žrtev, potem ko so jo sami vrgli ljubezni v naročje. Nič manj je ni skrbela mteel Samuela, kateremu so iztrgali iz rok to, kar je bilo že njegovo. Tako sta pretekli dve uri. Končno je ugotovila, da postaja Valerijino spanje mirnejše in da se je na njenem prej vznemirjenem obličju pokazal krotek usmev; mlada žena je tiho odšla iz sobe. Prišel je zdravnik, ki mu je kneginja povedala, da se je Valerija udala. Obrnil se je k An-t uaneti s prošnjo, naj gre k deklici m ji reče, da pride takoj k ženinu. Videti jo mora takoj, ko odpre oči po dremanju, v kat«*em sedaj leži. Antuaneta je vzdihnila. Ko je stopila v Valerijino sobo, je bila deklica že zbujena in z žalostnim usmevom je prožila roko svakinji. ^ — Draga moja, ali moreš takoj k Baulovi postelji? — jo je vprašala Antuaneta in jo poljubila; — revež ni kriv tvojeg«, gorja in tako slabo je z njim, da polaga zdravnik samo nate vse upanje. — Čemu ne, — je odgovorila Valerija. — To bo samo posledica moje odločitve, da moram zdaj na drug način rešiti čast moje rodbine. Ce sem imela dovolj poguma prelomiti priaego, ki sem jo dala Samuelu, zakaj ne bi imela moči nalagati Raulu in mu reči, da ga prostovoljno vzamem, če mu more to rešiti življenje T Vstala je, izmučeno vzdihnila in ravnodušno pustila, da ji je Antuaneta spletla kite in spravila v- red njeno toaleto; ko je pa Valerija stopila iz sobe, se je zdrznila in obstala. — Počakaj, moram sneti prstan, ki mi ga je dai Samuel. — Snela ga je, poljubila in skrila v medaljon, ki ga je nosila okrog Vratu. — Zdaj, — je pristavila trpko, — je moja roka pripravljena sprejeti kneževski prstan. V bolnikovi sobi je vladala polutema. Zavese in por t j ere iz rožastega dajTia.ska so bile zagrnjene in samo svetilka, ki je bila zakrita s svilenim klobukom, je slabotno razsvetljevala prostorno sobo in posteljo, na kateri je ležal Haul nepremično in z zaprtimi očmi. Ob vzglavju je sedela usmiljena sestra, ki je s povešeno glavo* prebirala molek; ob strani se je Rudolf pogovarjal z zdravnikom. Ko sta dami vstopili, je Rudolf stopil k sestri, ji molče krepko stisnil roko in jo peljal k postelji. Na migljaj se je usmiljena sestra odstranila iz sobe. Ko je Valerija zapazila/ na Raulu izpremembo, ki se je izvršila v nekaj dneh, je prestrašena obstala. Bil je podoben lepemu alabastrovemu kipu, njegovi plavi lasje, ki so bili razsipani po blazini, so bili podobni aureoli, ki je obkrožala njegovo shujšano obličje, trpeč izraz jc stiskal njegove ustne, a nežne bele roke, ležeče na odeji, so bile hladne in vlažne Iskreno sočutje sc je vzbudilo v mladem in dobrem Valerijinim srcu; pozabila je na svojf lastno trpljenje, sedla lia rob postelje in se previdno sklonila nad onim, ki ji je bil določen zu moža, ako bo rešen smrti. Pi-eteklo je deset minut, a Baul je ostal nepremičen, in če ne bi zda.' pa zdaj komaj vidno dihanje ne dvignilo njegovi!* prsi, bi človek pomislil, da je življcnski ogenj že ugaanil v tem iznemoglem telesu. Valerijin nemir je ;vedno bolj naraščal; njeno srce je silu.* bilo ob pogledu na to mlado ugašajoče življenje ki ni imelo toliko moči, da bi preneslo trpljenj«' svoje nesrečne prve ljubezni. iT. i _____ t£UUIIISt> V Trstu, tac 25. ]~*uuarja 1927. Znanost in umetnost RUSKI PABEBKI Epos. Ruski pesnik Aleksander Malyšin je spesnil epos v prozi, ▼ katerem opera rusko (boljševičko) prodiranje na Krim. Malyšin je bil pisatelj še pred vojno in je spisal realistične povesti. V vojni in za časa ruske revolucije se je obogatil z opazovanjem in dogodivščinami. Šele z novim eposom se je zopet pojavil v literarnem svetu. Nova Rusija ga je celo uvrstila med svoje najboljše pesnike. V tem oposu srečamo dva junaka: armado in stari svet. Armada je revolucionarno rusko ljudstvo, ki pometa zadnje ostanke «belili»; stari svet je Krim, poln krasnih palač, južnega morja, zapeljivih žensk, častnikov, opojnih duhov in viteštva. Armada revolucionarjev gre nasproti staremu svetu kakor vihar. Beda. strast in jeza jo ženejo, neorganizirano, elementarno; nagonsko se upre v stari svet in h pomete v južno morje. Ta epos nima oseb, oseba je ljudstvo. In kakor trde kritiki, to ni nik »kn boljševička agitatorična umetnina, ampak umetnia v pravom pomenu besede. Primerjajo ga iiarbussu ruske meščanske vojne. 1'sivaril je pesem ruske revolucije, katere junak je ruski narovi. Maksim Gorki, ki je zadnje čase do!i;o živel na otoku Capri blizo Neapla, se je zopet povrnil v Rusijo in bo spisal nov veliki roman V tem romanu se ne bo ustavil {).•;■> pritegnil vanj tudi dogodke na j no ve j/ »ga časa. Obletnica. Znana ruska znanstvenica Cbavkina, vneta raziskovalka na polju ruske bibliografije in nibliologiie, je obhajala 35-1 et-nico svojega delovanja. Ob tej prilik t so izdali v Moskvi poseben jubilejni zbornik »Biblioteka«, pri kateri so delovali najboljši znanstvenik' in pisatelji. Pi&Aic Jska Ta bolezen je 7.n;i i j »osebno v Rusiji pod novim režimom. Na nji je umrl v \Io kv: prt'iiidil državi v časnikarsko služI-:k Bil je sprejet, Ali kakor mnog: »rugi, se tudi on ni hotel več vživeti v nove razmere, v čisto novi svet in njepovo novo mišljenje. Bil je bolj in bolj pozabljen. iokler ga ni slednjič rešila aopolne pozalmosti — smrt. — Ib — ČEHI IN RUSKA KNJIŽEVNOST Z ruskim realizmom si je ruska knjiga utirala pot v svet Sprva Puškin in Gogolj — z realizmom pa cela vrsta novih pisateljev, ki so pomenili v Evropi novo razodetje. Ce so bili preje ruski pisatelji le malo znani med evropskim občinstvom, je zda i prevodna literatura ruske književnosti pričela cvesti. To se je zgodilo posebno po osemdesetih letih preteklega stoletja. >aši bratje Cehi niso bili naj-zadiiji v tem oziru. Leta 18&S. je pričel izdajati knjižar Otto v Pragi posebno zbirko prevodov iz ruske književnosti, ki jo je imenoval Ruska knjižnica (Rusku knjihov-na). V teku let — in pomislimo, da so bila vojna in povojna leta vmes - je izšlo do dai rs 100 zvezkov te ;dtuske knjižnice«. In to tlela najboljših ruskih pisateljev, ki t udi po svoji obširnosti niso neznatna. Med temi je 14 zvezkov Tolstega in 18 zvezkov Dostojevskega, da ne prezreino 8 zvezkov Turgmjeva, med temi še nešteti drugi. Drugo stotino knjig bo založba načela z romanom Šmelova «So!nee rnrličev». Tudi druge moderni1 ruske pisatelje današ. dobe nameravajo uvrstiti v zbirko. Pri nas Slovencih smo se za rusko književnost premalo brigali. Res je, da imamo v natisu par del Dostojevskega, par njegovih del pa v prevodu a to je premalo. Manjka nam danes Tolstega; kar je bilo, je \es pošel. Malo, zelo malo imamo Gorkega in tudi Leonida Andrejeva ni preveč. Kje so pa Go-goljeve «Mrtve duše»? Smo pač daleč za Cehi, četudi nismo tako velik narod kot oni. Zato pa imamo vse štiri zvezke «Tarzana», baje celo v dvojnem prevodu. Hvala Bogu- — fb — RAZNE ZANIMIVOSTI Radovedna oblast Statistični centralni urad v Budimpešti je odredil štetje na-stavijencev in dekel. Dekle so dobile polo s sedem in petdesetimi vprašanji, na katera morajo vestno odgovoriti. Poleg splošnih osebnih podatkov, je urad posebno radoveden: kdaj ima dekla na teden dopust, kdaj hodi zvečer spat, kje spi, ali sama ali s kom drugim, ali ima zimsko suknjo ali le robec, koliko parov dobrih in koliko parov slabili čevljev ima. kolikokrat se okopi je v enem mesecu, ali bere časopise stalno ali le o priliki, kolikokrat ^re v gledališče, v kino ali k drugim zabavam, ali uživa alkohol, kolikokrat vino, kolikokrat pivo, kolikokrat likerje? Čemu rabi vse to statistični urad, je težko odgovoriti. N—mu ntttift t Avstraliji Iz Avstralije prihajajo poročila, ki govore o neznosnem vročinskem valu. Temperatura je dosegla višino pet in štiridesetih stopinj Celzija. Vse polno oseb je umrlo za vročinsko kapjo. Take vročine ne pomnijo od leta 1858. Brivska obrt aa Angleškem Na Angleškem se pritožujejo moški, da delajo v mnogih, mestih brivci na to, da posvete svojo umetnost edinoi le ženskim gostom. V mnogih brivnicah vise naznanila, kjer je povedano, da se strižejo edino le ženskam lasje. Ako pride v hrivni-co moški, se kar ustraši, ko vidi samo žensko osobje, ki ga z obžalovanjem pospremi do vrat. Zadnjo pismo mehikau&kega cesarja Maksimlljana. Ob priliki smrti Karlote Belgijske, vdove po mehikanskem cesarju Makaimiljanu, so bruseljski listi objavili pismo, ki ga je spisal nesrečni vladar v zaporu v Quere-taru na predvečer dneva, ko je svinec iz uporniških pušk napravil konec njegovim sanjam o oblasti in slavi. Pismo, ki je bilo naslovljeno na avstrijskega poslanika v Mehiki, se glasi: «Dragi baron De Lagol Z menoj je končano na tem svetu. Moje poslednje želje se tičejo le mojega umrjočega trupla, ki bo kmalu rešeno vseh muk in onih, ki me bodo preći ve j i. Zdibvnik dr. Basch naj da prepeljali moje truplo v Vera Cruz. Na tej poti naj ga spremljata le moja služabnika , Full in 'Iudoz. Ukazujem, naj se prevoz izvrši brez ceremonij in brez vsakršnega sveč&nostiiega spremstva ter naj se tudi na ladji, ki bo prepeljala moje truplo v Evropo, ne vrši nobena izredna ceremonija. Pričakujem smrt z mirnostjo in zato hočem, j. 23.45 4.31 {#), 6.57 (o), 7.10 (•), 8.0C i«j V.23 (b), 1007 (ob), 10.42 (b). 16.SB 11.46 fM 13.49 (o, s*e uatari n« Utrip, ▼ Grii«ati ia /feaaoaru), 13.35 -b), 14 (o*. 16.11 {•), 17.14 M. I?-* (b). (•«. [b), 22*1 (o), 22.32 (o) 33 1? (b). TRST - potniki dognali, da je Olviedovi nenadoma zrastla gosta, črna brada. Misleč, da gre za kakšno prevaro, je kapitan da! deklico zdravniško preiskati. Zdravnik je dognal, da je Olviedova hermafrodit, t. j. napol moški in napol ženska. Ob prihodu parnika v Buenos Ai-res se je Olviedova hotela izkrcati, toda oblasti so ji to zabranile. čeprav je imela potne listine v redu. Policija je odredila, da se mora deklica preobleči v moško obleko ter se vrniti z istim parni-kom v domovino. Ko je Olviedova to zvedela, se je vsa obupana zaro-tila, da ne bo nikoli več stopila živa na špansko zemljo, kjer biva njen zaročenec; dejala je, da bo prej umrla. Žalostno obljubo je tudi držala. Ko je parnik plul v pristanišče, je skoči a v morje ter utonila. Gospodarstvo ŽVEPLO IN MODRA GALICA Da se zamorimo pravočasno preskrbeti z žveplom in medro galico po zmernih cenah, je Tržaška kmetijska drnžba v Trstu sklenila zbirati n.aio^iia za va-gonske in nadrobne pcšilratve. Vabimo kmetovalce, vinogradnike in zadruge, da čim prej prijavijo svejo potrebo z navedbo vrste in količine. SEMENSKI KROMPIR Z ozirom na pomanjkanje krompirja v Jugoslaviji bo letos težavno dobiti vso potrebo semenskega krompirja iz Jugoslavije. Kdor še ni prijavil naročila, ga vabimo, da takoj prijavi svojo potrebo. TS& KMETIJSKA DRUŽBA V TUSTU ulica Torrebianca št. 19. I Tarre biaieea 13 i» Bnftiae- ria Št. 7 | je prejela iz Nemčije novo. svožo salogo: Semen krtnske pese, rdeče Mamut, rumene Eckendorf, mesečne redkvice, špinače, zelja, ohrovta, rdeče solatne pese zgodnje in kasne, ter razne vrste spomladanskih vrtnih semen. Ie Jugoslovije krui-milno korenje ali mirne in nekatere vrst« travnatih semen. Detelj« lueerno ali večno deteljo in domaČo ali triletuo deteljo italijanskega pridelka iz grornjih krajev. Detelje so zaje-mčene letoJnje-pridelka in noepretnfjene s spri-čevpJom analize. Pocinkano Ho« za vinegrade, razne kmetijske stroje in . Prodaja ludi *a obtoke. Pouk r ▼mse&t'a bretplaaao. 193 KRCMf, aoi^JMai zlato lii ssas&e obifteite zlatarno lil Vic i^axtini -i. 11 kjer dobite najriaje ctac. - kanujem liatke mcftae zastavlja-'nite. r 5 (•), 7 {V), 8.05 (bl 3.5» i a. 35 [1*1, 15.15 (b). 15.25 [o), 17 18.1« (M. It.« N. » 23.46 (o). BJOVETTE — TMtST •.4» (a). 5. 25 {•). 632 (1-2|, 8.10 LM. 8.57 (b), 10.55 (b), 12.15 (o) 15 (bj, 17.25 (H (o}. 30.20 (k). TRST — GOBICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o), t.45 fb), 8.2» (o) 1X30 (o). 15 (k), 17.25 (k). 19.30 (o). b) iz Garice: 6.6 (o), 7.22 (o), 3.15 (b). 10.25 (o), 14.26 (a), 16.27 (b). 19.10 (b), 21.30 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.d5 (•), 6.50 \b). 9.C6 (o), 12.10 (b), 15JO (i) 17.20 (o, do Gorice). 18 fb), 20.10 (o). b) ia Gorice: 6.88 (o). 7.27 (b), 10.07 (o), 13.02 (b), 16.23 (o). 18.42 ik}. 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 fb}, 6.50 (o|. 12 foj, 17.35 (b), 18.35 (o, doGorice}). b) iz Gorice: 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o). 17.10 (o). 19.22 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b). 11.45 (o). 17.00 (o), 19.40 jb). b) iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno po*L), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 fb), 5.12 fob), 7.10 (b). 9.20 (o, do Nabrezine, tu "-Teza z vlakom, ki odhaia ob 10.13), • iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13.4. (ob. do 5t. Petra in v Reko), samo is Št. Petra 1642 (o). 15.-5« fo), 18.35 (o, na Reko), samo iz Št. Petra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 fbl. 21.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6 (b), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b). 17 fo, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 fb), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.55 ^o. do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 fo). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o), 12 [m). 1545 (o). 19.15 fo). ŠT. PETER _ REKA 5.27 (o), 8.04 (o). 9.24 (o), 11.49 (o), 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o). 10.00 {o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o). Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 fo). 14.14 (o), 16.25 fo, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 fo). 13.05 fo). 19.35 fo). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), fl fo), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 fo), 10.50 fo). 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 fo), 11.55 (o, dr» Herpelj, tu zveza 5 prihodnjim brzovlakom), 12.30 fb), samo iz Kanfanara ob 6.C8 (o), in 19.50 (o), 19.05 fo). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 fo), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovini), 11.50 fb), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanianara) 1 I i 1 y s t 1 3 ij S ^ i | i § 9 H t i >3 « 1 g I 0 I T* i e8 S • C I 1 c i 1 K l o a d 4 I Velika msfiufikiurna trgovina Sis&r&iEc! 3 GORICA rca tvim\ Največja izbera mMkega in ženskega sukna za •bieke, hiaćevise, zefirja, per*ala, i prtenifie, periia, brisač, zave«, posteljnih pregri- « njftl, odej volnenih in bombažasiih, volne in žime za žimnice ter vsafcovrstno perje HflIztoči Izg&iijeilli oblik is miihe In itite. Lasfcia krofaćnica za ženake in moške. Sprejaie vsaku naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velifra izbera kožuhovin. Na drobno! 1053 Na debelo ! 7 % a Li 5 o< < M* P: r o a 9 • V MOC PRETEKLOSTI s-« Roman v treh delih Spisala V. J. Kriianovska. 1« rufttine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6-—t po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proii v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Ka'oliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher }osip, Postojna. Vezane v originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigarni STOKA. l^žiMJT*-" * ^frfgnji ^ ^ssr^Firnfirire v"grgrgrigjO^-E * fr - frftfa i v Trstu v m u ................................................ ........"1 • IzvrSuje vsa tiskarska dela v najmod rnapm stilu kakor ► • —----—----------; - * .. . _ j * tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernajimž stroji, • J črkami, Lynotype, siereotypijo ter rotacijskim strojem. | : Vsa naročila se izvr$uj_ajo_ točno in po zmarn.ii canah. : { Ul. S. Francesco d'Assisi 20 j