Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din gtvo je >■ levi ul. 6/111 V Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2090 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.34«! za inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prngn-Duna j 24.797 U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevn po prazniku .T-' Odgovor Ob velikem narastku centrumovih glasov v Nemčiji snjfc napisali 17. t. m. pod naslovom »Centrum ddcetsf članek, ki, popolnoma abstrahirajoč od konkretnih razmer v Jugoslaviji, ugotavlja tri stvari: 1. fakt, da se je centrum kot stranka, osnovana na katoliškem religioznem etosu, sredi naj-strastnejše borbe ekstremistov na desni in na levi edini rešil iz brodoloma lako zvanih meščanskih strank, pa da je še znatno narastel; 2. razlago tega fakta, da namreč morejo v sedanji krizi Evrope in vse zapadne kulture obvarovati državo razsula in jo okrepiti samo stranke, ki temeljijo na religioznem svetovnem in etičnem nazoru, ki v ideji ^določenega in enotnega duhovnega reda vse državljane, naj pripadajo temu ali onemu plemenu, konfesiji ali slanu, med seboj moralno veže v najtrdnejšo enolo; 3. načelo, ki vse to utemeljuje: da je namreč, katoličanstvo vesoljnost krščanske metafizične in etično resnice; da lo taka vesoljnost krščanske metafizične in etične resnice življenje kulturnega naroda in države najgloblje fundira, ker naravno ljubezen do lastnega rodu in državne skupnosti povzdiguje v kategorični imperaliv božje postave; da zato katoličani svoj nazor o javnem in kulturnem življenju naroda in države utemeljujemo slej-koprej na katoličanstvu. Zaradi popolne jasnosti smo potem v svojem članku še ugotovili, da je trditev, da stranke na taki religiozno-etični podlagi narodno in državno skupnost razdvajajo, predsodek liberalne šole, ki nima pojma ne o krščanstvu ne o katoličanstvu. Te naše ugotovitve, ki so za vsakega pravega katoličana samoobsebi umevne resnice krščanskega moralnega reda brez ozira na kakršnekoli razmere, niso ugajale »Jutru«, bodisi da jih ni razumelo ali ni razumeti hotelo. Zato se je jadrno potrudilo, da našemu članku da tisti smisel, ki je potreben, da nas označi kot — nasprotnike idej, ki so izražene v kraljevem manifestu od januarja 1929 in v vlad-tiih deklaracijah, ki so mu sledile, ker se je v teh izjavah vlada odločno izrekla zoper vsako versko in plemensko stranko; sploh zoper vsako politično organizacijo naroda, ki bi slonela na programih, kateri vsebujejo kali novega razdvajanja; mi pa da poslavljamo verske razlike pred nacionalne interese; sploh da smo ostali stari nepoboljšljivi klerikalci. Zato smo primorani ugotoviti k našenlu članku še sledeče: da naša čislo načelna izvajanja, ako se praktično primenijo k aktualnemu političnemu položaju v naši državi, v ničemer ne nasprotujejo omenjenim izjavam, v kolikor se nanašajo na problem, katerega smo v svojem članku »Centrum doceK obravnavali. Ali mar, tako vprašamo avtorja >Jutro-vega« članka, nacionalni državni zamisel sedanje vlade ne temelji na religioznem etičnem svetovnem nazoru? Mi smo prepričani, da noben političen zamisel v naši državi v sedanjih razmerah, ki terjajo fundamenlalno obnovo našega javnega življenja, katere nujna potreba se naglaša baš od strani sedanje vlade, ne more sloneti na ničemer drugem kakor na krščanskem etosu, ki tudi Taktično na njem sloni narodno in državno življenje Jugoslovanov odnekdaj. Potrebo lake fundacije je sam kralj kakor tudi gospod predsednik vlade ope-tovano z vsem poudarkom naglašal. V svojem članku pa nismo storili ničesar drugega ko da smo to stališče naglašali izrecno kot katoličani v prepričanju, da morejo danes vsako državo kulturne Evrope najbolj utrditi le stranke ali pa stranka, >ki temelji na religioznem svetovnem in etičnem nazoru, ki v ideji določenega in enotnega duhovnega reda vse državljane, naj pripadajo temu ali onemu plemenu, konfesiji ali stanu, med seboj moralno veže v najtrdnejšo enoto . V čem tedaj vidi »Jutro« nasprotje med našim stališčem in političnim zami-slom sedanega gospoda premiera v tem pogledu? Gospod premier, ako se čitajo in razumejo njegove izjave po njihovem duhu in v medsebojni zvezi tako besed kakor vseh spremljajočih dogodkov našega najnovejšega državnega življenja, izključuje take stranke, ki bi na podlagi konfe-sijonalnih razlik — i« to je očividno mišljeno pod »verskimi strankami« v vulgarnem pomenu besede — narod in državo razdvajale in ločevale ter tako oteževal« njeno notranjo duhovno ter moralno enotnost in meč tako naznotraj kakor na zunaj. Mi pa smo ie opelovano ugotovili, da stranke, kakršen je centrum in knkor si jo zamišljamo odnekdaj tudi mi, nikakor niso postavljene na ločujočo podlago verskih razlik ali konfesij, marveč narobe na vsa plemena in vso pozitivne vere i u vse d r ž a v 1 j n ii o ter stanove brez razliko družeč in z e d i n j a j o č krščanski religiozni e t o s. To je ludi v ostalem najnotrajnejši smisel katoliškega svetovnega In etičnega nazora, kar že ime »katoliški«, lo jc: vesoljslveni, vseobjemajoči, vseposve-čajoči in družeči, jasno pove. To in nič drugega je mišljeno In je bilo vedno mišljeno, kadar katoličani 20. stoletja govorijo o političnih strankah, v katerih je mesta njihovemu udejstvovanju v javnem živl jenju. Zato taka stranka lahko združuje v sebi katoličane iu protestante in pravoslavne pu celo nokršfanska verstvu (judovstvo in islam), če in v kolikor se njihov eto3 v nacionalnodržav-nem pogledu in v pogledu na vse javno življenje sploh strinja s krščanskim. V resnici centrum ludi ima protestante kol svoje člane, med njegovimi volivci so pa tudi člani izraelitskega veroizpoveda-nja; tudi se centrum, da so izogne vsakemu napačnemu tolmačenju, izvlrajočemu iz konfesionalnih in fllozofičnlh predsodkov, ne imenuje ^katoliška ilranka ln Izrocno izključuje konfesionalno slališče v smislu razdvajajočega principa. Enako je naše stališče, kar bi moglo Jutro« Pilsudski ponudil Litvi Vilno? Pogajanja med Pofjtifao in Litvo baje uspela — Poljska odstopi eno gubernijo — Litva dovoli Poljski pomorsko bazo Varšava, 23. sepl. r. Že več dni sem se sliši posebno od strani nemškega časopisja, da se vršijo tajna pogajanja med poljsko , in litavsko vlado za rešitev vseh spornih vprašanj, posebno pa Vilne. Berliner Tageblattc je že pred sedmimi dnevi vedel za ta pogajanja, vendar se njegovemu poročilu ni pripisovalo dosti verodostojnosti, ker sta si ravno ob istem času poljska in litavska delegacija na zasedanju Društva narodov bili v laseh. Na zahtevo litavskega delegata je politični oddelek odposlal celo posebno komisijo na lice mesta, ki se je vrnila z obupnim poročilom. Meja med Poljsko in Litvo da je čisto mrtva in ljudstvo vsled popolnega ukinje-nja prometa preko meje od dne do dne vedno bolj obubožano. Danes so se pa od avtoritativne strani razširile vesti, ki potrjujejo obstoj tajnih pogajanj. Nemški listi so sicer malo olepšali to senzacijonalno poročilo, vendar ostane resnično, da je brat maršala Pilsudskega imel več-tedenske razgovore z nekim Adamas Wilima-som, in sicer v neposredni bližini poljskega mesta Seini. Tudi maršal Pilsudski se je nahajal t soseščini. Maršalov brat je ponudil Litvi dva velika okraja bivše gubernije Sinvalki ter polovico mesta Vilne, tako da bi stolna cerkev ostala na teritoriju Litve. Od Litve je pa zahteval kot odškodnino, da odstopi Poljski med mestoma Memel in Nidden en kilometer obrežja, kjer hi si Poljska izgradila pomorsko opirališče za svoje brodovje. Adamas \Vilimas, tako se poroča iz Kovna, ni bil oficijelen delegat Litve, vendar je litavska vlada vedela o pogajanjih in jih posredno podpirala. Do danes niti poljska niti litavska vlada niste dementirali le vesti, lako da so domnevanja o istinitosti pogajanj dovoljena. V Varšavi se bi sporazum navdušeno pozdravil, ker desetletni konflikt z majhno državico že vsem preseda in ix> mnenju Poljakov samih ne dela nikakor čast državi, ki je na lem, da postane evropska velesila. Varšava, 23. sept. rr. Litavski presbiro poroča, da so vse vesti o pogajanjih med poljsko in litavsko vlado glede pridelitve mesta Vilne, netočne, ker Wilimas, ki je govoril v imenu Lilve, ni imel nikakega pooblastila od svoje vlade. Lllav-ska vlada bo že sama izbrala trenutek, ki se ji bo zdel primeren, da sproži to vprašanje. Ženeva, 23. sept. sn. V krogih Društva narodov vesti o pogajanjih, ki bi se bila imela vršiti med Litavsko in Poljsko, in sicer o lako jierecem vprašanju Vilne, niso zbudile nikakega začudenja. Delegati, ki zahajajo na zasedanje Društva narodov, so pretekla lela imeli neštetokrat priliko se sezna-I n jati s tem vprašanjem. Bivši diktator Litve pro-| fesor Voldemaras, in najostrejši zagovornik litvan-| škili pravic nad mestom Vilno, je ostal še vsem v • spominu. Zadnji ponedeljek je prišlo v odseku za ; polilična vprašanja do ostrega sj>opada med dele-| gali Poljske in Lilve, vendar so se lakoj pojavili pomirjevalni vplivi, posebno od strani angleške in nemške delegacije, katere so podpirali j>osebno še Francozi. Predsednik odbora Adatci je istotako skušal pregovorili obe stranki, da se med seboj pobotata. Poljska in litavska delegacija molčita, lako da se ne da s sigurnostjo ugotovili, kako daleč so pogajanja že dozorela in če obstoji upanje, da se bosta obe državi sporazumeli. Vsekakor bi Društvo narodov ta sporazum z. velikim navdušenjem pozdravilo. Katastrofa francoskega ribiškega brodovja Pogrešajo nad 500 ladij — 52 ribičev utonilo Pariz, 23. sepl. AA. 0 priliki zadnjih strahovitih viharjev, ki so divjali v Rokavskem prelivu, je zadela froncosko atlantsko ribiško bro-dovje strahovita katastrofa. Doslej pogrešajo še vedno 500 ribiških ladij. Kakor doslej znano je izgubilo življenje pri zadnjih viharjih 52 ribičev. Število se bo še povečalo, ker pogrešajo veliko ljudi. Ob Atlantskem obrežju in t Rokavskem prelivu križarijo francoske torpc-dovke, ki iščejo pogrešane ladje. Ker leži nad morjem gosta megla, je rešilna akcija silnu otežkočena. Ministrski svet bo stavil ponesrečenim na razpolago veliko podporo. Italija bi rada za vsako ceno izzvala Jugoslavijo „Vse Evrope zadeva, hako se s Slovenci postopa v Italiji' •»Slovenski Denikc, slovaški list v Bratislavi, piše dne 16. septembra, da počasi pojenjava v Jugoslaviji vznemirjenje, ki ga je izzvala strašna eksekucija v Trstu. Prišlo je samo do malih demonstracij, ki niso dale italijanskemu poslaniku povoda za kakšne korake. Široka javnost se je vzdržala ! vseh javnih protiitalijanskih manifestacij, da ne bi otežkočila položaja vladi generala Živkoviča. Največje zadoščenje za vse Jugoslovane, je pisanje evropskega časopisja. Tudi ono časopisje, ki Jugoslaviji ni ravno naklonjeno, se pri tej priliki toplo zavzema za hudo trpeče Slovence in Hrvate na Primorskem. Velika radost vlada v Jugoslaviji zaradi pisanja češkoslovaškega časopisja, ki je ponovno potrdilo staro prijateljstvo med Čehoslovaki in Jugoslovani. Ta eksekucija, ki je napravila Italiji v Evropi zelo veliko škodo, je navadno izzivanje, s katerim je želela Italija izzvati konflikt za vsako ceno. V kratkem bodo v Rimu sadili še drugim žrtvam strašnega fašistovskega terorja in verjetno jr, da bodo nekateri ponovno obsojeni na smrt. V Jugoslaviji so že pripravljeni na to možnost, vendar pa to ne bo Jugoslavije zavedlo, da bi zapustila svojega sedanjega zadržanja. To, kar dela Italija s slovensko manjšino, ni samo stvar Jugoslavije, temveč jo to stvar vse kulturne Evrope, ki mora napraviti konec fašistovskemu divjastvu. Razočarana Italija Pogajanja s Francijo razbita — Angleške pomoči ni bilo . . . Pariz, 23. sept. as. »Echo de Pariš« poroča o napetosti v ženevskih pogajanjih glede francosko-italijanske pomorske paritete, da je hotela Italija enakost brodovij izvesti samo za enote do 10.000 (on, dočim naj bi Francija za večje enote obdržala prednost 150.000 ton. Razen tega bi obdržala Francija glede podmornic prednost, ki je Italija sedaj ne more več prehiteti. Francija pa je (e predloge odklonila, ker bi bila (a premoč spričo popolnoma zastarelih velikih ladij samo fiktivna. Razočaranje Italije jc (em večje, ker so mislili, da bo Francija radi izida nemških volitev bolj pristopna. Angleške pomoči ni bilo. Anglija bi kar rada videla, da ! se pogajanja razbijejo, ker je Italija imenovala precej visoiio številko za skupno tonažo svojega j bodočega brodovja, namreč okoli 630.000 (on. Tak-I (ika Italije gre sedaj samo za tem, da bi pokazala na Francijo kot ono državo, ki dela krivico, nakar bi lakoj prekinila pogajanja. Ženeva. 23. sept. AA. Italijanski predstavniki pri italijansko-francoskih pomorskih pogajanjih so sporečili italijanskim listom, da pogajanja potekajo zelo slabo in da se ne premaknejo z mrtve točke. Italijani da so stavili zelo ugodne pogoje, katere pa eo Francozi odbili. Italijanski predlogi so šli za tem, da ostane stanje ladij do 10.000 ton neizpre-menjeno in da Francozom ostanejo njihove težke vojne ladje do skupno 150.000 ton, za kar naj bi dali Francozi Italijanom rekonpenzacije glede podmornic. Francoski predstavniki so italijanske predloge odbili, ker so ravno njihove velike ladje zastarele. Spor med Mussolinijem in Grandijem Pariz, 23. sept. as. Po ženevskem poročilu i ista »Pariš Midi« se je v krogih Društva narodov razširila govorica o težki notranji politični krizi v Italiji. Po teb vesteh je prišlo do zelo globokega spora med Mussolinijem in Grandijem, takoj ko se je Grandi vrnil iz Ženeve, glede orijentacije italijanske lunanje politike, kar se bo najbrže že prihodnje dni pokazalo v kabinetni krizi. Mussolini, ki je očital Grandtju, da je preveč pacifističen, ima namen sam prevzeti portfelj za zunanje stvari. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: počasno zboljšanje vremena, ponekod bodo še padavine. Južne Alpe.: precej jasno vreme, (»onoči hladno. najbolje vedeti, saj smo ga neprenehoma lako v našem listu kakor v vseh katoliških revijah in na javnih zborovanjih naglašali. Vprašamo torej še enkrat: V čem je tedaj nasprotje med našim načelnim stališčem in takim narodno in državnopolitičnim zamislom, ki bi preko kakršnihkoli, torej tudi preko verskih razlik, to je lečujočih in razdvajajočih elementov, združil vse državljane v eno melodijo na-! cionalne harmonije« (da rabimo besede -Jutra«)? Mar ni ta harmonija edino dosegljiva baš na ! našem temelju zedinjujočega krščanskega etosa, ki je na njem bila zidana že stara srbska I država, kojega gesla ao bila na srbskih praporih. ki je bil molto blagopokojnega velikega kralja csvo-! boditelja, ki preveva vso srbsko pa jugoslovansko | zgodovino in narodno poetično Ivorstvo? in ali ni v lem slučaju popolnoma utemeljena naša trditev, da mi svoje javno udejstvovanje kol katoličan', kar smo in ostanemo, slejkoprej baziramo na naš katoliški religiozni svetovni nazor, ki naše nacionalno in državno jugoslovansko prepričanje poglablja t etične globine vesoljnega krščanstva? Saj si ne moremo mislili, da bi Jutro': hotelo reči, da smo baš zato, ker smo katoličani, nenacionalni, proli-državni ali vsaj nacionalno manj vredni. In da bi zalo morali prestati biti katoliki, če hočemo biti v resnici nacionalen in državotvoren element, pa sprejeti, recimo, svobodomiselni svelovni nazor. Tega. mislimo, Jutro ni mislilo. Ce torej temu ni tako. če je krščanski religiozni cios, ki se ga držimo katoliki in v čemer se širinjajo z nami vsa pozitivna verstva, sam po sebi tvoren in po našem trdnem prepričanju v obče najbolj tvoren element zdravega moralnega narodnega življenja, edinosti in odkritosrčnega državnega čustvovanja. p,-vtem smo imeli mi popolnoma prav in slonijo Jutrove konkluzije, bodisi da nas res ni razumelo bodisi da na* je namenoma razumelo napak, na r neslavnem logičnem pro'on psevdosu«. Ureditev položaja naših delavcev v Nemčiji Belgrad. 23. sepl. z. Iz uradnega pregleda dela naših delavcev v Nemčiji in drugih državah se vidi, da niso imeli naši delavci v Nemčiji istega položaja, kakor ga imajo inozemski delavci pri nas, in to zaradi tega, ker se delodajalci niso držali konvencij, katere je sklenila naša država i. Nemčijo, v Franciji pa so bili naši delavci ujiošlevani, predvsem poljedelski delavci, čeprav nimamo s Francijo nobenih konvencij. To vprašanje se bo zaradi tega proučavalo na merodajnem meslu, predvsem, kako bi se mogli mesto inozemskih delavcev zaposlili domači, da ne bi bili prisiljeni iskali dela v tujini. Razpisana profesorska mezta Sombor 23. sepl. u. Občinski odbor v Som boru ie razpisal 5 profesorskih mest na mestni trgovski akademiji in sicer za knjigovodstvo, za politično in trgovsko računstvo, za kemijo in me-lianiko, za trgovino, menično in obrtno ler koti-kurzno pravo in za srbohrvatski jezik. Imenovanja Belgraci, 23. sepl. m. Za davčne inšpektoric v II-l so imenovani v zetski finančni direkciji v l'od- forici Josip Golob, doslej v 11-2, v Ljubljani Franc tarin, v Šinarju pri Jelšah Štepic Oton, v Novem mestu Valentin Novak. Na državno srednjo tehnično šolo v Sarajevu je imenovan za profesorja v 1-8 g. Dušan Grabrijan. Belgrad, 23. sept. m. Za uradnika občega oddelka ljubljanske železniške direkcije je imenovan Evgen Sila v 11-3, z.a uradnika občega oddelka istotam Ribaril Batistič v 11-3, Zvonimir Jelenič v 11-3, Ivan Nikelj. Ivan Koščec, Marij Kurot in Oskar Kraup. Za uradnika postaje Zalog je imenovan Josip Markič v 11-3, za uradnika postaje Travnik Ivan Jenko; z.a šefa železniške postaje Turbe je imenovan g. Jurij Hrast. Premeščenja Belgrad, 23. sept. m. V prosvelni službi so premeščeni: Gdč. Serafina Poljanec, profesorica, na I. moško gimnazijo v Sarajevo, Maksimilijan Fre-lih, za predmetnega učitelja v Vršcu, gdč. Silva Vogelnik za suplentko v Mursko Soboto, Vinko Ber-nik za suplenta v Kranj, Franc Ahlin za suplenta v Kranj, Simon Milač za profesorja na žensko učiteljišče v Mariboru, Rudolf Drobne za suplenta na gimnazijo v Mariboru, Vincenc Verlič v Kranj, M. Prestar v Novo mesto, Rudolf Trobšc v Mariboi in Simo Szilagy v Maribor. Davek na poslovni promet Belgrad, 23. sept. z. Radi vprašanja davka na poslovni promet se bodo vršile v središčih banovin konference, zaključki pa sc bodo predložili predsedniku vlade. Poslale se bodo resolucije, da se vzame v pretres položaj banovinskih gospodarskih organizacij radi lega važnega pravilnika. Posojilo Jugoslavije in Romunije Belgrad, 23. sept. z. Ob priliki zadnjega sestanka naše in romunske gospodarske delegacije, je bilo sklenjeno, da se najame posojilo v Franciji, ki bi se skupno porabilo za saniranje gospodarske krize teh držav. Posojilo bi se investiralo za vse panoge našega gospodarstva. To vprašanje, ki je samo predlog, se bo naknadno reševalo, sklepi pa se bodo predložili vladam obeh držav. Iz „SIužbenih novin" Belgrad. 23. sepl. m. V »Službenih Novlnah je izšel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dobrovoljcih od dne 31. avgusta 1928, nadalje zakon o upotrebi likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice železniške di rekcije v Ljubljani, nadalje so izšla pravila ia polaganje državnega strokovnega izpita uradnikov v resoru ministrstva za socialno politik«' in narodno zdravje. Kitajska državljanska vojna Pekinc, 28. sept. AA Mandžurske čete pola goma zasedajo Pekine. Doslej so zavzele nekatera važna križišča. Drugi oddelki mandžurskih čet korakajo proti prelazu Nankov Paolingfu. kjer so strategične točke v pokrajini Cihli. Medtem je prispelo v Tientsin 8 vlakov i 15.000 mandžurskimi vojniki Predsednik vlade v Zagrebu Obisk sirolišča na Josipovcu Zagreb. 23, sept. V A. Davi ol> 7 je predsednik vlade odšel nn pokopališče. kjer je v arkaduli ilivskili preporoditeljev kot budite-Ijev jugoslovauske misli |x>ložil prekrasen venec in počastil njihov spomin. (XItod se jc nn-,x>til v razne humanitarne ustanove. Ob pol 9 je posetil sirotišče 1111 Josipovcu. kjer se na-iiaja dečji dom in so prostori dečje zaščite. \ spremstvu predsedniku vlude je bil minister dr. Srskič in Jkui dr. šilovie. Visoki gostje s« se napotili najprej v prostore narodne /ašeite, ki je osebno delo bana dr. Siloviča in pokojnega dr. Basarička. ki gu je ban meti svetovno vojno uvedel na leui polju kot svojega pomočnika. Ban j«' osebno tolmačil predsedniku notranjo ■ureditev narodne zaščite. Medtem so so zbrali na prostranem dvorišču akademiki, ki imajo v depandanst sirotišču s\oj dijaški dom. ko jih jc predsednik vlade opazil, je pristopil k njim in jih zaslišal o njihovih socialnih in dijaških potrebah. Predsednik vlade je obljubil, da l>o storil, kar bo mogel. Pri vhodu v sirotišče je sprejel predsednika vlade ravnatelj l.epee. Po hodnikih so bile razvrščene sirote, ki so pozdravile predsednika vlade z mahanjem jugoslovanskih zastavic. Deca je zaklicala trikratni Živel! Nato ga je pozdravil ra\ nutelj Lcpee in se mu za-hv.ul.il z,u poset malini sirotani. Nato je prosil ravnatelj predsedniku vltide, naj bi kraljevska vlada posvetila svojo pozornost zavodu, da bi mogli iz mladih sirot nastati dobri in samostojni državljani. Predsednik vlade se jo toplo zahvalil za prisrčen sprejem in obljubil, da bo vlada storila kolikor 1h> v njenih močeh. l)ve mali de-kletci sta izročili predsedniku vlade Šop cvetja in zapeli prirodllo pesmico. Odtod se je predsednik vlade najKitil v gornje nadstropje in si ogledal spalnico, igralnice, delavnico in učilnice. Največ so ga zanimala ročna dela. Tu 11111 je ra\ uatelj zavoda izročil v dur rdečo škailjie.o za cigarete in cigare. V zalivalo, jo predsednik vlade izročil zavodu denarno darilo, ki se uaj uporabi zu dečje izlete. Sprejem depuiacij Zagreb. 23. sept. AA. Danes dopoldne je general Peter Živkovič sprejel nad 50 odposlanstev. Predsednik vlade je sprejemal v banskih prostorih. General Živkovič je sprejel 111 ed drugim rektorja in profesorje zagrebško univerze, predsednika akademske menze in dijaškega doma. uradnike in šefe oddelkov raznih državnih uradov in skupno deputaeijo gospodarstvenikov, ki 11111 jo je predstavil predsednik trgovske zbornice toval iz Zagreba. Svečan pogreb ponesrečenih letalcev Zagreb. 23. sept. A A. Danes ob 10 dopoldne je bil na pokopališču svečan pogreb ponesrečenega rezervnega letalca Mihovim Schiina. ki se je. kakor znano. v nedeljo popoldne ponesrečil z letalcem Dušanom kruuičem. Najlepši med venci je bi) venec predsednika vlade z na-piisom: -Vrlemu omladincu Mihovilu Schdnu, ki sta ga prerano izgubila domovina in letalstvo. General Peter Živkovič, predsednik ministrskega sveta.« krasen je bil venec 4. letalskega polka, nadalje so prispevali vence Udruže-nje rezervnih častnikov. Aeroklub in mnogi dmgi. V imenu predsednika vlade je prisostvoval pogrebu minister za poljedelstvo dr. Oto Frangeš. ^ imenu zagrebške občine načelnik dr. Srkulj. vojaška oblastva je zastopal vršilec-dolžnosti komandant arinije general Stojšič. Četrti letalski |X)lk je zastopal polkovnik \lir-kovič z častniki. Cerkvene obrede so opravili trije duhovniki. Pred sprevodom so nositi najprej venec predsednika vlade, sledila je vojaka godba in krsta. Pred odprtini grobom se je poslovil od pokojnega najprej predsednik zagrebškega aerokluba Naša krila« Sesler. zatem pa je govoril predsednik letalskih rezervnih častnikov Ulnninski. Med pogrebom je krožila nad pokopališčem oskudrila treh letal 4. letalskega polka, ki so.imela črne., zastave. y znak (»ostr M 23. sept. \.\. Danes ob Vpo^tilrfnc IJBp j t -v rš i I v Petrinji pogreb Otfssiiijr Prti niča, ki se je v -nedeljo ponesrečil skiipno s' 'pilotom Mihoviloni Schonom. Pogrebu prisostvovali predstavniki aerokluba in predstavniki društva rezervnih avijntikov z g. Ulmankkiln nn čelu. nr n* s***ti ' w t lum v Ltle vojaška revolucija Newycrk, 23. sept. as. Južno ameriški revo-lucijski val je dosegel tudi Cile. Zdi se pa, da se je tamkajšnji vladi posrečilo, zadušiti revolucionarno gibanje. Uradno se poroča, da je v soboto popoldne dospelo iz Argentinije v Conception letalo z dvema čilskima častnikoma in tremi čilskimi civilisti, ki so poskušali pregovoriti posadko k uporu. Guverner in komandant pa sta takoj storila potrebne korake ter so vseh pet letalcev zaprli v pristanišču Talcahuano, v Conceptionu pa proglasili obsedno stanje. Mesto iu vsa dežela pa je popolnoma mirna. Privatne vesti iz Buenos Aire-sa pa javljajo, da je predsednik Ibanez v ponede-'jek zjutraj sklical generale in mobiliziral čete. Čuje se, da so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze med Santiagom, Valparaisom in Con-ceptionom. Južno od Santiaga je prekinjen tudi ves železniški promet. Govori se, da so dogodki v Conceptionu mnogo resnejši, kakor priznava uradno poročilo. Vršii se je hud boj mornariških čet proti polku Chacabuco. Vstaja v Conceptionu je samo signal za vstajo drugih polkov in položaj še dolgo ni razčiščen. Nemiren položni v Španiji Madrid, 23. sept. as. V Lugo in okoliških krajih je začelo včeraj vse delavstvo in tudi podjetniki urno generalno stavko v znak protesta proti nastopu civilnega guvernerja pri nemirih, katere so povzročili propagandisti diktatorske stranke. Stavka v Barceloni je skoro končana, v mnogih drugih mestih pu se še nadaljuje. Draginja in gospodarska kriza narašča, ravno tako tudi splošna politična desorijentacija. (lovori se, da je pričakovati ministrske krize. Pariz, 23. sept. AA. Iz Madrida poročajo, fla je vojni minister podal ostavko. Radio-posiaja v Vatikanu dograjena Vatikan, 23. sept. AA. Papež je včeraj prisostvoval svečani izročitvi najmodernejše opremljene radio-telegralske postaje, ki jo je zgradila Mar-conijcva družba v vatikanskih vrtovih. Postajo je izročil senator Marconi osebno. Sveti oče se je dalj časa razgovarjal s konstrukterjem Maroonijent in nato poslušal razne oddaje in sprejeme, ki so bili čisti iu prvovrstni. Vodja postaje bo pater Gianfranceschi. Postaja bo začela delovati oktobra meseca, ker bo dotlej dograjena centrala za dobavo električne sile. Nove aretacije na Poljskem Vartava, 23. septembra, as. V treh vojvod-itvlh vzhodne Galicije se je zopet izvršila policijska racija, radi katere je bilo zopet aretiranih več potilikov ukrajinskih bojnih organizacij. Med drugimi jp bil aretiran voditelj tajne ukrajinske vojaške organizacije Holovinski, ki se ie daij času »kriva!. Očita se mu, da je ustanovil celo vrsto organiziranih bojnih čel in da je osebno vodil po- •«nl taloM ne! nnm ili miiin/lili fnnil« iti *u>i aU..'9£! 1»"»»« IV^JM m j/11 .?«uvj.n*a itftnnetnHi mirn a v* Pred demisijo avstrijske vlade? Sledila bo večja sprememba v minislersivih Dunaj, 23. sept. as. Predsedništvo krščansko-s-ocialne stranke je danes dopoldne poslušalo po-rcčilo načelnika stranke in pcdkanclerja Vaugoiua, sklepalo pa bo šele zvečer o zaupnici Vaugoinu. Sodi se, dn bo dr. Schober jutri zveznemu predsedniku Miklasu predložil demisijo celokupne vlade, da bo Miklas potem ponovno poveril dr. Scliobru sestavo kabineta, da bo več izprememb v ministrstvih, vendar pa da tudi ni izključeno, da bo Miklas v zadnji uri poskusi! spravo med vojnim ministrom in podkan-clerjeni Vaugoinom in trgovinskim ministrom dr. Schusterjem, nakar bi sledila izprememba v poljedelskem ministrstvu. Na mesto krščanskega socialcu Fedormajerja bi morda stopil drug poljedelski strokovnjak iste stranke. Vau-goin bi se zadovoljil s pojasnilom nesporazuma in bi dobil nadaljne zadoščenje v odstopu predsednika Zveznih železnic Panhansa, ki je itak že sklenjen. Kandidatura dr. Straffele pa bi se najmanj odložila za dalj časa. Krščanski socinlci solidarni s podknnclerjem Dunaj, 23. sept. as. Po dveurnetn referatu podknnclerja Vaugoinu v poslanskem klubu kr-ščansko-sociulne stranke je bila |>opoldne debata, ki je trajala do 6 zvečer. Končala je s tem, da je bilu soglasno sklenjena objava, v kateri se ugotavlja: Predsedništvo je z odobravanjem vzelo na znanje poročilo načelnika Vaugoina v vprašnjn zveznih železnic in v boju proti neugodnim razmeram ter izjavlja soglasne, da ho podpiralo Vaugoinu in mu ostalo zvesto. Kakor doznava Vas dopisnik, je bil sprejet ta sklep z upoštevanjem vseh mogočih konse-kvenc. Ministrski svet je sklican nu jutri ob 4 popoldne, vendar je mogoče, da bo dr. Schober že prej sklenil eventuelne sklepe glede postopanja vlade in jih predložil kabinetu v odobritev. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno enemu izmed voditeljev krščanskih socialistov, kako je razumeti gorn ji sklep, se je odgovorilo: Krsčan-sko-socialni klub je s svojo izjavo obdržal popolno svobodo napram vladi. Položaj se jc tako poostril, d« je mogoč samo: ali —- ali. Tudi Anglija nervozna radi Hittlerja Padanje nemških papirjev London. 2.3. sept. or. Akoravno mnogo tnaijjj prizadeta radi izida nemških volitev Lot pa druge evropske države, vendar je tudi Anglija zelo občutila posledice zmage nacionalistov v Nemčiji. Tukajšujevčasopisje je šc vedno polilo zanimivih poročil iz. Nemčije, ki se vsa tičejo nacionalistov ali pa njihovega voditelja llittler-ja. Po nekaterih Ustih sc je udomačila stalita rubrika o »stories about llittler«, o zgodbicah o Hittlcrju; tako se lahko dnevno bere v ^Standardu« ali v vejikih dnevnikih kot so jDai.lv Mail« ali »Daily Express«, kako se nacionalisti pripravljajo na notranjo državljansko vojno, kako se židje selijo iz. večjih mest in celo v inozemstvo. Učinek tega sistematičnega pisanja so je moral neizogibno pokazati tudi na borzi in v" političnih• krogih. Tako se je zapazilo, du so nemški papirji, ki noti rajo na tukajšnji boi zi. zadnje dni občutno padli. Indeks, ki ga vsak dan izdaja londonska borza, javlja, da je skupna vrednost nemških vrednostnih papirjev padla od 1 10.37 na 98.68. Isto se jc *noglo konsta-tirati glede Youngovilt posojilnih' deležev. Ti papirji so padli .v teku osmih dn;i od 86.75 na 82.3 ofl sto. Nemške industrijske obligacijo pa sr» padle v istem času, v splošni vrednosti od !0l. na 93.54. K temu ni treba pristavljati nobenega komentarju. Kljub vsemu prikrivanju se lahko reče..da je nastala na londonski borzi pravcata panika in da se je vse trudilo znebiti se nemških papirjev. Osobito je razburijo duli-ove dejstvo, da je Voungovo posojilo izgubilo vsako privlačno silo. Voungovo posojilo temelji nu politični zanesljivosti Nemčije. Tukajšnji vladni krogi so sicer poskušali vplivati pomirjevalno 111 so tudi izdajali tozadevne komunikeje, vendar se jc čutilo, da niso prišli od srca. Kako more najbolj pacifistična vlada braniti Nemčijo, ki [io izpraznitvi Porenja pošlje v državni zlior tako velikansko število poslancev, ki imajo samo en cilj in eno voljo, da porušijo vse, kar je ustvarila mirovna konferenca. »Financial Times«, ko-jegu stiki .s finančnim ministrstvom so znani, piše, du sicer ni nobenega povoda za angleške gospodarske kroge, da se radi nemških volitev vznemirjajo, ker bi politični nemiri V Nemčiji imeli za posledico, da bi se takoj ves inozemski kapital potegnil iz Nemčije. To hi povzročilo gospodarsko katastrofo, česar pa tudi nacionalisti ne morejo želeti. Vsak sc zaveda, da je tudi to pomirjevanje prisiljeno, in da bo Nemčija morala dati bol j konkretno garancijo" za mir, če bo hotela na inozemskih trgih obdržati zaupanje, ki ga je uživala. Hmdenhurg zaupa nemškemu geniju Predsednikova izjava časnikarjem Berlin, 23. sept. A A. Danes zvečer je bil izdan komunike, da so razni zastopniik severnoameriškega časopisja naprosili predsednika Hinden-burga, naj poda svoje mnenje o alarmističnih vesteh, ki so se razširile v zadnjih dneh o Nemčiji v ameriškem časopisju. Kakor običajno predsednik ni na to vprašanje odgovoril naravnost. V včerajšnjem razgovoru s kanclerjem je predsednik pooblastil slednjega, da izjavi, da ui najmanjše nevarnosti za državni prevrat v Nemčiji.. Vlada razpolaga z dovoljno močjo, da ohrani mir in potlači eventuelne nemire v najkrajšem času. Nadalje je predsednik izjavil kanclerju, da v polni meri odobrava sklep ministrskega sveta, da se v interesu gospodarstva in nemškega ljudstva izvedejo čimprej gospodarske '11 politične reforme. Predsednik, zaupa zdravemu razumu naroda in pričakuje, da bo kljub težavni zunanji in notranji politični situaciji nemške države možno, da se do konca izpelje v okviru sedanje ustave veliki reformni načrt za gospodarsko povzdigo Nemčije. Dr. Marx o Nemčiji Pariz, 23. sept. as. V »E.vcelsioru« je objavljen intervievv bivšega nemškega državnega kanclerja dr. Marxa, ki navaja, da stoji opoziciji 13.5 milijonov še vedno --.3 milijonov drugih volivcev nasproti, ki branijo državo in njene naprave. Nemška republika ni v nevarnosti. Državna braniba in policija sta (»polnomu zagotovljeni in bosta lahko preprečili vsak državni puč, naj pride od katerekoli strani. Tudi oseba llindenburga jc največje jamstvo proti vsakemu presenečenju. Prva seja evropske komisije Določen je delovni program Ženeva. 23. sepl. p. Danes predpoldne so sc sestali Briand, Hendergon in Cnrtitis, da razpravljajo o nadaljnji usodi Panevrope. Ženeva, 23. sepl. as. Današnja prva sej-t evropske komisije v Društvu narodov je trajala komaj pol ure. Nii predlog angleškega zun. ministra Hendersona Je bil izvoljen za predsednika Briand do fasa, ko se I10 porofilo komisije predložijo plenarnemu zasedanju Društva narodov. Briand je predlagal, da nuj bi sir Krik Drnmond vodil tajniške posle komisije. Po izvolitvi je Briand kratko izjavil, da imn komisija zelo važno nalogo. Spisi evropske komisije se bodo zelo pomnožili s spisi konfcrence Društva narodov, ki jc predvidena zu november v svrho uveljavljenja trgovinskih konvencij od 2. marca 1930. Ta konferenca ima tudi nalogo, proučovati program za bodoča gospodarska pogajanja Društva narodov, Vsaka evropska država naj bo v tej komisiji zastopana po svojem članu in njegovem namestniku. Prihodnja seja komisije lx> v Ženevi ob priliki prihodnjega zasedanja Društva narodov lela 1^31. Današnja seja ni bila javna. Udeležili so se je vsi prvi flnni 27 držav. Brezposelnosti narašča London, 23. septembra. A A, Število brezposelnih 15. Mtpfcnifra je znašalo 2,103419, to je 30.1 RS manj ket prejšnji leden in več kot lani v istem č. u. Zaščita narodnih manjšin Ženeva, septembra. Pakt Društvu narodov predvideva v tretjem členu, da se sme občni zbor Društva narodov pečati z vsemi vprašanji, ki, merodajno vplivajo na vzdrževanje svetovnega miru. Politični oddelek Družtva narodov je dobil posebno, taka^vano šesto spkcijo, ki se posebej peča s pritflpuni narodnih manjšin. Ako gesla sekcija, ozigpM jnalašč v to svrho ustanovljena komisija treh,jSpttlra, da spada vloga kakšne narodno manjšini^ kategorijo zadev, o katerih govori ?l«i 3, potem je njena nalogu, du predmet predti v razpravo ubtuleimi zboru. Odbor treh pa samostojno odločuje o tem, če je vloga narodne manjšine po vsebini ali po obliki sprejemljiva. Ako ni sprejemljiva, potem jo generalni tajnik Društva narodov vrhe . ^pošiljatelju s pripombo, pod katerimi pogoji bb-'pri tožba poslala sprejemljiva. To so določbe, katere ,je sprejel občni zbor Društva narodov na smem rednem zasedanju v Madridu dne 13. junijietljfeMn katere so podpisale prizadete države. Med.prnsftoete države pa se štejejo .samo tako zvane naeledstvene države, to so Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija, Romunija, Madžarska, Poljska. Te države so obenem z mirovnimi pogodbami prevzele tudi gotove obveznosti napram narodnim manjšinam, vse druge pa, četudi imajo narodne manjšine na svojem teritoriju, teh obveznosti nimajo; pritožbe, ki bi od njihovih narodnih manjšin prišle v roke šeste sekcije Društva narodov, niso sprejemljive. Prvi je bil rajni Stresemann, ki je leta 1928. lia zasedanju v Luganu sprožil manjšinsko vprašanje in ga hotel razširiti na dvojen način: prvič je zahteval, da morajo vse država^članice DN prevzeti obveznosti, ki tih imajo samo nasledstvene države, drugič pa je zahteval, da se pri političnem oddelku DN ustanovi stalna manjšinska komisija, ki bi vse pritožbe, neglede na njih izvor ali vsebino sprejemala, proučevala in prinašala pred plenum občnega zbora. Od tega dne naprej je manjšinsko vprašanje stalno na dnevnem redu vsakega zasedanja in tvori tudi na letošnjem zasedanju skoroda najvažnejšo točko razprav. Kakor obe leti poprej, tako si nasprotujeta ludi letos dve lezi: ena ki -zahteva, da se manjšinski problem kot tak vključi v kompetenco Društva narodov in to brez ozira na to, d« li so manjšine v kakšni nasledstveni državi ali ne, ter da se manjšinam dajo večje in močnejše možnosti, da uveljavijo svoje pritožbe pred Društvom narodov. Druga teza, tej nasprotna, pa trdi, da one države, ki so že witežene z obveznostmi napram narodnostnim manjšinam, ne bodo sprejele kakšnih sprememb ali kakšnih novih dolžnosti razen v slučaju, da to storijo prostovoljno in po l pogojem, da se dolžnosti napram manjšinam naložijo tudi državam, katere jih do sedaj iriso nosile. Prvo mnenje zastopajo Netnci, ki so po svojem zastopniku Koch-Weserju jasno povedali, da hočejo priskrbeti svojim manjšinam na Poljskem in v Italiji pravico, da se bodo smele vedno in redno pritoževati v Ženevo. Nemškemu mnenju se je pridružil zastopnik Avstrije Leitmayer, ki je brez dvoma imel pred očmi Nemce v Burgenlandu, nn Češkem in v Jugoslaviji in popolnoma pozabil na slovensko manjšino na Koroškem, nadalje grof Apponyi v imenu Madjarske. ki porabi vsako priliko na mednarodnih sestankih v madjarske rev.i-zionistične namene. Na veliko začudenje vseh se je pojavil v nemškem strelskem jarku tjtdi Skipetar, zastopnik Albanije, ki je brezdvoinho meril na albanske manjšino v Jugoslaviji. , , ., Ta Velikopotezna in usmerjena ofenziva Nemcev je izzvali! ravnolako strnjen odpQ£;pd strani nasfedstvenih držav, ki so čutile, da se "pTRikrinko skrbi za narodne manjšine skrivajo čisto drugi nameni, naperjeni proti mejam, ki so jih začrtale mirovne pogodbe. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je rezumiral neovrgljivo »tališče nasledstvenih držav v vprašanju narodnih manjšin ter izpovedal, da nasledstvene države hočejo lojalno izpolnjevati dolžnosti, katere so prevzele, da so pripravljene sprejeti tudi širšo debato, če se bo raztegnila na vse države, in da proti svoji volji ne bodo sprejele nobenih novih obveznosti, četudi bi jih občni zbor DN pod pritiskom razmer napovedal. Izjava dr. Marinkovič« je v popolnem skladu z noto, katero so nasledstvene države poslale v Ženevo dne 13. junija 1929 in ki se glasi »da sprejmejo priporočila Sveta Društva narodov v kolikor so v skladu s prejšnjimi obveznostmi in da se mora vsaka sprememba v proceduri, lc I je predvidena za pritožbe airodnih manjšin, podvreči predhodnemu odobren ju interesi ranih držav. Tako se je posrečilo odbiti m nemške ofenzive, ki je imela nalogo, ustvariti v Ženevi neko stalno institucijo, katero bi Nemci in Madjari izrabljali v svoje propagandne name.ne, katere bi se ]>a nasledstvene države ne mogle posluževati, da zahtevajo zaščito svojih manjšin recimo v Italiji ali v Nemčiji sami. Mi moramo konstatirati, da sedanje zasedanje nI prineslo nič novega. Pojavili so se stari apetiti, 3ii hočejo manjšinsko vprašanje izrabljati v politične svrhe. To ni baza za rešitev tega tako važnega vprašanja. In dokler DN ali kakšna druga podobna institucija ne bo pokazala resne volje, definirati pravice narodnih manjšin, ki so nedotakljive, in katere mora vsak član Društva narodov spoštovati kot svete, tako dolgo bo manjšinski problem ostal odprt in bo služil k večjemu kot sredstvo, da nezadovoljne države maskirajo svoje politične cilje. Nam je ljubo, da je ravno naš zunanji minister v vprašanju manjšin zavzel tako odločilno stališče in da je poudaril, da se Jugoslavija ne boji te debate, pogojno seveda da bodo tudi države, ki do sedaj niso napram svojim manjšinam nosile ni-(kakih obveznosti, prevzele ista bremena. Nedavno je francoski dnevnik »Le .Tournak, ko je govoril o tragediji v Trstu, zapisal, da obstoji rešitev narodne manjšine v tem, da najprej pokaže svojo lojalnost napram državi, v kateri živi, in da pridejo pravice šele potem. Po našem mnenju, ki sloni na krščanski morali, isti za življenje posameznika kakor za življenje narodov, pa obstoji skupina pravic, ki so božjega pravnega izvor«, katere nobeno pozitivno človeško pravo no sme zanikati. Kadar se bo DN, oziroma vsak posamezni član te mednarodne institucije zavedal le neminljive resnice, šele poiem je kaj upanja, da bodo narodne manjšine dejansko zaščitile. Dotlej pa bodo ostale kocke v rokah njrdiiarcdiic politike iu njenih intrig. Številna odlikovanja v železniški službi Ljubljana, 23. sept. Danes se je v slavnostni dvorani ljubljanske železniške direkcije izvršilo odlikovanje mnogoštevilnih železniških uslužbencev. Odlikovanja reda sv. Save za uradnike na progi iu vse z.lale in srebrne kolajne so bile izročene navzočim načelnikom, šefom službe, sekcij in kurilnice, da jih izrote odlikovnncem, njim samim in lepemu številu višjih umdnlkov centrale, vsega 82 komadov reda sv. Save, je izročil osebno direktor dr. Borko, ki je imel svečanosti primeren nagovor, V imenu odlikovanih se je zahvalil inž. Mtiller-Petrii'. Ob tej priliki jc biia odposlana prometnemu ministru inž. hadivojeviču posebna brzojavka Odvetnik A. Butovec Ljubljana, 23. septembra. Advokat Anton Bulovec, bivši višji sodni svetnik v Ljubljani, je umrl dne 23. septembra ob 2 zjutraj. Pokojnik je bil rojen v Radovljici kot sin znanega trgovca in cerkvenega ključarja Bulovca. študiral je v Ljubljani, kjer je maturiral I. 1893. Ko je odslužil kot enoletni prostovoljec vojaško dolžnost in postal poročnik, je študiral pravo no Dunaju. Služboval je nato kot sodni pristav na Brdu, v Novem mestu in Ljubljani, kjer je potem dospel do višjega sodnega svetnika. L. 1924 je stopil v stalni pokoj in odprl odvetniško pisarno. Letos v juniju ga je zadela kap Po kratkem izboljšanju sc mu je bolezen poslabšala, dokler mu ni smrt skrajšala trpljenja. Pokojnik sc je zelo zanimal za prirodo-slovje in bil več let odbornik Muzejskega društva. V »Dom in svetu« je priobčil lepo razpravo: >Kako metulji prezimijo«. Kot dijak je bil tudi Vrtcev sotrudnik Radi svojega plemenitega značaja je imel mnogo prijateljev. Svetila mu večna luč! Junaška žena Rs ■gl A ri SS Ifltož-M MMM^ Mmmtkh ■HM TTTT1Mff™ f........m HIctMSI t Gospa Viktorija Lampe, mati pok. dr. Evgena Lajnpeta. Dne 18. septembra je v Ljubljani umrla gospa Viktorija Lampe v 82. letu starosti. Pogreb se je vršil v soboto dne 20. septembra. Pokojnica je bila v življenju resnično junaška žena. Kljub temu, da je bil njen mož težko bolan, je zmogla, da je od devetih svojih otrok vzgojila šest, od teh so štirje še živi. Bila jemati pok. deželnega odbornika dr. Evgena L a m p e t a , ki si je pridobil ne-venljivih zaslug za razvoj slovenske dežele. Zadnja leta svojega zaslužnega življenja je bila pokojnica težko bolna. Pred osmimi leti jo je zadela kap in je bila zadnja tri leta hroma. Umrla je vsa vdana v božjo voljo in lepo pripravljena za večnost. Pokojnici bomo ohranili blag in hvaležen spomin. Naša slika jo kaže, ko doma sedi pri mizi in Sita. V znamenju noža Kranj, 22. septembra. Saj bi ne bila nedelja, če bi sc naši korajž-ni fantički v nedeljo vsaj nekoliko ne skavsali in z nožmi ne obdelavali. V obsavski vasici Drulovki se je v nedeljo 21. septembra okoli 23. ure ponoči odigral prizor, kot kje nn divjem zupadu. Ena družba fantov je pred hišo posestnika Udirja navalila nenadoma na drugo družbo, kjer sta bila 2 Udirjeva sinova. Pri tem vzpoelbudljivem opravilu, v okrilju in zaščiti teme in noči je nekdo z nožem zadal Udirju Stanislavu 15—20 cm dolgo rano na hrbtu pod rebri. Nož pn k sreči ni napravil rane n« globočino — ker bi sicer zadel pljuča, ampak le lw>l.j po vrhu in jc prerezal kožo, podkožno tkivo in muskulaturo. Ranjencu jo zašil rano zdravnik dr. Bezič. Napadalec je svoje dejanje priznal. Pa tudi drugi Udirjev sin jc dobil manjšo rano na nogi. — Kronika pn pravi, da so se tueli v Prcdosljah na podoben, n manj efekten način jvogovar jali. Ker se ta podivjanost vedno veča. sc moramo praSati: zakaj je sedaj slabše, kakor pred nekaj leti? Kdo nn to odgovori? Javno pismo slovenskim fantom! Triii, 23. septembra. Cirilovi bratje v Tržiču, zbrani dne 22. I. m. na svojem rednem občnem zboru, pošiljajo fantovske pozdrave vsem znanim in neznanim prijateljem našega društva, ki se zanimajo za njegov razvoj in jim na njihovo povpraševanje sporočajo naslednje: Naša organizacija jo versko-kulturnega značaja in kot taka potrjena od kraljevske banske uprave in od škofijskega ordinarijata kot sestavni del župnijske katoliške akcije. § 1. b) društvenih pravil se glasi: Društvo lahko razširi svoj delokrog po vseh krajih dravske banovine s tem, da stopi v idejni stik s so- rodnimi organizacijami, katerih namen jo poglobitev verske, narodne in državljanske zavesti, in da propagira ustanovitev enakih društev po drugih krajih, stoji z njimi v zvezi ter jim daje navodila. Z ozirom na to pozivamo fante, da ustanavljajo taka društva v svojih krajih. Za informacije smo z ozirom na gornjo določbo vedno na razpolago. Kaj hočemo, veste. Da raste, se krepi in ostane zdrava naša mladosl ob večno-veljavnih Kristusovih naukih, katerih tolmači so nam Mahnič, Krek, Jeglič in njihovi učenci. Bog z vami! Zveza bratov sv. Cirila t Tržiču. Zdravstveni misijoni Delo zdravstvenih ekspedicij na juga države Belgrad, 22. septembra. Posamezni predeli v naši državi, posebej še v južnih jiokrajiiiali, v Južni Srbiji, Bosni in Hercegovini in v Črni gori, so v vseh pogledih do konca prepuščeni sami sebi. Zato ni čudno, če je posebej narodno zdravstvo in higijena ua tako nizki, naravnost mizerni stopnji. Po nekaterih krajih kosijo že desetletja zavratne bolezni in uničujejo mlada življenja. Razpasle so se in se dedujejo. Zakaj? Največ zato, ker narod v teh krajih na eni strani skrajno patrijarhalno živi, ker še ni dovolj civiliziran, na drugi strani pa je temu v občutni meri kriv brezupen malerijalni položaj, ki cele družine in zadruge sili, da žive skupno, nehigijensko in z najmanjšim zadovoljno življenje. Najvišji državni funkcijonarji, posebej še ministrstvo narodnega zdravja, si zadnja leta na vse mogoče načine prizadeva, da omeji razširjanje nevarnih družinskih in dednih bolezni v teh krajih in da po svoji moči pomore zapuščenemu ljudstvu. Lani je bila v posamezne kraje Južne Srbije poslana posebna zdravniška komisija, ki se je v Belgradu opremila z vsemi mogočimi preparati in medikamenti in je šla za več tednov misijonarit med nevedni in vražam jx>dvrženi narod in ga zdravit. Uspehi so bili ogromni. Podoben slučaj je bil tudi z g. dr. Dorde-vičeni in njegovim spremstvom, ki šteje dva- Nadškof dr Jeglič v Kamniku Kamnik, 22. septembra. V soboto okoli poldanske ure se je peljal presvetli gospod nadškof dr. A. B. Jeglič: skozi naše mesto. — Marsikdo je spoznal visokega potniku, ki se je vozil v skromnem avtomobilu v spremstvu dveh laikov v št. Vid nad Ljubljano, da se poveseli pri elobri mladini, katero je vzgojil, da vzpodbudi najmlajše, naj delajo čast zavodu, ki je v 25 letih svojega obstanka dal narodu že vse in veliko več, kakor pa je moral pred toliko leti pri njem izprositi. * V pondeljek, dne 22. septembra ob polit pa se je veliki nadškof vračal: vsi smo ga z ijubeznijo in hvaležnostjo pozdravljali, v njegovih oelzdravih pa opazili srčno radost: srečen sem bil v teh urah, odkar sem se zadnjič peljal mimo vas . .. Prepovedana godba po gostilnah Kočevje, 23. septembra. Kakor jc bilo že poročano. so se \ šalki rasi zadnjič fantje nekaj stepli in nekateri so odnesli tudi nekaj »štihov«. Poslcdica je, da so pristojne oblasti pre|iovedale v vseh gostilnah vsako godbo. Tako so tudi gramofoni, ki so že navsezgodaj vabili ljudi, utihnili. Ta prepoved bo lvnjc trajala šest mesecev. Nekaj bo prav gotovo pomugalo. Smrtna nesreča domžalskega tovarnarja Domžale, 23. septembra. Dne 21. septembra zvečer se je smrtno ponesrečil pri avtomobilskem karambolu z cestno železnico industrijalec in šef domžalske tovarne slamnikov in klobukov gosp. Ivan Ladstatter s svojima bratrancema Fricem in Pavlom. Nesreča je zahtevala dve smrtni žrtvi. Gosp. Ivan Ladstatter je izdihnil takoj na mestu, gosp. Fric pa je bil prepeljanv bolnišnico, kjer ga pa tudi niso mogli rešiti. Umrl je ob 2 ponoči.. Pavel pa je bil težko ranjen in so ga že operirali. Zdravniki so prepričani, da bo nesrečo lahko prestal. Ponesrečeni gosp. Ivan LadstUtter je bil šef in solastnik domžalske tovarne slamnikov in klobukov Ladstatter in sinovi. Fric Ladstatter je bil šef tovarne Girardi in Ladstatter v Florenci, Pavel Ladstatter pa šef firme Ladstatter in sinovi v Budimpešti. Gosp. Ivan Ladstatter zapušča očeta in mater ter sestre, ki so danes zvedele iz časopisja o stra-i hotni nesreči, ki je zadela njihovega sina oziroma ' brata. Sicer se je davi iz Domžal takoj odpeljal sel z žalostno vestjo, da počasi pripravi starše na silni udarec, ki jih je zadel. Žalostna vest pa ga je prehitela. — Če se bodo trupla ponesrečenih pripeljala v Domžale, še ni znano, vsaj iz Budimpešte ni došlo tozadevno še nikako obvestilo. Rajni g. Ivan Ladstatter se je rodil lela 1882. v Domžalah in tam obiskoval šolo. Po dokončani srednji šoli je študiral trgovsko akademijo v Švici, potem pa je potoval še mnogo po inozemstvu, da si poglobi strokovno znanje. Leta 1902. je že v domači tovarni začel porabljati pridobitve, ki jih je prinesel s seboj iz tujine. Kmalu nato je postal šef tovarne. Njegova zasluga je, da se je povzdignila tovarna do toliko višine in kapacitete, tako da danes zaposluje 100 rlo 180 delavcev, kakor je pač sezija. — Vest o nesreči je potrla vse delavstvo. Iz bohinjskega kota Krava ga je poškodoval«. Posestnik p. <1. Miklavc v h red nji vasi je hotel gnati kravo na pašo. Komaj pa jo je spravil s hleva, menda vesela, da je zunaj, jo zdivjala in vrgla gospodarja na tla. Dobil je težke poškodbe v levi rami. kjer ima najbrž zdrobljeno eno kost. Dež nam zopet nagaja te dni. ravno ko bo čas pospravljati krompir in koruzo. Krompir je zelo lep in ga je še več kot lani; za koruzo bo treba pa še par sol lični h dni. Sezona tujska je pri kraju. S 13. sept. so odšli še zadnji tujci. Lastniki hotelov se leto« nič nc pohvalijo z dobičkom. Bo pa morda drugo leto boljše. Tudi obisk Triglava je bil letos — jio statistiki sodeč — skoro za 25 odstotkov slabši kot lansko leto. Le obisk Savice se še ni ustavil, zlasti ob nedeljah ima mnogo obiskovalcev. inpetdeset oseb (zdravnikov vseh mogočih vrst, asistentov, bolničark itd.), ki je pred dobrim tednom odšel za mesec dni v Hercegovino. Pobudo za tovrstne brezplačne samaričanske turneje daje Centralni hig.ijenski zavod v Belgradu. Zdravila so ali kupljena, ali pa dobljena kot dar od posameznih velikih apotek v državi. Cela e.kspedici.ja razpolaga z nekaj deset tisoči dinarjev, ki so nabrani kot miloščina. v precejšnji meri pa je dala tueli sama država in špecijalno za to dobrovoljno ekskurzijo zetska banovina. Železniški prevoz jo brezplačen. V onih krajih pa, kjer ni železnic, vojska pomaga zdravnikom pri selitvah iz kraja v kraj. Trenotno se ekspedicija nahaja v Hercegovini, v Nevesinju. Narod roma ko na božjo pot v staro hercegovinsko mesto. Znano jc. da v teh predelih narod zelo trpi od tuberkuloze, malarije in sifile, ki ga otroci naslede po očetih. Ambulante so vedno polne. Na tisoče ljudi brez razlike na starost in sj>ol je podvrženih zdravniškemu pregledu. Vsi bi radi zdravja. Predvčerajšnjim je celo minister za socialno politiko g. Prcka na inšpekcijskem potovanju obiskal svoje rodno mesto Nevesinje in se zelo ugeidno izrazil o vse hvale in posnemanja vredni akciji g, Dordeviča in njegovih kolegov. Prihodnje leto bodo podobne ekspedicije poslane tudi v druge, doslej še ncobiskanc kraje. P. Naši javnosti V nemi bolesti, ki nam stiska srce ob tragičnih tržaških dogodkih, nam je v največjo uteho zares bratsko sočustvovanje celokupnega češkoslovaškega naroda, ki se je v idealni ljubezni do trpečega slovanskega brata nesebično postavil liani ob bok. da nam nudi svojo bratsko pomoč in podjioro v trenotku nesreče 'in gorja. Ako kdaj. to pot se je pokazalo, da jugoslovansko - češkoslovaška vzajemnost ni fantom, ni puhln fraza brez vsebine! Pokazalo se je, da je Jugoslovansko-češkoslovaška Liga. ki si jc napisala na svoj prapor bratstvo in vzajemnost s Čehoslovnki, nn pravi poti! In kaj sledi iz tega spoznanja? Da bodi vsak zavedni | Jugoslovan član te organizacije! A kako sc naj oddolžimo češkoslovaškemu narodu zu vse one ganljive izraze in dokaze srčnih simpatij in istinite bratske ljubavi, ki smo jih bili deležni baš v zadnjih dneh? Menimo, da bi se najlepše lahko zahvalili in dali duška iskreni hvaležnosti s tem, da bi letos proslavili češkoslovaški državni praznik 28. oktobra, dan narodnega osvobo.jenja tako sijajno in slovesno, kakor doslej še nikoli! — Uverjeni smo, da bo s tem soglašala vsa naša javnost. Zato vabimo vse one posameznike, korpo-racije ln društva, ki sprejemajo naš predlog, k sodelovanju pri tej proslavi. Prijave sprejemajo [vodpisane Lige. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Ljubljani. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Celju. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Ptuju. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Mariboru. Rado Murnih v ubožnici Ljubljana, 23. septembru. Naši srednješolci, ki bodo proti koncu tega šolskega leta predelavah zgodovino slovenske literature, bodo naleteli tudi na ime Rada Mu mika. Zvedeli boelo, da je ta pisatel j odličen slovenski humorist in avtor neštetih novel in povesti, avtor humoresk, pa tudi resnih del. Njegove knjige, kakor šaljivi zbirki »Navihan-c.i« ter :>Lovske bajke in povesti«, dalje zbirka melanholično realističnih novel »Znanci«, obsežen, vendar v knjigi šc neizdan roman »Hči grofa Blaga ja«, ki jo izhajal v »Ljubljanskem zvonu« in druga dela so ljubiteljem našega pripovednega sloja in sploh vsemu oitajočcinii občinstvu znana. Murnikov tip sluge Groge z vsemi svojimi komičnimi doživljaji pa je zašel nrav v šolske čitanke. Rado Murnik je slovenski pisatelj. Usoda, ki jo jr doživel seda j v pozna leta, pa jc tragična. Danes jc moral slovenski pisatelj Rado Murnik v ubožnico! Telesno strt mož. duševno pa še prav tako veder, kakor jo bil nekoč, se jc Rado Murnik udal v to usodo. Mestna občina jc sicer storila vse, da Radii Mu miku olajša to zanj in za vse Slovenec grenko dejstvo, ali da je moral slovenski pisatelj v ubožnico, je dovolj tragično. Danes opoldne se je ustavil reševalni avto pred hišo št. 12 v Vošnjakovi ulici, kjer je Mur-ttik zadnja leta živel. Reševalci so bolnega pisatelja obzirno prenesli v avto in ga odpeljali v ubožnico. Rado Murnik je dejal pri tej pri-liki ^ reševalcem stoično: »No pa pojdimo!« V ubožnici so pisatelja z vsem obzirom sprejeli. V drugem nadstropju so zanj pripravili iervo zračno in svetlo sobico. Za strežaja mu je dodeljen stari trnovski cerkovnik Jernej Bizjak in tudi sestra Bonnvita jc obljubila pisatelju, da bo zanj skrbela. Ko je Bado Murnik zvedel za ime svoje nove skrbnice, se jc hitro pošalil, češ, da je njeno ime dobro znamenje za lepo življenje v tem zavodu. Rado Murnik ie preskrbljen. Samo čudn« bo opazka v prihodnjih knjigah v naši literarni zgodovini, ela jc bil Rado Murnik oddan leta 1930 v mestno ubožnico. Vse gleda na Vaše zobovje. Le negovano zobovje šele napravi Vašo zunanjost popolno. Odol je radi tega kosme-tikum. Podeli vam — trajno uporabljan — lepo In zdravo zobovje. Toda vrši še več Učinkuje antiseptično! Odol ne neguje temveč tudi čuva Vaše zdravje. Odol je poleg tega^tudi štedljiv v uporabi. f Josip Kureni Ljubljana, 23. septembra Snoči jc naglo in nepričakovano izdihnil v 72 letu starosti g. Josip Kurent, blagajniški sluga banovinske Kranjsko hranilnice. Smrt tega splošno priljubljenega in po vsej Ljubljani znanega moža je bridko zadela njegove prijatelje, katerih jc imel ta vedri in družabni mož izredno dosti. Josip Kurent je bil v mladosti 10 let v vojaški službi v Bosni. Leta 1889 pa je stopil v službo Kranjske hranilnice in je temu zavodu služil nepretrgano 42 let. ter je bil žc dolgo času najstarejši uslužbenec tega zavoda. Služboval je pod ravnatelji dr. Josipom Zuppanom. dr. Antonom Schopplom. Ivanom Kranjccin in dr. Mirkom Božičem. Za zvesto in nepretrgano službovanje je prejel dosti pohvalnih priznanj od svojih predstojnikov. Nj. V. kralj pa mu jo podelil srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Izvoljen je bil tudi večkrat za predsednika Društva uslužbcnccv denarnih zavodov, ki mu jo podelilo tudi častno diplomo. Pokojnik jc doživel v življenju tudi težke ure. Fd.ini sin Franc mu je padel na soški fronti. Prva žena pa mu jc umrla Iz žalosti za padlim sinom. Pokojnik je bil zadnja štiri leta drugič oženjen. Njegova smrt je prišla povsem nepričakovano. Še v pondeljek zvečer jo odšel v gostilno h »Kolovratu«, od koder se je vrnil okoli tO domov. Zjutraj okoli 4 pa ga jc našla njegova žena na stopil j iščn liranilniškcga poslopja v Knafljevi ulici št. 9. kjer je stanoval, mrtvega. Bil je nekoliko ranjen. Prišla je na licc inestu policijska komisija zdravnika dr. Jurcčka in okrajnega nadzornika Žujdele. Dr. Jurečko je ugotovil, da pri Kurentu ni nastopila smrt zaradi poškodb pri padcu, temveč zaradi srčne kapi. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 4 |>opol-dne iKnafljeve ulico, Gospej Frančiški in vsem svojcem naše iskreno sožalje! * Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpolo/.e-nju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je >Franz-,1o-selovoda posebno taborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. >Franz-Jo8ef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. JVe tarnajte več, da je draginja! Za pet dinarjev dobite konja ali sobno opravo, šivalni stroj, koio, obleko itd. Kupite samo srčiko za efektno loterijo ▼ korist zgradbe Doma služkinj v Ljubljani. Postreže Vam vsaka trafika ali pa zadruga Služkiniski dom, Semeniška 2/II, Ljubljana Maj pravite ? Gospod urednik. Vaš tale kotiček mi prav ^nija, zato fr rad večkrat oglasim v njem. Vidite, ka človek veliko hodi po svetu, veliko ludi vidi in kdo bi Mu zameril, ie potem kod kaj zapiše, kar jc videl dobrega ali slabega med svojim potom. M ene je ;>ot pred kratkim zanesla prav v naš o kraljevsko prestolico — Beligrad. Noč je bila. ko sem prišel v Belgrad. 'Željan počitku krenem r /rrro večjo gostilno, ki nosi imeniten naslov hotel*. Kakor 'sem mogel kasneje dognati, je bila lo gostilna druge vrste, kajti v prvo spadajo grand-holeli, ki so brez dvoma vredni lega naziva, dočim spadajo v tretjo vrsto tako zvane narodne kujne (kuhinje) in zakotne luknje, katerih je r Belgradu sila dosti. I stopil sem torej v hotel in si naročil malo večerje. Naravno je, da me je kot popotnika zanimala publika v gostilni, zalo sem se dodobra raz-gledal po ie dokaj svetli gostilniški sobi. Od nekod se mi je zazdelo, da slišim slovenske besede. Radoveden sem se ozrl in zagledal v kolu v turške hlače oblečeno dekle, ki se je pogovarjalo z nekim gostom slovensko. Očiridno sla bila oba Slovenca, čemur sem se med pogovorom, kolikor sem ga mogel ujeli, prepričal. Cez čas se je dekle poslovilo in sc naglimi koraki povzpelo na oder, koder je stalo nekaj riganor-muzikantor iti še dvoje deklet, isto tako oblečenih r turške hlače. I 'si skupaj so nato zaigrali in zapeli nekaj starih srb-s ki h pesmi. Po petju je isto dekle vzelo v roke krožnik Ho o,i mize do mize pobiral oz. bolje beračit dinarje. Verjemite mi, g. urednik, da sem se ob lem prizoru zgrozil: slovensko dekle je zašlo med najnižji, n Belgradu najbolj z a n i č r r a n slan, pjevačice*., ki so izpostarljene vsem mogočim opazkam in nadle- , goranjem. ki na se žal tudi same izpostavljajo. Va svojo žalost sem spoznal, da lo ni bil edini slučaj. Slovenska dekleta hodijo na slepo v Bel- | /rad in tu se e sili ali pa radi lahkomiselnosti j ,/redajo f izkoriščevanja belgrajskih gostilničarjev, ki zaslužijo toliko več. kolikor lepša dekleta imajo r svoji ciganski muziki. Tudi sicer se o Slovenkah, ki prihajajo r Belgrad, ne sliši nič dobrega. So sicer častne izjeme, a *o lc — izjeme. Belgrad postaja za slovenska dekletu jugoslovanski Egipet. Počim marsikateri dobri in ludi krščanski slovenski družini manjka dobra služkinja, hišnica ali kuharica, hodi slovensko dekle v veliko mesto z | negotovostjo po večji zaslužek, ki ga sicer čestokrat dobi, a to v svojo največjo duševno in telesno ■ škodo. Viaticus. Nesreče Novo mesto, 22. sept. Noge k> fliu /.gorele. Zupančič Ivan. tesar I/, Precine, ki ga že nekaj časa meče padavica, je bil pred kratkim zaposlen v gozdu pri ob-tesavanju lesa. Opoldne je zakuril in si hotel skuhati kosilo. Nenadoma pa dobi napad. Padel je tako nesrečno, da so mu prišle noge ravno na ogenj. V tem položaju je ležal nezavesten dalj časa. Mod tem so mu pričele goreti hlače, in ogenj mu je ožgal obe nogi skoro do kosti, do nadKolena. Ko se je čez dalj časa zopet osvestil in je opazil, \ kakšnem položaju se nihaju, je imel še toliko moči, da se je prevalil z ognja ter zaklical na pomoč. K sreči je prišel tja njegov tovariš in ga rešil iz groznega položaja. Prepeljali so ga takoj v Kandijsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Nesreča pri oranju. Posestnik Škufca iz Dolnjega križa pri Žužemberku jc pred poldnevi oral nn njivi. Pomagal mu je njegov 9 letni sinček Lojze. Med delom se je pri pluž-nah odpela veriga. Oče je vole ustavil in Lojze je hotel verigo zopet zapeti nazaj. Tedaj so pa j voli naenkrat potegnili in veriga je fantu od- ' trgala sredinec desne roke. i Z voza je padel. Pičel j Viktor, posestnikov | sin iz Gornjega Polja, se je peljal z očetom : na njivo nalagat koruzo. Ker je pot precej slaba. je voz odskakoval sem in tja. Naenkrat je nenadni močan sunek v rgel fanta z voza na tla, kamor jo priletel tako nesrečno, da si je I zlomil levo roko v zapestju. Napaden pred svojo hišo jo bil neki mož pri škocijanu. Ko je prišel nekoč zvečer domov ter klicni svojo ženo, noj mu odpre, so izza hiše prišli trije moški, od katerih ga je eden s kolom udaril jio glavi, ter mu jo je močno poškodoval. Ljubljana, 23. sept. 1930. 23 letni posestnikov sin Matevž Janhar v Pod-reki št. 8 pri Smledniku je danes dopoldne krmil konja v domačem hlevu. Konj pa je zagrabil Matevža za roko in mu zagrizel kazalec in sredinec na levi roki. Petletna Anica Šimenc se je doma v vasi Češnjevec št. 10 v cerkljanski občini pri Kranju igrala na detelji in našla tam srp. Med igro je tako nesrečno zamahnila s srpom, da se je močno ranila na levi roki. Bila je pripeljana v bolnišnico. Ljubljanski reševalci na Caberskem Ljubljana, 23. septembra. Ljubljanski reševalni avlo mora večkrat kam prav daleč na deželo po bolnike in ranjence. Eno svojih najdaljših voženj pa je reševalni avlo napravil snoči. V ponedeljek ob 5 |>opoldno je prišlu na reševalno postajo v Ljubljani brzojavka, naj pride takoj reševalni avlo po hudo ranjenega človeka v vas Kozji vili nad Prozidoiu v čabarskeiu okraju. Velika razdalja ni prav nič prestrašila ljubljanskih reševalcev. Takoj je bil pripravljen reševalni avto in trije reševalci so z avtom zdroall i* Ljubljane. Ovoje avtomobilskih cest vodi do Prezida, Ena slabša o,I druge. Prva skozi Pijavo gorico, mimo Turjaka, Lužarjev. čez Bloke v Loško dolino iu naprej v Prezid, Druga pa i/. Ljubljane do Ra-keka iu od tam ob Cerkniškem jezeru v Loško dolino (varijanta preko Bloške police). Naši reševalci so si izbrali drugo pol preko Kitkeka. Do Rakeka je cesta seveda zelo lepa, takoj, ko pn je avlo zavil proti Cerknici, se je znatno poslabšala in je postala vedno slabša, čimbolj se je oddaljevala od Rakeka. Kar škoda je teh krasnih krajev, da imajo tako slabe cesle. Najslabša je postala cesta od Prezida do Kozjega vrha, kjer je čakal ranjenec. Kljub Izredno slabi cesti so prišli reševalci z avtom že ob 8 na Kozji vrh. Ranjen je bil 211etni posestnik MIlan Rudolf* iz vasi Gorače. Ljudje v teh krajih, zlasti mladeniči. so namreč še bolj bojeviti in bolj ljubosumni kot marsikje drugje. Saj skoro ne smo fant iz ene vasi zvečer v drugo vas. Milan Hudolin je to napako napravil v nedeljo zvečer. Iz vasi Gorače je šel na Kozji vrh v Mohoričevo gostilno. Tam je nastal kmalu prepir in Kozjani so padlt po Gora-čanih. Hudolinu so prizadejali z nožem dve težki rani — v hrbet in zadaj v vrat. Ljubljanski reševalci so nevarno ranjenega Hudoliua naložili na avto in ga odpeljali proti Ljubljani, kamor so prišli snoči okoli pol 11. Hudolin je prišel, upajmo vsaj, še pravočasno v bolnišnico, kjer mu bodo morda življenje še rešili. Da si moremo prav predstavljali naporno delo ljubljanskih reševalcev, moramo pomislili, da je vas Kozji vrh oddaljena od Ljubljane 90 km in da so ljubljanski reševalci prevozili torej skupaj 180 kilometrov. Radij delavnosti ljubljanske reševalne postaje se je torej raztegnil do skrajnih mej dravske banovine. Kote dar Sreda, 24. septembra: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov; Gerard, škof, mučenec. Osebne vesti — Himen. V nedeljo dopoldne sta ee poročila v romarski cerkvi na Brezjah g. Erjavec Ivan. zidarski mojster v Mali vasi ter gdč. Štirn Rozalija, hči vinskega trgovca v Spodnji Šiški. Želimo liovoporočenceina vso srečo na življenjski cesti! Mala kronika if Ali ste pozabili? Jugoslovanska knjigarni! je izdiiln oglas zn veliko založniško akcijo. Izdala bo 3 ru/.nih zbirk knjig proti mesečne- mu plačilu za izredno nizko naročnino. Ali ste pozabili odposlati naročilnico? Naročite si takoj brezplačni prospekt! Tk Na orglurski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani bo začetek šolskega leta 1930-31 v pondeljek 29. septembra. Ob osmih zjutraj bo vpisovanje vseli učencev. Nanovo sprejeti bo mogoči- še kukili pet, ker nekaj jih je bilo sprejetih že koncem šolskega leta. Nanovo vstopajoči učenci naj prineso seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo župne-ga urada. Dosedanji učenci pa zadnje šolsko naznanilo, podpisano od staršev ali njih namestnikov. Na orglarski šoli traja pouk tri leta. Vpisnina jc 20 Din, šolnina mesečno 60 dinarjev. Med šolskim letom se učenci ne sprejemajo. Ravnateljstvo. •k Obrtna nadaljevalna šola v Žalcu. Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno nadaljevalno šolo v Žalcu se bo vršilo v petek, dne 3. oktobra 1930 od 5 do 7 zvečer v risalni dvorani osnovne šole v Žalcu. Vajenci(ke), ki vstopijo prvič, naj prinesejo k vpisovanju tudi zadnje šolsko izpričevalo. Delodajalci se naprošajo, da pošljejo svoje vajence(ke) navedni dan zanesljivo k vpisovanju. Redni pouk se prične v nedeljo 5. oktobra t. 1. ob 8 zjutraj. ir Umetniška šola »Probuda« namerava ob desetletnici svojega obstoja prirediti kolektivno razstavo, s katero naj bi javnosti pokazala dosedanje delo svojih učencev. Vsled tega vabi vodstvo šole »Probuda' vse učence, ki so obiskovali to šolo, da javijo svo;e sedanje bivanje na naslov profesor Sever Anton, Ljubljana, Leyer>jeva ulica 4. Vodstvo 1e šolo bo razposlalo posebna povabila in podrobnosti o razstavi vsem, ki javijo svoje muslove do konca meseca oktobra. Naknadno vpisovanje v umeinttko šolo »Probudac se vrSl v času kakor je razvidno iz urnika na razglasili deski v vestibulu Tehniške srednje Šole v Ljubljani. V javno risarsko šolo je vpisovanje v nedeljo dne 5. oktobra od 9. do 12. v drugem nadstropju, soba štev. 10. ir Triglavske koče. Slovensko planinsko društvo naznanja, da bosta Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih odprti , še do konca septembra. Ljubitelji planin, jKirabite priliko in pohitite na naše velikane, s katerih se Vam baš v tem času nudi krasen razgled daleč čez širne uieje naše domovine. Obiskovalci Triglava so imeli preteklo sredo iu četrtek krasen razgled na Ju-dransko morje in Visoke Ture. ir Trobentica jeseni. C. dr. Josip Smola, okrožni zdravnik v Žužemberku, nam je poslal lepo trobentico. Dne 19. septembra je na svojem službenem potovanju, nad cestnim jarkom v gozdu med Dvorom in vasjo Lašče z voza zagledal to cvetko in jo jc, ker ni vajen v jeseni videti trobentico, ustavil voz, utrgal cvetko in nam jo poslal. Doslej nam še ni nihče poslal v tej jeseni vsaj tuko oznanjevnlko pomladi; malo je že ovelu in stisnjena, pil vendar se vidi, da je še pred kratkim bila sveža in ne v zetu iz herbarija! C. doktorju iskrena hvala zu prijazno pozornost! -k Nesreča avtobusu. Avtobus g, Kosa, ki vozi iz Novega mesta v Krško, je v nedeljo dopoldne pri Dobenški vasi /uvozil v obcestni jarek. Sreča je bila, du rastejo ob cesti vrbe. nu katere se je avtobus naslonil, sicer bi se bil prevrnil. Avtobus je nekoliko poškodovan, potnikom pa se ni zgodilo hudega. Tudi prejšnjo nedeljo, 14 t. in., je v isti vasi zuvozil avtobus v jarek, saino na drugem koncu vasi. Več pazljivosti! •k V gostilno ne sme! Okrajno sodišče v Laškem je s sodbo z. dne 11. avgusta 1930 Kps 421-20-30 v smislu § 55 k. z. prepovedalo Uran-karju Avgustu, roj. 9. avgustu 1892 v Trbovljah. istotja pristojnemu, zahajati v krčme zn dobo šestih mesecev, in sicer od II. avgusta 1930 do II. februarja 1931. * Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo iu arzširjali v njej knjigo »Za slobodnu Ilrvatsku — pod diktaturom Srbije*., ki jo je izdal v našem jeziku Glavni odbor ameriških organizacij HSS. * V Službenih Kovinah št. 210 od 22. t. m. je objavljen >Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zakona o dobrovoljcih od 31, avgusta 1928 , dalje Zakon o uporabi likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice direkcije državnih železnic v Ljubljani«, .- Pravila za polaganje državnega strokovnega izpita uradnikov resora ministrstva socialne politike in narodnega zdravja« in Pravilnik tranzitnega monopolskega skladišča v Solunu*. * Fr. Marolt, 15 slovenskih ljudskih pesmi. V založbi Akademskega zbora je izšla nova zbirka ljudskih pesmi za moški zbor. Kljub pestri in bogati vsebini je cena izvodu le 20 Din. Ob tej priliki opozarjamo vse zbore, da je po avtorskem pravu vsako razmnoževanje not nedopustno. Dobi so v vseh ljubljanskih knjigarnah, lahko pa se naroča pismeno tudi direktno pri Akademskem pevskem zboru. Zbirko kar najtopleje priporočamo zbog njene svojevrstne priredbe. ir Slovenci, ki potujete v Zagreb obiščite giostilno »Pri Staroj Harmici«, • Radičeva 1, tik Jelačič trga. — Vodi jo družina Černe. katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti Gori pri Gorici. Poziv rekrutom! V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 214 od 19. septembra t. 1. je objavljena naredba ljubljanskega vojnega okrožja, s katero se pozivajo spodaj navedeni rekruti iz mesta Ljubljane, da se javijo najkesneje do 19. oktobra pri poveljstvu vojnega okrožja v Ljubljani (Vojašnica Vojvode Mi-šiča), da uredijo zadevo svojega kadrovskega službovanja. Kdor se ne bo javil do gori označenega dne, bo moral nositi posledice po čl. 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice oziroma po § 44 vojno kazenskega zakona. Rojeni leta 1900: Pichler Alojzija Ivan, Ma-jer Josip, Diecinger Robert, Ivančič Franca Rudolf, Falesini Franc, Repovšek Ivan, Pagon Jernej, Kir-sner Rudolfa Josip, Ullmair Karol, Dobrsek Franca Franc, Kandus Josip, Trontelj Evgen, Tanbornino Rudolf, Pamer Edgar, Jušek Viktor, Strzebla Tomaža Aleksander, Paur Viljem, Paller Henrih, Na-preth Nikolaj, Rustija Pavla Alojz, Lerscher Jurij Gerbec Alojzija Alojz, Fuk Josip, Kavčič Antona Silvester, Kumar Franca Rudolf. Rojeni leta 1901: Leuer Andreja Signiund, Be-lar Albina Herbert, Elsner Amalije Viljem, Maca-rati Alojza Lovro, Til Hugona Hugo. Hrovath Hermana Rober, Metzku Josipa Josip, Lavrenčič Matije Karol, Meiringer Ivana Ignac, Herman Antona Anton, Drnovšek Antona Ivan, Beniger Au-gusta Rihard, Filipič Katarine Ivan, Gschurint Ane Franc, Dolenc Jakoba Emil, Slndmajer Alojza Alojz, Albler Rudolfa Rudolf, Pavlič Josipiiie Herman, Schubert Adolfa Adolf, Cuk Antona Jakob Antloga Mihe Alojz, Kadunc Andreju Maks, illaiig-maier Ane Leopold, Miller Viljema Vilicm, Itorlak Karola Edvin, Janez Ivana Ivan, Strajner Marije Jernej, Hojnik Ane Josip, Anderlič Rajko, Fink Karol, Dornik Viktor, Plcško Jerneja Emil. VVerner Ivana Evgen, Rihter-Brfiuer Antona Anton, Halben-stiner Hermana Herman, Lelišan Ivana Rudolf, Ger-itiovšek Miloša Srečko, Goričan Franca Ciril Ga-,.-Antona Anton, Kranje Ivana Rudolf, K M Ivana Viktor, Adamič Franca Izidor, GrabWr Antonu Ivan, Hudeček Josipa Josip. Hlebec joS/vii Curhalek Josipa Josip, Kochler Ernestii Miroslav, Ja™°vič Franca Josip, Oašparič Antona Albert, Ribič Marije Karol, Cukerman Dntgofiua Drago, tin, Hočevar Josipa Metod, Božič Ivana Ivan, Kralj Franca Vladimir, Ambrozy Pavla I ridrih, Cebrun Ludvika Viktor, lamar Antona I rane, Kocjaučič Karola Karol, Meden Ivana Edvard, Uratarič Ludvika Vladimir, Kurka Antona Vladislav, Da-jič Ivana Ivan, Zalar Franja ŠlefanjJuJi Marije Franc, Furlan Ivana Alojzij, RijaverVefra Josip, Stek Antona Leo, Jelen Miha, Lasič Ivan« ivau, Cink Ivana Hugo. Rojeni 1. 1902: Meze Andreja Viktor, Valenta Vaclav Adolf, Zorko Karola Karol, Mervič Rudolfa Metod, Vončina Anton, Zerba Ivana Alojz, Sehlenz Rudolfa Rudolf, Morgenrath Karola Karol, Oussich Sigmund Viljem, Skapice Ivana Ivan, Spreitzcr Ro-zalije Leopold, Weingartcn Edvarda Ivan, Jnnusig Ivana Egon, Schmidt Karola Julij, Mauer Josipa Franc, Pavletič Franca Bogomil, Gothard Ivana Ivau, Toni Helene Alojzij, Pust Ludvika Franc, Spigel Janeza Herman, Uršič Jožefa Jožefa, Pauli Benjamina Anton, Langcr Amalije Ernest, Kavčič Pavla Vinceuc, Amtman Janka Janez, Kovača Bo-štana Franc, Sancin Ivana Dušan, Potišek Karla Ernest, Volkar Ivana Albin, Tertnik Augusta Leopold, Gregorič, Edvarda Edvard, 1'raunseiss Janeza Alfred, Zupan Josipa Josip, Bajde Josipa Jožef, Grozek Božaue Janez, Požlep Franc Lovro, Aucin Franca Rafael, Sterle Marije Franc, Zagremar Janeza Evin, Grassi Petra Pavel, Grasser Franca Ot-mar, Busbach Fngelberta Erik, Ville Ferdinanda Hubert, Bračič Viktora Valter, Knofek Franca Josip, Vizin Angele Marijan, Sancin Ivana Modest, Mu-tervoger Ane Josip, Vile Ferdinanda Ivan, Hofnian Jožefa Viktor, Selič Ludvika Rihard, Schatzer Ilu-goma Jožef, Jah Janeza Karel, Pcrdiin Rudolfa Rudolf. Rojeni leta 1903: Belar Albina Viktor, Oražeu Matije Alojz, Giiger Vincenca Anton, Mihelčič Franca Alojz, Markun Josipa Josip. Ceh Rudolfa Friderik, Vujčič Antona Viljem, Pregel Franca Feliks, Mlekuž Josipa Josip, Riffel Rudolfa Ivan, Bu-sič Josipa Oto, Mezinger Janeza Friderik, Kubi, Josipa Josip, Pihler Alojza Herman, Sklapiu Marije Franc, Lunčič Petra Peter, Zalokar Martina Anton, Sinod lik Ivane Josip, Ligetter Alberta Robert, Daušek Augusta Viktor, Zupan Lovra Karel, Stucin Antona Stanislav, Grlovič Martina Stanislav, Ampič Rudolf Koren Helene Arnold. Rojeni leta 1904: Paietta Mcianije Janez, Obreza Antona Leon. Rojen leta 1905: Eržen Janeza Stanislav. Rojen leta 1906: Krisjak Antona Romidi. Rojeni leta 1907: Jezeršek Leopolda Leopold, Erbežnik Marije Dragotin, Pogačnik Leona Leon, i Vladimir,, Žerovnik Franca Ferdi- Tomc Jožefa ............ ......... nand, Vogelnik Ivana Janko, Žagar Josipa Stanislav, Zolger Ivana Aleksander. Rojeni leta 1908: Bajk Janeza Feliks, Maurer Henrika Erik. Maurer Henriha Gerhart, Kocmur-Ivana Alojz, Cepelnik Franca Franc, Poboršek Marije Leon. Tudi v Kanadi ni vse zlato! Murska Sobota, 20. septembra. Sobotni »Slovenec* je priobčil pod naslovom: »Tudi v Franciji ni vsem dobro*- pismo »razočaranega Slovenca«. Da našim delavcem tudi v prek-morskih deželah ne gre bolje, priča pismo, ki smo ga včeraj prejeli iz Kanade. Podajmo ga v celoti. Glasi se: »Tu v Kanadi so zdaj preveč slabe razmere. Delo se prav težko dobi, a četudi se dobi, ije plača slaba. Vsakdo sili od doma, ker misli, dn si v Kanadi lahko prisluži dolarje. Kdor to misli, se zelo vara, ker se denar lu zelo trdo služi. Tovarne, žage stojijo. Farmarji tudi ne potrebujejo mnoso delavcev, ker poljsko delo miruje. Mi ki delanio, zaslužimo komaj toliko, da se preživljamo. Vaš list (Novine) mi je zvest prijatelj. Zahvaljujem se Vam, da mi ga redno pošiljate. Ravno tako za Marijin list. Me prav veseli in tudi časa imam dovolj za čitauje«. Podobna pisma prihajajo tudi iz Argentine. Delavci tožijo, da se s težavo preživljajo in svarijo vsakega, da bi brez skrajne potrebe silil v svet. Delo se dobi zelo težko. Plača pa tudi ni sijajna, kakor marsikdo misli. Seveda se najde tudi tu in tam kaka izjema, ki potem služi za reklamo. Edina uteha naših delavcev so naši listi (Novine, Marijin list, Kalen dar), ki jim prinašajo vesti o stari domovini, po kateri zelo hrepenijo. Eden jih je sedem (Resnična istrska zgodba iz prejšnjih časov. Solnce je pokukalo izza hribov in obsvetilo rjavo jesensko pokrajino. Mirno in pokojno jutro je bilo. Na nebu so se belile gruče oblakov, kakor da se pasejo črede ovčic po modrem nebu. Dolina je bila zalita z meglo, ki se je valila kakor mogočna reka proti morju. Nekaj pridnih ljudi je delalo po polju. Nad zidom njive ob poti se je nekaj dolgo enakomerno svetlikalo in ugaševalo. Končno se je zgubilo za visokim zidom. Bajonet! Po poti, z debelim kamenjem nastlano, je trdo stopal orožniški narednik. V močne, črne brke in dolgo suknjo je imel vdelanih nešteto svetlih kapljic. Ščit na kapi pa se je lesketal v mokroti. Preko širokih pleč mu je visela težka puška. Večkrat je obstal ob zidu, sedaj na desni, sedaj na levi strani poti in pazljivo motril okolico. Toda vselej je nc-voljno zmajal z glavo in šel dalje. Kmalu po polnoči je bila pritekla na orožni-ško postajo vpehana ženska. Obupno je vlekla za zvonec. »Kaj pa je vendar?« je skočil narednik s postelje k oknu. ^Ovee so mi pokradli, ovce, moje ovčice. Hitro! Hitro!« »Je že dolgo?« je vprašal uradno. »Ni dolgo, eno uro ali kaj.« »Počakajte!« Oborožil sc je ter šel ž njo.. Tovariši so bili r nočni službi, zato je moral iti sam. Ni bil nevo-Ijen, da ga je poklicala iz tople postelje, ampak skrbelo ga je, kako bo sam opravil. Nekaj časa sta huuila molče, uuio jc povprašal: »Koliko jih je bilo?« »Ne vein.« »Koliko drobnice ste imeli?« »Koštruna, sedem in dvajset ovčic in devet janjčkov.« »Na katero stran so šli?« »Nismo slišali. Saj veste, kako je grmelo in treskalo in kakšna ploha se je ulila. Usmiljeni Bog se nas usmili!« Šel je ž njo do hleva in počakal zore. Ob prvem svitu je našel sled, ki ga je pripeljala na pot, po kateri ravno sedaj hodi. Gotov je bil, da je na pravi poti; zato je šel po njej dalje ob dolini. Megla se je trgala in vzdigovala. Pobočja hribov so se počasi pokazovala. V stranski grapi, ki se je ravno njemu nasproti zlivala v glavno, je opazil sumljiv dim. Razložiti si ni mogel takoj, zakaj da ne vidi ognja, ko vendar leži grapa pred njim kakor na dlani. •>Mogoče kurijo pastirji,« si je razlagal, »mokra drva so, pa se samo kadi.« Ko se je megla dovolj dvignila, je takoj spoznal, da ni tam pastirjev. Grapa je bila pusta in skalnata. Jasno jc videl, da prihaja dim naravnost iz zemlje. »Kaj pa, če so tatovi v kaki jami?« Misel se mu je zdela verjelna. Zavil je v dolino proti grapi. Sledovi, ki jih je našel v ilovici pod njo, so ga potrdili v tej veri. Nalahko in previdno kakor maček je lezel od skale do skale in oprezoval na vse strani, čutil je da je sam. Zaupal je sicer v svojo moč in spretnost, njegov pogum je bil znan daleč na okoli, toda Bog ve, koliko jih je in kako so oboroženi. Nehote se mu je vsilil pregovor: Dva loša ubiše Miloša. Skril se je za skalo in opazoval okolico. Kakih pet metrov visok steber belega dima je nemo i stal pred njim. Okoli je bilo popolnoma mirno. Snel je puško in jo pripravil za strel. Počasi se je bližal dimu. Prišel je do dima. Odprtina je bila okrogla-sta, za črevelj široka. V dimu je dobro čutil duh po pečenem mesu. Razločil je temne, zamolkle glasove nekje globoko pod zemljo. Notri so gotovo! Kako priti do njih? Vedel je, da odprtina, iz katere se je kadilo, ni pravi vhod v jamo, zato je iskal niže drugega. Podobnih jam je poznal več. Počasi se je spuščal nazaj po grapi v dolino. Po dveh korakih je opazil sledove v ilovnatem dnu luže, ki je ostala v hudourniku od snočnega naliva. Stopil je nekaj korakov po strugi navzgor do vrbovega grma, ki je zaslanjal vhod v jamo. Spodnje veje so bile potlačene v blato, zgornje pa nekoliko osmtikane in posvaljkane. Pa tudi ovčjih sledov je našel mnogo. S puško v rokah se je orožnik previdno približal grmu in se kmalu skril za njim. Pred vhodom je nekoliko razmišljal. Po petih minutah se je odločil. Še enkrat je skrbno pregledal okolico, prisluhnil v jamo in izginil v temi. Napravil jc kakih osemdeset korakov in je obstal. Razločil je govorjenje. Po kratkem odmoru se je vzravnal in z močnim glasom poveljeval: »Stražitc vhod! Ustrelite vsakega, ki pride ven!« Stopil je še dvajsetkrat in obstal pred široko jamsko dvorano, sredi katere je tlel velik kup žerjavice, ob strani je gorelo z visokim plamenom. Tri ovce so se pekle na ražnjih, nekaj so je kuhalo. »V imenu zakona!« je zaklical, »dajte se zve- zati!« Iznenadeni tatovi niso vedeli, kaj naj store. Narednik je dvignil puško za strel in ostro nadaljeval. »Roke kvišku! Kdor se gane, ga ustrelim. Ce se meni kaj zgodi, ne uidete smrti!« Tatovi so se spogledovali in obotavljali. Narednik je nameril vanje. Položaj jc bil napet. V jami je vladala grobna tišina. Naredniku s,e je komaj vidno premaknila desnica v komolcu, l at pred puško je tresljaj opazil in v hipu dvignil roki. Takoj za njim so jih dvignili ludi drugi. Noži in drugo orožje je zažvenketalo po tleh. Potem je bilo vse tiho. Orožnik je pobesil puško, jo postavil predse in v hipu potegnil iz torbe verigo. V treh dolgih korakih je stal pred prvim in ga spretno zvezal. Ostalih šest je privezal zanj, tako da so bilj vsi med seboj zvezani. Postavil sc je prednje in zapo vedal: »Veni« Počasi in klaverno so se pomikali po temnem rovu. Narednik je stopal za njimi. »Stoj!« je zapovedal pred izhodom. Obstali so. Narednik je stopil na piano in jih pozval: »Naprej!« Po polževo so lezli iz jame, srdiln so se ozirali okoli po orožnikih, ki so jili |xi njihovem mnenju čakali pred jamo. Narcdnikovo |xjvelje v jami jih je premotilo. Toda narednik je bil sam. Srdito so ga pogledovali izpod zgrbautcnih 6-1, »Pojdimo!« je z zadovoljnim nasmeškom zapovedal narednik ter veselo obesil puško črez rame. Sklonili so glave in škripajo z zobnii sli pred njim... Veselje do živlienja in dela je odvisno često od dobre prebave. Vzemite zve« čer 2—3 ARTIN-dra*eje in ves dan se bosta izvrstno počutili. — Dobiva as v vseh lekarnah. Vsebina škatlje - za 8 Din - zadottuje za 4—6 krat. Ljubljana ATj. V. kraljica Marija vnovič v Ljubljani Marihot Ljubljana, 28. sept. 1990. Kako simpatično je naše mesto naii kraljici Mariji, dokazuje dejstvo, da je v času svojega letošnjega bivanja na Bledu ie večkrat obiskala Ljub-Hua Tako tudi dane« v prvih popoldanskih urah. v prretn avtomobilu so prišli kraljica Marija, pre-■tofonaslednlk kraljevič Peter in kraljičin adjutant polkovnik Pogačnik. V drugem avtomobilu je sledilo Kraljica Marija in kraljevič Peter sta s spremstvom vozila delj časa po ljubljanskih ulicah. Prebivalstvo pa jima je povsod prirejalo itaklute ovacije. Ob dveh popoldne sta se vrnila nato z vsem spremstvom na Bled. Nesreče in poškodbe Ljubljana, 28. septembra. TRAMVAJ POVOZIL STARČKA. 60letni vrtnar Franc S uit ar j« revček. Sa dolgo stana dela, pa delati tudi ne more, ker je skoro rtep in precej gluh. Danes dopoldne je obiskal stolnega Sapnika dr. Klina rja. Iz župjiišea jo M nato preko cestišča. Pred Skotijo in v svo»j» eitj in slepoti ni o-pazil, da se mu bliža tramvaj, vaj je starčka podrl in ga povaljal pred seboj. Voznik je seveda tramvaj takoj ustavil ali bilo je že prepozno, zakaj nesreča se je že zgodila. SUrčka je reševalni avto pripeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Šuštar, nalomijeno hrbte-nkv\ kar je že samo ob sebi smrtno nevarna poškodba, dalje ima druge težke notranje poškodbe in poškodovani obe nogi. EN DAN V NEZAVESTI. Na robu m»*ta se zbirajo poleg mirnih in po-itaoib prebivalcev tudi razni ljudje ki jih je »v-Ijattje vrglo na dno družbe, ali po njihovi lastni krivdi ali še večkrat po krivdi znatne brezposelnosti, ki vlada pri nas. Med temi ljudmi ne vladajo vedno najčistejši pojmi o morali ia solidarnosti. V ponedeljek so štirje prebivalci neke šupe v Zg. Šiški odšli pit k Dalmatincu v Spodnjo Šiško. Ko eo se pošteno napili, so se vrnili na svoja ležišča v šupo. V šupi pa so se sprli in stepi i. Najbolj so se spravili nad 30 letnega mesarskega pomočnika L. S., ki so ga ostali trije do krvi premlatili. V pretepu so nrn prebili lobanjo m ga poSboiovali po negah. Ko so videli, da je fant nezavesten, so jo hitro popihali, ne da bi poprej še koga obvestili o tem. da je S. nujno potreben pomoči. Revež je ležal vso noč in še dober del današnjega dneva nota vest en v šupi, dokler se le ni prebudil nekoliko iz svoje nezavesti S slabotnim glasom je poklical pomoči in res je priklical neke ljudi O dogodku sta bili takoj Obveščeni policija in reševalna postaja. Reševalni avlo pa je S. takoj od- ?eljrt vbotaišnico. Dva napadalca na S sta znana. ■ tfra in Je tretjega, ki po imenu ni znan. išče tfoNjanska poJicra. S.-ovo stanje za enkrat sicer ni nevarno, vendar pa bo moral delj časa ležati v bolnišnici in niso izključene komplikacije t glavi. 0 Društvo >.Zveze nastavljencev denarnih zavodov ia velepodjetij < v Ljubljani naznanja, da je umrl najstarejši član in večletni predsednik tovariš Josip Kurent. — Pogreb bo v sredo, dne 24. sept., ob 4 popoldne iz Kiiaf-ljere mike 9. Člani se prosijo, da se pogreba polnoštevilno udsleže. 0 Kare poljskega jezika priredi s poeet-kes oktobra Društvo ljubiteljev poljskega naroda na IU. gimnaziji v Betbovniovi ulici. Poučevalo se bo po eno uro na teden ob šestih zvečer. Dan se bo odločil pozneje. Reflektan-ti naj se z dopisnico ogl-a.se na naslov: prof. dr. R. Mole, licej, Blejvveissova cesta. 0 Ljubljanski gledališki abonma za sezo-ao M99-5L Opozarjamo slavno obč.hisivo, da se priglasi za gledališki abonma še vedno sprejemajo r pisarni gledališkega knjigovodstva v dramskem gledališču dnevno od 9 do 12 in od 3 do 5 popoldne. Abonenti dobe v sezoni predstav, od teh 20 dramskih in 18 opernih in operetnih. © Otvoritev dramske sezone bo v sredo, dne L oktobra. Za otvoritveno predstavo se vprizori Shakespearejeva komedija »Seu kresne noči«, ki je popolnoma nn novo inscenirana in zrežirana po prof. Sestn. Opera začne s svojimi predstavami par dni kasneje © Privatni tečaj za opisno geometrijo. Ker po novem učnem načrtu odpade opisna geometrija nu realnih gimnazijah, ki pa je za tehnične študije neobhodno potrebna, se o-tvori za njo privatni tečaj. Vpisovanje se bo vršilo še 24., 25. in 26. septembra od po! 15 do 16 na tehnični srednji šoli, pritličje, soba št. 4. © Zakaj refja 15 m3 plina razmeroma več nego 36 ia* vprašuje varčna gospodinja. Na to odgovarja plinarna: Podrobna oddaja blaga povzroča mnogo več dela in truda in iraške ter jemlje več ča-sa nego prodaja na debelo. Či.rn več prodaš skupuj, tem ceneje moraš dati in čdtu več kupiš skupaj, tem ceneje dobiš blago. Pri celem vagonu kupljenega premoga plačam za 100 kg dosti manj, nego bi plačala ako kupim majhno količino. Pri celi bali platna jr posamezen meter precej cenejši. Isto velja za oddajo plina. K gospodinji, ki porabi samo 15 m* plina mesečno in da torej plinarni izku-piti prav malenkostno vsotico. mora prav tako — kakor v veliko gospodinjstvo — priti enkrat mesečno uslužbenec, dn dopolni plinomer. drugi mora po števcu dognati in zabeležiti porabo plina, tretji pregleduje te zapiske in piše mesečne račune, četrti k asi na denar za porabljeni J din. Ako gospodinja slučajno ni dovolj iznr-ena ter u«.pravi po svoji neprevidnosti kako uapako, se lahko primeri, da mora priti ua pomoč šc peti uslužbenec plinarne. Tako plača stranka, ki porabi 15 m* plina jedva toliko, kolikor znaša nanjo odpadajoči del plač plinar-niAkega osobja, plin pa dobiva takorekor zastonj Zato nikakor ne velja trditev, da plačuje-o mali /a velike, nego je baš nasprotno. Ljirb-.janska mestna plinarna ji- šele v razvoju. Ko se raamahne Lu postane aobičkanosno velepod-Jetje, takrat se bi In Ii ko in rada ozirala na gmotno šlbkejSe sloje in jim bo oddajala plin po isti uli še nižji ceni ua drobno, kakor ga oddaja sedaj 11« debelo. Oa se to zgodi i Nj. Vel. kraljica je s prestolonaslednikom in s spremstvom prišla v Ljubljano ob 12.20. V drugem avtomobilu ji je v družbi naših častnikov sledil princ Alfonz Bourbonski, ki je včeraj priletel v Ljubljano z letalom Breguel in bil nato gost na Bjedu. Visoka družba je nadaljevala pot na vojaško vežbališče, kjer se je vršil nato na prostem intimen piknik. Malo pred 2 se je princ Alfonz Bourbonski dvignil zopet z letalom iu odletel v smeri proti vzhodu. Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. prestolonaslednik Peter sta se s spremstvom vrnila skozi Ljubljano na Bled. tfduj na preje, naj skrhe naše praktične gospodinje, ki imajo z 111 i sel zu vse novo. uko je res dobro. Z vnemo iu prepričanjem naj se zavzamejo to. dn pride plin za kuho iu likanje v vsako, tudi najmanjše gospodinjstvo, kukor je to že v vseli velikih in kulturnih mestih. 0 Pogiičarjev trg ob »tulni cerkvi in semenišču bodo končno le do konca uredili. Po daljšem odmoru so se te dni tamkaj »pet pojavili de-invri. Foioftfi bodo nionuniemalno stopojišče, ki bu v vse i širini vezalo Pogača rjev tiv 1 niiie le- žečim sadnim trgom. Stopnišče, bo iz granitnega kamna ter ga izdeluje tvrdka Batelino iz Ljubljane. Skupaj bo stopnjišče obsegalo ob semenišču 9 stopnji«, ob škofijski palači pa le 5 stopnjie, ker svet nekoliko visi. Vsaka stopnica bo široka 44 cm, le zgornja bo nekoliko širja: imela bo pol metra širine, Granitnih kamnov bo skupaj 133, položenih drug ob drugem. Dolgi so po 168 cm, široki po 44 cm. Gornjo stopnico, ki bo, kot rečeno, nekoliko širja, bo obsegalo še 20 granitnih kamnov. Vrh stopnic bo stalo v enakomernih razdaljah še 7 ka-menitih podstavkov, ki bodo celemu stopnišču dali lepo, umerjeno obliko in dekoracijo. Pogačarjev trg bo s tem ves prenovljen in bo v okras stolnici in vsemu tamkajšnjemu okolju. Delo bo v 14 dneh končano. © Zopet kopljejo temelje na Aleksandrovi cesti. Palača Dunava prav lepo in naglo napreduje. Med palačo Dunava in Ljubljansko kreditno banko je bila še prosta parcela, za katero so Ljubljančani veieli, da jo je kupila trgovka ga. Marija Kambičeva. ni bilo pa še znano, ali bo na tem mestu kmalu zrasla nova palača. Pred kratkim so poročali, da se je ga: Kambičeva le odločila in da bo zgradila na tem mestu štirinadstropno poslopje. Včeraj so pričeli delavci z izkopavanjem temeljev za to palačo. Nova palača bo imela, kakor smo že poročali, v pritličju pasažo, ki se bo nadaljevala tndi skozi novo palačo Pokojninskega zavoda v Gajevi uTjri. V tej pasaži bodo saini trgovinski lokali, kar bo vsekakor novo za Ljubljano. O Ogromen grozd. V izložbenem oknu trgovine gospe Mile Kambičeve na Poljanski cesti št. 18 je razstavljen ogromen grozd, težak dva in en četrt kilograma. Ta ogromen grozd je bil utrgan v enem metliških vinogradov. 0 Aretacija ciganske tolpe. Včeraj sta na Savski cesti, blizu tovarne za klej aretirala polic, nadzornik Legiša in stražnik Tome. tri cigane, in sicer Janeza Levakoviča, Florijana in Antona Hudo-roviča. Ti cigani so drie 17. septembra vlomili v trgovino Frančiške Burger v Zgornjem Brniku pri Kranju. Odnesli so Ie eno ir' •, o kateri so mislili, da je v njej denar, bila pa .10 le ae!:i pisma. Tedaj so te cigane zasledovali, c au Lev '»ovič pa je na zasledovalce streljal z revolverjem. Proti aretiranim ciganom je uvedena preiskava. © AJera s tatvinam, n* Galjeviei. 0 tatvini denarja blizu Galjevice nas obveščajo s prizadete strani, da zadeva n. poiasnjena in da jo še nadalje preiskuje, poiiciia. Dokler pa ne bo zadeva popolnoma pojasnjena, je vsaka nadaljnja beseda o njej popolnoma odveč. © Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Bukovec, Kongresni trg: Mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in Mr. Hočevar, selška VII. Kamnik V nedeljo, dne 21. septembra, je praznoval naš gospod dekan prvič svoj god ined na-mi. Društvo >Kamn.ik« mu je priredilo na predvečer lepo podokuico, na cLan godu pa se mu je poklonila predvsem mladina, posebno moška, kar je godovnika najbolj razveselilo. V soboto, dne 2". septembra, priredi drn-štvo ikamnik* za našo mladino popoldne ob 4 skioptično predavanje: »Sv. Tarrizij« v društveni dvorani! Stariši. pustite otroke k prireditvi. da vidijo svojega ljubeznivega vzornika, katerega jim bo popisa! gospod dekan. Vstop prost! Ugledno Grčarjevo družino je zopet zadela nesreča; v bolnišnici jim je umrl sin Stanko, hiteč za sestro josipino, ki se jc lani 11 oktobru tako tragično ponesrečila v Mariboru s svojim možem Ivanom Cerkovnikom. Nasrečnj družini iskreno sožalje! Posipanje cest. Deževje, avtomobili in droga vozila so tako razdrapala mestne ulice, da so ponekod nastale velike kotanje, v katerih se je ob-deževnem vremenu zbirala voda, da so jo potem avtomobili brizgali na vse strani v veliko veselje mimoidočih. Letos so hvala Bogu tem nedostatkom vedno pravočasno odpomogli. Sedaj že v drugič posipajo ceste m ne z deDelim gramozom kot je bila dosedaj navada, ampak z drobnim rečnim peskom. Nekoliko več pažnje bo vsekakor treba odslej posvečati ozkemu ovinku ob Krištofu. 1 am si v vedni nevarnosti pred kakim neljubim cestnim blagoslovom, Exlerjevo hišo pa so avtomobili 111 motocikli vse leto tako obmetavali z blatno dobroto, da nobeno čiščenje ni nič izdalo. Na tujce, ki so prihajali v Kamnik, so blatne hiše napravile skrajno slab utis, kakor da smo v kaki -Blatni vasi« in ne v letovišču Kamniku! Kamniško kopališče bo kmalu dograjeno! Po trimesečnem kopanju, razstreijevanju, pilotiranju in betoniranju bo naše kopališče končno vendarle dograjeno. Pretekli teden so pod vodstvom monterja strojnih tovarn in livarn iz Ljubljane pričeli delavci montirati zatvornice, ki bodo po zatrdilu strokovnjakov že ta teden gotove in Ce ne nastopijo kake nepredvidene težkoče, bodo še pred nedeljo dvignili v kopališču vodo. To bo senzacija za Kamnik! Celo poletje smo že čakali na ta radostni dogodek, nazadnje pa smo ga le pričakali. V kratkem prično graditi še preostale kabine in buflet. Stavbena in tesarska dela so že oddana podjetjem, ki so za izvršitev postavila najnižje ponudbe. Nekateri svetujejo, da bi bilo boljše odložiti ta dela na spomlad, občina pa hiti, da se vendar že enkrat red skrbi, ki jih ima s kopališčem. Prav ima! Otvoritev kopališča, ki ie bila predvidena za 15. avgust, sc je seveda preložila na drugo leto, hudomušni Kamničani pa zatrjujejo, da bo na Silvestrov večer. Tud vremenska hišica bo še letos gotova! Tovarna »Titan« je že izdelala železno konstrukcijo, v kateri bodo shranjeni »parati, ki so že pred par meseci prispdi iz Nemčije. V soboto so pred Narodno čitalnico postavili betonski temelj, na katerega bodo » kratkem montirali hišico. Končno vendarle} □ Koncertna sezoua je pričela. V ponedeljek zvečer je koncertiral v dvorani Apolovega kina naš ljubljanski virtuoz Karlo Rupel. Nu sporedu violinskega koncerta so bili med drugim Ta rti ni, Bach, Mozart, Milhand, Dvorak, Kreisler, Elgar in Ries. RuijoI, ki je žel za svoje uinctuiško dovršeno iu mojstrsko podajanje toplo priznanje, si je s pondeljkovim koncertom v tukajšnjih glasbenih krogih ponovno afirmiral svoj sloves virtuoza. Karlo Rupel bo v Mariboru vedno dobrodošel. Koncert, ki je pr\a glasbena prireditev v Mariboru v letošnji sezoui. Je organizirala tukajšnja Ljudska univerza. G. Rupla je spremljal znani ljubljauski klavirist g. Lipovšek, ki je tudi spregovoril uvodno besedo. □ Maribor važna gospodarska točka. V Mariboru smo sedaj dobili tudi zastopstvo splitske cementne tvornice ter tvrdke »Alpe-ko<, kar dokazuje, kukšen pomeu se v gospodarskih krogih širom države pripisuje obdravski prestolici kot obmejnemu industrijsko-trgovskemu in gospodarskemu središču. Za-stojjstvo je prevzel g. Emil Gerbac. □ Delu čast in priznanje. V nedeljo ob 10 dopioldne se je vršilo v prostorih tukajšnjega glavnega oddelka finančne kontrole slovesno odlikovanje preglednikov finančne, kontrole Jakoba Ve r k a in Josipa Strojana s srebrno svetinjo za zvesto službovanje. Uvodoma je starešina glavnega oddelka nadzornik K a i z e r' naglašal zvesto in vzorno služlvova-nje obeh odlikovaucev ter jima izrekel ob tej priliki tople čestitke, nakar jima je pripel zasluženo odlikovanje. Prisrčne slovesnosti so se udeležili vsi uradniki, pregledniki in podpre-gledniki ter dnevničarji finančne kontrole, ki 90 odlikovanima tovarišema najiskreneje čestitali. Tudi naše najtoplejše čestitke! □ Smrtna kosa. V starosti 71 let je umrl v svojem stanovanju v Magdalenski ulici štev. 29 zasebnik Matija Iskra. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pob rež j 11. □ Dne 1. oktobra je v tukajšnjem Narodnem gledališču otvoritvena letošnja predstava s premi jero Shakespearejeve komedije »Seu kresne noči« v režiji J, Kovica. Nadalje te pripravljata v drami ziiaua Nušičeva šaloigra »Cosf>a ministrovka« v J. Kovičevi režiji iu pretresljiva drama angleškega pisatelja Mang-hama iz povojnega življenja z naslovom vSve-ti platnen« v V. Skrbinškovi režiji. V opereti pa se pripravlja za otvoritev glasbene sezone dramatična Szirniajeva ■ Aleksandra«, v kateri bo prvič nastopil bivši prvak belgrajske operete D. T r b u h o v i č ; kot druga glasbena premijera se na novo študira Leharjev >škrjančkov gaj«. □ Z britvijo si je prerezal žile na levi roki včeraj zjutra j 29 letni čevljarski pomočnik Bine. Domačini so njegovo namero še pravočasno opazili ter pozvali moštvo reševalne postaje, ki je Bineta prepeljalo v splošno bolnišnico. Kaj je v ozadju poizkusa samoumora ni točno znano □ Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek članstva v dvorani Prosvetne zveze; na sjx>redu zadeva radi uprizoritve sjaominskega dela dne 10. oktobra v Narodnem gledališču. Režijo vodi režiser pri tukajšnjem gledališču Pavel Kat-b e r ff e r. □ Drevi usfanavijamoi. Ob 20 danes pri »Zamorcu« ustanovni občili zbor »Mariboi skega smučarskega kluba«. »Dilcarji« na plan! Smuk! □ Kri... 231einega hlapca Alojzija Medveda iz Razvanja je v bližini radvanjske šole napadel z no/em jsosestniški sin 1. M. ter mu prizadejal občutne ranitve na levi roki in desnem ramenu. Medveda so prepeljali v splošno bolni-nico. napadalca jja zaprli. □ Malce dru-gučnn je stvar. V ponedeljkovi številki tukiijšnjega >Večernika<- je nežnim pisec v zvezi z našimi svoječasnim.i poročili o novi sezoni v Narodnem gledališču nBče! problem gledališča kot ljudsko vzgojnega prosvetnega torišča z opozoritvijo, da so osnovna napaka. ki ovira razvoj mariborskega teatra, previsoke cene. Mi smo se 7 oziTom na to obrnili na meroda jno mesto ter srno prejeli odpovor, da gredo prizadevanja gledališkega vodstva že orl vsega začetka v tem pravcu in io z delnim uspehom, v kolikor so v posameznih slučajih sodelovale nrosvelne organizacije. Radi cen pa: na galerijskem sedežu Laliko vidi vsak abonent 25 predstav v letu za SO dinarjev. Tega neznani pisec v svojem članku žal ni omenil; pa je to najvažnejše, ker mnogi tega bržčas niti ue vedo. □ Odpri srce. odpri roke... Za revne študente ie daroval g. Josip Ajdišek fOO Din kot prvi mesečni prispevek: neimenovani 80 Din. Za ubogega slepca je daroval g. Franc Logar 10 Din. Nai-prisrčnejša hvala. Darove je pošiljati na upravo na Koroški cesti 1 (pritličje ievo); isfetam naj prijavijo svoj naslov vsi, ki bi iz usmiljenja do siromašnih dijakov bili pripravljeni nuditi jim brezplačen obed oziroma večerjo ali pa obcie skupaj. □ Avto povozil konja. V bližini Polskave ie trčil avto v enovprežni voz posestnika Ivana K. Avto je priletel s toliko silo v konja, da je žival radi težkih poškodb na licu mesta poginila. Šofer je pri tem zadobil nevarne poškodbe na glavi in vsem telesu: moštvo mariborskega reševalnega oddelka ga je prepeljalo v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Voznik je po srečnem naključju ostal nepoškodovan. Kdo je zakrivil karambol. se bo še dognalo in so tozadevne oblastvene poizvedbe v teku. □ Vse krudeio. Posestniku Francu Selinšku od Sv. Janža na Dravskem polju so včeraj ponoči odpeljali iz hleva štiriletno ter 5000 do 6000 Din vredno kobilo Gnali so jo bojda v smeri proti Mariboru Identiteta storilcev je zaenkrat odeta v tajno. □ Prodaja Tegethofove rojstne hi«>\ Izredna seja mestnega občinsk-jra sveta se bo vršila v petek 26. septembra ob IK.30 v mestni posvetovalnici. \a dnevnem redu ie prodajo Teget-liofove rojstne hiše v Slovenski ulici 12. O Z gnojnimi vilami so navalili včeraj jki-poldne pri Limbušu neki kmetski fantje nu 19 letnega pekovskega pomočnika Ivana Drax-lerja ter ga do nezavesti potolkli n« ti«. Zndobi! je poškodbe po vsem telesu, tako da ga jr moralo moštvo inariborskeea reševalnega oddelka prepeljati v splošno bolnišnico. □ Dijamnntno poroko praznu jeta te dni na gori pri Sv. Juri ju ob ščavnici zakonca Mihael in Ana Verzelj. ki štejeta skupaj 175 let. Slarljenca sta starša tukajšnjega splošno priljubljenega in spoštovanega gostilničarja Iranca Verzelja na SIomškovp«n trgu jubilantom« ob redkem slavlju naše najprisrčnejše čestitke* □ Sv. Jakob v Sioveiutkik goricah. V Spodnjem Jukobskem dolu je umrla 18. septembra Psl>« Marij« Peklu r, žena posestniku Domini-ka Peklarju. Pogreba |*>kojne gospe sc je udeležilo 20. septembra mnogo domačinov in Mariborčanov. Po pogreli u so se vsi zbrali v gostilni g. Matije Peklarju. Namesto venca na grob umrle gospe je med Mariborčani nabral na predlog nekdanjega šentjukobskegu žujiana g. Gregorja škofu 1/. Krče.vine bivši naš šolski upravitelj g. Franc Kotnik 250 Din m revne tukajšnje učence. Vsem: prisrčna hvala! — C. □ Dobra hrana v javni kuhinji na Slomiko-veia trgu št. 6 v A-razredu opoldue in zvtčer Din 8.30, v B-razicdu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priflašajte sel Celje & Živahno življenje in vrvenje se je spet pričelo v prostorih Doma v Samostanski ulici. Skoro vsi prostori so večer za večerom zasedeni po delavnih odsekih Katališkpga prosvetnega društva. Gledališka družina, katere stalež se je letos apel povečal, pridno vadi večer za večerom ter pripravlja prvo predstavo za moderno in bogato opremljeni oder v jiulači Ljudske jKisojilnice. Pevski zbor pod vodstvom simpatičnega pevovodje gosp. mestnega kaplana Zafošnika se z vzorno disciplino pripravlja za nastop ob priliki spominskega plebiscitnega slavlja 111 za dan blagoslovitve nove dvorane v palači Ljudske posojilnice. Kaj prijetno in živo jc na dvorišču, kjer se mladina brezskrbno raduje zdravih in nedolžnih iger z žogo in kroglami. Najlepše pa je, ko jo vidiš zbrano na svojih prosvetnih večerih, kjer z vnemo posluša besedo predavatelja ter sj v razgovoru uri um in blaži srce. Odbori, društveni in odsekovni, na številnih sejah razmotrivajo o potrebah društva, naftmu rn aktualnosti njegovega dela. Pruvo ljudsko vseučilišče je to. Mnogo jih je še, ki ga ne ;>oznajo. ne sadov njega dela, ne plemenite druščine, ki jo ustvarja. In vendar so vrata vsakemu plemenito stremečemu na sležaj odprta. Vsakdo more najti torišče za sebi najprimernejše delo. Vabimo vsakogar, da se nam priključi in jx>maga gradili stavbo zdrave kulture. Včeraj popoldne ho pokopali na celjskem okoliškem pokopališču plemenitega mladeuiča, komaj 2.5 letnega poročnika Vladka Zorita. V ne-' deljo je podlegel dolgotrajni zavratni bolezni, ki si jo je bil nakojMl še kot vojaški akademik ob priliki vojaških vaj. Ves sj>ravljen s svojim Bogom, ki ga tudi pri vojakih ni zabil, je v nedeljo izdihnil pri svoi materi Pred grofijo. Velikokrat je izrazil željo, da bi, kot njegov oče, tudi on umrl na nedeljo. In Vsedobri je njegovi želji ustregel. Naj se jk> trpljeoju svojeg;i mladega življenja obilno veseli plačila v večnem živijienju. & V celjski bolnišnici so umrli. Dne 21. septembra 47 letna Mari ja Ježovnik, žena posestnika iz Tcpolščice. Dne li). septembra je bila po nesrečnem slučaju doma na dvorišču padla z voaa in si zlomila desno nogo. Nastale so komplikacije, katerim je sedaj jKidieg-la. — Včeraj je urnirla komaj 2 letna Slavka Pogladič, rejenku s Polzele, in na videz lahki nezgodi je podlegel 71 letni Jakob Krempuš, dninar iz Libcvj. ki si je dne 16. t. m. zlomil levo podlehtnico. N. p. v in.! -Sr Novo torišče prosvete so si ustanovili vrli Tremerčaui. Pred kratkim so sc združili v pro- svetno društvo, ki že danes deluje potoni svojega pevskega in tamburaškega odseka ter odseka za poučna predavanja. Prvo predavanje — o higieni — je oskrbel celjski Zdravstveni dom. Predaval je g. dr. Rebernik, ki je obl.jubil še večkrat obiskati uka in prosvete željno Treme rje. Prošlo nedeljo bi 'I se bila morala vršiti zabava z igro in petjem, pa je vsled prehudega dežja morala od,pasti. Zato pa se bo z istim sporedom vršila v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne. Celjani, ki že itak radi prihajajo v prijazno Trenierje, bodo imeli ta dan še posebej priliko priti med Tremerčane. ker bo k prireditvi vozil posebni avtobus. Odhod ob pol 3 popoldne izpred celjskega magistrata, povratek zvečer po končanem sporedu. Podprimo idealizem mladega društva s čim večjim posetom. ^ Strelska družina v Celju priredi v nede-ijo 28. septembru t. 1. predtfkmovalno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku. Pričetek ob 3 popoldne. Streljanje se vrši na daljavo 100 metrov leže brez opore, z vojaškimi puškami. Istočasno se vrši na daljavo streljanje s samokresi j^oljubne vrste. Municijo mora imeti vsak s seboj, medtem ko stane vsak strel s puško 1 Din. Izredno tekmovalno streljanje za nagTade in prvenstvo se bodo vršile meseca oktobra. V slučaju slabega vremena se predtekma preloži. Datum se bode objavil pravočasno v časopisih. V nedeljo 28. t. m. bode vozil mestni avtobus na strelišče izpred celjske pošte. Odhod ob pol 3. Prevoz tja in nazaj 3 Din. Vsi člani Strelske driržme se poživljajo, da se udeležijo streljanja. Kdor e plačal ali še plačo članarino za leto 1930. se sme udeležiti tekmovalnega streljanja. Pristopi še lahko tudi v nedeljo na strelišču in položi čiauarino. ki znaša letno 24 Din za redne člane. m Uradni dan okr. jrenrija treovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem okraju se vrši v četrtek, dne 25. t. m. in sicer: Od 9 do 12 dopoldne v Gornjem gradu \ posebni sobi gost rine gosp. Veršnika in od 14 do 17 popoldne v Mosinju v posebni sobi hotela >Pri pošli'-. — Načelstvo. Rakek V I. razred meščanske šole it je letos vpisalo i 32 učencev in učenk. Med temi so samo trije iz ' Logatca in nihče iz Cerknice, kar kaže, da so učenci in učenke tistih šol zamenjali višjo narodno šolo z meščansko, kar pa je popolnoma pogrešeno. ker ima meščanska šola drug ustroj in namen kot višja narodna šola. Poleg tega pa v letošnjem letu itak še ne bo višjih narodnih šol. V IV. razredu (završni izpit) je 20 učencev in učenk, nekaj manj kakor lani. Glavno vprašanje meščanske šole na Rakeku pa je še vedno stavbs. Povsod, po najmanjših vaseh postavljajo moderne in higijentčne šolske stavbe, pri nas pa se tiščita osnovna in meščanska šola v stari, predelani privatni hiši. Vsekakor morajo odgovorni činitelji o lem vprašanju resno razmišljati, ker je zanimanje za meščansko šolo med i ljudstvom veliko. Ksj ni v prosvetnem ministrstvu ; fonda za zidanje šol? Naj občina poskusi z brez | obrestnim posojilom iz tega fonda! Kot obrnejer ; kraj bo gotovo uspela. Nace iz Brezovice, ki košare plete in pesm dela, je oni dau naše! zavitek prazene kave pri Pod-skrajntku. Kava je bila vredna kakih 100 Din Po dolgem trudu in potu se je Nacetu, ki je po štenjak od nog do glave, le posrečilo, da je naše lastnika. Iskal pa ie Nace lastnika kar sam pc vaseh toliko časa. da je končno le našel trgovca ki je izgubil kavo. Ta pa mu ie moral poleg na pitnine, napisati še v posebno knjižico, ki jo iiru Nace s seboj, da je izgubljeno pošteno prejel | Takih potrdil ima Nace že precej. Prijateljsko tekmo med nogometnim kluboir »Loška dolina« in tukajšnjim -javornikom- so mo rafi v nedeljo radi prehudega dežja po prvetn pol času- prekiniti- Novo mesto Dve osebni vesti. K tej vesti, ki smo jo priobčili pred dnevi, ki jc pa nismo prejeli od našega poročevalca, smo nuprošeni objaviti, du g Otmar Skale ni podal ostavke nn državno službti in da ne misli priti v službo k Mestni hranilnici, (Pač pu je resnična druga naša vest, da je g. živinozdruvnik Jos. Stu par odšel na novo službeno mesto v Sarajevo. Ured i Vpisovanje vajencev in vajenk \ obrtno nadaljevalno šolo v Novem mestu se bo vršilo v nedeljo, dne 28. septembra t. 1. »hI <) do 12 dopoldne v pisarni obrtno-nadaljevalno šolo v deški osnovni šoli. Začetniki naj prineso - seboj učno pogodbo. Vpisnina je 50 Oin. dedni pouk se bo pričel za vse razrede \ nedeljo, due 5. oktobra t. 1. ob 8 zjutraj. Pouk na tej šoli so dolžni posečati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta, Kandije, Žabje vasi, šmihela, Broda. Irče vasi, Drske, Gotne vasi, Regerče vosi, Bršljina. Cegelniee in Ločine. Pomočniški odsek obrtnega društva bo priredil v nedeljo 5. oktobra svojo običajno vsakoletno vinsko trgatev, na kar opozarja >e sedaj. Čisti dobiček je namenjen blagajni za onemoglo člane. Na tukajšnji osnovni šoli se je vpisalo letos 17? otrok in le par otrok se je po vpisu preselilo drugam. Tovarna perila industrijalca g. Joško Pov-ha. katero jc sezidal na prostoru nasproti starega pokopališča, je sedaj že v polnem obratu. Zaposlenih ima veliko število delavk, šivalni stroji na električni pogon stojijo \ velikih iu svetlih dvoranah. V vseh prostorih velike tovarne. ki so vsi opremljeni in urejeni po vseh predpisih higijene vladata red iu snaga. Gradbena dela na hiši g. Medica na trgu Kraljeviča Petra se tudi žc bližajo koncu. Staviva je dobila z adaptacijo povsem drugo lice in tovarniški značaj. Že dosedaj je izdelovala tvrdka Medic perilo v velikem številu, in je imela zaposlenih veliko delavk, a sedaj je podjetna tvrdka še razširila in povečala svoje obratovalne prostore in še nekaj prizidala v samostanski ulici, tako. da Ivo sedaj lahko še v večji množini proizvajala svoje izdelke. Tudi ta stavba bo za naše mesto, zlasti pa za naš največji trg. s svojo lepo zunanjostjo in ravno streho zelo lep okrasek. Kranj Z ozirom na dopis iz Kranja v »Slovencu« dne 21. t. m. glede celodnevnega ali poldnevnega pouka na osnovni deški in dekliški šoli v Kranju dodajan, da je bila prošnja staršev za poldnevni, to je dopoldanski pouk poslana dne 24. julija t. 1. priporočeno po pošti kraljevi banski upravi dravske banovine v Ljubljani, a žalibog do danes še ni rešena. Starši nestrpno pričakujemo, da bi bilo vendar enkrat rešeno in prosimo g. bana dravske banovine, da zadevo pospeši. Gasilsko kegljanje nn dobitke sc vrši v sredo 24.. v soboto 27., na dan tombole 28.. za- j ključilo se bo najbrže v ponedeljek. Dobitki so j zelo dragoceni kot na pr.: I. moško kolo. II. j vreča moke. III. zaboj mila, IV. kriipon usnja j in še osem zelo vrednih dobitkov. Navdušeni j kegljavci na plan! Naj dostavimo, da pripravlja ; gasilsko društvo za nedeljo ob priliki tombole občinstvu neko izredno presenečenje, senz.uci-jo, o kateri bomo povedali koncem tedna. Kdor pa prej ugane, bo dobil nagrado. Delovni trg. Javna borza delit v Kranju nudi zaposlitev: 12 čevljarjem. I hlapcu, t Žagarju, 1 mlajšemu delavcu, I tekaču, 5 služkinjam. Preselitev. Veterinarski inšpektor v p. ž.ivi-nozdravnik g. A. Korošec se jc preselil iz vile trgovca g. Kokla, kjer je doslej stanoval, v lastno lvišo poleg vodovodnega stolpa ob poti na Rupo. Toliko interesentom, ki g. živiuozdrav-nika iščejo in kličejo k bolnim živalim, v pojasnilo. Ponedeljkov sejem 22. septembra. Na trg je bilo prignanih: volov 68, prodanih 41, cena >500 do 4000 Din: krav 52, prodanih 20, cena 1600 do 2500 Din; telet 4, neprodana, cena 700—1000 Din; junic 12, prodanih 9, cena 3000—3500 Din; Inkov 7, prodani 3, cena 5500—6000 Din; ovac 33, prodanih 16, cena 140—200 Din; svinj 58, prodanih 16, cena 300—1600 Din; prašičev 30, prodanih 16, ccna 300—1600 Din. Kupčija na živinskem sejmu jc bila zelo slaba. Zelo dobro založen je vsak ponedeljek živilski in zelcnjad-ni trg na Glavnem trgu. Vrhnika Zvonik cerkve sv. Lenarta slišimo, da nc l>o nanovo pokrit, kakor je bilo prvotno mišljeno in smo tudi v »Slovencu« po-ročali, pač pa diodo na strehi zvonika izvršena mala popravila. Zvonik bo tudi prebarvan. Obrtna šolu. Vpisovanje v obylno šolo bo prihodnjo nedeljo, 28. septembra ob 8 dopoldne. Vsak, ki: sc pride vpisat, naj prinese s seboj zadnje šolsko izpričevalo oziroma odpustni«) in učno pogodbo. Redni pouk sc bo pričel prihodnji petek, 5. oktobra. Tržič Nastop službe. Tukajšnji rojak g Ludvik Aliačič, učiteljski kandidat, ki je cclo leto čakal na službo, jc pretekli leden odšel na svoje prvo službeno mesto na narodno šolo na Trati v Poljanski dolini. Pri njegovem vzgojnem delu ni u želimo obilo božjega blagoslova. Prosvetno delo v »Našem domu- se bo kmalu pričelo. Za 5. oktober se napoveduje komedija »Radikalna kura«, za 6. oktober spominska žalna akademija v spomin 10 letnice koroškega plebiscita, zu naslednji dve nedelji pa prekrasen film »Kralj kraljev«. Tudi Čiri lovi bratje so imeli v ponedeljek svoj jesenski občni zbor, na katerem so začrtali delo za zimsko sezono. Prvi sneg. fl prv,lin jesenskim dnem smo dobili tudi prvi sneg. V nedeljo so bili pobeljeni naši hribi precej nizko. Tudi ozračje se je primerno ohladilo. Pač malo prezgodaj, ker na zimo šc ne mislimo, dokler govore Dolenjci o trgatvi. Belokrajinski kotiček O gospodični, ki je iskala pota na učiteljišče ter ga ni dobila, kakor smo poročali, smo prejeli pojasnilo: V Ljubljani so ji rekli, naj yre v Savsko banovino, kamor tudi sedaj pripada. Drugi dan je šel oče ž njo v Kurlovcc. Tam je tudi niso hoteli sprejeli. Rekli so, noj gre v Dravsko banovino, ali pa, fc hoče v Zagreb. V Zagreb pa potem oče niti prosil ni več. To j ki na stvari nič nc spremeni. V Ljubljani nc, v Kurlovcu nc! Pa si pomagaj, dragi Uelokran teci Kočevje Miniifareki predsednik gosp. Para Zivkovio ie poslal našemu >DijaSkeum domu« svojo fotografijo s podpisom ler priložil darilo 8000 Din. Samomor, v noči od sobote na nedeljo si jc vzel Življenje gosp. Matejka, delovodja na tukajšnjem rudniku. Pred nekaj meseci se je namreč njegov i ženi omiračil um in morala je v ljubljansko bolnišnico. Te dni jo jc mož obiskal, a povedali so mu, da ni nobenega upanji, da bi ozdravela. Ta vest jo bila ?anj usodna, ker zadela ga je proveč. Ko se je vrnil ves j hi trt domov, je še prej poravnal neke malenkostne račune. In v nedeljo zjutraj, ko st) otroci vstali, našli očeta obešenega. Vsi prestrašeni so planili iz sobe in klicali na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so brž. pozvali zdravnika, a ta je mogel ugotoviti lo smrt. Pokojnik zapušča štiri sinove in eno hčerko. Najstarejši 23 lotili sui se je poročil prejšnje leto, drugi sin je pri vojakih na Češkem, ostali pa obiskujejo še šolo. Jezica Na dostojen način smo počastiti 70 letni jubilej našega g. Mih. Dimnika iz Jarš. da počastimo moža, ki imu velike zasluge za napredek občine in tudi daleč izven ozkih oh-I einskjh meja. Kdor pri svojih 70 letih še vedno j tako zvesto služi tistim načelom, katerim je služil z vsem ognjem mladenič, kakor g. Dimnik, tak zasluži, da ga počastimo in mlajšim postavimo zu vzgled. V nedeljo so mu nekateri njegovi domači spoštovuk-i pri Alešu priredili časten večer, ki se g« je udeležilo mnogo njegovih bivših in sedanjih sodelavcev ter znancev in prijateljev. Stavljene« je pozdravil liajprvo g sodnik dr. Bizjak in očrtal njegove zasluge za občino, g. Goričnik jc osvetlil njegovo delo pri elektrifikaciji Jožice. C. prof. Sever pa je poudaril, kako je ■sluvljeuec bil v vrstah dr. Krekovih sodelavcev pri organizaciji kršč. slovenskega kmeta. G. župnik Koširje ]M>d-črtal njegovo krščansko delovanje v družini in za cerkev. Pozdravil ga jc tudi g. upravitelj šole pri sv. Petru. — Zastopnik kat. časopisju je v sluvljencu počastil staro slovensko katoliško generacijo, ki se je borila za narodni, socialni in kulturni prerod slovenskega ljutipa<. Povpraševanje je sicer veliko, kukor kažejo poročila ljubljanske borze, toda vsi hočejo le komisijsko blago in poleg tega šo za najkrajšo dobavo. Naravno je, da mali producent pri tem skoro nič ne profitira. Iz povpraševanja po špecijalnem blagu pa tudi sledi, da kupci nočejo kupovati na zalogo, ker najbrže še vedno pričakujejo spremembo cen. Naš glavni konzument, Italija, začenja zopet z večjimi nakupi, toda kot smo Ze pred časom omenili, je konkurenca na italijanskem trgu silno ostra. Prvovrstni mehki les ima še kolikor toliko stabilno ceno, dočim je zavladal za tretje-vTstno blago pravi kaos. Povprečno notirajo na milanskem trgu; t rami, tesani, smreka (jelka) Lit. 200.—, Ia deske Lit. 500.—, Ila deske Lit. 330.—, lila desko. Lit. 250.—, vse franko Milano. Značilno • ie, da italijanske veilefinne ponujajo cene, ki Joboko pod oficijelno kvotaciijo. Trg, ki bi ga morali, kot smo že opetovano Trbovlje Plenarna občinska seja se vrši v četrtek, dne 25. septembra ob 3 popoldne. Na dnevnem redu so večinoma zadeve, ki so se razpravljale v upravnem odboru ali pa v drugih odsekih, ter so po večini že znane. Nepotrebno razburjenje. V Hrastniku so imeli tamkajšnji občinski odborniki v nedeljo protestni gospodarski shod, kjer so oporekali časopisnim govoricam o nameravani odcepitvi Hrastnika od trboveljske občine. Ta shod je bil po našem mnenju pač nepotreben, ker ena ali dve osebi pač niso morodajne govoriti za kulisami o odcepitvi ali sklepati brez vednosti vse občine. Trbovlje se nikdar niso izrazile za odcepitev kakor tudi ne Hrastnik, posameznim osebam je pa potreba povedati, posebno če imajo kakšen posebeu namen, da se nimajo vtikali v stvari, ki jili nag ne brigajo, posebno še, če dot.ičnik ni domačin. Torej, kdor bo v bodoče hotel o razcepitvi v bodoče govoriti, bo moral imeti za to pooblastilo cele občine, katere pa ne bo nikdar dobil. Sicer je pa ta stvar že zastarela, in jc prišla v neki list iz drugega kraja. Na shodu so poročali gg. Malovrh, Klenovšek, Amšek in Hof-bauer. Vsi so protestirali proti govoricam odcepitve, poudarjali, da je boljša velika občina kol mala, izjavili, da govorice ne izvirajo iz trboveljskih krogov, in da nima nikdo legitimacije se za to zadevo pogaijati. Končno je še g. Malovrh predlagal v potrdilo resolucijo, kjer se zahteva, da se brastni&ki del priključi v zdravstveno okrožje Trbovlje, ki je po novi uredbi postalo samostojno, izpustilo se je pa Hrastnik nevedoma. Gosp. Hofbauer je govoril, da se okrajno glavarstvo premesti v Trbovlje, ter se je tako zopet pokazalo, da so vse vesti, kakor bi oni ne bili za lo, neutemeljene. Jesenice Veliko število članstvu KPD se je s popoldanskim vlakom odpeljalo na Breznico, kjer jc ondotno prosvetno društvo slavilo svojo 25 letnico. Društvo je tudi s svojim mešanim zborom nastopilo n« odru z nekaj pesmicami, deloma pa skupno z ondotnim zborom. Posebno dobro jc uspela Švabova: Dobro jutro. Pred par dnevi je prišlo okoli 80 slušateljev ljubljanske srednje tehnike na Jcsenice, kjer so si ogledali novi Krekov dom, nato pa tudi jeseniško župno cerkev, ki sc sedaj reno-vira in bo v kratkem dogrujenu. Dijaki so se zelo zanimali za stavbo in načrte. Dramski odsek KPD otvori svojo sezono 1930-31 v nedeljo 5. oktobra in sicer z. izborilo Dobovišckovo burko s petjem Radikalna kura«. Opozarjamo žc danes nu to prireditev. Čuje se, da bo gospod avtor sam prisostvoval ! prireditvi. Sobotni zelcnjudni vrt je bil zelo dobro ! založen, bilo je vsega v izobilju. Vendar pa so bile cene precej visoke. Tudi kupcev jc bilo i veliko, poznalo sc jc d« je bila prejšnji dim v ! tovarni izplačana mesečna plača. Stroški brezposelnosti. Nemški Zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu ije izračunal, da znaša izpad na plačah radi brezposelnosti v II. četrtletju t. 1. 14. Iliiber Franc, posestnik in gostilničar v Kuz.ini. 7. špilak Fr., posestnik v Dolicu. 8. Kovač Jože, zidar v Vi-donc.ih. Delavsko stav b c n o društvo v Ljubljani. Vpiše su član načelstva Kosec Ivanka, delavka tobačne tovarne v Ljubljani, Zaloška uesta št. 15. O b r 111 o - k r e d 1' 111 a z. a d r u g u , ieg. /.. z 11. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega /bor« z dne 24. aprila 1930 se je zadruga r«/.družiI« in prešla v likvidacijo. Likvidatorju: Ognil Ivan, stavbenik v Ljubljani, Gruberjev«) nabrežje št. 8, in Rozman Ivan, čevljarski mojster, Ljubljana, Rožna ulica. Poizvedovanja Ročno torbico je pozabila v nedeljo v cerkvi sv. Jožefa neka deklica, ki prosi najditelju naj jo izroči nuši upruvj. Stev. 218. '0861 BJqiU3iaaB f-o ««P D3N3ACnS< Stran 7. Pismo iz Belgrada Jesensko književno sezono je otvoril Rade Drainac z zelo ponesrečeno prozno knjigo z naslovom »Španski zid«. Drainac je »Španski zid < nazval roman. Radi če»a, ne morem ugotoviti. To je enostavna, po stilu celo kratkonovelska proza, ki je ie raifc neprestanih pisateljevih osebnih vplet-kot ni mogoče imenovati roman. DrainAC' je eden najmočnejših med mladimi belgrajtkiiitf književniki, To je že deseta njegova kn.iga. Po snovi je do skra nosti sodobna, Drainac je hotel dati milje in vsebino povojnih iet, In to milje in vsebino zelo ozkega, mogel bi reči aristokratskega, zato uiivajočega kroga ljudi, botel jc naslikati ljudsko plast, ki živi samo za danes in za sabe, Zato ni čudno, če je dosledno brutalen, naravnost umazan v izrazu, poln plehkosti, preračunanih elektov in krvnih vibracij. In s te slrani lo knjigo absolutno odklanjam. Do dane^ v srbski lepi književnosti Se nisem bral tako potencirane pornografije. Omenjam, da je knjiga izšla pri Gezi Kohnu, V tisku ima Drainac še dvoje del, in sicer esejev aCirkus Drainac« in »Liriko E, Bagrjane«, bolgarske pesnice, V Belgradu že nekaj let obstoja izdajateljsko podjetje »Narodna prosveto«, ki je do danes dalo zelo zadovoljive rezultate. Omenjam dve zelo široko zasnovani seriji: Srpski pisci in Strani pisci. Za Srpske pisce so bili izbrani le stareiši avtorji. Zadnji čas pa se čuti potreba po lepih priročnih izdajah del sodobnih pisateliev. V ta namen ie bila organizirana tretja obsežna serija ■/. naslovom: Biblioteka savremenih jugoslavenakih pisaca. Najprej izdajo celotnega Dučiča (pet knjig), dulje Miloša Crnjanskcga (dve knigi, ki bosti prinesli Dnevnik o Čarnojeviču, troje novel iz knjige Priče o muSkom in več potopisov) in Dinka Šimunoviča. Uredniški odbor tvorijo Veljko Petrovič, Milan Kašanin in Dragiša Vasic, Mesečno bosti izhajali po dve knjigi in bo na ta način ta serija v par letih zaključena. Na vsak način pa je treba grajati naiavljeni izbor avtorjev, katerih dela so vzeta v obzir. Pribiti moram, da zato, ker ni v program vzet noben slovenski književnik, zbirka po krivici nosi naslov »Biblioteka savremenih jugoslovenskiii pisaca«. Kai n. pr. Pregelj (ki ga je, vzporedno bodi povedano, nedavno S, Knj. Glasnik tako dostojno predstavil Srbom in v skoraj nič manjši meri tudi Hrvatom), Cankar, Župančič, Finžgar in še toliki drugi kaj zaostajajo za Mil. Jakšičem, Dimitrijevičcvo, Manojlovičem itd.? Opazil sem celo, da nili Hrvatje niso tako številno zastopani kot bi bilo želeti. Poleg žc omenjenih pisateljev in pesnikov, bodo v tej seriji objavljena še dela naslednjih srbohrvaških književnikov: Jevtič, 2i-vadinovič, Bartulovič, Kovačevič, Nastasijevič, La-zarevič, Božovič, Nazor, Miličič, Humo, Miloševič, Cosič, Velmar-Jankovič, Kalundžič, Krklec, Maksimovič, Kordič, Cinjanski, Durič, Petronijevič, Car, Krleža, Pandurovič, Stajic. Zadnia številka S. Knj. Glasnika (16, sept.) prinaša prozo Verke Škurla-Ilijičeve z naslovom: Tuga ostrva, ki je lirična pesem otoku Lokrumu in zelo uspela. Pesem sta dala Franjo Alfirevič in Jovan Popovič. Med članki omenjam A. Halerjev »O naučnom posmatranju književnosti in urojetno-sti«, ki je le eno poglavje iz še neizdane knjige »Spoljašnje i unutrašnje posmatrunje književnosti«, in »Tragedija Eshilova i njena etika«, ki ga je na-pisul filozof dr. Miloš Čurič. Muzej sodobna umetnosti je v zadnjem času zelo izpopolnil svoj francoski oddelek, Dobil je dela svetovnoznanih: Utrilla, Frieza, Dyfresne-ia, Vlamincka, Deraina, Pissara in še nekaterih. Ne vem, kako da ne nabavijo vsaj po en umotvor velikega Bourdella, Mattisse.ja, Cezanne-ja itd. Pravkar je izšla julijsko-avgustovska številka »Misli« z zelo pestro vsebino. Leposlovna proza: Umetničke ludovije (Milica Jankovič), Zmija (M. Mišic), Matija (Bor. Jevtič, konec); slede daljši prevodi iz Majakovskega (»Moje odkritje Amerike« in Lidina. Posebej omenjani celoten ponatis štiridejanske komedije >-Pucanj iz publike« P. Petroviča, ki je koncem lanske sezone vzbudila veliko zanimanje v Skopliu. Pesem zastopajo Ž. Mi-ličevič, Andelinovič, Jerkovič. Kot svojevrstnost moram omeniti sonetni venec T. Dukiča. Pripominjam, da je namreč isti Dukič pred nekaj meseci prevajal Prešernov sonetni venec in se mi •■zdi, da je po lem tudi dobil željo za izražanjem v tei obliki. Prebral sem magistrale in lahko rečem, da ie vpliv naravnost viden, Med članki zanimajo: Pisma iz Hilandara (2., V. Čorovič), Lična drama Bože Kneževica (Miloš Savčič), Ruske istorijske narodne pesme (A. Pogodin), Veliko presenečenje in senzacijo obenem je vzbudila v prestolnici vest, da jo zapušča priljubljeni kozer in komediograf Bran. NuŠič, V prihodnjih dneh odide na Dunaj radi snemanja nekega tonfilma. Omenjam, da je Nuiič le izročil tekst za svojo znano komedijo »Put oko sveta«, na osnovi katerega bo izdelan tonfilm, v katerem bodo nastopali naši domači igravci. K. N. Milutinovič izda v prihodnj'1! tednih knjigo »Likovi iz strane književnosti«, ki bo obsegala kratke portrete dvanajst svetovnih pisateljev. Dva mlada pesnika, Dušan Jerkovič in Jovan Popovič pripravljata pesniško kniigo, ki bo prinesla od vsakega po eno daljšo poemo. V črnogorskih »Zapisih* (september) je med drugim izšlo četrto in zadnje dejame močne drame Momčila Nastasijeviča z naslovom Nezvani-«. Krcr.istično omenjam, da je začela izhajati skupna češkoslovaško-jugoslovanska revija z naslovom »Ceskoslovenska - jugoslovanska Revue«. Jugoslovanski deli urejuje Msmčiio Miloševič. Prva štsvilka je posebej bogata po glasbiiii literaturi, Z naše slrani so pisali: Ivan Hribar, Petar S. Krstič, M. Miloševič, dr. J. Mandič, D. Boško-vič. Tovrstni revijalni poizkus jc treba na vsak način pozdraviti. V par dneh izide ponismbna knjiga , Naša narodna poezija«, ki jo ie napisal prof Miloševič. Izšla je brošura »Kulturni uticaj Vojvodine i nacionalna misija Srbije«, Tone P. Pridobivajte novih naročnikovi Spori TEKMOVANJA V PLAVANJU IN SKOKIH ZA PRVENSTVO LJUBLJANSKIH SREDNJIH SOL IN ZA PREHODNO DARILO SK ILIRIJE V LJUBLJANI. V svrho propagande plavalnega sporla, ki je v poslednjem času zavzel ogromen razmah, ter obeta postati v najkrajšem času pravi slovenski nacionalni šport, razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo dne 28. t. m. tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo srednjih šol iu prehodno darilo SK Ilirije, in to po sledečih propozicijah. Tekmovanje se vrši po pravilih JPSa. Pro-glam obsega proge, predvidene v Tehničnem pravilniku JPS-a kot juniorske konkurence. Pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1020-30 pravilno vpisani kot redni učenci. Tekmovanje se vrši v bazenu SK Ilirije. Vsak zavod more prijaviti na po-edino disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete. Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek in šolski zavod tekmovalca in disciplino, je poslati najkasneje do četrtka dne 25. t. m. do 18 na naslov Alfred Pdachl, kopališče SK Ilirije. Prvo-plasirani v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šol«, zavod pa, ki doseže največje število ločk, prihodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zamredni osvojitvi ali petkratni osvojitvi v presledkih. TEKMOVANJA V WATER-POLU ZA PRVENSTVO LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL IN ZA PREHODNO DARILO SK ILIRIJE V LJUBLJANI SK Ilirija v Ljubljani razpisuje tekmovanje za naslov prvaka srednjih šol v water-polu in za jire-hodno darilo kluba in to po sledečih j>rojx>zicijah. Tekmovanje se vrši v bazenu SK Ilirije. Pravico do udeležbe imajo moštva, sestavljena iz dijakov ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v letu 1929-30 pravilno vpisani kot redni učenci. Vsak zavod more prijaviti samo eno nraštvo. Prijave je treba poslati do četrtka 25. t. m. do 18 na naslov Alfred Poschl, kopališče SK Ilirije. Prijavnine ni. Tekmovanje bo vršilo le, če se prijavita najmanj dve moštvi. Zavod, ki |X) predsloječih projnizicijah izide kot zmagovalec, prejme naslov prvaka ljubljanskih srednjih šol v vvater-polu in si za dolično leto osvoji darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last jx> trikratni osvojitvi. JUNIORSKI PROPAGANDNI LAHKOATLETSKI MEETING. Meeting se bo nadaljeval v sredo ob 15 na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani prirediteljskega kluba, nadalje vsi neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba. — Prijave so dovoljene pol ure pred začetkom starta. — ASK Primorje. LAHKO ATLETSKI PROPAGANDNI MEETING SK ILIRIJE. Meeting se bo vršil skupno z damskim v soboto 27. septembra ob 15 iil v nedeljo 28. sept. ob 9.30 na igrišču SK Ilirije. Tekmovalnih disciplin je deset. Tekmuje se po pravilih j LAS. Pravo starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JLAS. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo pri- Pišit* tako! po veliltl brezplačni KATALOG tovarne glasbil, gramofonov in harmonik MEINEL & HEROLD prodajna j)odr. MARIBOR St. 102-B in tudi Vi bote imeli dobro godbo in veselje v hiši VATO tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago, Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki franko. ,/f RtBUN A" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Autotaksi M 18 Novo mesto- Ksndiia Telelen št. Dr. Mofzer Anton advokat — Beograd Majke J ev rosi me ulica štev. 6, vljudno znanja, da je pod tem naslovom dne 19. septembra 1930 odprl advokatsko pisarno. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 401—>, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigama v Ljubljeni. Ksilolitne tlak iniiiiiiiMiiiniiiiiimiiiimiiiiiiniiiimiiiiiiimuuifiitiiin za kuhinje, veže, hotele, trgovske iokale, urade, kopalnice, industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag. Polaga trgov, družba z omej. zav. LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a Telelon 27-16 Brzojavke: Material Preklic! Podpisani preklicujem, da nisem plačnik za mojim sinom Edvardom Motnikarjem in tudi on ne sme sprejemati zame v popravo ur ali zlatnine! Kdor bi hotel imeti uro poceni in dobro popravljeno se naproša, da jo pošlje direktno na naslov: Ferdo Motnikar, urar v Zagorju ob Savi. znanlce. Prljavnlno za točko' in osebo Diu 5, za štafeto Din 10 s prijavami jc poslati najkasneje do 24. septembra na naslov: kapetan Vizjak, kavarna Evrojia v Ljubljani. Poznejše prijave sc ne bode sprejemale. * SK Trata — Ljubljana. Umrl je naš mali Jer-ko Pavlic, živa igračka na našem igrišču ua Trati v nežni dobi 5 let. V sredo 24. t. m. ob 4 |>opoldnc ga bomo spremili na pokopališče iz mrtvašnico splošne bolnišnice. Žalostnim staršem naše globoko sožalje! SK Tržič. V nedeljo, dne 21. t. m. je odprl naš klub • novo igrišče. Prvo moštvo SKT je odigralo prijateljsko tekmo z moštvom kr. kolesarskega bataljona. Navzlic hudemu nalivu je občinstvo vstrajalo do konca, i ekma je končala v korist vojaštva 5 :0. Sodil jc dobro sodnik g. Osebek. Po končani tekmi jc priredil s|x>rtiii klub za nogometaše skromno malico, nakar se je vršil v prijaznem salonu g, Globočnika intimen večer, na katerem je sviral vojaški orkester jx>d sjiretnim vodstvom g. Marka. Bilo je izrečenih par napilnic, v kalerih se ie tudi predsednik športnega kluba iskreno zahvalil komandantu kr. koles, bataljona, gosj>. podp. lakliču, gg. častnikom in moštvu za podporo in trud, da se je moglo igrišče športnega kluba na lako svečan način otvorili. Grajana avstrijska reprezentanca. Na Dunaju so pred -10.000 gledalci zmagali Ogri v tekmi z Avstrijci. Ze prvi polčas se jc glasil 2 : 1 v korist Ogrske, končni rezultat pa je s 3 : 2 prinesel Ogrom definitivno zmago. Vsa jjričakovanja, vse nade avstrijskega športnega časopisja so se izjalovile. Poprej smo lahko brali, kako sijajen je ta in oni igralec, določen za reprezentančno borbo, brali smo lahko hvalisanje o dobri sestavi vsega moštva, o izvrstni kondiciji posameznih igralcev, sedaj pa tak preobrat. Dunajska kritika je udarila po moštvu kot celoti, pa tudi vsakemu igravcu je izbrala par stavkov samih očitkov. Koncem koncev pa so se kritiki spravili še nad zveznega kapitana in ga napadli zaradi tega, ker je postavil v reprezentančno moštvo »Lili|)utance«. Kar dolge kolone samega očitanja in grajanja. Boli ta jioraz, to je gotovo, vendar pa je nespametno jjo izgubljeni tekmi jx>-poluoma spremeniti doslej zakopano stališče. To ima skoraj smešen značaj. Odkrito priznati zasluženo zmago Ogrov, to je Dunajčanom nekaj nemogočega. S pravo težavo |v>datio priznanje ogrskemu nogometu je v naslednjem 6tavku zoj>et črtano. Potek igre, o katerem smo čitali, pa nam sam jasno odkriva večjo borbenost Ogrov in izvrstno igro njihove napadalne vrste, kar povsem naravno opravičuje tudi njiliovo zmago. Morda želi s svojim pisanjem avstrijski tisk preslepiti publiko, odnosno samega sebe. Ni se tako zgodilo sedaj prvič, ani-pak običaj je že ta, da mora dunajsko časopisje po vsakem |iorazu udariti z vso siki no lastnem moštvu, potem pa še zmanjšati kar se da nasprotnikov uspeli. Marsikomu pa to prav gotovo ne ugaja. Norveška — Danska I : 0. Zelo slabo vreme je bilo, ko se je v Oslu igrala ta tekma, ki so jo Norvežani 12 minut pred koncem odločili z zma-gonosnim golom v svojo korist. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš dobri soprog, brat, svak, stric, gospod ]osip Kurent inkesant banovinske hranilnice danes nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 24. t. m. ob 16 izpred hiše žalosti, Knafljeva ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 23. septem. 1930. Fanči Kurent roj. Kotlušek, soproga, in vsi ostali sorodniki. • > — c < o 'C J »J S1 "O « •• N> "t 3 •g-S a j 2 j ► -j »■»o £ m 4* c 1» je o o sij ,1 y> O S ozn. » O <Š «f O 1 i • s i i* n T ** * r. -v £ Si" I M ' Z* * 5 5 ■ ""o "8 a « •o -S X 4&a JlM UD « — r* s Sooc B os <5 so M n il Z", ' B B 1 "i , «: s • -3 ► r, «i Klatež Iz sibirskih sfiominov. Povest. A. J. Maksimova Prevel in s pripombami popolnil Ivan Hribar. Varlamov se je lotil drugega dne z mano vred poslovnih zadev mojega očeta; toda bile so tako zamotane, da je bilo treba zanje posebnega proučevanja in mnogo časa. ; Veš kaj,« mi je dejal, vrnivši se od odvetnika, - to je posel, katerega ti ne razumeš. Ti, študirani gospodje, imaš razum za književne modrosti. Jaz sem zarobljen človek in poznam zvitost in razsodnost ne-otesancev, ki sta neobhodno potrebni pri tako težkih in zamotanih računili. Ti gobezdači bi te požrli... Starega Varlainova pa ne požro, porok sem ti za to... Zato bodi pri nas, zabavaj se, bodi tovariš moji golobici Saši, jaz pa opravim zate.« ^Oh, kolika žrtev!« sem mislil odkloniti prijazne usluge starčeve. Kako? Kaj? Sedaj so ti žrtve padle v glavo? ... Jaz ničesar ne žrtvujem, še celo časa ne, ker isti odvetnik zastopa tudi mene.« >Vendar...« >Nič: vendar!... Varlamov je dejal, da opravi in on opravi; ti pa bodi tiho, ako me nečeš razjeziti.« Ni bilo mogoče, da bi se bil dalje upiral. Starček je, trmast, kakor je bil, znal s svojo voljo vselej prodreti. Po pravici rečeno, pri sebi sem se veselil starčkovih uslug... Po preteku tedna mi naznani moj spoštovani skrbnik, da gre stvar dobro; toda pri tem dostavi, da bi hitrica mogla vse pokvarili iu ua mi zato pri- poroča potrpežljivost. Moram priznati, da mi zadnjega sveta še treba ni bilo. Oci dne do dne mi je bilo novo življenje bolj in bolj všeč. Mirno, enolično, ali polno neizrekljivega čara in globoke dražesti je bilo. Zdelo se mi je, da je doslej mojemu življenju nedostajalo srčne toplote. Prvič v življenju sem občutil žar mladosti, navdušenje za krasoto, nagon k svetu in ljudem. Prvič sem se otresel hladne apatije, ki je bila doslej edino obiležje mojega značaja. Od Saše se nisem ločil niti za trenolek. čas je neopaženo potekal v neskončnih pogovorih. Ona je kaj rada poslušala moje pripovedke o neprodirnih tajgah, o brezmejnih stepah, o krasnem severnem sijanju. Cesto je pri opisu patrijarhalnega življenja sinov puščave zašepetala: »O, čutim, da je tam boljše ko pri nas!« Njena zmožnost sprejemati utise je bila ogromna. Navduševala se je ob mojili pripovedkah ko dete, s čemer me je spravljala v nepopisno navdušenje. ' Moje prebivanje v Varlamovi hiši je bilo podobno enemu edinemu, dolgemu, prijetnemu snu. 0 probujenju še misliti nisem hotel, ker sem slutil bridkosti in trpljenje. Vsako sporočilo o podaljšanju roka za rešitev očetovega posla je napolnjevalo, dasi tega nisem smel priznati, moje srce z radostjo. V razgovorih s Sašo je prišlo na vrsto vse razen ene stvari... Nemogoče je dopustiti, da bi Saša ne bila vedela, da sem oženjen. Saj ta okolnost za nikogar ni bila tajna. Vendar se je izogibala že samo zadeti ob to vprašanje. Jaz pa... jaz sem težko nosil svoje zakonske verige, ki so ukovale mojo voljo. Kadar mi je, kar se je le redko zgodilo, prišla v spomin žena, čakajoča mojega povratka, sem se trudil od- straniti ta spomin, ki ko da ruši harmonijo čarobnih prikazni. V. Nekoč sva molče sedela med magnolijami in kameli,jami v oranžeriji. Saša je držala v rokah nekaj ravnokar utrganih kamelij.ter jih je vezala v kitico. Jaz sem, ne rušeč tišine, zrl v njeno angeljsko krasno lice. . Na kaj misliš?« vpraša naenkrat Saša, ne da obrne oči od kitice. Od prvega dne najinega poznanstva sva se, izpolnjujoč voljo njenega očeta, tikala. Mislim, kako nestalna je človeška sreča«, ji odgovorim, >in razmišljam o bodočnosti ...« >Jako filozofsko razpoloženje; a čemu ozirali se po bodočnosti, ko je sedanjost tu?« »No da, sedanjost — samo trenutek .. . Prav imaš«, je zašepetala Saša, nagnivša glavo. Oblaček otožnosti je preletel njeno jasno lice... >Ka.j se ne da preživeti zaželjenih trenotkov, ne povprašujoč po neznanem jutri?« je pripomnila po kratkem premisleku. Preživeti jih je mogoče, toda prej ali kasneje jim je konec.« Komaj sem izpregovoril te besede, že so se na njenih trepalnicah zaiskrile solze. Tiho so se poto-čile po licih in izginile so v gubah njene obleke. Grda sebičnica sem/ zašepeta, -samo nase mislim, dasi dobro vem, da so Hoje misli daleč od tod . . Tebe vleče v Irkutsk toplejše čuvstvo, ko čuvstvo mojega prijateljstva ...« >Tam lo trmi * j - j 'In še nekdo drug.. .< Zeppetin obstreljevan Komur,-na kraljev« tlruiina pri letalskem dnevu v Bukoreštu, ki se je vršil te vini na letališču ■Banca Popolare« v Ferrari sla hotela dva moža, Olindo Orsini in Mano Joli, dvigniti od njune vloge, ki je baje znašala 56.706.90 lir, visok znesek. Pri natančnejšem pregledu vloge so uradniki ugotovili, da znaša isla v resnici samo 6.90 lir. Vknjižba 56.700 lir je bila ponarejena. Ko so hoteli sleparja prijeti, si je Orsini postavil s samokresom v bran. Pri tem se je samokres sprožil in krogla je zadela sleparskega tovariša Jolija, ki se je mrtev zgrudil. Orsinija so nato zvezali in odpeljali v zapor. KRALJESTVO ŽARKOV. .Maliaranza (iaekvvar iz Barodo, eden najoogitej-ših. nakupiivnejših in najdelj vladajočih indijskih knezov, potuje te dni po Evropi. 67 letni maha-radža poseduje neizmerne zaklade draguljev. Med pravljičnimi bogastvi njegove zakladnice se nahaja med drugim tudi 1 m in pol dolga in široka preproga, ki sestoji iz samih demantov in rubinov in katero so indijski juvelirji delali 15 let. trto dimenzijo. Je nekako pravljično kraljestvo znanosti, neizmeren prostor za domišljijo, ki lahko uteši v njej vse svoje želje. Rojstni kraj četrte dimenzije je Lipsko, njen oče je slavni astrofizik Zollner, datum rojstva pa je bil trenutek, ko se je Američanu Sladeju v Zollnerjeveni laboratoriju posrečilo napraviti na notranjo površino dvojne plošče, ki je bila od vseh strani obdana z zapirnicami, odtis noge In razne napise. Kako se je moglo to zgoditi? Medeni zaklop obeh plošč je bil nepoškodovan, nobeno snovno bitje ni moglo prodreti v notranjost plošče, ki je bila popolnoma odrezana od ostalega sveta. Takoj so se začeli baviti /. mislijo, da je moglo to prodreti v prostor, ki je bil tridimenzionalno zaprt, le lz neke četrte, človeštvu nepoznane dimenzije. Nič. jHimena nima za vso stvar dejstvo, da so Sladeja pozneje ponovno prijeli in razkrinkali kot čarodeja«. Misel četrte dimenzije je bila tu. Za matematike in geometre je četrta dimenzija nekaj banalno samo po sebi umevnega. Vendar pa ni prav nobenega matematika ali geometra, ki bi si znal četrto dimenzijo predstaviti. Noben človek na svetu si ne more napraviti kake predstave o četrti dimenziji, najbolj učen prav tako, kakor najpripro-stejši. S primerjavo pa vendar lahko pridemo tej zagonetki nekoliko bližje. Mi ljudje, tridimenzionalna bitja, si prav lahko predstavljamo dvodimenzionalne stvore, n. pr. slike v kinu. To so ploskovni stvori, njihov svet je dvodimenzionalna ravnina. Iz te ravnine no morejo. Vse, kar se zgodi za projekcijsiko steno ali pred njo, je za nje že četrta dimenzija, zagonetno pravljično kraljestvo. Mi ustrelimo na projekcijsko platno, kraljestvo ploskovnih stvorov. Revolverska krogla Ih) platno prodrla in v trenutku, ko se bo krogla dotaknila platna, bo nastala tam točka, ki se bo razširila v krog, ta pa bo postajal vodno manjši in manjši, postal zopet točka in ta točka bo izginila. Vse to se bo zgodilo v neskončno majhnem del« sekunde: v časovnem Bistvo sveta obstoji v tresljajih in nihajih, kar nas uči narava. Zvok, toplota, svetloba, elektrika, vse to skupaj je tresenje. V Ameriki in pred kratkim tudi v Evropi so ustano-j v ili 7. bogatimi denarnimi sredstv i posebne institute, katerih naloga je proučavati to vprašanje. V teh institutih raziskujejo bodočnost človeštva, nad katero bodo vladala danes še nepoznana tresenja in nihanja. Od 100 km dolgih valov do valov radio-postaj, ki beže okoli po vsej zemlji, pa do tresenja, ki se godi v toplotnih žarkih, ki merijo najmanjše odlomke milimetra, cd vidne svetlobe pa do rontgenovih in radijevih žarkov, vodi ogromna lestvica tresljajev. Razdelili so vse to v 63 oktav. Od teh 63 oktav sta našim čutom dostopni le dve, in sicer kot toplota in svetloba. V dolgi lestvici tresljajev pa so še vendar le prazni prostori. Kakšni valovi so ined mejnim območjem najkrajših električnih žarkov in med najdaljšimi toplobiimi valovi, tega ne vemo. Kakšne skrivnosti se skrivajo v onem območju, kjer ultravioletni žarki že odpovedo in kjer se polje rentgenskih žarkov še ne prične? To so beli madeži na zemljevidu eterskega sveta. In ali se ta svet konča že tam, kjer delujejo najkrajši in najmočnejši ra-dijevi žarki? Ali nam bo kak Kolumb eterskega oceana odkril še nepoznane dežele, tresljaje, o katerih danes niti največji fantast ne sanja? Odgovor na to je komaj dvomljiv. Resnična odkritja jutrišnjega dne bodo utopije današnjega dne postavile v senco! Generalna stavka v Barceloni. Že več mesecev je vrelo med španskim delavstvom, pretei- dni je butnilo na dan: v Barceloni, po velikosti drugem mestu Španije, je bila po delni stavki stavbnih in pristaniških delavcev proglašena splošna stavka. Nebotičnik v Versaillesu V Versaillesu nameravajo poleg gradu zgraditi nebotičnik, ki bi bil visok 30 metrov. Znani bivši konservalor Pierre de Nolhac je dvignil proti temu precej prahu v listu >Fi-garo«. Pravi, da bi ta nebotičnik popolnoma pokvaril celo lice mesta. Na mestu, kjer bi zgradili nebotičnik, stoji sedaj znamenit >Hotel des Reservoires«. V tem hotelu je v osemnajstem stoletju več časa stanovala Madame de Ponipadour, katere prostori so še vedno ohranjeni v tedanji ureditvi. Leta 1870 sta bila v hotelu gosla Moltke in Bismark. Tudi pri sklepanju Versailleske pogodbe so stanovali nemški delegatje v tem hotelu. Sedaj se bo pa moral ta hotel umakniti nebotičniku. Razumljivo, da se večina javnosti protivi temu. - CEOt; - odstrani tako' in brez sledil .Creme Orlaoi" 'obiva so v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Zalo !»• »Cosmochernia. Zaereh. Smičiklasov« 23. Telefon 49-9H Huda letalska nesreča Ob priliki proslave stoletnice belgijske države je bil v Bruslju velik letalski miting, na katerem se je zgodila huda nesreča. Ruski J skakalec s padobranom Stazkovski je poskušal z višine 800 111 trikratni skok s padalom. Prvo padalo se mu je srečno odprlo, ravno tako tudi drugo. Ko pa je v višini 500 ni skušal odpreti in se spustiti dalje s tretjim padalom, se padalo ni odprlo in pilot se je razbil na tleh. Stazkovski je bil star šele 22 let in je že veliko takih poskusov srečno prebil. Spominska slavnost za Ivana Keplerja se bo o priliki 300 letnice njegove smrti vršila 24. in 25. septembra « Regensburgu. Tu je umrl ustanovitelj novejSe astronomije, ki je nažel zakone, po katerih »e gibljejo planeti, dne 15, novembra 1630 v hiši (X), ki šc danes stoji Radio Programi Kadio-Ljtshftana i Sreda, 24. septembra: 12.00 Dnevne vesti — plošče. 13.00 Čas, borza, plošče. 18.00 Koncerl radio orkestra. 19.00 Sokratov zagovor, recitacija, g. Valo Bratina. 20.00 Koncert godbe Dravske divizije. 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 25. septembra: 12.00 Dnevne vesli, plošče. — 13.00 Čas, borza, plošče. 18.00 Koncert radio orkestra. — 19.00 Prof. Mirko Ru-pelj: Srbohrvaščina. — 20.00 Ženski portreti iz svetovne literature, predava ga. Bartolova. 20.30 Samospevi g. Stjepana Ivelja, člana marib. nar. gledališča. Vmes duet, kitara in cifre (g. Aliačič). — 21.30 Slovenski šramel kvartet. 22.00 Časovna napoved in poročila, plošče. Drugi programi t Četrtek, 25. septembra. Bcljsrad: 12.45 Koncert radio kvarteta. 17.30 Koncert radio kvarteta. 20.30 Prcno; iz Ljubljane. 22.45 Večerni koncert radio kvartetu Budu-post: 12.05 Koncert radio orkeslra Vi.'/) Ogrske arije. 17.45 Koncert ciganskega <»rk<-.-.'i« 20.00 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.05 /obalni in instrumentalni koncert. 21.00 »Večna ljubezen , ve seloigra. 21.50 Koncert komorne glasbe, nato plošče. — Milan: 19.30 Večerni Icoocert /aha v ne glavi« 20.40 >Wertherc, opera. - Praga: 12.20 Koncert radio orkestra. 17.00 Popoldanski koncert ork. 22.15 Orgelski koncert. 23.00 Plesna glasba Lan gen beri?: 17.30 Popoldanski koncert orl 20.00 Lahka glasba. 21.00 Simfonični koncerl Kini: 17.00 Po poldanski koncert radio orkestru 20.35 Koncert italijanske narodne glasbe; nato .»Cavalleri« RiimIj cana«, opera. — M. Ostrava: Koncert zabav ne glasbe. 19.00 Lahka glasba. 1985 Koncert Leipzig: 16.30 Popoldan,ki koncert radio orl" ,tia 19.30 Konceri simfoničnemu ori 7/1.30 Življenje umetnika*, predava A. Itoffiuuuu Zrakoplov »Grof Zeppelir je s svoje vožnje v Moskvo prinesel zanimive novice. Sovjetske obmejne čete so gn na |xili v Moskvo »pozdravile« z 18 streli, ki pa ,k sreči niso povzročili občutne škodo. Na ukor i/. Moskve je obmejni poveljnik resno odgovoril, da ima strog nalog streljati na vsa inozemska lotala, ki se prikažejo nad sovjetskim ozemljem. V Moskvi so se Nemci zanimali za posebne znamke s Zeppelinovo sliko, ki jih jo sovjetska p< štna uprava natisnila obisku na čast. Na svoje začudenje so zvedeli, da se ljudje boje kupovali lo znamke. GPU je namreč sklenila, da verižnikom in trgovcem ne bo dovolila pokupiti vse zaloge slavnostnih znamk. Radi tega so njeni organi stalno opazovali vse kupce na pošti. Zaprli so pet oseb, ki so na trgu skušale zamenjati znamke za kruh. Ta vest se je bliskoma razširila po vsem mestu in je zelo preplašila prebivalstvo. Harry F. Sinclair, ameriški petrolejki inagnat, je le dni prispel v Nemčijo, kjer namerava z več milijoni dolarjev ustanovili nemško Sinolair-petro-lejsko družbo. MALI OGLASI Vitka drobna vrstico l'SO Din ali vuki besedo OO por Na|aian|£l ogins k . 5 Din. Oglasi nad devet vrnile se ra£uno|o vlit.. Za odgovor snamUo! Na vprašala bres snamfce ne od0ovar|smol Gospodinjo tinolno vseh gospodinjskih del, veščo nemškega jezika - sprejme grajska uprava Grmafa, Šmartno pri Litiji. Godbeniki, pozor! Godba državnega rudnika Kreka potrebuje takoj naslednje godbenike: I. in II. violinista, brač, čelo ali trombon, klarinet in fagot. (Potrebni instrumenti Es, B trom-ba, basfliogorna.) Obrtniki ali rudarji imajo prednost. Ponudbe sprejema kapclnik Snižek, Kreka, Bosna. Sprejme se takoj nad 14 let stara učenka Iščem za vse kraie v državi zastopnike za prodaio nove oatriotične slike Prodaio ie odobrilo in omo-I gočiln pristoino ministrstvo Zaslužek 3—6000 Din mesečne Obrniti se ie osebno ali pismeno Izdavačkoi kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1. Dijaka ' mlajšega, sprejmem na i stanovanje in hrano. Šva-bičeva ulica 15, vrata 10. Akademik išče stanovanje s hrano. Objavo Sodna dražba v konkurzno maso Petra Semka spadajočo kožu-hovino in poslovnega inventarja se vrši 24. sept. 1930 ob XA2 popoldne na dvorišču Prečne ulice 4. Posestva Proda se dve tretjini hiše, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, pritiklin in vrta — po ugodni ceni. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 10.981. Enodružinsko hišo v Št. Vidu nad Ljubljano, s štirispbnim stanovanjem poleg pritiklin in uporabe krasnega vrta, odda takoj v najem Gogala, Maribor, Aleksandrova 6. Vsakovrstne emaillrom ploSte i napisom za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele itd najceneje iideUije ,,/eptilr d. d. - Subolica tovarna peči in mnajla I poštenih staršev, ki ima Ponudbe na upravo »Slo veselje do šivilstva. Aloj- venca« pod: Visokošolec. tija Šinkovec, šivilja, Bo- 1 Stanj. Učenka se sprejme takoj z najmanj dvema razredoma meščan, šole, delavna, v večjo trgovino mešanega alaga pri I. Schamperl, Dobrna pri Celju. Pouk Akademik - fiiozoi išče instrukcije (matematika). Namesto hono-narja sprejme tudi stanovanje z zajtrkom. - Ponudbe pod »Uspeh«. Gosli poučuje biv: učitelj konservato-rija, Študentovska ulica 9/L Šoferska Sola I. oblast konc.. Čamernik. Liuhliana. Dunaiska c 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnte IBEBBI Orgle, harmonije, pianine najsolidneje in najceneje izdeluje, popravlja in pa uglašuje Anton Dernič, Radovljica. Stanovanja Sobo in kuhinjo išče gospodična v mestu. Ponudbe pod »Zračno« na upravo. Dva gospoda ali gospodični. sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.982. Stanovanje brezplačno dam krojaču ali penzijanistu. Ponudbe na: Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Krasno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pritiklin oddam za 1. november v hiši Erjavčeva cesta 21. Pojasnila daje A. Šara-bon, Zaloška cesta št. 1. cm Trgovino dobro apeijano, z nim blagom in železnino, sredi trga na Dolenjskem, oddam v najem, zraven so tudi velika skladišča. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod: »Resno« št. 10.823. Vilo popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi, blizu I eonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo Luci, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29. Puhasto perje kilogram po 38 Din raz-pošiliam po povzetju nai-mant 5 kg Potem čisto belo goste kg po 130 Din iD čisti pub kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82 Kemič čistilnica peria. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga L avrenčič & Ko, Ljubljana, /ošniakova ul. 16, za goreniskiro kolodvorom Grahom moka ' se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na pre j bavi in vsem, ki uživajo | veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po 1 poštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Ako želite kupiti no obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani, Cigalfetova ulica 1 (zraven sodnije). Prodamo Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel 2244. lil.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telelon 28-20 in 25-95. Hidravlično prešo za izdelovanje olja, v dobrem stanju, kupim. Bac, M. Sobota. Valjčni mlin najmoderneje zgrajen, se proda. — Več pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 1. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veiiki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana. Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Gostilniški inventar mize, stoti, kozarci, kredenca, otomana, umivalnik" itd., se proda. Gostilna Rot, Bohinjska Bela Čitajte in širite »Slovenca«! 9melifvm naznanilo! Tvrdka I. GOREČ NASL,, družba z o. z. cenjenemu občinstvu vljudno poroča da se je preselila iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti na Miklošičevo cesto št. 30 vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ui. kjer bode pod tvrdko /. Goreč nasl. Auerhammer- Ogrm, družba z o. z. svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do seda/. Vsled znižanja režijskih stroškov bodemo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi ccnami poteg prvovrstne kvalitete v blagu, ler se za nadaljni poset v novih prostorih priporoča J Goreč nasL Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 30 iz litijskega in škofjeloškega okraja in štajerske provenijence, sedanje rasti. divji kostanj želod kupuje V. H. Rolirmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Otrokom, ki obiskujejo šolo Za soboslikar. dela se priporoča Ambrož Fran. Najnovejši vzorci na razpolago. Cene nizke. Rimska cesta 11. Stolpne ure po novem izumu, ki imajo samo 2 uteži in bijejo četrt dvojno in ure ob uri na dva zvona, izdeluje podpisani. Ravno tako male ure za šole, ki po ljubno zvonijo, in priklop ne električne po prov niz-ki ceni. Za precizno funkcioniranje jamči. - Vsem č. g. duhovnikom, šolskim odborom i. t. d. se vdano priporoča Ferdo Motni-kar, urar, Zagorje o. Savi. dajajte redno vsak dan 2 krat na dan po I malo žličko okusnega icigiru železnega kina vina Otroci Vam bodo ZDRAVI, VESELI, DOBREGA TEKA in ZDRAVIH ŽIVCEV. - Odporni proti vsem boleznim »ENERGIN železnato kina vino se dobiva v vseli lekarnah 1 steklenica Din 40- —. - Po pošti pošlje Laboratorij »ALGA«, Sušak; 3 velike steklenice zu Din 128*—? 6 velikih stoklenic za Din 248*— in 1 zastonj. Modroce vrhne iz la alrika močno blago Din 240 — mreže - posteline odeje -žimo - cvilh najcene;eš kupite pri Rudoli Sevet Ljubljana. Marijin trg 2 I4 /onJtnvvoai Ov&O/ /Ot/VVOO Mou&MZOSG A jmlt Vsemodri Bog je poklical k sebi med nebeške krilatce našega iskreno ljubljenega sinčka oziroma bratca Jerika Pavlii ki je v nežni dobi 5 let po kratki, zelo mučni bolezni danes zjutraj ob pol 3 zatisnil zemske oči. Pogreb nepozabnega Jerčka bo jutri popoldne ob štirih iz mrtvašnice splošne bolnice, Ljubljana. 23. septembra 1930. Žalujoči starši, bralec in sestrica. Peči za žagovino gorljive 10 in 6 ur, iz močne pločevine, solidno izdelane, razpošilja po najnižjih cenah. — Kari Cizel, Vransko pri Celju. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Tvrdka A. VOLK LJubljano, Resi jeva cesta 24 □ udi najceneje vse vrste pšeničnn moko in d ruše mlevske izdelke Zahtevajte cenik! mm lekarne Dr. G. P1CCOL1-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. Dnevnik ■Slovenec ■ .tJ I UUI|C informirani list! Zahvala Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti predobrega, ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda J ar o slava Neškudla lastnika tvornice paramentov, zastav in cerkvenega pribora izrekamo vsem iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, vsem, ki so nas tolažili v bridkih urah, ter vsem, ki so pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Jabione nad Orlici Č. S. R., 24. septembra 1930. Žalujoča soproga BELA s sinčkom JOŽKOM in vsi ostali sorodniki. ZAHVALA. Za izraze sožalja ob smrti naše ljubljene matere, babice, prababice in tašče, gospe Viktorije Lampe roj. Mayr vdove drž. ur. se vsem iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, katerega je rajna v življenju tako ljubila, ler vsem, ki so drago pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi viškemu učiteljstvu in šolski mladini z Viča za udeležbo pri pogrebu. Hkrati se najprisrčneje zahvaljujemo g. P. dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske ter čč. sestram usmiljenkam za postrežbo. Še prav posebno se zahvaljujemo g. Dori Sluga za vso skrb, ki jo je imela za našo bolno mater in za vsako uro razvedrila, ki jo je nudila bolnici v dolgi bolezni. V Ljubljani, dne 23. septembra 1930. Žalujoče rodbine: LAMPE, MELLIWA, ŽILIH. KRANJSKA HRANILNICA objavlja tužno vest. da jc njen blagajniški sluga, gospod Josip Kurent odlikovan leta 1927. s srebrno svetinjo za gradjanske zasluge nenadoma umrl dne 23. septembra 1930. Pogreb rajnkega bo v sredo, dne 24. septembra ob 4 iz Knafljeve ulice št. 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni je služboval nad 40 let vedno z vzorno marljivostjo in zvestobo; zavod ga bo ohranil trajno v častnem spominu- Ljubljana, dne 23. »eptembra 1930. Kranjska hranilnica. Tvrdka P. Ladstatter in sinovi, fovarna slamnikov in klobukov v Domžalah, javlja, da je njen nepozabni solastnik, gospod Ivan Ladstatter dne 21. septembra ob 25. uri postal žrtev nesreče v Budapesti. Vsem, ki so poznali našega nepozabnega pokojnika, ga priporočamo v prijazen spomin. Domžale, dne 23. septembra 1930. , ■> 1 • ym Nemila usoda nam je nenadoma vzela našega dobrega in nepozabnega šefa, gospoda Ivana Ladstatter ki je postal žrtev nesreče dne 21. t. m. ob 23. uri v Budapesti. Ljubeznivega, predobrega pokojnega gospoda šefa ohranimo trajno v najboljšem spominu. Domžale, dne 23. sept. 1930. Uradniki tvrdke Ladstatter in sinovi. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Cefc izdajatelj: Ivan Kakovco. Urednik: Franc Kremžar,