Dijana, nedelja, 20. oktobra 1957 LET° XXIII. Stev. 247 IZDAJA CN TISKA ^OPISNO ZAL02NISK0 PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR podjetja LEV MODIC 0LAVNl EN ODGOVORNI OREDNIK ivajj Šinkovec itfiaja vaak dan razen U!a ~ Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE! ' i / cUudSkcu PRAVICA .LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA k OKTOBRA 193« — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE OO L JULIJA 1051 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. STANE KAVCIC: ' ' OB VOLITVAH ,e zatfinA - za °bčinske volitve Hojfj L U^?J0; Nekatere značilnedhn v*.e mažejo v dosedanjih, Mpranahj !n Pes^rih volilnih ^lkni,id°k,azuiei°’ da dr' 11 fda in ; Molivci pravilno z a-°l>činslciur J}e8a pomena teh ,0 Prerine !?eR- Te značilnosti nem in ,jPm P izredno sprošče-» kiLJ!nokratičnem vzdušju, fredool;/!!1} le , bU° na stotine ikhkon l ^orovanj in se-'Pro>čenn'tr?° rmlivcev. Ta 8^>t>nn . j ,ernokratičnost in 119 ibnriu ?Panie državljanov tila pr; ?,Dcef). ki se je ka-hnj °°raDnaDi vseh vpra-fattir dnu P?sta°ljanja kandi-občin. °i- jike sedanjega dela h rv,1 u&ih organov obla-Je, da i?Saniezni,kov — dokazu- ci«liS(A ”as demokratični in so-?o flr.i,,1, ra?t°oj dobil že izredni j6, korenine med širo-c^littirn- \mi množicami. So- >a"lo nn)‘i ° n0S‘ zato mso De<5 (foa, * fno ges/o a!i perspek-^ Prenl j stDarnost, ki posta-6*efcin; ^foč iinitelj tako po °*efi / ?r po obliki na Henja*ih našega javnega fiiria °f.s tem dejstvom ne ra-* ne Didi a/i ne čuti ter življem ^aoner>i in političnem pii, > nastopati na star na-°i doživel razočaranje neu.r , J uozivel raz tani in » Tudi takih ____________ 6 doserfa^fPeh°v je nekaj bilo ^®*topa/1 na s/ar na- 6 Z ,nel *> ooi« ajhidi n°.^ za nekatere ne (afop, yP.r‘ objavi volilnih rezul-^kjejn*1 ]a^i primeri samo po-^je bol- se državljani če- »ic j J' zavedajo svojih pra volilnih pripravah m *netj 'j^žriosti. Pravilno razu-^°tti j Povezati pravice, mož-eden n dolžnosti pa je danes i^e8a • • Pogojev, brez ka-'jafi u je težavno predstav-tybeni>n° komun, njenih il'4 drj1,1 organov in posamez-** nra lanov. Dosedanje vo-"olitoe 'Prave, kakor tudi same 5(ao|la;^a o tem pogledu predatiioe . množično šolo držav-blSojniln Pomenijo pomemben Stili J/^vek k oblikovanju DfiGn» T?e zavesti našega de-sa človeka. Izredno pozitivno je glede j teh volitev tudi, da celotna ito- | ji!na akcija ni samo ob podreta- | vanju splošnih socialističnih = značilnosti, ampak da je bila | zelo konkretna. Te volitve zato | p političnem pogledu obračuna- | Dajo še s poslednjimi ostanki | birokratskega gazdovanja v ob- | činah, obračunavajo s pojavi | primitivizma, lokalne oddvoje- | nosfi in nesposobnosti. V neka- | terih občinah so še primeri, kjer | občanom ne pojasnjujejo dovolj § delo občinskega ljudskega od- f bora. Preveč se še sklepa za za- | prtimi vrati in še se dogajajo j stvari, s katerimi se volivci ne j strinjajo. Sedanja volilna raz- \ gibanost bp tudi tem preživelim f metodam in navadam zadala krepak udarec. Socialistična za- j pes? državljanov je dosegla že \ tako stopnjo, da si je nemogoče zamisliti dobro delo recimo ob- \ vinskega ljudskega odbora, če \ h-ta, razen tega, da sprejema dobre sklepe in vodi pametno politiko, ne poskrbi tudi za to, da bo nenehno pojasnjeval svojim občanom svoje delo, sklepe in načrte ter poslušal tudi mnenje volivcev. Predvsem aktivisti Socialistične zveze bi morali biti nosilci takega sistema dela v občinskih ljudskih odborih. Naslednja značilnost volilnih priprav, ki pa bo dala ton tudi samim volitvam in volilnim rezultatom, je interes državljanov za komunalno problematiko. Zaradi pozitivnega zanimanja volivcev za te probleme, ki so bili povsod prevladujoči, lafiko ugotovimo, da je popolnoma izostal kakršen koli negativni prizvok osebnega ali demago-škega modrovanja in uveljavljanja. Volivci so na predvolilnih sestankih dokazali, da se zavedajo, da ne gre pri teh volitvah zgolj za volilno formalnost ali za uspešen oziroma neuspešen nastop tega ali onega kandidata, ampak da gre predvsem za to, da bodo prihodnji občinski odbori kot celota čim-boljši in čim sposobnejši. Naloge, ki čakajo bodoče ljudske (Nadaljevanje na 2. strani) PREKINITEV DIPLOMATSKIH STIKOV MED ZAHODNO NEMČIJO IN NAŠO DE2ELO SVOJEVOLJNI UKREP nasproti naši konstruktivni in miroljubni politiki Bonn, 19. oktobra. Zahodna Nemčija je prekinila diplomatske stike * Jugoslavijo. To je danes ob 11. zahodno-nemški zunanji minister von Brentano uradno sporočil dosedanjemu veleposlaniku I^ušanu Kvedru, katerega je povabil na sestanek, da bi mu izročil noto o prekinitvi. Dosedanji jugoslovanski veleposlanik je ob tej priložnosti prebral svoj odgovor na to noto, ki je še enkrat potrdila dosedanje teze zahodnonemške vlade o tem, da je edina zakonita predstavnica vsega nemškega naroda. Opozoril je Brentana na daljnosežne posledice svojevoljnega in nesmiselnega ukrepa bonnske vlade. jpri Brentami se je mudil veleposlanik Kveder pol ure. Ko je odhajal iz njegovega kabineta, ga je takoj obkolila skupina domačih in tujih novinarjev, fotoreporterjev ter televizijskih in filmskih snemalcev. Novinarji so ga prosili, naj jih seznani s svojim razgovorom z Brentanom in s stališčem jugoslovanske vlade. Dušan Kveder je samo kratko odgovoril, da je dobil od zahodnonemške vlade noto, v kateri je sporočen njen sklep, da prekine diplomatske stike z Jugoslavijo, potem pa je novinarje povabil na poseben sestanek v prostorih veleposlaništva oziroma — kakor je poudaril — v prostorih bivšega veleposlaništva. Drugič v zadnjih dveh desetletjih Sestanek se je začel kmalu potem in udeležilo se ga je mnogo domačih in tujih novinarjev, akreditiranih v Bonnu. • Veleposlanik Kveder je najprej prebral svoj osebni odgovor na zahodno-nemško noto o prekinitvi stikov. Že začetek tega besedila je napravil na navzoče globok vtis, da je v dvorani kar završalo. »Se enkrat v naši novejši zgodovini je nemška vlada prekinila stike * Beogradom. Tokrat s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, žrtvijo napada in eno izmed zmagovalk v drugi svetovni vojni.« Tako je začel veleposlanik Kveder svoi odgovor, potem pa je nadaljeval: »Jugoslovanski narodi, ki so v zadnji vojni proti takratni Nemčiji in njenim zaveznikom izgubili 1,700.000 človeških žrtev, 12 odstotkov svojega prebivalstva, in ki jim je bila prizadejana neprecenljiva materialna škoda, so vzlic temu ponudili nemškemu narodu roko sprave. Jugoslavija je bila prva dežela, ki je izpu- stila vse bivše nemške vojne ujetnike, med njimi celo velike zločince, bila je celo med prvimi, ki je navezala diplomatske stike z vlado Zvezne republike Nemčije.« Potem je Kveder opozoril novinarske predstavnike zahodne in svetovne javnosti na dejstva, ki jih, mimogrede rečeno, dostikrat kaj lahko pozabljajo. Veleposlanik je opozoril na konstruktivnost in miroljubni značaj jugoslovanskega sklepa o pripozna-nju DR Nemčije in na hude posledice samovoljnega in nespa- Frcncoski veleposlanik zastopa bonnske interese Beograd, 19. okt. (Tanjug). — Odpravnik poslov zahodnonem-škega veleposlaništva v Beogradu Herbert Miiller Rossach je bil danes pri državnem podsekretarju za zunanje zadeve dr. Alešu Beblerju in mu je izročil kopijo note o prekinitvi diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in našo deželo, ki jo je davi minister Brentano izročil našemu veleposlaniku v Bonnu Dušanu Kvedru. Tudi francoski veleposlanik v Beogradu Vincent Broustra je bil danes dopoldne pri državnem i podsekretarju za zunanje zadeve i dr. Alešu Beblerju. Obvestil ga | je, da je bilo Franciji zaupano, i da zastopa koristi Zahodne Nem-1 čije v Jugoslaviji. metnega sklepa zahodnonemške vlade, ki je uporabila to za povod, da je prekinila diplomatske stike z Jugoslavijo. Potem je veleposlanik Kveder odgovoril na več vprašanj novinarjev. Predvsem je odločno zanikal skonstruirane izjave raznih tukajšnjih uradnih osebnosti, da bi opravičile sklep o prekinitvi diplomatskih stikov. Te osebnosti so povsem samovoljno trdile, da se je Jugoslavija baje molče zavezala nasproti Zahodni Nemčiji, da ne bo nikoli pripoznala DR Nemčije in, kar je še bolj neverjetno, da je Zahodna Nemčija baje Samo s tem pogojem privolila v lansko sklenitev spora- (Nadaljevanje na 4. Strani) Trgovinski sporazum z Demokratično republiko Nemčijo Dogovorjen trgovinski promet blaga za skupnih 48 milijonov dolarjev Beograd, 19. okt. (Tanjug). V Beogradu sta bila danes podpisana sporazum o trgovinski menjavi blaga in sporazum o plačilnem prometu med Jugoslavijo i n DR Nemčijo za leto 1958. V imenu jugoslovanske vlade je sporazuma podpisal državni podsekretar v Komiteju za zunanjo trgovino Ivica Gretič, v imenu vlade DR Nemčije pa je sporazum o trgovinski menjavi blaga podpisala namestnica ministra za trgovino Eleonora Steimer, sporazum o plačilnem prometu pa opolnomočenec vlade DR Nemčije Hans Petzold. Pogajanja z delegacijo DR Nemčije so bila v Beogradu od 4. do oktobra. larjev), nadalje kemikalije, proizvode tekstilne in lesne industrije, usnje, usnjeno galanterijo in obutev, netopljivi in valjani material, brezšivne in lite cevi, kable, stroje, opremo ter razni pribor in rezervne dele. DR Nemčija bo v letu 1958 dobavljala Jugoslaviji kalijevo sol in -amonijev sulfat (za več kot 4 milijone), kemične surovine in proizvode kemične industrije (za 1,7 milijona), nadalje kmetijske 19 Po podpisu sporazuma je bilo objavljeno, da so trgovinska pogajanja med vladama FLRJ in DR Nemčije potekala v prijateljskem vzdušju in da ie bila dogovorjena menjava blaga v letu 1958 v znesku 24 miljonov dolarjev za vsako stran. Po dogovorjenih blagovnih seznamih bo Jugoslavija prihodnje leto izvažala v DR Nemčijo razen drugega razne kmeti jskopreh rambene predmete (za več kot 9 milijonov do- Prijateljska pot Jutri odpotuje Edvard Kardelj v Grčijo na uradni bbisk in tiskarske stroje, stroje za obdelavo lesa, orodne stroje, stroje za tekstilno, čevljarsko in usnjeno industrijo, kakor tudi drugo opremo, rezervne dele in pribor (skupno za 5 milijonov dolarjev). Dogovorjeno je, da bo uvoz blaga za široko potrošnjo iz DR Nemčije dosegel vrednost 4,2 milijona dolarjev, razen tega pa še, da bo Jugoslavija uvažala iz DR Nemčije orodje vseh vrst, stroje za varjenje in rezanje, pisarniške stroje, proizvode elektroindustrije ter laboratorijsko, tehnično in optično steklo. Dr.Pavle Gregorič odlikovan z Redom junaka socialističnega dela Beograd, 19. okt. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval z Redom junaka socialističnega dela dr. Pavla Gre- i -------- f0vanS.V? tisoč ljudi je sodelovalo na predvolilnih sestankih in zbo-i ’ danes pa bo več milijonov volivcev v Sloveniji, na Hrvat-em in Makedoniji izvolilo odbornike za občinske zbore Beograd, 19. okt. (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo v ponedeljek zjutraj odpotoval v Grčijo na uradni prijateljski obisk, ki bo trajal tri dni. S tem se bo odzval povabilu grške vlade. Podpredsedniku Kardelju bodo v Atenah, kamor bo prispel v ponedeljek dopoldne, izkazali visoke časti. Obisk podpredsednika Kardelja v Grčiji bo nova priložnost za izmenjavo gledišč državnikov obeh prijateljskih dežel o vprašanjih, ki zanimajo njuni vladi kakor tudi o drugih mednarod- nih političnih dogodkih. Razgovori med državniki obeh dežel se bodo začeli v torek. Na poti v Grčijo bodo podpredsednika Kardelja spremljali njegova soproga, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Mladen Ivekovič, državni podsekretar pri Zveznem izvršnem svetu dr. Anton Vratuša in svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Dragomir Petrovič. Po uradnem delu obiska bodo Edvard Kardelj in ostali člani njegovega spremstva prebili nekaj dni v zgodovinskih krajih Grčije. Vukmanovič pri Naserju Kairo, 19. okt. (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič se je sinoči . štiri ure razgovarjal predsednikom Naserjem, na večerji in po njej, ki mu jo je priredil egiptovski predsednik v svoji rezidenci Barazu nedaleč od Kaira. V razgovoru sta sodelovala vršilec dolžnosti zunanjega ministra Ali Sabri in veleposlanik Josip Djerdja. Oba državnika sta obravnavala predvsem gospodarsko problematiko azijskih in afriških dežel ter pereči položaj na Bližnjem vzhodu. Razgovor se je nanašal tudi na vprašanja nadaljnjega sodelovanja Jugoslavije in Egipta zlasti gospodarskega. Danes dopoldne so si Svetozar Vukmanovič, dr. Vladimir Velebit in Vojin Guzina ogledali stari del Kaira, slovito srednjeveško trdnjavo in grič Mukatam, na katerem grade novo kairsko četrt. goriča ob njegovem 65. rojstnem dnevu in 40-letnici revolucionarnega dela za izredne zasluge, ki si jih je pridobil v socialistični izgradnji FLRJ. Dr. Pavle Gregorič, član ZIS ln predsednik njegovega odbora za ljudsko zdravje, se je rodil 16. oktobra 1892 v Zlataru na Hrvatskem. Dovršil je medicinsko fakulteto v Zagrebu in se specializiral v preventivni medicini v Gradcu in Baltimoru. Clan Komunistične partije je od leta 1921 in zaradi revolucionarnega dela je bil večkrat aretiran. Leta 1931 so ga aretirali ln obsodili na dve leti strogega zapora, leta 1934 pa je bil v kaznilnici v Mitroviči obsojen še na dve leti težke ječe. Leta 1936 je postal član CK KP Hrvatske. Od takrat do začetka volne so ga pogosto aretirali in obsodili. Leta 1945 je postal Pavle Gregorič član prve povojne vlade kot minister -za Hrvatsko, od leta 1948 do imenovanja za jugoslovanskega poslanika v Rimu jantarja 1953 pa je vodil kot minister zvezne vlade resor ljudskega zdravja in socialne politike. Po vrnitvi iz Elma je bil znova Izvoljen za poslanca Zvezne ljudske skupščine in člana ZIS. Za svoje zasluge v narodnoosvobodilni vojni Je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Sodeloval je tudi v veliki Oktobrski revoluciji, ki ga je s skupino Jugoslovanov našla v Kijevu. Ti Jugoslovani so v Kijevu formirali bataljon in se v začetku zime pridružili boljševikom, potem pa so se borili v raznih kralih Rusije. Iz Sovjetske zveze se je Pavle Gregorič vrnil leta 1921. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 20. oktobra Precej oblačno. .Proti večeru se bo oblačnost postopoma povečala do pretežne oblačnosti. Nekaj padavin. Temperatura ponoči od 6 do 10, v Primc.iu 14. najvišja dnevna do 29* C. Podprimo na volitvah tiste kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom in prizadevanjem dali najboljše jamstvo, da se bodo občine razvijale v okviru naših splošnih interesov in interesov posameznika! (iz proglasa szdl Jugoslavije) OB VOLITVAH (Nadaljevanje s 1. strani) odbore, niso majhne in tudi ne lahke. Danes lahko vidi že vsak človek, da bo nadaljnji razvoj komunalnega in tudi gospodarskega sistema o mnogočem od- ki so tu, niso izkoriščene niti pri nas v Sloveniji niti drugod. j§ Glede na tak trenutni položaj H je program in politično priza- §j devanje Socialistične zveze in g o/vega smiKma u mnogočem ou- njenih kandidatov usmerjeno vi sen od konkretnega dela, spo- predvsem v to, da v bodoče ob- H sobnosti, aktivnosti in znanja čine še odločneje delajo za ne- g posameznih občinskih ljudskih posredni dvig standarda in iz- i odborov in njihovih družbenih boljšanje ostalih pogojev, v ka- jj organov. terih živi delovni človek. To po- Dosedanje praktično delo že meni, da se bo treba še bolj od- p kaže, da se samo s splošnimi točno spoprijeti s tistimi drob- j političnimi programi in samo s nimi problemi, od katerih je d P pozitivno politično pripadnostjo okviru občine mnogokrat precej 1 socialističnemu družbenemu si- odvisen življenjski standard. § Danes je pritisk glede stan- 1 darda usmerjen predvsem na p plače. Smatra se, da je treba 1 celotni narodni dohodek deliti §§ tako, da se bodo plačni fondi 1 DANES VOLIMO v Sloveniji, Hrvatski in Makedoniji Volitve v Srbiji, čmi gori in BiH bodo prihodnjo nedeljo stemu ne d& reševati perečih in čestokrat zelo zamotanih problemov naše socialistične stvarnosti in komunalne problematike. t}. n»ivw, uu »c l/l/ul/ /i/nut Splošno politično delo ne di neprestano pot>ečavali in da bo m pravih rezultatov in ne more *abo zagotovljen dvig standar- M dobiti tiste prave vsebine, če ni da. To je prav gotovo o redu in j naslonjeno predvsem na kon- prav, toda to je le ena izmed §§ kretno delovanje organov druž- možnosti za dvig standarda, m benega samoupravljanja o ob- Druga, tudi izredno važna, pa m činah in podjetjih. Zato se bodo ie D tem> kakšno politiko vo- 1 mnoga vprašanja o bodoče re- dijo komune. Zal o tem pogledu § sevala z večjim ali manjšim če ni napravljen povsod odlo- n uspehom pač o zavisnosti od čilni prelom; napraviti tu od- 1 tega, kako bodo delovali organi ločilni prelom, bo ena izmed g oblasti, to se pravi predvsem ob- prvih in najvažnejših nalog no- g činski ljudski odbori, njihovi ooizvoljenih odborov. Se se I sveti tn komisije. Novoizvoljeni namreč dobe po naših občinah, i občinski ljudski odbori bodo o podjetjih in tudi drugod ljudje, = svoji mandatni dobi glede politično gospodarskih odnosov v ki se ukvarjajo samo z načrti za velike investicije, ki še zme- nekem pogledu v boljšem oziro- rom govore samo o večstomili-ma lažjem, v nekem pogledu pa jonskih ali milijardnih vsotah, jj v težjem položaju, kot pa so Pozablja pa se pri tem na obrt, [ bili dosedanji. V lažjem polo- trgovino, šolstvo, zdravstvo, na m žaju bodo zaradi tega, ker bodo stanovanja in podobne zadeve, g imeli skupaj z delavskimi sveti kjer bi bilo možno z relativno jj več materialnih možnosti kot majhnimi sredstvi izdatno iz- 1 doslej. Drugače povedano, nji- boljšati sedanje stanje. Povsod, 1 hooa materialna osnova bo bolj kjer so se že do sedaj občine 1 odvisna od njihovega dela. do- odločnejše orientirale v to smer, J brega ali slabega gospodarjenja, so bili doseženi zelo pomembni 1 kot je bila do sedaj. Zlasti nov materialni in politični rezultati. S zakon o delitvi dohodka gospo- Vsa ta vprašanja pa bomo jj darskih organizacij, ki je sedaj morali o prihodnje še bolj res- jj v razpravi in ki bo po vsej ver- np kot dosedaj postaviti na ob- fl jeinosti zelo kmalu sprejet, daje tinski dnevni red, in če jih bo- jj komunalnemu sistemu in delav- mo reševali z vso tisto odloč- 1 skemu upravljanju mnogo večje nostjo in spretnostjo, s katero jj možnosti od dosedanjih. Ta mnogokrat iščejo sredstva za jj zakon zelo široko odpira vrata velike industrijske objekte, po- j stimulaciji, in kar je še posebej tem se bo marsikje našlo dovolj 1 važno, omogoča komunam in sredstev za napredek teh izred- S podjetjem, da prenehajo gospo- no važnih področij. Mislim, da j dariti od danes do jutri ali iz morajo kandidati Socialistične g rok v usta, kar se je do sedaj zveze predvsem stremeti za tem, § čestokrat več ali manj tudi iz da bomo o bodoče še bolj ener- jj objektivnih razlogov dogajalo, gično šli o tej smeri naprej in jj S tem zakonom se dajejo ko- ™a ta način pomagali izboljšati 1 munam tn delavskim svetom življenjske pogoje delovnega M možnosti, da začno svoje pro- človeka. bleme reševati bolj sistematično • Spričo tako jasnega in razum- g in z daljšo, večletno perspektivo. Ijivega programa, s katerim 1 Okolnost, da so se naše material- ®?°Pa Socialistična zveza s svo- P ne sile in subjektivna spoznanja /,mi kandidati pred volivce, se y razvile do take stopnje, ki orno- zdi skoraj nepotrebno in poni- g goča sprejeti tak zakon o delitvi žeoalno loviti vsakega posamez- 1 dohodka, kot je sedaj predložen n*ka za rokav, češ naj gre na 1 — nekatere pomanjkljivosti tega volitve. Kot rečeno, ne gre zgolj ti zakonskega predloga so drugo- za formalno čimboljše volilne jj razrednega pomena — daje tem rezultate. Socialistični zvezi gre g občinskim volitvam in izvolje- Pri teh volitvah o občinske od- jj nim odborom še prav posebno bore predvsem za to, da bodo § vlogo in odgovornosti. Spričo izvoljeni taki ljudje, ki bodo I tega bodo glede odgovornosti sposobni in pripravljeni voditi g novoizvoljeni ljudski odbori o občinsko gospodarstvo in ostale jf nekoliko težjem položaju od do- občinske zadeve v interesu dr- gj sedanjih. žavljanov, v interesu njihovih jj Prihajamo o dobo, ko volivci občanov. Kdor hoče tako poli- J čedalje bolj pozorno in kritično žibo podpreti, kdor vidi in čuti I spremljajo delo organov oblasti, to potrebo, kdor pričakuje po- 1 V tako razvitem komunalnem moč in razumevanje skupnosti 1 in gospodarskem sistemu, pri glede njegovih osebnih potreb, p katerem so materialna sredstva problemov in težav, bo vedel, jf občin, podjetij in posameznika baj trna napraviti, bo vedel tu- g predvsem odvisna od njihovega dt, koga voliti. Če pa tu ali tam S i 1 „• Prir, lrl n, 1*11 L_____s! gospodarjenja, se potem v pri meru slabega stanja in neaktivnosti ni moč izgovarjati samo na splošne težave in potrebe, ni moč prikrivati svojo lastno ne Beograd, 19. okt. (Tanjug). — Pričakovati je, da bo Zvezni izvršni svet na eni prihodnjih sej obravnaval novi osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se v določeni meri razlikuje od osnutka, kakršnega je pripravila skupna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta. Po novem osnutku bo glavni element za določanje pokojnine Ljubljana, 20. oktobra. — Volivci treh republik, Slovenije, Hrvatske in Makedonije bodo danes oddali svoje glasove za odbornike občinskih ljudskih odborov, medtem ko bodo v drugih republikah volili nekaj dni kasneje. Z današnjimi volitvami v občinske zbore bo zaključen prvi del volitev, v občinske zbore proizvajalcev pa bomo izbrali odbornike v soboto in nedeljo. V treh republikah, ki volijo danes, bodo proizvajalci iz industrijske skupine volili člane v zbore proizvajalcev v soboto, 26. oktobra, proizvajalci iz kmetijske skupine pa v nedeljo, 27. oktobra. V Sloveniji bomo na današnjih volitvah izvolili 2971 odbornikov v občinske zbore izmed 6041 izbranih kandidatov. Na Hrvatskem imajo 19.441 kandidatov, izvolili pa bodo 9552 odbornikov. V Makedoniji kandidira 4469 ljudi, izvolili pa bodo 2775 odbornikov. Priprave na pomemben dogodek, ki naj zagotovi nadaljnjo rast in razvoj občin na gospodarskem in družbenem področju, so zaključene. Na zborih volivcev, ki so bili v glavnem zelo dobro j pripravljeni, so se volivci po- i drobno seznanili z dosedanjim j delom občin in z nalogami, ki Včeraj ob 11 dopoldne je predsednik Sveta za kulturo OLO Ljubljana dr. Heli Modic odprl v Jakopičevem paviljonu v navzočnosti predstavnikov oblasti in kulturnih ustanov razstavo izvirnih fotografij »Nova Kitajska v graditvi socializma«. Razstava, ki jo prireja Urad za informacije pri Izvršnem svetu LRS, bo odprta 15 dni. Vstop prost! bodo nujne v bodoče. Tehtno so pretresli mnenja, kateri kandidat naj bi bil ponovno izbran in kdo naj bi na novo prišel na volilno listo glede na sposobnost in prizadevnost, ki naj bi ju uveljavil kot bodoči odbornik. Današnje volitve bodo pokazale tudi uspeh tehničnih priprav, ki zagotavljajo nemoten potek volitev. V Sloveniji so organizirali veliko število volišč, jih vidno označili, v nekaterih volilnih enotah pa so organizacije SZDL tudi domiselno poslale volivcem ali družinam vabila. Na njih je označeno volišče, imena kandidatov in število odbornikov, ki naj jih izvolijo. Spet drugod so na vidna mesta razobesili vabila in volilne letake. Tako je zagotovljeno, da bodo ljudje lahko po premisleku izrazili svoje zaupanje tistim kandidatom, za katere mislijo, da najbolj zaslužijo odgovorno mesto v bodočih občinskih ljudskih odborih. Vzlic pripravam na volitve v občinske zbore ni zastalo delo, ki naj zagotovi prav tako nemoten potek volitev prihodnjo soboto in nedeljo v občinske zbore proizvajalcev. M. N. Svet je SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIJE Pomanjkanje prosvetnih delavcev razpravljal o ukrepih, ki jih zahteva pomanjkanje učnega kadra Ljubljana, 19. oktobra. - Današnja sedma redna seja Sveta za šolstvo LRS Je imela na dnevnem redu tudi eno Izmed glavnih vprašanj našega šolstva: kadrovsko vprašanje. Spričo Izredne važnosti ln resnosti tega problema našega šolstva je razumljivo, da je o pomanjkanju učnega kadra Svet najdlje razpravljal ln sprejel nekaj sklepov In predlogov, s katerimi bo moč vsa) začasno premostiti velike težave, s katerimi se bore šole. šolski organi, ln ki v znatni meri onemogočajo uspešno izvedbo šolske reforme. Razpis tajništev za šolstvo okrajnih moči. Ob takem stanju, ki grozi moč-ljudskih odborov za najbolj potrebna no prizadejati raven našega šolstva in učna mesta na osnovnih, srednjih in ki Je vsekakor kritično, je Svet za šol-strokovnih šolah za letošnje leto Je stvo razpravljal ne le o vzrokih za tako pokazal, da potrebujemo več kot 1300 učnih moči, letni prirastek ljudi v pro. stanje, marveč tudi o rednifi ln Izrednih ukrepih, ki naj tako stanje popra- svetno stroko pa Je komaj 100 novih vijo, ki naj zagotove povečanje priliva učnega kadra v naše šole. Pri tem je razumljivo, da gre pri nekaterih izrednih ukrepih, ki jih terja pomanjkanje učnega kadra, za izrazito začasne ukrepe, ki so nujno potrebni, četudi pomenijo korak nazaj. Med take ukrepe Je vsekakor šteti sprejem gimnazijskih maturantov ,v učiteljsko službo za predmetni pouk v višjih razredih osemletk in nižjih gimnazijah, ki ga Je Svet sprejel. V luči tega velikega pomanjkanja I učnih moči in upadanja zanimanja za prosvetno stroko dobi podelitev prvih Žagarjevih nagrad prosvetnim delavcem za lanskoletno šolsko delo, o kari so tudi danes razpravljali, še lepši lesk. Tudi te nagrade bodo v prizadevanjih za rešitev kadrovskega problema v našem šolstvu nedvomno prispevale svoj delež. Letošnji prvi nagrajenci z žagarjevo nagrado pa so: Avgust Gojkovič, Vladimir Mušič ln Gustav Šilih (prva nagrada 100.000 din) ter Velimir Batič, Mirko Brumen, Lado Smrekar in Jože Unverdorben (druga nagrada 50 tisoč dinarjev). « ’ Usi dnevnik Dva nova slovenska bar^* filma je včeraj P^J^stav-jetje »Viba film« za p nike tiska, in sicer »Frv venski festival tel®fižeie«. ture« in »Zaklade na e deže^ Podjetje »Viba film Jjjg«, lalo tudi »Sok naše Vse tri filme bodo v b prihodnosti predvajali v kinematografih., ,nosto| Danes bodo v Um „ raZ-galeriji v Mariboniodpr ^ stavo slik zakoncev jj Ciu in Cou LeungCen Hongkonga. V ^ po svetu sta si ume rnjgnii šobila ve!ik sloves iz narave, ki po v žejo cvetove in žival- Bolgarska zadru^tpela t gacija je včeraj P BTV«-. »»1?S streljanja rodoljubov letnice osvobochtve w jevca so bile te dni P ^ slovesnosti s ayeča“® ven-demijami in PO^Sjenib cev na grobove ustrelj rodoljubov. «dnJsT Industrijska BiH se je v osmih mesec^ y tošnjega leta poveč epa. odstotkov v primerjavi * ^ kim razdobjem lanskeg jg Septembrska Pj^Tččsar nazadovala za 2 7», a(jj pa je prišlo v glavnem številnih izostankov z d radi epidemije gripe- Na predvolilnem **>£%. n ju na Reki je vfeLja]cj godne pred 15.000 prebivaj voril član Izvršnega ^ Hrvatske Marko BeUni& gg vedel je velike uspeh ^ gospodarstva v zadnjin , nato pa tudi uspehe ročju delavskega in nega upravljanja. $e Huda železniška je pripetila davi na bi;žini postaji Dračevo v voZj Skoplja. Motorni vlak, se je na progi Skoplje-Bitom v zaradi goste megle po-tovorni vlak. Hudo so škodovani prof. dr. vSjca Miketič, Lilijana Andon j( in Aco Dragovski, laze e bilo ranjenih pet ose NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI RAZVITI JAVNE SLUŽBE Mnenja šolske upraviteljice, advokata in knjigoveza — kandidatov v Tolminu Predvolilne priprave so tudi v Gornjem Posočju razgibale javno življenje ln ljudje so na dobro obiskanih zborih volivcev in sestankih krajevnih organizacij Socialistične zveze posredovali vrsto tehtnih misli, pobud in predlogov za stvarno in učinkovito delo prihodnjega občinskega ljudskega odbora. Obiskali smo tri od skupaj šest kandidatov in jih povprašali, kakšne so po njihovem mnenju najnujnejše potrebe Tolmina, ki naj bi jih upošteval bodoči ljudski odbor. kdo, ki misli, da lahko živi brez m vsega tega, da je ose občinsko g gospodarstvo, osa politika So- g cialistične zveze in socialistične jj t-, **>* .v-,, otruju ,aomu ne- Jugoslavije zanj nevažna stvar, ■ sposobnost z izgovori na skup- potem naj ostane tam, kjer je. i nost. Mislim, da takim jalovim Samo, kadar se bo obračal na 1 izgovorom in neupravičenemu riašo socialistično ali komunal- 1 tarnanju še ni povsod odvzeta no skupnost, mu je treba jasno državljanska pravica. Če je do povedati: ti si se sam izključil s sedaj nedograjenost gospodar- iz skupnosti, izločil iz politike, g skega in komunalnega sistema bi jo vodimo, in iz sistema, ki j§ takim pojavom dajala določeno ga gradimo. Če kdo kaže ne- jf potuho in jih stimulirala, pa bo razumevanje za vse, kar se 1 z novim zakonom o delitvi do- okrog njega dogaja, če je kdo gj hodka in še z nekaterimi dru- gluh in >lep za današnji čas in jg gimi ukrepi ta okolnost od- sedanjo stvarnost, naj ne bo E padla. Spričo tega bodo v bo- razočaran, če se mu vrača milo j§ doče taki pojavi direkten rezul- za drago. To se mi zdi, da je % tat sdbjektivnih slabosti in ne- razumna, pametna in sociali- š sposobnosti. Zato je izredno stičnim silam, moči in sposob- i važno, da so predvsem kandi- nosti sedanjega družbenega si- 1 dati Socialistične zveze nosilci stema ustrezna politična osno- B take politike, ki hoče in želi Da, za katero bodo kandidati §j čimbolj izkoristiti in mobilizi- Socialistične zveze pri teh vo- S rati vse tiste gospodarsko poli- Utvali dobili ogromno zaupanje a tične sile, sredstva, rezerve in od državljanov, tako zaupanje, g možnosti za napredek in razvoj, bi jim bo dalo moralno in po- § ki so danes v občinah in pod- Mično podporo, da bodo tudi v 1 jetjih. prihodnje lahko uspešno delali. 1 Vse sile, rezerve in možnosti, STANE KAVČIČ g iimiiiiiiiiiiniiiinniiniiii)iiniiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiinnmiiiiiiiiii«aHiiiiiMiHiinimHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHi[iimiimiiuiiiiiiiimi)iiiHiiiiiiiiiiiiuiniiii"»iiiiuiiiiiiiiiiiHin—mmiiiii Osnutek zakona o pokojninah bo kmalu obravnavala Zvezna ljudska skupščina svojim domom ob Soči. Odgovoril je takole: »Tolminu Je potrebno stalno in solidno podjetje, ki bi nudilo kruh 200 do 300 ljudem. Potlej zaposlitev našega mesta ne bi temeljila izključno na delu v administraciji, v raznih ustanovah in v drugih negospodarskih področjih. Po prvih uspehih sodeč se bo morda lahko razvila v širino nova tovarna avtomobilov svečk, ki ima ugodne pogoje za rast.« Tovariš Mirko Fili se mimo svojega poklicnega dela v knjigoveznici najraje ukvarja plača. Razen tega je prišlo v osnutku do kaj pomembnih sprememb glede pogojev za pridobitev pravice, do pokojnine. Važne so zlasti spremembe glede priznanja delovnega staža, ureditve pravic udeležencev narodnoosvobodilne vojne do pokojnine, nadalje v odnosih med družinskimi in osebnimi pokojninami, kakor tudi glede pravic koristnikov pokojnin do zaposlitve. Učiteljico osnovne šole tovarišico Marijo Jereb smo pobarali kar na cesti, ko je opravljala razne nakupe. Na zadevno vprašanje je odgovorila: »Pri nas bi bilo najbolj potrebno razviti drobne komunalne službe, ki bi razbremenile zlasti zaposlene ženske. Predvsem mlečno restavracijo, pralnico, krpalnlco in podobne obrate uslužnostnega značaja. Potrebna bi bila dalje menza, kjer bi pripravljali hrano tudi za otroke In druge družinske člane, da bi čimbolj razbremenili zaposlene matere.« Advokata Janka Hrasta smo zatekli na gradilišču za s športom. Srečali smo se torej na nogometnem igrišču in kandidat se je rad oddahnil za nekaj trenutkov in odgovoril na vprašanje. Takole je dejal: »V Tolminu bi bilo treba čimprej ustanoviti Javno kopalnico, kar je že dolga leta predmet razprav na zborih volivcev. Pri nas so mnoge hiše stare in brez najnujnejših sanitarij ter bi bila zato ustanovitev kopalnice zelo koristna. Od važnejših komunalnih del bi kazalo čimprej asfaltirati cesto iz Tolmina do bližnjih Volč.« To so mnenja treh kandidatov; drugih treh pa nismo zatekli v Tolminu. Frane Skok, podpredsednik OLO Gorica, je bil v bolniški postelji, Marija Skočir, vzgojiteljica otroškega vrtca je odšla domov v sosednjo vas, vtem ko se ie Oton Vencelj, direktor krajevnega podjetja »Tobak« mudil na službenem potovanju. Razviti trgovino in preskrbo na Jesenicah Odgovarja Anton Strajnar, kandidat terena »Plavž« za občinski zbor Jesenice »Vprašanje preskrbe Jesenic, predvsem s sadjem, zelenjavo, mlekom in mlečnimi proizvodi Je že vsa povojna leta težak problem. Nekateri deli mesta, kot so »Plavž«, Javornik itd., kjer Je bilo po vojni zgrajenih več sto novih stanovanj, pa novih trgovskih lokalov niso gradili. Sodim, da Je gospodarski svet pri Občinskem ljudskem odboru imel premalo povezave s trgovskimi podjetji. Vzrok je tudi v tem, da na občini nimajo dovolj strokovnih uslužbencev, da bi lahko uspešno in pravočasno posredovali. Sicer je opaziti večji red ln boljše gospodarjenje v trgovini, vendar Je dobra kontrola vedno potrebna, kajti, ko je škoda storjena. Je prepozno posredovati. Ce bom izvoljen v občinski odbor, se nameravam posvetiti temu vprašanju. Tu so ml stvari in problemi poznani, čaka nas pa veliko dela. Mnoge naše trgovine so potrebne preureditve, modernizacije, manjka Jim sodobne opreme hladilnikov Itd. Pa tudi nekaj novih lokalov bo nujno zgraditi.« Naloga: zgraditev vodovoda Odgovarja Matija Rešek, kandidat za novi občinski zbor občine Radovljica letošnjj10 »Z lanskim in t“‘~y0da-vodnim prispevkom J ■ _ čimbolj uveljavimo sve.g komisije. Znano je, da *e in sedaj bila večina svetoVysa komisij le na papirju- s(J vprašanja iz naše [eTi doslej reševali le n® ajnj_ uslužbenci v občinski a^ ^ ^ straciji. Tako je n. Pr- ' 0 dfelo imel v dveh leti*1 j dve seji in še ti sta bili z zaradi potrditve tarifni*0 vilnikov. Takih primerov bilo več. Kandidati o problemih v komunah SANIRANJE ŠOLSTVA V DVEH ETAPAH 8^a,^®dobovšek — kandidatka v Trbovljah, pripotuje o načrtih za ureditev šolstva v tei občini , Šolstvo kili pj°lvu *n “reditev šolskih učilnic ter oprema šol z učili so ščij. . en glavni problem, ki so jih volivci v industrijskih sredi-k° v m rav?av#I| s posebno prizadetostjo. Kako tudi ne. Medtem f&!ti^Dogih podeželjskih občinah ponujajo prazna šolska poslopja n4 p.°^Jetjem, ki naj bi v njih uredila razne obrate, hodijo Isnenahl k’ V ®ras*niku 1® v Trbovljah učenci v šolo v treh opraviti’,1/; *mo se na šolsko Zliobovč b.0 V Tr'?ovljah Pavlo kako iB x ^ narn 3e povedala, Je s Šolstvom pri njih. na območju občine r‘6vzd4„ so kile vse do letos v letU so ? stanju. V letošnjem v Cafov, aPtirali osnovno šolo Pitne vod« v*8®0 Pa v n^ej še ®° dnlr^f' Partizanskem vrhu "snovni x šolsko zgradbo. Na eno 11*11 , I^bovec urejajo še Stelja 7 00 in stanovanje za fnnogo , . ^ stvari so prispevali Vo'zJ;?c‘a vzlic temu se kaj ?0Vne„„ma Za problematiko bla-^ Prometa. nQ rj"?g°kaj smo že obrnili Še •Ie’ marsikaj pa bomo kraj 0raH. Predvsem kaže do Hafrt sestaviti perspektivni ohrt' razvoja trgovinskega in celn» omrežja v območju hidi ne8® mesta. Potem bo dihni na*a trgovina laže za-v „i *8, ' tem ko smo doslej ki s ”-em reševali vprašanja, °*iro načen.ia,a podjetja, 'ornico Štefka Lorbekova Eridelkov neposredno na mari-orski trg.« Kratek razgovor je kandidatinja Štefka Lorbek takole zaključila: »Potrebe so na dlani in novi občinski ljudski odbor se bo moral zavzeti za hitrejše izpopolnjevanje trgovinskega in obrtnega omrežja, seveda ob upoštevanju prednostnega vrstnega vsako leto najmanj sedemdeset stanovanj, če bi hoteli rešiti stanovanjsko krizo v desetih letih* Če bi gradili s tem tempom kakor letos, bi v nekaj letih zadostili najbolj perečim prošnjam. Letos pa smo to zmogli, ker nam je ostalo nekaj sredstev še od lanskega leta. Ne smemo zanemariti tudi privatne iniciative zlasti za obnovo in modernizacijo hiš, ko si hočejo ljudje v starih bajtah ustvariti sodobnejši dom. Ljudje si prezidavajo okna, jih razširjajo, iščejo sonca in zraka.« »Koliko znaša stanovanjski sklad?« »Okrog 45 milijonov. S tem lahko zgradimo okrog 20 stano- ..................................................................... ................................... vanj. Stanovanjski sklad ne zapišemo zapisnik, ki ga pošljemo ob- va je potem dala prehod zasuti. Pred...................................flošča za potrebe in ostane skrb ugodno ^rešila ^vse^na/if^redtoge^Ta- J,Vd*»’"MeS KaS V I^Jem jetu sta dve podjetji za rešitev stanovanjskega vpra-ko smo za zgraditev mostu Pared do- se jelo zataknilo: zdaj so prehod sezidali po dve stanovanji, pred sanja se vedno na prvem mestu bili 250 ooo dinarjev. Dobil) smo tudi znova zasuli. To nam dela precej te- koncem leta pa naj W bita pod tVicfi bodočega občinskega Ijud- {.rt^d^mostu': po^vJ^Tcest & dai^l X« ^ in dragih delih opravili 150« prosto- ijali tudi prebivalci občine Hrpelje, Rudnik bi moral tudi začeti zidati da so vsi komunalni objekti na voljnih ur. Člani krajevnega odbora ker ao hodili na sejem v Sežano. stanovanjsko hišo, vendar mu je istem kot stanovanja.« na sejah razpravljajo o problematiki kraja, nato skličejo zbor volivcev ln dajo predloge v razpravo. Zbor volivcev Je do sedaj še vedno potrdil predloge. Volivci ugotavljajo, da delamo za njihovo dobro. ločilno začel reševati to vprašanje, nič zidali. Razen tega imamq v Kako so se posamezni odbori Idriji južni predel, kjer ne mo- Krajevna skupnost in krajevni odbor Odgovarja Jože Bradač, predsednik krajevnega odbora Kačiče pri Divači in kandidat v občinski zbor Člani krajevnega odbora Imamo tl, da bo občina pripomogla do zgra-seje vsakokrat, ko Je treba razprav- dltve vodovoda. Med narodnoosvobo-ljatl o tistih gospodarskih vprašanjih, dilno borbo je bil porušen most med ki zahtevajo nujno rešitev. Na seji Kačičami ln Lokvo. Železniška upra- V katerih zadevah se volivci največkrat obračajo na krajevni odbor? Večina volivcev prihaja z vprašanji o povračilu škode, ki Jo povzročajo divji pražiti. Dalje' jih zelo zanima. kdaj bo urejeno socialno zavarovanje za kmete. ‘To je važno _ ^ _____ vpijanje sam sem bil več mesecev Jetih silno napredovalo. Kakšen v bolnišnici zaradi revmatizma ali , . . y . .. . išiasa. Moral sem prodati troje goved, Cieiež SO pri tem imeli ODCinskl da sem lahko poravnal stroške. Tudi ljudski odbori, je težavno reči v zadevi davkov Imamo veliko vpra- i , , , m, N r tih.uccii , Sanj. Kar zadeva škodo, ki Jo povzro- v °ve“' tretl stavkih. i\a vsak reda. Vzporedno s tem bo kazalo! d'v>‘ Prašt*' “ 6? odstotkov umi- način je kmetijstvo laže napre- - - - _ čene koruze, krompirja ln žita — kovalo tam, kjer so občinski lahko rečem samo: Uboga lovska dru- ... , . . .. , žina! Kje bo dobila toliko denarja, ljudski odbori imeli tesne stike da bo vrnila škodo? s kmetijskimi zadrugami na nji- Kakšne so naloge, ki še ča- hovem območju. Vipavska dolina kajo krajevni odbor? je področje, kjer naj bi obnav- lj Nismo krivi, če so pridelki dragi dvig družbene zavesti in prizadevnosti trgovinskega osebja na sploh in zlasti prodajalcev. Slednjič pa je občutno povečana osebna potrošnja mestnih prebi' Mirko Princes, kandidat v Vipavi, o nekaterih kmetijskih problemih z njihovega področja Kmetijstvo je v zadnjih nekaj dotino v Vipavi. Mirka Princesa smo našli pri pospravljanju pete košiije detelje. Pravi, da je tudi na travnikih kosil trikrat ali štirikrat. Razgovor se je sukal v glavnem o živinoreji in o vinogradništvu. Že v začetku pa je tov. Princes izrazil bojazen v zvezi z razgovori z novinarji: »Zdaj so na primer pri nas ustanovili poslovno zvezo. Vzlic temn smo v zadrugi sklenili, da bomo delali mimo nje, če bomo »Novinarji krivično gledate na uspeli plačati kmetu pridelek po , . „ , „ ^ kmeta nasproti mestnim potros- dinar dra/e na tri? nn nriti 7 niim . . razdKeH«lVnmhih%b^n“iIlTot invinogradništvonikom. Mi nisniokrivi, da je na j po io,Iinc’enejP. Tom n višanju valcev v preejsnji men odvisna dOV. Hkrati bo moral poskrbeti za v Širšem obsegu, lo so sicer na- trgu vsak pridelek tako drag. ren je krivo posredništvo. To pa od boljših poslovnih vezi med izboljšanje pašnikov, popravilo cest, črti, o katerih še razpravljajo. | Tu na primer nismo mogli pro- nikakor ni v smisln načela naj. Mariborom in njegovo razvito v “TS« 'ntoimo''6 pitae Zanimalo nas je. kaj mislijo o dati parndižnika ni« pp 12 din,; krajše poti od proizvajalca do kmečko okolico.- - - - —------------------------ — 1—-----1 - - ■■ paradižnik v Ljubljani po 40 din. Tako je s češnjami in tako je tudi s hruškami. Kmetje prepoceni prodamo, delavci in mestni potrošniki nasploh pa predrago kupujejo.« »Kaj mislite, da je temu krivo?« ^iromV' KmecKo okouco.« i vode. Krajevni odbor bo moral skrbe- teh načrtih za zgornjo Vipavsko medtem ko sem slišal, da je bil 1 potrošnika.« ljud i/ odborniki na sejan ?>ori; ga odbora, bomo potlej #«mi«i»!»im»iiiiii'iii]»iii!iii%ii«iiiii»iM!im!i!iiiii^ SPREHOD S KANDIDATOM DOLFETOM PETRIČEM | PLODEN SVET POD POHORJEM Rentabilnostna računica: stroški za ureditev in vzdrževanje 24 ha novih plantaž breskev, jablan in sliv, na ekonomiji »Pohorski dvor« nad Hočami bodo do polne rodnosti dreves nanesli skupaj kakih ? milijonov dinarjev, skorajda tolikšno vsote čistega dobička pa bo potem vrgel pridelek breskev v enem samem letu lje® Lzoorati neprimerno glob- J huda .’ nn Primer pre-nim® ®eia med strogim mest-Oimi » ^em ‘n ostalimi mest-tr»’ .četrtmi. Na eni strani *i I na pri trgovini, na dru-jai e ‘JJ in tam kaka proda-slti a; Novi veliki stanovanj-tr„. b;°ki so pretežno brez ian.Vs*>li lokalov, kjer pa so Sp Jv0 poskrbeli, negodiiieio z . ,° Pomanjkania pritiklin V^f^znimi skladišči v prvi eni izmed zadnjih sej le®, DSDl°, govorili o prepotreb-^ovcP,ravi>niku o namembnosti PerpA?a V Mariboru je iL za<^eva- Ponekod v sre-so kar na kupu sko-b°|i ali manj specia-. rSovine nekaterih strok. Njmv.je drugod v preostalih ®.nelc Maribora pa poslujejo redko posejane špece- Posredovalnice. Zlasti pa snri- !'? prodajaln zelenjave Kovin8’ i so *a^° Številne ?aložp c'r>igih strok često slabo 9teri v Primerjavi z marsi-??°tnv mestom v državi. Naj tu 'Udi c 'j1.0, Je zelenjave in *aledi i? v. bogatem kmečkem Prej iu ‘''aribora po navadi vse Pri D ?* malo. da pa je odvzem j ^en y ova^cih pogosto skro-Poinn„.?;ro^ temu je v veliki meri * Mar] ! • n!e 'istreznih skladišč ^di n,Tn' napravami in morda Potrei f,rpr'Rl°valnimi obrati za Pa bi t c.elo*"^a mesta. Seveda Sle v ,., Zboljšanju razmer mo-Oosestv- Pr'sPevati zadruge s Vl vred z rednim dovozom 0 Nemara res ne bi kazalo računati na povprečno sedemdeset dinarjev izkupička za vsak kilogram pohorskih žlahtnih plodov — čeprav kmetje sila pretiravajo s cenami običajnih breskev, ki s kakovostjo vsaj v glavnem nimajo malodane nič skupnega. Ob vznožju Pohorja bomo gojili Izključno priznane sorte sadja. Pravzaprav se naše breskve ie nekaj let sem uspešno uveljavljajo na trgu zaradi izredno dobrega okusa in kaj prijetne arome. Zato jih bomo v prihodnosti bržkone v veliki meri izvažali v severne države - v prid naše zunanjetrgovinske plačilne bilance ln seveda prav tako v dobro domačih potrošnikov. Prislužena sredstva bomo namreč dalje vlagali v nove ln nove plantaže, ki bodo omogočile večjo ponudbo žlahtnih plodov tudi doma. To pa pomeni, da bo cena breskev sčasoma hočeš nočeš nekoliko padla.« • Tako mi je med sprehodom ob gornjem robu kompleksa novih plantažnih gajev dejal vodja ekonomije Pohorski dvor Dolfe Petrič, ki sl je kot sadjarski pionir ob vznožju zelenega obdravskega pogorja pridobil velik ugled ln so ga zastran tega v volilni enoti Reka-Pohorje izbrali za kandidata za člana občinskega zbora tezenske komune. In nič čudnega ... • »Glejte, na kompleksu štiriindvajsetih hektarov naše ekonomije tu pod nama se je namesto današnje plantaže breskev, Jablan ln sliv še pred tremi leti razprostiral malo vreden smrekov gozd. Ko smo ga začeli sekati, so okoliški pohorski in poljanski kmetje zmajevali z glavami, češ: škoda, iz te moke ne bo kruha! No, pa so nam vzlic temu brezplačno pomagali, saj v kritičnih letnih obdobjih tudi ml s stroji pohitimo na njihova posestva. Spričo takšne kooperacije smo v lastni režiji skorajda neverjento poceni uredili prelep gaj, ki Je že pričel pošteno mehčati celo nejevernost starih pohorskih očancev. Ta- Pohorske breskve so letos mnogo-kje uspešno konkurirale kole: Stroške poseka Je kril les, za rigolanje, skoraj tri kilometre dolgo ograjo okrog plantaže, drenažna dela na šestih hektarih zemljišča s cevmi vred. drevesca, negovanjem nasadov v minulih dveh letih in podobno smo potrošili skupaj nekaj več ko šest milijonov dinarjev — in to izključno iz lastnih skladov. Do polne rodnosti dreves bomo potemtakem izdali za vzdrževanje le še sedem sto tisoč dinarjev.« • Dolfe se je pritajeno nasmehnil in skozi bližnja vrata sva stopila v ograjeni mali raj pod Pohorjem. Mali - kajti kompleks 24 ha plantaž je komaj začetek širokopoteznega sadjarskega razmaha v prirodno zavarovanem, sončnem In razsežnem koritu nad Hočami. Sicer so prva dva hektara breskovih nasadov uredili v neposredni bližini Pohorskega dvora že kmalu po osvoboditvi, vendar na ekonomiji je še kar 62 ha pretežno starih sadovnjakov. Ali ekonomija ni vse. Krog nje so namreč zasebni kmetovalci, zanje velja vprašanje: mar bodo sledili zgledu? 0 »Vtem ko nam stare breskove plantaže že več let dajejo po en vagon plodov na hektar, so letos prvič obrodili tudi novi nasadi, z dveletnih drevesc smo potrgali povprečno po štiri kilograme plodov. Kar dobra žetev za začetek. Ko pa bo že čez štiri, pet let vseh štiri tisoč dve sto breskev na novi plantaži v fazi polne rodnosti, bo pridelek narasel na skupaj blizu dvajset vagonov žlahtnih plodov!« 0 Okoliški kmetovalci ne zmajujejo več z glavami. Nasprotno - številni med njimi čedalje bolj vneto razpravljajo o novem In boljšem tako i Dolfetom Petričem kot z Darkom Rožmanom, Ivanom Stembergerjem in drugimi njegovimi izkušenimi sodelavci. Večl Kaže. da se nekateri sadjarji v hoškem okolišu že dogovarjajo za družno ureditev plantaž. Da le ne bi ostaio pri besedah l * VJ. K. »Kaj mislite, da bo moral bodoči občinski ljudski odbor ukreniti, da bi se kmetijstvo ?pri vas še bolj razmahnilo?« »Čudežev ne bomo mogli na-s praviti. Na vsak način pa bo % moral bodoči občinski odbor gle-1 dati na to, da uvedemo v naše f kmetijstvo mehanizacijo. To pa ne samo z velikimi stroji. Po-B trebni so nam namreč razen tež« g kih tudi mnjhni stroji, ker se je pokazalo, da na visečih zemljiščih ne moremo uporabljati večjih strojev. Mehanizacija je privlačna razen tega tndi za mladino.« »Kako pa mislite glede obnove sadovnjakov in vinogradov?« »V naši občini bi morali predvsem skrbeti za živinorejo. Sadjarstvo je tvegana stvar. Iluzij si ne bi smeli delati, ker bi to znalo škodovati občinskemu gospodarstvu. Za nas je najvažnejša živinoreja, vinogradništvo pa na gričih, ki so v zavetju pred bnrjo. Treba pa bo vinograde obnavljati tam. kfer fe .možna strojna obdelava. V prid sadjarstvu bodo ostali kompleksi, ki ne pridejo v poštev za strojno obdelavo v vinogradništvu.«. »Kako mislite, da bi morale v prihodnje sodelovati kmetijske zadrusre z občinskim ljudskim odborom?« »V novem odboru bo več članov, ki so tudi člani upravnih odborov kmetijskih zadrug. Zbor proizvajalcev bo nova, odlična vez med ObLO in kmetijskimi zadrugami.« t Preračunan napad Izjava državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ Beograd, 19. okt. (Tanjug), odnosov med FLR Jugoslavijo in DR Državni sekretariat za zunanje Nemčijo ovira politiko »popuščanja zadeve ja ob sklepu Zvezne re- vlade Zvezne republike Nemčije na-publike Nemčije o prekinitvi sproti deželam Vzhodne Evrope- ni diplomatskih odnosov z našo nič drugega, kakor preračunan napad državo dal naslednjo Izjavo: na Jugoslavijo, ki sc dosledno in Danes, 19. oktobra 1957 je vlada vztrajno zavzema za politiko sporazu-Zvezne republike Nemčije sporočila mevanja in sodelovanja med Vzhodom jugoslovanski vladi svoj sklep o pre- in Zahodom. Jasno Je namreč, da bi kinitvi diplomatskih odnosov med prav omenjena odločitev lahko poma-Zvezno republiko Nemčijo in Federa- Bal* vladi Zvezne republike Nemčije, tivno ljudsko republiko Jugoslavijo. da *»i začela tako politiko. Očitno pa V pismu zunanjega ministra Zvezne ima ta očitek v mislih nekaj povsem republike Nemčije z dne 19. oktobra drugega, kar navaja omenjeno pismo, tega leta jugoslovanskemu veleposla- Jugoslovanska vlada bo tudi mimo niku v Bonnu je sklep republike Nem- teSa sovražnega in v sedanjih med-čije utemeljen s stališčem zahodno- narodnih odnosih nenavadnega deja-nemške vlade, da ne more imeti dlplo- "Ja vlade Zvezne republike Nemčije matskih odnosov z državo, ki isto- še nadalje delovala na razvijanju prl-časno vzdržuje takšne odnose z vlado jateljskih odnosov z nemškim naro-DR Nemčije. dom, trdno prepričana, da se bo ko- To enostransko in samovoljno de- rak vlade Zvezne republike Nemčjje v janje vlade Zvezne republike Nem- nadaljnjem razvoju dogodkov poka-člje, ki ni v navadi v odnosih med za! 5 nemškemu narodu i vsej sve-državami v mirnem času javnost in ‘ovni javnosti kot škodljiv koristim vlada Federativne ljudske' republike miru, nemškega naroda samega, ka-Jugoslavije sprejemata ne le s skraj- k°r tudi koristim nemške združitve, nim nezadovoljstvom, temveč ga sma- _ , trata za sovražnega. Taka politika nflldsiCTOSteSI vlade Zvezne republike Nemčiie ne ¥»UUU more biti in ni v skladu s koristmi Karači, 15. okt. (Reuter) Nocoj miru, mednarodnega sodelovanja in TRETJI TEDEN VLADNE KRIZE V FRANCIJI COTY SPET IŠČE mandatarja za novo francosko vlado Pariz, 19. okt. (Tanjug). Pred- | desnice spričo neuspeha v alžir-sednik republike Rene Coty je , ski politiki je namreč pokazala, danes spet nadaljeval politična I da je ključ za sestavo nove vlade posvetovanja za izhod iz krize vlade, ki traja že tri tedne. Predsednik je razpravljal z bivšimi predsedniki vlad Henrijem Queil-lom, Guyjem, Molletom, Robertom Schumanom in Antoinom Pinayjem o možnostih, da bi našli parlamentarno podlago za novo vlado. Politični krogi ne izključujejo možnosti, da bo predsednik republike še pred ponedeljkom ponudil mandat za sestavo nove vlade prvaku ljudskih republikancev Schumanu. Dolgotrajna politična kriza v načeli Ustanovne listine Združenih na- *-’^a tu objavljena lista nove j prancijj kot posledica raZCeplje-rodov. Teža tega dejanja je še Večja pakistanske vlade. Predsednik nostj med strankami centra in Sl«« da. bil° •tnrjero yiade Ismail Čundrigar je prevzel1 je Z vsoZ svojo Vjavnos^l°boijVlkakw tudi ministrstvo za gospodarske ’”■*— J • • - zadeve in ministrstvo za delo. Zunanji minister je Malik Firoz Kan Nun. Ostala ministrstva v novem kabinetu so razdeljena med pripadnike muslimanske li- in katera koli druga država po vojni dokazala svojo neodvisno in konstruktivno politiko razvijanja demokratičnih mednarodnih odnosov v skladu s koristmi miru na načelih aktivne miroljubne koeksistence. To dejanje Je ge, republikanske stranke trpela po napadih v dveh svetovnih stranke Krišak Sramik. vojnah. Prekinitve diplomatskih odnošajev M(ICinil!an RO^dO V KaiiadO ra mogoče drugače oceniti kot grob “ " P°*kuČ; da bi vsUUi naši deželi poli- London, 19. okt. (Reuter) — ristmi in ^oristm^miru* nJeniml k°' Britanski premier Macmillan je _______________________________________ ^___ Federativna ljudska republika ju- sprejel povabilo kanadskega pre- jjospodaTski in finančni “program, gosiavija je suverena in “odvisna miera piefenbackerja.^na^ po bi dobil podporo parlamenta. bo Schumanov poskus Pariz, 19. okt. — Predstavnik . . . _ L ju dsko-rep ublik anskega gibanja svojih skupin, edinih preostalih Robert Schumann je sprejel po-1 strank mea levim in desnim kri zdaj v rokah strank, ki imajo v parlamentu svoja mesta med razcepljenimi neodvisnimi na desnici in socialisti na levici. To so predvsem tri radikalno-socia-listične frakcije, stranka Demokratske unije odpora in Ljudsko-republikansko gibanje. Vodja socialistov Mollet je že pred desetimi dnevi zavrnil ponudbo predsednika republike, da bi našel izhod iz krize. Pinay včeraj ni mogel doseči zaupanja poslanske zbornice, vodja Demokratske unije Rene Pleven pa je tudi že zavrnil ponudeni mandat za sestavo vlade, ker si ni mogel zagotoviti istočasne podpore socialistov in neodvisnih. Henri Queille in Robert Schu-man sta danes v imenu radikal-skih desidentov in ljudskih republikancev pojasnila gledišča nudbo predsednika francoske re publike Cotyia, da poskusi sestaviti nov« vlado. Po razgovoru s predsednikom republike je iz* javil, da je sprejel informativno misijo in da bo skušal pripraviti dežela, ki tvoje odločitve sprejema samostojno in na katero ni mogoče vplivati na ta način. Narodi Jugoslavije so upravičeno pričakovali, da bo vlada Zvezne republike Nemčije, zavedajoč se negativnih izkušenj v preteklosti. x dolžnim razumevanjem storila vse za odstranitev nezaupanja ln washingtonskih razgovorih pride v Kanado. O uspehih svoje misije Schumann poročal predsedniku Cotyju v ponedeljek. Schumann je star Tl let in je že bil pred- EPILOG ZADNJIH NEREDOV V VARŠAVI __ ... Varšava, 1». okt. Kakor poroča sednik francoske vlade ter zuna posledic te preteklosti. Zal vidijo vlada varšavski radio, bodo 25. t. m. začeli njj minister. Če bi mu informa-in narodi Jugoslavije prav v preki- soditi štirim demonstrantom, ki so VQa mjs;ja »snela, ie verietno, nitvi diplomatskih odnošaiev dokaz sodelovali v nedavnih izgredih v llvu“ jciuv, da vlada Zvezne republike Nemčije Varšavi. Obtožnica jim oHta, da so da mu bo predsednik Cotv za-podpira preživele in negativne ten- s. kamenjem obmetavali ljudsko ml- upa] mandat za sestavo vlade m dence v mednarodnih odnosih, opira- lico in ščuvali ljudi na nerede. Trije J vaisetdnevne krize kabi 1/.? n, ».Ibiir« «11« Ir. Obtoženci so v zaporu, eden pa *« reslleY avajbeumevne brani iz svobode. neta. joč se na politiko sile in pritiska, da bi izsilila rešitve, ki ustrezajo njeni politični koncepciji. Poudariti je treba, da Je bila FLR Jugoslavija navzlic hudi preteklosti ena izmed prvih dežel, ki je priznala Zvezno republiko Nemčijo in z njo vzpostavila diplomatske odnose in da je s svoje strani mnogo pripomogla, da so bili ti odnosi obojestransko koristni. Glede na to, da FLR Jugoslavija ni član nobenega bloka in da dosledno izvaja svojo politiko sodelovanja z vsemi deželami na načelih medsebojnega spoštovanja, enakopravno- j sti in nevmešavanja v notranje zadeve, Dunaj, —. _____ _________________ - „ ...... £os.le čez s fotografijo. Pn prf«1? mero ne bo več treba r-- ^ osebne izkaznice. RazeD ^ do dovolilnice veljale za t. sedno področje, ki meji ™ nikovo bivališče, ah■*[? imetnika za vse podr^j sedno področje, ki meji htcvo nikovo bivališče, ahna ka* imetnika za vse spor»' tero se razteza v,demsk' (]ročj« zum. Rok za vrnitev P?SaD za stalnega bivanja, ;e poda j { ^ oi. ur V kmetijski Pr,°. .„aio 24 ur. V kmetijski vključeni tudi kmetje, posestva na sosednem P a na podlagi katastra. ^a- zemljiške knjige ne mor J zati svojega lastnistva. ^ Komisija je *Kle“il5rUfrePka' deset novih prehodo^ ^tornih tegorije za promet mo (aViti zil. Sklenila ie tud, dve novi avtobusni prog** J pj. stalno (Savudrija - Um3" drUgo ran—Izola—Koper—trs u ^ tet pa sezonsko (P°rt^r^n _ Go/'.ca’ življenjske potrebščine. Zato so okrepiti proge . Seza* se delavci tudi odločili, vztrajati Buje—Trst, v borbi za zboljšanje svojih živ- na—Trst ter Herpe J I Trst. Prekinitev stikov z Bonnom (Nadaljevanje » t. strani) zumov z Jugoslavijo o gospodarskem sodelovanju, o reparacijah in tako dalje. V nadaljevanju razgovora z novinarji Je veleposlanik Kveder pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je nedavno umrli vele- poslanik bonnske vlade v Beogradu Pfleiderer obvestil jugoslovansko vlado o stališču, na katerega bi se postavila njegova vlada v primeru, Če bi Jugoslavija pripoznala DR Nemčijo. Poudaril pa je, da so bili v Beogradu prepričani, da bo v Zahodni Nemčiji prevladovala zdrava pamet. Brentanov neprepričljivi zagovor Kmalu potem Je imel Zahod- bi bila prav bonnska vlada po- nonemški zunanji minister sestanek z novinarji. V splošno presenečenje domače in tuje javnosti je najprej prebral besedilo note, ki jo je izročil dosedanjemu jugoslovanskemu veleposlaniku Kvedru. Potem si je prizadeval, da bi našel nekakšno logično skladnost vseh tistih nevzdržnih argumentov o zahodnonemški vladi kot edini predstavnici nemškega naroda in o tem, da pomeni jugoslovanski sklep o pri-poznanju DR Nemčije vmešavanje v notranje zadeve nemškega naroda. Brentano je povsem zaman poskušal utemeljiti svoje stališče nasproti logičnim argumentom, vsebovanim v vprašanjih, ki so mu jih zastavljali novinarji. Tako je na vprašanje, kaj bo bonnska vlada ukrenila v prihodnje, ko bodo tudi druge dežele pripoznale DR Nemčijo, odgovoril samo, da gre glede Jugoslavije za konkreten primer, ki je tudi »kvalificiran kot povod za prekinitev stikov*. Kakor da Presenečenje v Londonu klicana, da kvalificira politiko vseh vlad svetal Na drugo vprašanje je Brentano izrazil prepričanje, da bo vzlic prekinitvi stikov z Jugoslavijo možno, da Zahodna Nemčija vzpostavi normalne diplomatske stike s Poljsko, Čeprav ie le-ta že prej pripoznala DR Nemčijo. Takšna logika je napotila nekega novinarja, da je vprašal, ali lahko iz takih odgovorov izhaja zaključek, da za- (ježele hodnonemška vlada vse tj6(e, sveta deli v tri skuPin?'l,7nav£|j0 ki že od prej ne PrlP^ s0 i° DR Nemčije, na tiste. ^onn-že prej pripoznale, kar p jg ske vlade vendar ni o jjnlo' ne bi bila z njimi ur®d‘ .jj,0do matskih stikov, in na tist < . j0 v v prihodnje pripoznai« .j bil vzhodnem Berlinu, kar D J ziog-za zahodnonemško v'a.. da z njimi prekine stiK • ^ Brentano je na to JPTaj?n8 ja-samo skomizgnil z rame . or! mrmral nekaj podobnega »Tako približno.« Drugače pa je moral < vefZjje, zanikati razne prejsnJ® njSBrne ki so prihajale te dni Soi(JeV' njegovega ministrstva o . 0\,. nih prejšnjih juffoslovan rj. ljubah, da Jugoslavija ne pa poznala DR Nemčije. P° ^ z je glasno in jasno reke .^ne jugoslovanske strani ni jglu. uradne obveznosti v tem Trezna nemška javnost obsoja bonnsko vlado Večji del tukajšnje javnosti, zlasti resni del tiska, je Že nekaj časa pred sklepom o prekinitvi stikov opozarjal vlado, naj ne stori nepremišljenega ukrepa in naj z ničimer ne otežuje že tako težavnega položaja, izvirajočega iz njenega docela izoliranega položaja nasproti Vzhodu. O pravem razpoloženju javnosti najbolje govore tudi uvodniki v raz,-nih časnikih, ki opozarjajo vlado na veliko nezaupanje med slovanskimi narodi nasproti Zahodni Nemčiji. To nezaupanje bi se po mneuiu vladi naklonjene »Die Welt« Še povečalo z nepremišljenim ukrepom proti Jugoslaviji. Nezaupanje pa so utegnilo^ povečati tudi na Za- London, 10. okt Sklep zahod-nonemške vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo je v Londonu izzval precejšnje j hodu. »Die Welt« označuje v svo presenečenje. Današnji listi opo- jem uvodniku vso koncepcijo za-Atlantske zveze razširiti spopada zarjajo na dolgotrajno in neugod- hodnonemške vlade, na kateri tudi na druge dežele, Tako posta-, no dilemo, v kateri Je bila Aden-I sloni ukrep v prekinitvi stikov Ja vprašanje usode male Sirije j auerjeva vlada vso do snočl. Listi! z Jugoslavijo, za politiko »tabu« vprašanje, ki se tiče vseh miro- j beležijo, da se pritisku zunanjega in opozarja tudi na veliko ne- ljubnlh dežel. Vladajoči krogi v! ministra Brentana niso zopersta- znupanaje vzhodnoevropskih de-ZDA ln Turčiji računajo z bil* vile le opozicijske stranke, tem- žel nasproti Zahodni Nemčiji, skovlto vojno proti Siriji, da bi več tudi precejSen del demokra- časnik proučuje vzroke in se svet postavili pred izvršeno dej- tlčnega vodstva. »Times »pravi, sprašuje: »V čem se pravzaprav stvo. V poročilu TASS je poudar- da *ni jamstev za daljšo učinko- razlikuje predstava, id jo zdaj stikov z Jugoslavijo in J 0jjtike nuje ponesrečen izraz »P čvrste roke«. fe že Večitia ostalih ^as,n* „aDicre doslej obsojala v^a°P® sla^'i0' o prekinitvi stikov z Jue mov* Značilno pa je, da se J zei- pojavil bonnski »General g|e. Jeno, da Sovjetska zveza zaradi ohranitve miru ln varnosti na- vitost te akcije, njene posledice ustvarjamo o Vzhodu, zlasti o pa bodo lahko do skrajnosti ne- Sovjetski zvezi, od predstave, ki prijetne«. Doslej v britanskem nam je ostala kot dediščina iz tisku Se ni bilo drugega komen- tretjega rajhaP« tarja, ki bi odobraval jphodno- »Frankfurter Rundschau« ob-nemško ravnanje. K. T. soja vladne namere o prekinitvi 6er«, ki v glavnem r , dišča bonnskega urada V že dobro znanem duhu .oij)c0 vprašuje: »Cemu ®P ,*|niiUvi hruf>a o ohranitvi ali Pfikansk° diplomatskih stikov z ba državo?« ^8- Ponavljamo pa, da «m ^ v ne izpade lahko našli p0-nekaterih skoraj ja*' deželskih časnikih. Tisik oe. nost sta vznemirjena m P pre-čena spričo sklepa vla“.j0 Jaf-kinitvi stikov z Jugoslav J nost meni, da bo s tem . da meri pokopano vse uP otaIa bi se Zahodna Nemčija 3nroti iz svoje osamljenosti ^rna-vzhodnoevropskim deze 'jg je ten del javnosti tudi "^-ornost-zdaj še znatno večja n , j0 s da bo Adcnauerjeva spTo- »svojo politiko čvrste ro -pfotf žila nov val nezaupanj8■ ne Zahodni Nemčiji. *.°^rna >*h°" samo v javnosti dežel, du, marveč tudi na Zah . Milan Baj«* 7 minutAh r 'VChtm, p*Oav0n IZOLA hjotleta j? sve£ovne r«z s r a v SVETOVNO GRADBIŠČE V BRUSELJSKEM »PARC NATIONAL« Č' Bruselj, oktobra ez šest mesecev, 17,- aprila 1958 bodo odprli deset vrat svetovne razstave v Bruslju. V paviljonih, dvoranah in razstavnih vitrinah bodo na njej prikazani napori in uspehi večine narodov sveta. Na površini , h 200 ha gradi svoje paviljone 4? dežel in 8 mednarojl-Bih organizacij. Najuglednejši graditelji in arhitekti so tu Pomerili svoje znanje in sposobnosti. »Pare Nacional« se spremenil v gradbišče, tridesetkrat večje od trga Concorde v Parizu. ”r|hodnje leto JESENSKA RAZSTAVA AVTOMOBILOV V PARIZU Brez posebnih senzacij Ameriški avtomobili čedalje bolj podobni letalom — »Rolls Royce« stane ? milijonov, njegov konkurent »Vespa 400« pa le 350.000 P£ l pariška avtomobilska razstava je vsako leto podobna razstavi v prejšnjem letu. Letos je bila že štiriinštirideseta in ni prinesla nobene senzacije. Ameriški avtomobili so daljši in širši kakor lanski modeli, s nega 200-milijardkrat. Na vogalih kocke, bo 9 obel s premerom , . v . po 18 m, povezane pa bodo s cev- Poudarjeno težnjo, da se spreme mi z dvigali in premičnimi stopnišči. Atomij bo naslonjen na eno sqmo oblo, vtem ko bodo druge naslonjene na zemljo s podporniki. Od zunaj bodo oble obložene z briljantnim aluminijem, v katerem bodo žarele posebne žarnice. Ponoči se bodo i Plastična masa namesto »Citroen 11« oziroma »15«. Avto- kovine mobili te znamke že prodirajo Plastična snov za avtomobilske tudi na zunanje trge' karoserije pa čedalje bolj prodira Vse te novosti v avtomobilski na trg. Gre sicer še zmerom za industriji pa so zanimive samo za posebna naročila ali za avtomo- strokovnjake, vtem ko se občin-bile, ki presegajo možnosti obi- stvo zanje ne zanima, ker še čajnega kupca, kaže pa, da ni da- zmerom čaka na »svoj« avto. Tak-leč čas, ko bo nova snov zame- šen avto bi bil nekoliko podoben njala jekleno pločevino. Seveda »Citroenu 2« (15 KS) s pogojem, bodo minila !|>ve v f Prve svetovne raz- WvPnr° ,?nu leta 1855- Na *ovn0 P°MU v Parizu je sve-zstavo 12 let pozneje njihove barve nenehoma spremi . .. . . ir i njale. V nekaj sekundah bo obi- jatelj — morje sovražnik«. Vsak skoval z dvigalom dosegel vrh švicarski kanton bo imel svoj Atomija. Vse oble bodo razstav-paviljoncek. Ceskoslovaska bo prostor, v katerem bo pri-prikazala v svojih prostorih raz- fazana uporaba jedrske energije stavo »En dan na Ceskoslova- y mjroljubne namene. Samo obla i na vrhu bo prazna. Z nje bodo obiskovalci lahko občudovali orjaške kovinske konstrukcije svetovne razstave. zdaj ni več povsem jasna. Po ve- uveJdla na g m likdsti m moči žarometov so sicer še Zmerom pritrjene spredaj, toda zdaj še na vsaki strani po dve. Tudi prostor za prtljago je večji, tako da bi prav lahko spravili vanj koncertni klavir. V takšnem avtomobilu je toliko prosto- kaj ima štiri žaromete in toliko prostora za prtljago. tSiaJo Atomija na bruseljski svetovni razstavi Ko bo obiskovalec stopil skozi vrata razstave, bo lahko že na prvem koraku videl mednarodni paviljon znanosti, v katerem bo sodelovala tudi Jugoslavija. Tu bodo prikazana največja odkritja naše dobe: atom, molekula, kristal in živa celica. Pred vhodom na razstavo bodo lahko obiskovalci v posebni dvorani gledali filme z vseh področij zna-| nosti. Paviljon mednarodnega sodelovanja naj prikaže, kako se lahko narodi medsebojno spora-I zumejo in sodelujejo ne glede na njihovo družbeno in državno ureditev, raso in razvojno stop-njo. NAŠ PAVILJON Naš paviljon bo zgrajen na prostoru 1800 kv. m. Se kakih 1000 kv. m pa bodo porabili za dohode in zelene trate. Pred našim paviljonom bo stal tudi vi- | manj petične ljudi, ki se zadovo-sok stolp. Glavni inženir, ki vodi ; lje s tremi udobnimi sedeži, s gradbena dela. je Danilo Obra- hitrostjo 90 km na uro in s ceno, dovič. »Vsa dela moramo zaklju- ki pa je še zmerom visoka, saj čiti do konca leta,« je rekel. »Tu stane takšen avtomobil 350.000 imamo 48 delavcev in doslej ni- frankov. smo zadevali na večje težave. Japonci so presenetili obisko-Projekt arhitekta Venčeslava valce s svojim »Princem*, ki moč-Rihterja je zelo zanimiv. Jekleno no spominja na angleški avto ne v prometna letala, in na poti še^rila °V blatmkfh ^maio rdeče bo treba P°čakati vsa3 še toliko, da bi se še nekoliko' pocenil. Le-sianalne luči katerih namembnost da 56 bodo velike tvrdke odločile tos je namreč njegova cena po-M ™zanjo. Tvrdka »Renault« je skočila od 350.000 na 430.000 frankov. A to je še zmerom najbolj avtomatični menjalnik »Trans- priljubljen družinski avto v Fran-fluid« in s tem poenostavila šo- ciji. firanje. Leva in desna šoferjeva Na koncu naj še pripomnimo* noga sta v tem avtomobilu prosti da se francoska avtomobilska in-in prihranita začetniku naj več je dustrija koncentrira. Francija je težave. Ostanejo samo volan, po- izgubila vrsto manjših tovarn: ,,, , .. speševalnik in zavora. »Citroen« je štiri velike so požrle male pro- šest potniki, niMe pa ne^ve] za- Pokazal nov model ID-19, ki je izvajalce, kar jim je doslej samo kai dobiva avto obliko letala zamenjal v Franciji tako priljub- omogočilo, da so obdržale cene L-,; inn, Ijem »Citroen 11«, konstruiran že na dosedanji ravni, hkrati pa poleta 1937. Ta avto se ni spreme- večale proizvodnjo in prodajo, nil celih 20 let ne po obliki ne Štiri velike francoske avtomobilih i n... po motorju. Zdaj, ko prihaja do ske tovarne so izdelale letos v Motor z 260 K.O veljave ID-19, pa je šel med staro prvem četrtletju 437.271 avtomo- Ena izmed novosti letošnje av- železo. Kakor njegova starejša bitov, lani pa 373 000. Na prvem tomobilske razstave v Parizu ie sestra DS’ Je tudl TD ne samo po mestu ^ “Renault« s približno hii a.rfn tj n d obliki, marveč tudi po koncepciji 260.000 avtomobilov letno, na dru- bil avto znamke »Rolls Royce«, m boljšj model kakor je bn »citroen« z 200.000. njegova cena pa je narasla na 7 milijonov, čeprav se bistveno ni nič spremenilo v tem »kralju avtomobilov in avtomobilu kraljev«, razen da ima zadaj hladilnik in bar. V istem razredu je neka francoska tvrdka prikazala svojo novo karoserijo, v katero je vdelan Chryslerjev motor »Tajfun« z zmogljivostjo 260 KS. Te vrste avto vozi po Parizu s težavo, ker se mora prerivati med množico avtomobilčkov raznih .znamk, ki jih je na pariških ulicah čedalje več. Presenečenje so bili na razstavi majhni francoski in italijanski avtomobili z motorjem 400 ccm z zmogljivostjo 12 KS in po|rošnjo 4,7 litra bencina na 100 km. »Vespa 400« grozi, da bo prodrla med It. qi0 |cr • i • • i. i- * vi tt , i ■ • -i luuicijo jo iciu /.minili v. joivioiiu uv spominja im angiesiu avtu !a18?8 ; mihjcmov IJudl. 2e skem«. Vsak paviljon je projek- konstrukcijo je izdelalo podjetje tvrtfke »Hillman«, le da je nekolik0 »Til;6 Une razstava tudi tiran tako, da bo čimbolje pri- sDjuro Djakovič«, glavna dela v liko udobnejši in znatno cenejši, ra* 5° ■ HaT°dW< za“sve- j kaiano Življenje dežele z njenimi zvezi z graditvijo pa bo opravilo - ..... v. Pari.zu 188Q. Pa specifičnostmi. podjetje »Rad« iz Beograda. Raz- s 5*^1 ' * ““‘u 1007 yia S*°lp. si J,?kleni orjak — Eiflov \!Sve in« so svetovne raz- svit ’ . 1925> 1931 in 1935-i?35 ; t0vni razstavi v Parizu i Teju vdelovalo 44 narodov. I Vi ° našteli vse dežele, °- Bol .{azstavljale prihodnje fSledai *5a računa, da si jo bo II Se v nad 35 milijonov ljudi. Pripravlja na njihov 1,1 ttrnJ'- ^ Bruslju obnavljajo CUDO STOLETJA Zbirališče vseh obiskovalcev svetovne razstave bo 110 m visoki Atomij. Kar je bil pred 70 leti po svojih oblikah in konstrukcijah Eiflov stolp, to je zdaj Atomij. Ima obliko elementarnega kristala kovine, poveča- stavni prostor paviljona je razdeljen na štiri1 dele: v prvem bo prikazana državna in družbena ureditev, v drugem naše gospodarstvo, v tretjem kultura in umetnost, v četrtem na naravne lepote in turizem. V pritličju Neka francoska tvrdka je razstavila plastično karoserijo v pestrih barvah tkanine za ženske obleke. »Zakaj vaš avto ne bi bil elegantno in pestro oblečen, kakor vi?« vprašujejo proizvajalci plastičnih avtomobilskih karoserij ženski svet. Vprašanje je ostalo brez odgovora, ker so se obiskovalke av- «rej . Bruslju obnavljajo CJ, ig glavne prometne zve-|.'li v jav/1'h križišč bodo zgra-OaH nadstr°pjih, poprav-3® rta vTl^6’ nad en0 cesto f?ra- Ravna Rijeka, rudarsko naselje pri -Sel; v stebrih drugo itd. Cupriji, v katerem sp prebivalci pod šle- st>J‘ej0j? s.fi ze zdaj pripravlja na mi pozdravljajo: »Srečno«. Eden najbolj - - nastanitev svojih go- spoštovanih med njimi je 68-letni upoko- grade majhno kinematografsko tomobilske razstave bolj navdu-dvorano, v kateri bo kakih 100 ševale za velike ameriške avto-sedežev. R. R. I mobile. V' Mn • NoPi noS° je v mestu hiš in jenec Franc Horvat, nosilec devetnajstih m 1 • *>’ Ha lfatorili c rt nritrioni I urin 'Tno/iL- 1/- /-vi orno q v/uuujamu y j ucia xx. oiupujCi xxuivai ac SD Bruselj se čedalje bolj I dela jpo premogovnikih v Avstriji, Nem- Mladi boljševik iz Celja aj’ R eda Nov Horvatov odred — Marinčki, ki mu poveljuje Sarajevčan Jožo, je naglo kopnel. Naposled: Tomsk in formiranje prvega jugoslovanskega polka »Matija Gubec«. Nad 5000 borcev vodi polkovnik Rukavina, za njim pa major Sertič. Cilj napada je — zmagati pri Samari. Združeni kontrarevolucionarji ogorčeno E»”c' Ha j r‘J*’ J‘ ‘“v—----------------------------------------------—J ’ ,‘T .» »v. JO »na uicuuu ic!«. branijo važno taktično središče. Eni in sveta Kateri t>odo ljudje vse- ] so zgarane, moz slabo sliši, brazgotina mu volucija — ti, se nedavno megleni pojmi, Besede legendarne junakinje, ki so ji drugi so neomajni ovešty Pokazali, kaj je doseglo sega od senc do brade, v kolku pa mu so postali vsebina vseh rudniških in nje- krogle ' prizanašale, so zmerom navdaie Nenadoma prešine vrste boliševikov z,ian t,V za(^ni'h desetletjih tiči krogla. Zdaj išče po hribih gobe, včasi govih pogovorov. Vsemu prekaljenemu in revolucionarje z odpornostjo in žilavostjo vest: tehniki, kulturi in pa jame v krčmi za mizo pripovedovati srečnemu bivšemu ujetniku so neki večer vsaj še za en pohod. n J ... k Ir.' *« 1* • a w ^ _ 1 — _n . 1_ _ _.n J - ' PArliln II 1 r r* n n, «« U O I v r* A TT i XI- __ _* * J * 1 ' 1*1 j ■ T rUS(.]: stebrih drugo itd. !)>».' “ ‘'C 7P 7flo r ni*ir»i*o vi io no sp« Jej ! ud j de . —j | dela pc . S*ave nIa, v mesto svetovne raz-i čiji, Rusiji in naši deželi. Njegove roke ljenje. Delavski razred, buržoazija, re- in dobila to ime, ker je bila izredno lepa. f»i, ’llfl Ira^n-! 1 . 1 11 1 ; _ ________ _______________________ _ v 1 • v • i _ I • _ ,T 1 „ „j L „ i* v ,1_____ „ „__1__• Tl 1 1 1 • i . . , , * . . ePa)c1jIJ’ na katerih so pritrjeni j udarniških značk, kolajne dela in ^jei). zRnaPisom: Oddajamo v j dela II. stopnje. Horvat se spominja 53 let ^ ........................................ Spomini upokojenega rudarja Franca Horvata na revolucionarne dni v Rusiji 'losti. P£TINa RAZSTAVE Rezervirana 0 za BELGIJO Sijslfi zemljišča bodo bel- ji®,*avljavci imeli na raz-inj3 : Skoraj vse belgij-*^ele clustrijske panoge bod,o k dn?Je Paviljone. V belgij-°ej na. IV razstave grade pose-^elpjt , Je> ki se bo imenovalo Hi ok;;- rolklora«. Ta »folklor-Sela; .k1*, razdeljen v dva »elpija l?ija 1900« in »Bodoča r hi5 starem slogu grade !fR°vi ’ v katerih bo kakih 80 pj ^eč restavracij, krčem i? *•'a!'^e bo uprizarjalo ^Obil*. ‘^tih časov. Dirka avto-?ila n 12 tistih časov bo zbu-i *ell gledalcev, ki bodo 'fat 'Oeti, kakšna je bila ta-Z0 0rizacija«. Nasoroti sta-v »Bodoči Bel--Jfazana sodobna arhitekti se. bosta stikali dve PtilfašT razlika med njima naj P°t. ki jo ubira Belgija. SVET V MALEM *ajeied?ar°dni del razstave bo i v vid lu/jolu VC Uv ^!e Evrope, Amerike, i&nslci — 'n Avstralije. Ita- Paviljon je blizu iran-Jtl r, ’ JuB°slovanski v gozdu l>li-Vj6tslf falskega, paviljona So- v. 7vo»/v • 'vr\ a i o dnevih, ki jih je preživel v mednarodni čestitali k sprejemu v Boljševiško partijo. Tudi tistikrat je Lepotica govorila bor- Prv^bo^ec^re^MucUe^eovori borcem: brigadi, v Zlobinskem in Marinškem od- SMRT BRHKE LEPOTICE Cem: t — Tovariši, če bomo zmagali tu, bo redu in v prvem jugoslovanskem polku . 1 , rirvn — Tooansi, mi moramo zmagati. Mi. naša tudi končna rmnen V frph rlnnh hnmn »Matija Gubec«, ko je kot mlad boljševik Eden izmed šestih tisocev borcev Glo- Horvatov tovariš, rojak in soimenjak pregnali burzuie in Japonce Sibirski odred iz Celja prehodil stepe in tajgo velike bmskega odreda internacionalne brigade Franc Zokli sedi tik Lepotice. Zanj ni več je zavzel dohodno pot. Zdaj moramo zdru-sovjetske dežele, po poti, po kateri ga je Je hil tudi franc Horvat, lo so bili prvi dyoma. Vstane. Zvizg gole sablje — in ženo napasti vodila Leninova beseda. dnevi Oktobra. Globinci še niso vedeli glava plavolase lepotice se zatrklja po ' Tako je govoril Lenin — se spominja Franc Horvat. Nikogar ni bilo med nami, ki ne bi bil sodeloval v jurišu na Samaro. Zmaga pri Samari je odprla pot zmagi. Odred Jugoslovanov so čakale nove naloge. Se zdaj se stari Horvat spominja tovarišev iz odreda. Spominja se imen Gajiča, Papiča, Franca. Oltra in drugih, ki bi jih sila rad še enkrat srečal, če bi še živeli. Prvi zveze in ZDA pa Nltg *?seda. Vsaka dežela b( filno . *’st°. ka_r je zanjo zna- fco' Slovenec prvikrat slišal šepet: si/rdeče krožce olr^d je čakat težavi p^vi s^ tVdnftafom-1 rCZil° ^ 7, *} " bol»e°ik- T" " - Trocki nas bo prevalil - so govorih na naloga: pregnati helogardiste iz omske 7. ... 5 1 Z l-- f 'vi" *Pomm>ai°- Odpotuj mrki rudarji. — Zmagali ne bomo, dokler gubernije. Po guberniji nibilo moč hoditi — 7 ovansi. Lepotica je bila kozaška ka™- .Vfr lJudJe ne poznajo, in molči nas ne bo vodil Lenin Hitri kozaški konji so sejali smrt. Ni bilo Dohunka- Zdaj pa presodite sami. 0 Leninovo ime si slišal m bral povsod, kolone, katere delov ne bi bile ždečimi- ■ reca z rudarskim šlemom in kruhom Napisano je bilo na listkih, ki so si jih raie kozaške zasede TAKO JE GOVORIL LENIN se Je zopet znašla na širokih Horvatovih |judje previdno stiskali v rokah Leninovo - Kako to, da vedo kozaki■ za pot, po Dve obravnavi - dvakrat na smrt ob .ki m°I?e oZ? vpnSe'Ji reniTZo,kli f ™««e”Sdžo:Kg:"-Po1™ - M >o fanti v« pretaknili v«, Mor.U in ;«{ odred, .1. se po v,,k, .'fckT sta vas. Lenin pa je bil skrit v staji. Dva kmeta novi žrtvi skrčili. Ni bilo več trenutka veni je pride k "tovarišem" Resica 'ie nn Poznra vllaI° »Prečno'«. Vsi so vrgli pod led v reko. da bi spregovorila da bi bil človek varen. Zlohotna cev jr šla na dan LepoHca žena beToffardis^ Tž' ° FrancfVJk’ T.ame včasi Nihče ga ni hotel izdati. čakala za vsakim kamnom,, drevesom, nega oficir a, Tbila vohu k .'-'Po.vodnVo . o dHev,!,, Agitatorji so vsako noč prihajali v grmom. Neranliiva in močna ie hi la samo Pn nipni c™,.*; „;i,«i: „„x 0 Je ?° s,fePaJl m tars'., prehodil veliko ln izredno. Tako bo motiv Agitatorji in močna_je bila samo Po, njeni smrti boljševiki nikoli več niso sovjetsko deželo, po poti, p^katen' ga je razstave »Morje pri- rudnik. Obljubljali so novo, boljše živ- brhka Lepotica, ki je poveljevala odredu zadeli na nepričakovano zasedo. vodila Leninova beseda. Izračun te poKaza/ Lahko bi padlo več smrek Posek bi lahko podvojili, če bi gozdove bolje negovali — Majhne gozdove še zmeraj preveč izkoriščajo — Ureditveni načrti za zasebne in zadružne gozdove — Kooperacija med lastniki zasebnih gozdov in upravami gozdov splošnega ljudskega premoženja Mariborski okraj je znan po sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in drugem, po površini pa daleč prevladujejo gozdovi, ki pokrivajo 47 % področja. Gozdovi dajejo mnogo dohodkov, ki pa so v primerjavi z možnostmi še zmeraj minimalni. Dovoljeni letni posek doseže komaj 450.000 prostor-ninskih metrov raznega lesa in drv, kar je v skladu s prirastkom. Gozdarski strokovnjaki pa so izračunali, da je posek možno povečati na 840.000 prostorn. metrov. Z ustrezno nego gozdov namreč lahko povečajo tudi prirastek v enaki meri. treba pripraviti ureditvene na- ličino drv in tehničnega lesa, ki črte za zasebne in zadružne go- bi bila v ustreznem razmerju s zdove in te tudi dosledno izva- površino in donosnostjo njegove-jati. Pri tem bodo potrebovali go- ga gozda, ne da bi sekal na svo-zdarske strokovnjake. Posluževati jem. Tako bi načrtno sekali samo se bodo morali kooperacije. Od- zrela drevesa brez ozira na last-pravljati pa bodo morali tudi oko- ništvo, ostala pa pustili rasti. S ! liščine, ki lastnike majhnih go- kooperacijo bi izboljšali tudi ne-zdov silijo, da sekajo nezrelo go gozdov. Vsakih nekaj let bi j drevje. lahko pograbili listje v gozdovih, . . Mnogo lahko koristi koopera- kjer ga doslej ni grabil nihče, v Gozdovi splošnega ljudskega imajo povprečno 3,1 ha gozdov. cya med lastniki zasebnih gozdov zameno pa bi ga puščali v izčrpa- premozenja so že oskrbovani do- To povprečje je mnogo višje na \ jn upravami gozdov splošnega nih zasebnih gozdovih. Koristi je kaj dobro, vendar je tudi v njih Pohorju in drugih gozdnih pod- j ljudskega premoženja. S pogodbo mnogo. Lastniki gozdov bodo na- mo7.no še marsikaj izboljšati. Kri- ročjih, zelo nizko pa je v Slo- j jjj lahko uredili, da bi zasebni šli razne kako bi jih zo pa preživljajo zasebni gozdovi, venskih goricah in na Dravskem ki so jih lastniki že preveč izse- polju. . !fzelorSenV kefnisft25 Kako toliko tis<* ^ilt, „ sebnih lastnikov k smotrnemu go_ načrtno, jih niso pogozdovali vsa- spodarjenju z gozdovi? To nalogo ko jesen pograbijo vse listje, ki J., =_ lastnik dobil letno določeno ko- vskladili med seboj J. P. bodo kmalu prevzele v celoti kme-j.mem dov-jes) za seCnjo 1.„ •**“*»,& bi moralo zemljo gnojiti. Z izda- poizkušajo te slabosti odprav- , . ... do ki slabosti išče- ljati, kar pa gre zelo počasi. Last- oprLI^la v Ldaniih ra^ml nik še zmeraj grabi listje. Težko £ ga je tudi prepričati, naj si drva kupi in neguje svoj izsekan gozd, rah, ne smemo pričakovati, da se bo s samim prenosom nalog mno- Dve celjski ib, izpremenilo. Narediti bo treba aokler se ima v njem nekaj večjih ? „„„„„ j ■ „ ._______ ,__ dreves. Mnogi ne mislijo, kaj bo še mnogo drugega' Predvsem bo čez nekaj let, včasih pa tudi nimajo denarja, da bi kupili kurivo. Zaradi tega postajajo mnogi zasebni gozdovi še zmeraj bolj revni, kar poizkušajo na področju! vsega mariborskega okraja urav- • NUJNO, INuJNO... — V novesiti s puščanjem večjih zalog Celju sta dve zasebni kemični či-v gozdovih splošnega ljudskega stiinici in barvami, od katerih je premoženja. • i ena omembe vredna. Slej ko Takšno gospodarjenje v gozdo- prej pa bo treba iz varnostnih in vih ne more trajati dolgo. Ob higienskih razlogov tudi to za-upoštevanju vseh okoliščin je preti. Na usluge te vrste je veza-treba poiskati ustrezno rešitev. Ni ohromilo zaledje z več kot mogoče namreč mimo dejstva, da 500.000 prebivalci. Spričo tega so je v mariborskem okraju okrog , opravljene usluge zelo slabe. — 28.000 gozdnih posestnikov, ki i O tem je bilo precej govora tudi na nedavnih zbanh volivcev. — Na občini so o teh vprašanjih že razpravljali. Menijo, da je za to edina rešitev \ tem, da usposo- j bijo nov socialistični obrat, ki bi j imel vse ustrezne oddelke: čistil- 1 nioo, barvaimo, pralnico, likalnico in krpal raco. Bržčas bodo nov obrat organizirali že prihodnje I leto. • NOVA CENTRALNA PEKARNA. — Prihodnje leto se obeta Celju razen gradnje nove mlekarne za 20.000 litrov mleka tudi gradnja centralne pekarne. ' Iniciatavni odbor gradnjo že pripravlja. F. K. i Srebrničeva celica Zdaj je živ le še član Anton Bernetič-Jakob Na Kortam prt Rlžani se v samoto spominja borbene mladosti eden naj starejših istrskih aktivistov in revoiucdonarjev — Anton BernetiC. Leta 1948, 3. marca ga je čez polovico života zadel mrtvoud tu ga privezal na posteljo. Le ob palici se lahko zavleče na sonce pred hiSo. Mož Je biH rojen v Ocizli pri Kozini' leta 1893. Leta 1911 je dobrll zaposlitev v Skedenj -sitih plavžih in je tam ostal vse do začetka prve svetovne vojne. V plavžih se je srečal z naprednimi delavci in je ves zagorel za borbo proti izkoriščevalcem. V prvi svetovni vojni Je kot mornar štiri leta zapravljal čas in mlada leta. Po razsulu Avstrije se je vrnil domov. Leto kasneje — 1919 — je ob pomoči in nasvetih tovariša Srebrniča pomagal ustanoviti prvo celiico KP v OciEla-Klan- < mm $g cu. Člani te prve celice so bili: Anton Bemetiič iz Ocizle, Klobučar Franc te Klanca, Valentan Mihalič, Križišče prt Ocizli in Ivan Mihalič, čevljar iz Ocizle. Zdaj je žiiv samo še Bemetič. Rad se spominja tega dogodka in pripoveduje, da so to prvo celico imenovali »Srebrničeva celica«. »Kmalu se je delovanje'te celice razširilo tudii po bližnjih vaseh kot: v Podgorje, Prešnico, Črnotiče, Beko in Gabrovico, kjer Je bil posebno delaven član tovariš Klement Purger. Člani so med ljudi' Sfcri&ii časopis »Delo« in na sestankih razpravljali o delavskih vprašanjih. FaSisti in karabinjerji so Bernettča zmeraj zasledovali. Niso mu mogli do živega. Sele ko so bile izvršene nekatere sabotažne akcije, so ga začele zasliševati. .Ob nekli drugi priložnosti so ga aretirali kara-binjerlt te Cmega kala. V zaporu so ga nečloveško pretepali. Drugič so ga skvadnstA prid elit v Trstu in mu dali piti ricinovega olja. Za vsa mučenja m preganjanja se je Bemetič maščeval med NOB s tem, da Je bil rajonski finančni referent, nato okrajni in nazadnje finančni referent OOOF za Slovensko Istro. Po osvoboditvi Je pomagal ustanoviti Okrajno zadružno nabavno-prodajno zadrugo v Kopru. Pred leti so, ob obisku tovariša Tita v Kopru, pripeljali k sprejemu v Portorož tudi tov. Bernettča. Tov Tito je Bemetlča vprašal, od kdaj sodeluje v delavskem gibanju. Ko Je Bemetič odgovorili, da od leta 1919, se Je tovariš Tito obrnil do takratnega sekretarja okrajnega komiteja Julija Beltrama in dejal: »pazite na ©ve ljudi.« P. A. Tudi mladina se zanima za nov način delitve dohodka ko je bila človeška etika tel morala . V fprtvpn inUn nrnnrlirn in bolj na tehtnici kakor kdaj koli v v '-eritven jaKii aronairajo zgodovini, Spelco, napredno j^teno. Kmetijsko gospodarstvo Cerkvena smrt obsojeno dekle jeilepo po- njak merl 150 |a Kkar ^ razdlx>b_ Angelca J^^wa v te- ljeno v 103 koslh; katerih so ne- V r>e te k- DODOldne se ie zbralo v ^avno vlogo Marije ki je te ljubezni kateni zelo majhni. To ovira delovni v petek popoldne se je zoraio v je dobra podala tov. Mlaka SmP®?i,3 Vh ne značilnosti zakonskega osnutka o cesarieva Tudi ostale vloge so bile ®KeI" postopku okrog 20 ha zemljišč, delitvi) celotnega dohodka. O novem doto?DM:azde^ene Sceno ie Oskrbel ' **, k^tera. se že dogovoril z zasebna«^ plitve dohodka in osnovnih tov Franc BoStjan, inspicient je btl že‘neSroen' kw° te3 a^dacitsM znaSiUnostih zakonskega osnutka je PetGr fietina. ki 1e tudi zelo dobro 7 nestij>en, ker je arondacitjskl govoril direktor finančnega sektorja poUcijsklh za- postfJ?^k °1 ocenjevanja parcel do jeseniške železarne tovariš Ravnik. o Srbel zemljiško knjižnega prenosa zelo Mladi delavci, predvsem iz vodstev ^an Vocov^k poskrbel dol D( govarja ^ tudt z drugimi mladinskih org animacij in kluba mla- . . ^ kmetovalci za zamenjavo novih zem- dih protevajalcev, bodo prenesli , PrtredUev Je prva domača stvar v Ijišč, cenovne zaključke na ostalo zaposle- Jesenski sezoni — upajmo, da tudi ni no mladino v Železarni. 1 zadnja. Tov. Volčanškova Je s temi predstavami dokazala, da je sposobna da tli na oder zahtevne stvari. Gostje v Ravnah Trgovine sO ločili od kmetijskih zadrug V začetku oktobra sta kmetijska V nedeljo popoldne Je gostoval na Ravnah na Koroškem ansambel I mariborske opere z Verdijevim »Rigo- lettom«. Gostovanje Je pokazalo, kako _ __________________________________________ Je koroško ljudstvo lačno lepot, ka- zadAigi Gradišče in Cerkvenjak v 1&-tere nudido ob dobri izvedbi Vere*- narški občimi izločili svoje trgovine J e ve umetnine. Občinstvo Je do zad- j ;z zadružnega poslovanja, ostale zanj ega kotička zasedlo dvorano Tito- druge pa takšno odcepitev še prouču-vega doma. Nastopajoče ‘so ob uspeš- j je;jo Zadružnik* v Gradišču so se hi-nih arijah — zlasti G i 1 d o — Ml- tro navdušili za odcepitev trgovine,1; . levo Pertotovo poslušalci nagradili z ker ^ imeu z njo le težave, včasihs burnim priznanjem. Ravenčani so se pa so morali kriti celo izgubo, po predsedniku dramskega sveta = - - - ‘ ' J Ali bo trgovski kolektiv sedaj 60-= lje gospodaril? S tem vprašanjem se= V vsak dom hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske DOGODEK NA glavni cesti • • Pomagajte človeku isem zabni* Imam znanca, ki si je nedav- žal sem se, da rnu "1S mirno no omislil motorno kolo. Kadar sil kakšne vem, koli ga vidim, brni na njem po povedal, da teg vi(jei ne- cesti. Prva vnema ga nikakor sem samo mimog roSju naj noče miniti. Oni dan pa sem ga srečo ter da so m srečal peš in pričela sva po- kličem rešu:nega. ebjy pi- govor. - Pa je dobčm more^ »Človeku se zgodi vse mogo- jan? — je spet p . p0Staječe,« mi je rekel, ko sem ga dušen glas z res> ,, odlo®0 vprašal, kako se ima sedaj, ko .Tedaj mi je bilo . ’ druge-je prišel do motorja. »Ampak sem povedal, aa ^ je bil8 kaj takega, kot se mi je zgo- ga ne vem, kaK ■ ^.j ves v dilo neko nedeljo konec septem- nesreča in je ci ,,.e]0 av- bra, to je pa že od sile. Saj bi krvi in naj vendar posu se moral samo smejati, če ne bi tomobil. . te(jaj od- bila vsa stvar tako krvavo res- — Veste Kaj, — J ; _ pe- elas na drugi stram. na...« Zanimalo me je, kaj je ločil glas na “'orašajte tako krvavo resnega. »No, gre ljite se nazaj 1 bQ plačal reševalno službo,« je pove- ime in priimeK 1 aVtomob>'8 za resevauiu siuzuu,- jc pove- — r-—aVti dal. »Peljal sem se z motorjem avtomobil. na nogometno tekmo v Maribor, ne bomo poslali--- pretre-Na Ptujski cesti, nekako dva Odložil sem1 s nezasli5ana kilometra od tovarne.avtomobi- sen spričo taKS y je uga’ lov se je menda zgodila neka brezbrižnosti. \ r > _resene-nesreča. Videl sem, da nekoga nil pogovor je e tein se je pobirajo s ceste in da močno čeno kimal s p t„io krvavi. Ko sem ustavil me je domislil in klical po n» .ne jc uviiiiu*** — — - . IrrV&Vd zaprosil nek moški, naj se hitro Medtem je clov . bil odpeljem do prvega telefona in cesti, čeprav d:1 poti. V»* kličem rešilni avtomobil. Nemu- šilni avtomobil z tnore doma sem pognal do tovarne diš, takih stvari c avtomobilov in pri vratarju razumeti...« njjm. ^ dobil telefonsko zvezo z rešilno Strinjal sem se regUno P°* postajo. Tedaj se je začelo, je, da včasih klic j „o pia. Kratko in jasno sem povedal, stajo za vsako n j1 ^ odda je tu in tu nesreča in naj sko, ampak to n m0iak, ® pošljŠjo rešilni avtomobil. nos, ki ga je poKazai ,a]1, — Kako pa je ime ponesre- je tedaj službova^ gredstva čencu? — je vprašal glas po te- Družba daje aoio p0lBa- lefonu. Povedal sem, da pač za reševalno sluz: , glede nisem imel časa vpraševati po ga ljudem v nes Va(jar Pe imenu, ker je stvar nujna. na ime in pnime za av- snu, Ker je sivar nujna. na ime , xh0 za — Dobro, kdo bo pa plačal za življenje tudi p ^jn0i po- rešilni avtomobil? — je zanimalo tomobil ni bistven možaka na rešilni postaji. Vzdr- magati je treba c Tezno v minulem tednu Lesenemu veržejskemu mostu je lansko zimo Mura zrušila enega izmed opornikov. Da jim IVIura tudi letos ne bo nagajala, bodo postavili ledolomilec še na skrajni desni opornik, ki bo potem lahko uspešno kljuboval ledenim ploščam SE ENO GODBO Godbena sekcija DPD Svoboda Tezno je imela v sredo redni letni občni zbor. Udeležili so se ga člani sekcije v lepem številu, predsednik tovariš Drago Cotič pa je v svojem poročilu seznanil prisotne z uspehi tamburaškega orkestra, salonskega orkestra In še posebno z uspehi mladinske godbe na pihala, ki je bila nedavno ustanovljena in Je v ponos ne samo tezenski Svobodi marve-č celotnemu delavskemu Tez-nu. V minuli sezoni so člani godbene sekcije sodelovali na vseh važnejših svečanostih skupno pa so priredili, 79 nastopov. Med drugim so gostovali tudi v Omišlju. Mladi tezenski godbeniki so spomladi dobili nove uniforme. Po poročilu predsednika tovariša Draga Cotiča se Je razvila plodna razprava, v kateri so člani' naglašall, naj bi ustanovili godbo na pihala, ki Je že nekdaj obstojala Tezno bi tako imelo dve lastni godbi na pihala. Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov 11-članski odbor. KULTURNI TEDEN ZAKLJUČEN Prv>t občinski kulturni teden, ki ga je priredil Svet Svobod in prosvetnih društev občine Tezno lepo uspeva. Do sedaj je bilo že nekaj dramskih predstav, pevski in godbeni nastop, lutkovne predstave ln šahovska, turnir. Včeraj pa so v kino dvorani TAM svečano zaključili teden z akademijo. Najzaslužnejšim društvom so podelili diplome. Tezenčani so bili s tovrstno kulturno prireditvijo zelo zadovoljni, kar dokazuje lepo število obiskovalcev na vseh predstavah. pisna, zgodovinska sld^" davanja. prisotni nili ustanoviti ^dinsK ^avstni univerzo, ld W, P tako P£ ločena od odraslih. ovanJu _P^ memben je sklep ° °?arjev v litično-ideoloških senunan MetaWe skih domovih maribon*- ^ p#o-in TAM. Ob zaključi dau so vorili o bodočem razrežnico staremu od_ preds«*», pa so tudi nov odl5^Lrariša ka pa ponovno tovariš« Pivca. O- MLADINSKA LJUDSKA UNIVERZA Občni zbor Je imela v tem tednu nttnhi^uV~rev"olUCije tudi Ljudska univerza. OKtODrsKe revoi — mladima številu, redili so 18 predavanj, katerih «e Je Majda Hermanova K01. jeIji udeležilo 1806 poslušalcev. Naj večje T,r<. irnof an i5ek V vlog' zanimanje za predavanja Je med lvo K0S . _,oža mudimo, ki m želi predvsem poto- slepega »oz* Kramljanje v trgovini »Svobode« tov. Borutu Mevešeku priv-srčno zahvaLiiLl) gostom iz Maribora, pionirka Alenka jim je pa poklonila kito koroških nagelj ev. »Svet brez sovraštva« na ravenskem odru Gledalifika družina »Svobode Prežihovega Voranca« iz Raven na Koroškem je naštudirala v režiji tov. Zofke Volčanškove dramo »Svet brez sovraštva« M. Pucove. Zahtevno delo je lz.nova približala gledalcem tiste čase, zadružniki niso niti ukvarjali, saj s imajo tudi občinsko trgovino, pa bo-= do kupovali v tisti, kjer bodo boljes postreženi. Občinska trgovina je nam-= reč že doslej pokazala potrebno spo-= sobnost v poslovanju. V manjših kra-s Jih tudi ni nujno imeti trgovine raz-= nih podjetij, če ni dovolj veliikegas prometa, kajti takšna navidezna kon-= kurenca še podražuje blago. Boljs previdno razpravljajo o odcepitvl= trgovine tisti zadružniki, ki imajo v= svojem kraju eno samo, zadružno= prodajalno. Kupec ob izlivu trgovskega veletoka Za kupca se trgovina prične ln konča pred pultom. Ce ni blaga, ki ga hoče kupiti, je tega zmeraj kriva prav tista trgovina, v kateri kupuje. Ce je predrago blago za njegov žep, je spet enako. Le redko pomisli kupee pred pultom, da .... V četrtek je v proslavo * ' iz0ril« ljudska univerza. Predvsem Oktobrske la se ga Je udeležila v lepem ptujsko gledališče r< je številu, iz poročila, ki ga je podal dramo »Vrnil se je«* _tv0m J predsednik tovariš Franjo Pivec, Je , avtor Med obcinsv* ^ "“"vidno, da Je bila minula sezona *lra* avtor. „eneh. N® f m lu Tezno Izredno plodna. Pri'- drama žela lep S0DJ8 a na uvoznike. 1 Tisto jesensko soboto je bila Pet. Težko je to razložiti kupcu, že nl posrečilo obriti se prj- posodo aparatom... »To je , P® mer,« so mi povedali, iznimi v. = ca, kaj je narobe z emajlirano oddelku z elektromaterialom ni Ker g posodo, ko imamo vendar v Ce- naročenih električnih peči, ki bi jali, nisem UVOZNIKI NAJ UPOŠTEVA DETAJLNO TBGO»* ^ Nujno je .Pogovo^nane naD8* - ima tista mala trgovina, s katero ima neposreden stik, vse ^Merkur« v Ptuju je " p od' polno drobnih in velikih težav In da večkrat nl kriva za vse brivske aparate pri uvozne ^geia- grehe, ki ji jih naprti kupec pred pultom. jetju. Aparati so znam!jje- _ mi« in so jih uvozili i aParS CEMU NI EMAJLIRANE Hrvaškem. Ni torej čudno, da na- prodajna cena za brivski se POSODE? ročimo 20 kosov, dobimo pa jih je 6800 dinarjev, nikomur ^ tern = veleblagovnica »Merkur« v Ptuju bere, da naša tovarna posoao aparatom... "-i0 Jc o v"\ s polna kupcev. Prihajali so z cel° izvaža...« mer,« so mi povedali, p0djeWl s vseh strani, največ z okolišnih rečemo, da z uvozl?in?, njhte m vasi. Ustavljali so se pred pulti, Ttlm nvOKOI Fc vr, nismo zadovoljni. Niko ^ itn® m zahtevali to in ono, poizkušali, TUDI DVOKOLES NI vpraSa detajlne trgovin^ kaj b g zavračali in tudi kupovali. Pred Enako so iskana dvokolesa neposreden stik s kupe , nas H oddelkom, kjer prodajajo dele za domače tovarne koles v Subotici, bilo treba nabaviti, vsaj p0tiU' = kolesa, kolesa in posodo je zmeraj Letos jih je veleblagovnica -Mer- v Ptuju je tako. Trgov ^ tis?° g dovolj ljudi. Le da od tu večkrat kur« v Ptuju dobila manj v de- ki pridejo ponujat prefl večj’n H odhajajo praznih rok. Ta dan je setih mesecih, kot prej v enem blago, ki v Ljubljani je g v kratkem razdobju vprašalo pet četrtletju. Naročilo je bilo, plani- mestih ne gre v prof" ^pec s kupcev za emajlirano posodo, rali so promet, zdaj pa iz tega ni velika napaka, saj Z kakšni = Odšli so, ker niso dobili nič pri- nič. Enako manjkajo v trgovini Ptuju enak kupcu s mernega. Vprašal sem prodajal- tudi deli za omenjena kolesa. Pri večjem mestu ...« orih3' so kupci še z*e . proda' sem več zadržev nib' sem vet ‘L j-lj in “ V _ lju tovarno. »Veliko povpraševa- zdaj šle najbolj v promet. »Na jalcev. Kupci so prihaja .^pja g nje je za to posodo,« je potrdil, drugi strani,« pa mi je povedal če med njimi ni kazal nji" s »ampak mi je nimamo nikoli do- prodajalec v tem oddelku, »smo za vsa ta vprašanja ■ • • nga pte" g volj na zalogi. Grosistično trgov- zelo zadovoljni z domačimi elek- se trgovina prične in ^0f da Na odseku Dreo-Sušnik v Trbovljah so v polnem teku dela za E| sko podjetje »Panonija« v Ptuju tričnimi štedilniki »TOBI«. Pred pultom. Nikoli pa ne v ' veie-razširitev in modernizacijo glavne prometne žile skozi Trbovlje. Ne |g naroča posodo, ampak nikoli ne dnevi smo dobili štedilnike in jih trgovina le izliv treovs ^. gu(jne bo več dolgo, ko bo cesta betonirana. Na sliki: zemeljska dela na' |§ dobi toliko, kolikor naroči. S po- že precej prodali. Mi in kupci toka, ki ima včasih k .pjr cesti v bližini trafo postaje pri Sušniku s sodo zalaga tudi trgovine na smo zadovoljni...« ovinke... POMENIMO SE SE O TEM TRI ZGODBE — zgovoren dokaz napačne vzgoje si se potepal!« se zadere plečat možakar, Tončkov usui ,govl živci, podobni tanki nitki, popuste. Takrat se pa v Psov^ ‘n udarci prekrižajo otrokovo telo. Mati Sai ? ■?. ol:>el1 zavP'je: »Ti si vendar živina, še ubil ga boš. utrn ^ *e pr' sosed°vem Zdravku!« Takrat se Tončku mat6'10 S°*ze ’n n-ie§ov prestrašeni pogled bega od očeta k ^ ^ zavetje! *n ze zdrvi v njeno naročje! * že ?e,*.avs^°Trutlarska družina. Ob desetih zvečer, ko zvezde jg £°4ubljajo temo, prihrumi domov Francetov oče. Mati ga lega ^aka- v hipu zazvoni in brnenje zvonca se raz- tesn odpre vrata in pijana postava se primaje skozi Hiti3 vrata> so otroci? Ivan, Jože, Minka hitro sem,- ta n° S>fm °k desetih zvečer. »Ta ni umit, ta ni počesan, ta, In } °Mečena! Zakaj ne? Kaj si delala ti, a? Vse je narobe!« Otr 6 • l°nci» vilice, žlice preko miz in oken na dvorišče, j. 0C1 se razbeže v naravo. Tam prezebajo, toda raje tam, Poznajo trdo očetovo pest. Dru §re naslednje jutro v šolo vsa bleda in utrujena. So uro ji obrazek zdrkne na klop in Minka zasanja. * tretji družini so doma nezakonski otroci. Najstarejši dora«*iter dve mlaiš‘ sestri. Mati gara vse dni za tri. Stanko »Mat' v šesti razred osemletke. Postaja ukazovalen, nert 1 ■ V ^no §rem!« »Stanko nikar, prosim, boš raje šel v sn= dopoldne!« »-Ne, takrat je le za otroke!« In Stanko ™fe. s klina kapo ter jezno odide. .Materi se orosijo sive oči in njena suha postava se še “«1 sključi. Tr * zgodbe - vredne, da se ob njih zamislimo Vato* .k^en junak je, kadar pride med sovrstnike, gospodo V °.*aben> pretepaški in predrzen. Doma je pomaknjen Sol v družbi je junak med junaki. Takih tudi v reš* ne.manjka in prav z njimi je vzgojno vprašanje težko e_®Vat>- Kdo naj ga najprej reši? Dom! Vagoja mora biti „ *na- Kar veli eden izmed roditeljev, pa čeprav ni popol-še? 3 prav> naj tega ne popravlja drugi. Kaj bo sicer iz na-ni h 0*roka, ki bo imel dva obraza? Trda pest — taka vzgoja želim ^ **os*a* k° pretepač in predrzneš. In takega si ne - * ina .l"*5'1* obraz je bled, njena umska zmogljivost v šoli se Deki*Sa' ^ena Pot v bodočnost — v vse lepo — je zagrenjena, oP°s*aja boječe, plašno, njen značaj se šibi pod težo „ v Ve8a nasilstva. Namesto krepkega in zdravega člana Se družbe bo zrasel notranje razdvojen človek, šibak Tonček postaja potuhnjen in zvit, očetu se spretno izmika. Včasih mu le napravimo veselje in .. uPogljiv. In rešitev? Lahko pričakujemo spreobrnitev ^tonca? Da, mogoče... Ce mu je otrok resnično drag? Sicer moramo otroku spremeniti družinsko okolje! * Zadnja zgodba, ki vendar ni zadnja. Stanko se osamo-. aj^* Sestrama je slab vzor. Tu se čuti, da ni očetove roke. * io materina lahko nadomesti? Lahko, čeprav ne popolna. Kolikor ljudi, toliko značajev. Marsikaterega otroka Kanile materine solze, druge pa spet ne. Mati mora biti vtoriteta, obvladati mora sebe in otroke. Nič ne de, če je trenutno užaljen, občutiti mora, da mu kruh reže mati ® ?a se pri njej ne da vse doseči. Prva popustljivost bo ooila drugo in tretjo. Otrok bo postal gospodar situacije in a*i bo popuščala, ker bo čutila, da je izgubila vajeti. * . *Trije primeri — pospešimo Jih, oglejmo si jih, in morda našli v njih sebe. Ce jih bomo dobro analizirali, bomo ' razumeli, zakaj so nekateri naši otroci takšni. IZBERI DOBRO! Spalne srajce so v konfekciji dražje, kot če jih damo izdelati pri šivilji — Tudi spalno srajco skrbno izberimo Večkrat, kadar kupujete v trgovinah, se sprašujete, kaj je bolje in ceneje — ali izgotovljeni konfekcijski izdelki ali kupljeno blago, ki ga daste potem ukrojiti krojaču in šivilji po vaši meri in okusu. V takih dvomih boste tu- vsem tem morate najprej dobro; primerni postavi verjetno dobro razmisliti. V trgovinah dobite pristajale. Izgotovljena spalna zdaj že kar pestro izbiro takega perila: tople flanelaste spalne srajce z dolgimi rokavi, svilene spalne srajce in pižame. Spalna srajca iz flanele stane okrog 2700 srajca bi bila torej ena možnost. Kaj pa srajca, ki jo boste dale same delati po svojem okusu? Kakšni bodo stroški? Blago za flanelasto spalno srajco bo stalo okrog 350 do 400 dinarjev, zanjo pa potrebujete približno 4—8 m blaga enojne širine. Ce ste velike in močne postave, boste seveda potrebovale več blaga in obratno, če bo srajca brez rokavov, bo zadostovalo manj blaga. Ce zdaj vse natanko preračunate, lahko vidite, da stane narejena srajca pri šivilji, ali če jo napravite same, manj, kot po če jo kupite izdelano v trgovini. * In kaj pravi moda o spalnih srajcah? Svetujemo vam dolgo (do tal) spalno srajco, z dolgimi nabranimi rokavi, široko s pasom pa tudi poldolgo srajco, 8 tričetrtinskimi rokavi, volano in brez pasu. In pižamo? Nekatere rade nosite tudi to vrsto spalnega perila Za te si je moda izmislila poseben kroj: ohlapno jopico z dolgimi ali kratkimi rokavi ter ozke, malo krajše hlače z razporkom. Primerno blago za pižamo je flanela in sicer rožasta, pikčasta, nadalje pralno tiskano blago, vzorčasta ali enobarvna svila in podobna blaga za spodnje perilo. M. Zimski plašč iz kamelje dlakovi-ne, ovratnik je okrašen z nizkim krznom Topla plašča di glede spalne srajce. Za kaj se do 3000 dinarjev, pižama okrog boste odločile: ali za narejeno 3400 dinarjev. Te narejene srajce spalno srajco ali za blago? O v trgovini so še kar lepe ln bi ZA SOLE, DOMOVE IN GOSPODINJSTVA JEDI S SKUTO pripravljene iz mleka v prahu KRUHOVE REZINE S SKUTO krožnik ta zabelimo sl^ne z ocvirki, Bel kruh narežemo na centimeter sladke pa z na maslu prepraženimi V. S. J debele rezine, ter jih navlažimo z mlekom. Namažemo j ih s skutinim (lahko pa tudi z drugton poljubnim nadevom) ter jih pokriti emo z nena-mazano kruhovo rezino. Po dve rezini Bkupaj povaljamo v jajcu ln drobtinah in Jih ocvremo na masti. Lahko pa jih povaljamo samo v jajcu in jih pečemo na pekaču v srednje vroči pečici. Nadev Jz skute napravimo takole: Med dobro stisnjeno skuto denemo sesekljano čebulo, zelen peteršilj in sol. Nadev Izboljšamo, če skuti primešamo že sesekljane kisle kumarice in sardelo. K rezinam ponudimo poljubno solato in večerja je zelo izdatka. Rezine s skuto lahko pripravimo tudi s sladkim nadevom, kot smo ga pripravili za sirove rezine. • 2L.INKROFI IZ SKUTE Napravimo testo kot za rezance, 20 dkg moke, jajce, malo vode. Nadev: 25 dkg skute, 2 dkg maščobe, 2 dkg drobtin, sesekljan zelen peteršilj, sesekljano čebulo, sol in Jajce. Sladki nadev pa pripravimo takole: 26 dkg skute. 2 dkg maščobe, 2 dkg drobtin, jajce, sladkor, cimet, limonino lupino. Lahko pa opustimo ci-1 met to namesto njega primešamo pehtran, meliso ali črno meto (s sekljano). Rezančevo testo razvaljamo, malo bolj debelo kot za rezance, ga razrežemo s koleščkom ali nožem na kva- I dratne krpice. Na vsako krpico damo za kavno žličko nadeva, rob testa I namažemo z beljakom ln krpico prepognemo v trikot. 211mkrofe kuhamo v slani vodi 10 mtaut. Nato juh poberemo s penavko na pogret drobtinami ter jih še malo osladimo. K sladkim žlinkrofom ponudimo sadni sok ta kompot, k slanim pa solato. Na hitro pripravljeno kosilo MOČNIK Z »VINOCETOVO KOCKO«, OCVRTA PARIŠKA ALI »POSEBNA« SALAMA, KROMPIRJEVA SALATA Z ENDIVJO, MLEKO. V vrelo vodo vrženo ‘li »Vl>-nočetove golaževe kocke« in ko se le-ta razpusta, stresemo v vrelo Juho še dve skodelici vsukanca, ki ga pripravimo iz dveh skodelic bele moki in jajca. Ko je močnik kuhan, dodamo juhi še žlico drobno sesekljanega peteršilja. Olupimo 40 dkg pariške ali »posebne« salame in Jo narežemo na prst debele koščke, povaljamo jiii v moki in raztepenem jajcu, ki mu lahko dodamo žlico vode. Nato klobaso povaljamo še v kruhovih drobtinah ln jo na hitro ocvremo na masti ali olju. Plašč lz mehkega volnenega blaga, širok in ima dve vrsti gumbov, ovratnik je krznen PlCLA SADNA LETINA lek slcl sne6 je uničil bogat pride- i februarja, parmene ln Jonatan decem-kl smo ga letos upravičeno | bra, kanadke novembra Itd.). Nekatere »o * ovaU. Dobili bomo samo približaj n° 4etrtino normalnega pridelka, uPoStevamo vse kakovostne razilo Saa^a- Dobrih zimskih jabolk Je in bodo imele tudi temu Vse e,rn° ceno- Zaradi tega moramo <^OVe na domačem vrtu kar naj-tHnoneJe obrati ln shraniti za zimo. <<> Je plodov, kl so se zaradi neslo. ne oploditve enostransko razvili, _________ »-____t___x___t rr%.. ‘te ~'Jlh je lr,t>a]no m to Pa so trdlkasti ln pokvečeni. Tu ' bomo spravili ali pa skrbno pre-v razne druge shranke. Vsekakor »orr- -le treba loCm od drugih zdravih, h_ ",iiuo razvitih plodov, ker bodo tuai ^vrženi gnitju. Zelo važno Je ftez’ da zlmsklh jabolk ne bomo obrali Sodaj. Ze večkrat smo opozarjali blne bral ce ,da se zeleno sadje v shram- se v primerni shrambi, skoraj brez sprememb .obdržijo do junija, če smo jih pravilno brali (ontario ln mošan-celj). Užitno zrelost sadja spoznamo predvsem po značilnem vonju in okusu ter po čvrstosti mesa. Te dobre lastnosti užitne zrelosti pri nekaterih sortah hitro mlnej.o, ker postane čvrsto meso moknato in praznega okusa. Pri| poletnem, zlasti še pri koščičastem ln jagodastem sadju, nastopita obe zrelo-l stl hkrati in bi zaradi tega bilo nap'ač-| no trgati zelene plodove ,ali pa presne plodove za daljšo dobo skladiščiti. Zimsko sadje obiramo proti koncu oktobra z rokami ali z obiračl previdno v predpasnike ln obšite košare. Obiraj' mo le v suhem vremenu, ker sadja zaj vzimljenje ne smemo brisati. Ravnaj- nekateri cvetni listi. To pa zadostuje, da postane veliko cvetje malo vredno. Vse, kl se do 1. novembra ne bodo razcvetele, porežite ln dajte v mlačno vodo, kl ste ji primešali nekaj kuhinjske soli. Se bolje storite, če postavite posodo s krizantemami v zmerno topel prostor, kjer se hitro razcveto. Miha Ogorevc flrŽ1 ln da se nepričakovano hitro mo z njim kakor z jajci! Preprečujmi ^ 1 ter zgubančl. Pri sadju namreč ] nepotrebno preslpavanje z ene posod Ho ltuJ*mo dve vr*tl zrelosti: dreves- v drugo, ker že najmanjši odtisi lahk- a n užitno zrelost. Drevesno zrelost občutno pokvarijo trpežnost sadj«, VDseje ............................. .. -.-------------------- — —«—« . .. sadje takrat, ko dobi sorti i Obrano sadje pustimo nekaj dni vj Ve^n° barvo in ko se pecelj brez ] primerno hladnem prostoru, da se »st, Qasti slle lepo loči od vejice. To je pa oznoji, šele nato ga prenesemo tej,' zimskih sortah jabolk zelo shrambo, ki naj bo hladna ln ne pre-j da ° ugot°viti. Gotovo ste že opazili, suha. Razumljivo je, da so za to prl-Ve. Se nekatere sorte težko ločijo od meme tudi sobe ln drugi hladni pi 8*0° Cel° novembra (n. pr. bobovec), stori, kjer ne shranjujemo zelenjadl all( ^Pfav je takrat skrajni čas za obira- kakšnih drugih vonjajočih snovi. Sad-zimskega sadja. Prav zaradi tega je namreč prav tako kot surovo maslo, 0t le Uveljavilo nekakšno šablonsko j rado potegne vonj nase in dobi včasih ra«V11°‘ da smemo nekatere sorte obl-I prav neprijeten vonj in priokus. ^ šele po prvem močnejšem mrazu. V toplem vremenu se krizanteme fcSna »t"--*- —-■ -ja,- tucj) na planem hitro razcvetejo. Ako »e t08 stoPlnJa Pod ničlo temu sadju koduje, Zelo pa mu škoduje pre-°biranje. — Užitno zrelost do-6 Umsko sadje včasih šele več me-^ Po skladiščenju (n. pr. bobovec bi grozila huda slana, cvetje porežlti in ga dajte na varno v mrzlo vodo. Hud mraz uniči krizanteme tudi pod pokrivalom ln sicer tako, da porjavij m Zima nam trka na duri. Zato pohitimo, da nas ne bo zatekla, ko še za njo ne bomo pripravljeni. Pozimi se najbolj grejemo v pletenih oblačilih. Letos nam moda prinaša dolge jopice ln puloverje. Njih dolžina Je nekako od 50 do 55 cm. Razen tega pa srečamo v modnih revijah tudi kratke večerne jopice, imenovane bolero ali kamlžolce. To so oblačila, ki so jih včasih nosile tudi naše babice. Letošnja modna barva pletenin je: črno-bela, pastelno-modra, pa-stelno-zelena ali pa rumena barva ln to v vseh odtenkih. Modemi pa so za letošnjo sezono tudi večbarvni puloverji z najrazličnejšimi pestrimi norveškimi vzorci. Tak pulover je posebno privlačen pri smuki, sankanju in drsanju. Puloverji, pleteni z norveškimi vzorci, imajo še to prednost, da so toplejši. Za danes sem pripravila lepo, okusno žensko športno jopico. Jopica na sliki je rumeno pastelne barve, lahko pa sl zberete barvo volne po svojem okusu. Za njo 'potrebujemo 790 g volne, dve pletilki št. 3,5, za robove pa pletilke št. 3. Ce vzorček. kl ga naredite iz desetih pentelj v vzorcu št. 2, dš 4 cm širine, potem se lahko držite točnega opisa pletenja. Ce pa imate volno drugačne debeline, pa preračunajte tako, da si najprej napravite poskusno pletenje. Ce bi vam vzorec št. 1 delal težave, lahko Jopico spletene tudi tako, da na lice pletete same desne pentlje in na narobni strani same leve pentlje. Tudi v tem primeru pletemo rob spodaj, okoli vratu tn pri rokavu dve dve desni in dve levi pentlji s pletilkami št. 3. Vzorec št. 1. Ovratnik, spodnji rob in zapestnike pri rokavih pletemo dve levi pentlji s pletilkami št. 3. Vzorec St. 2. Vso ostalo Jopico pletemo v naslednjem vzorcu: 1. vrsta: 1 leva pentlja, 2 pentlji desno križamo (to Je, najprej pod-pletemo drugo pentljo, nato prvo pentljo desno ln šele sedaj spustimo obe pentlji s pletilke, l leva pentlja in vzorec ponavljamo tako do konca vrste. 2. in 4. vrsta. 3 desne pentlje, dve levi pentlji, 1 desna pentlja, od tu vzorec ponavljamo do konca vrste. 3. vrsta: 1 leva pentlja, 2 levi pentlji križano (to je, najprej pletemo drugo pentljo od zadaj desno, nato 1 pentljo spredaj desno in šele sedaj izpustimo obe pentlji, 1 leva pentlja, 1 desna pentlja, od tu vzorec popav-ljamo do konca vrste. 5. vrsta: začnemo plesti s prvo vrsto ln naprej se držimo vrstnega reda. Hrbet: na pletilki št. 3 nasnuje-mo 102 pentlji in pletemo 2 cm visok rob vzorec št. 1. Potem nadaljujemo delo v vzorcu št. 2 s pletilkami št. 3. V prvi vrsti dodamo porazdeljeno t desni j hrbtnega dela sprednji del ~7-»4—i5—+ ± * '5 31 cm višine, merjeno od spodnjega roba, začnemo snemati za vratni izrez : šestkrat po eno pentljo na lem razdalje, nato štirikrat po eno pentljo na poldrug centimeter razdalje. Pri 23 cm višine rokavnega Izreza snemamo za ramena: 37 pentelj snamemo trikrat. Levi sprednji del: pletemo po opisu desnega sprednjega dela, samo v nasprotni smeri. Rokav: Za rob nasnujemo 52 pentelj ln pletemo 5 cm visok rob po vzorcu št. l. Delo nadaljujemo po vzorcu št. 2. V prvi vrsti dodamo 10 pentelj porazdeljeno. Na obeh straneh dodajamo 19 X po l pentljo v razdalji 2 cm. pri 4 cm celotne višine rokava lmam<) na pletilki 100 pentelj, zdaj' začnemo snemati za rokavnl izrez: na obeh straneh v začetku vsake vrste 43 X po 1 pentljo, 2 x 12 pentelj .ostalih 26 pentelj snamemo hkrati. Izdelava: Posamezne pletene dele položimo na likalno mizo ln jih z vlažno krpo na narobni strani poli- Sredtnt i rokava nasnutek 20,S Čedna športna iopica le devet pentelj. Nadalje dodajamo na obeh straneh na vsakih 6 cm višine petkrat po eno pentljo, tako da imamo pri višini 38 cm (merjeno od spodnjega roba) na pletilki 121 pentelj. Te začnemo snemati za rokavnl izrez: 11 X po 1 pentljo v začetku vsake vrste, potem pa pri rokavnem izrezu dodajamo 5 X po 1 pentljo na 2,5 cm razdalje, ker se ramena širijo. Pri 22 cm višine rokavnega izreza imamo še 109 pentelj, na vsaki strani posnamemo 37 pentelj za ramo ln to trikrat, tako ostane še 35 pentelj, ki jih posnemamo hkrati. Desni sprednji del: nasnujemo 46 pentelj ln pletemo 2 cm visok rob v vzorcu št. l. Delo nato nadaljujemo v vzorcu št. 2 kot hrbet in v 1. vrsti dodamo še 4 pentlje, na eni strani, to Je ob stranskem šivu, dodajamo prav tako, kot smo dodajali pri zadnjem delu, tako da imamo takrat ko začnemo snemati za rokavnl izrez na pletilki 55 pentelj. Za rokavnl izrez snemamo trinajstkrat po eno pentljo v začetku vsake vrste. Nadalje pa dodajamo petkrat po 1 pentljo pri rokavnem izrezu na 2.5 cm razdalie. Pri kamo. Popolnoma posušene sešije-mo. Zdaj Je treba napraviti še ovratnik. Nasnujemo 36 pentelj na pletilki št. 3 za zadnji del ovratnika in pletemo 2 desni pentlji, 2 levi pentlji na obeh straneh, na koncu vsake vrste pa dodajamo 7 x po 5 pentelj tako, da imamo skupno število pentelj 106. Nato nasnuj na sprednjem levem ln desnem delu na vsaki strani po 112 pentelj, tako da imamo skupno število 330 pentelj in zdaj pletemo levi del, owatnik in desni del skupaj: 2 desni pentlji, 2 levi pentlji. Ko smo napletli 3 cm roba, napravimo 8 gumbnic po 3 pentlje v širini. Med gumbnicami pa pustimo 12 pentelj presledka. Prvo spodnjo gumbnico napravimo 3 vrste od spodaj navzgor. Potem pletemo še 3 cm, tako da meri rob skupaj 6 cm In narahlo zaključimo. Zadnji del ovratnika prišijemo k vratnemu izrezu na jopico in ga pripognemo, medtem ko sta stranska prlpletena. Robove narahlo prelikamo z vlažno krpo, prišijemo še 8 ustreznih gumbov ln jopica nas bo, če jo bomo pletle po navodilu, resnično razveselil« »Športniki se morajo odreči marsičemu, če hočejo doseči velike uspehe,« je dejal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič, ko je sprejel najboljšega jugoslovanskega športnika Franja Mihaliča in atletske funkcionarje. Na sliki: podpredsednik ZIS Rodoljub Colako-vlč v razgovoru z Mihaličem (levo) in predsednikom AZJ Vladom Ivkovičem IZ DELA OBČINSKIH SVETOV ZA V TELESNO V KULTURO MOSTOVI NASIRSOPOT Občinski sveti za telesno kul- našem mnenju, sveta v radgonski im tudi občinski odbori, kajti brez nji-turo za sedaj še nimajo pravega idrijski občimi'. Iz razgovora s pred- ho ve pomoči bodo sveti za telesno prostora pod soncem. Vsaj večina | sodnikoma (Francem Topolovcem v kulturo le životarili in se izgubljali ne. Njihovo delovanje je povsem Gornji Radgoni in Francem Diiričem v slepih ulicah. Upamo pa, da bodo - - _primih ietih prv»«u odvisno od občinskega ljudskega | v Idriji) smo zvedeli marsikatere za- v novih občinskih odborih dobili tudi da je v se atiet, ki saj trohi- nianlvosti iz dela obeh svetov. sveti za telesno kulturo tisto mesto, valm poKa^ ^i^ klubov. »TEK OSVOBODITVE BEOGRADA« Važič pred Mihaličem Beograd, 19. oB»b«1, " fj^išu praski atlet Stevo Važič Je v Jug0. migal večkratnega rekorderjaet9kem slavije Franja MihaUča bodltve cestnem ‘^"'“'^“^govalec Drag« Beograda-. Lanski zm s . tretji« Štritof je Pritekel ^roddoliU S to zmago se je vazi a za lanski poraz, ko je u atle- Stritofom. Med moštvi so zmas ti partizana. . , ,,, ie v tem, Posebnost.letoš^eg^^niag- odbora. Ce je pri tem vsaj ca razumevanja, kar žal, povsod ne najdemo, potem tudi sveti lahko izpolnjujejo svoje naloge. Marsikje se še izgovarjajo, da ni potrebe ustanavljati- sveta za telesno kulturo, češ saj imamo »Partizan«, saj imamo športno društvo. Drugje spet pravijo, da nimajo človeka, ki bi svet vodil. V večimi občin, kjer nimajo svetov za telesno kulturo, so to izgovori oziroma izhodi za silo, kajti povsod še niso dojeli pomembne vloge svetov za telesno kulturo. Razveseljivo je, da so tudi občinski možje, nekje hitreje, drugje bolj počasi ugotovili, da svet lahko veliko pomaga pri- razvoju telesne kulture na njihovem območju. Tako bodo na primer v Logatcu v kratkem dobili svet za telesno kulturo, ki mu bo še bolj pospešili telesno-kulturno dejavnost v občini, lahko pa bo pomagal tudj društvom »Partizan«, ki se v njih udejstvujejo tudi športniki, k še več- ki zanje jo jim uspehom. usupH rešiti* Med boljše svete za telesno kultu- usPeu ro v naši republiki sodiita, vsaj po V obeh krajih se pozna pomoč kii J1(m Pripada, občine. V Radgoni so že uvedli po-družbijenje telesnokultumi objektov. Tako je občinski odbor prek sveta za telesno kulturo razdelil društvom »Partizan« nad 300.000 dinarjev za vzdrževanje domov. Tako so bili Radgončani med prvimi, ki so uvideli, da je takšno breme, kot je vzdrževanje doma, pretežko za društvo czilroma mu izdatki za vzdrževanje objektov otežujejo uspešno, osnovno dejavnost. Ce primerjamo oba občinska sveta, lahko ugotovimo, da so Radgo-čani v ugodnejšem položaju predvsem kar se tiče objektov, pa tudi vaditeljev imajo društva še kar v zadostnem številu. Organizacijsko delo je enotno, saj pridejo v društvih »Partizan« na svoj račun tudii ljubitelji športa. Idrijski svet za telesno kulturo pa ima predvsem tele probleme in na-da jih bodo KLADIVAR najboljši atletski klub v državi atletskimi klubi' v Sezona pomembnih atletskih sistem •- tekmovanj v letošnjem letu je ta razvrstitev 0t,jektiven. za nami. Brez dvoma služijo mo- vanja ni najbou o-po druž«* štvena prvenstva kot merilo no točkovanju mest ^ moči, širine in kvalitete naših kStenju -P]nlh borbah »Ce boš zmerom tako lepa, se ne bo mogel nihče prepirati s tabo«, sem ji rekel. •►Toda saj se nisva prepirala«, je spravljivo odvrnila. •►To mi je ljubo«, sem rekel, »zakaj vsaj pri enem članu Websterjeve družine moram biti v milosti.« Obraz se ji je zmračil, ko je vprašala: »Mama je bila med kosilom prav gotovo sitna, kaj?« »Zelo sitna«, sem pritrdil. »Lloyd, mama je poseben primer. Vojska pomeni zanjo vse življenje. Za očka skrbi kakor kokoš in je. silno dobra z njim. Potemtakem ji on zaupa, in če mama pravi, da nerada vidi ameriške častnike z japonskimi dekleti... Odkrito rečeno, ne mislim, da se očka strinja z vsemi ukazi, ki jih mora podpisati, kajti vojska je po tradiciji zelo občutljiva glede moških in žensk, ki se poroče brez posebnih ozirov do žensk. Toda očka je uvidel, da ima mama konec koncev običajno zmeraj prav.« »Res?« »Ja.« »Zdaj sem jaz na vrsti, da lahko kuham mulo.« »Kaj misliš s tem reči?« »Tebi ni všeč, če ravnam kakor moj oče. Meni pa res ne bo pogodu, če boš ti podobna svoji materi.« »Kaj je v tem slabega?« »Ne morem dovoliti, da bi me nekdo kar naprej rinil naprej« Aileen je dvignila kozarec in napravila z njim krog nad marmornato mizo, nato pa počasi dejala: »Ne mislim, da bom morala gospodovati kakor moja mama, zakaj 'ti si veliko močnejši kakor je moj oče kdaj koli bil. Bolj ko vse drugo pa: ne želim te- užaliti, ker te imam pač zelo rada.« To je bilo tisto, kar sem hotel slišati od nje. »Osemindvajset let mi je,« sem spregovoril, »in letel sem že na mnogih letalih. Toda predvsem želim imeti ženo in družino.« Našobila je usta, kakor da me poljublja, jaz pa sem dejal: »Zmeraj sem mislil na družino z ženo, kakršna si ti, z dekletom iz vojaške družine, kakršna je tudi moja ...« To jo je rahlo vznemirilo; odvrnila mi je: »To je ravno tisto, kar mislim jaz. Toda zakaj praviš ,dekle kakor jaz’? Jaz nisem nobeno izredno dekle. Jaz sem jaz. Pošljiva k vragu vse to, Lloyd. Mar te ni nikoli imelo, da bi me zgrabil in odnesel v kako kočo sredi gozda?« Zdaj sem bil jaz na vrsti, da sem se ujezil: »Ce si častnik, potlej imaš obilo preglavic s prostaki, ki nekoga zgrabijo in odnesejo. Jaz si tega res ne morem privoščiti.« »Lloyd, vsak človek se mora enkrat vdati, * rekla' branil imal® »Ti nisi tako važna osebnost, da bi se kakor kaka trdnjava.« Njeno govorjenje jo je izdajalo, da je prav tako napete živce kakor jaz in zdelo s® u. je, da bova, če se poročim z Aileen, ^ru®Web-gemu zmeraj nekoliko tuja. Res, gospa vv sterjeva me je prestrašila, zdaj pa sem °P , pri njeni hčeri iste težnje. Ze sem si lahko P ^ stavljal, kako ureja moje življenje, trdeč, ^ počenja iz ljubezni, toda definicija ljubezni vedno takšna, kakršno si bo ona izmislili’ P^. tem sem pomislil na Joa Kellyja in na dekle, si jo je izbral. Onadva sta se borila z vnanj ^ svetom, z vojsko, z zunanjim ministrstvom generalom Websterjem, toda med seboj sta z la v slogi. . Aileen me je zdaj prestrašila, kakor P njena mati. Naučil sem se priznati, kadar m; kaj nagnalo strah v kosti, da bi pa priznal s strah, je pa potreben pogum. Pomnim, ka.Ro se nad reko Jalu boril s tremi Rusi. Nisem v' ’ da so letalo, ki mi je ščitilo bok, sestrelili, t iznenada sem pomislil, da je vsega konec in sem se hudičevo prestrašil.' Strmoglav sem vrgel v divji ples in ravno, ko so se Migi ' da bi me uničili, so se v daljavi pojavila naša letala. Ker sem se bal, niti pomislil ms • v kakšni zagati sem. In res je: če se ne bi ne bi tako noro drvel in štirje moji rešitelj' prišli prepozno. »Marsikaj novega mi je šinilo v glavo P° tistem, kar si mi dejala snoči,« sem rekel. »Ti si kriv, da so ti te reči neprijetne« . • »Mar ni bil to tvoj namen? Tvoja mati je zagotovo hotela, ko je nekoga privedla do peki dnevne novice 8AV0(U?do ?*DE?URNA SLUŽBA N(*" ; : d0 25< oktobra 1957 ?6 "a bolnn^-°msl“*bo za nuJne obl-‘utrai, ob npdAi u °,mu 0(1 20--7- ure *®ajo: elJal1 in praznikih ves Center: 21-324. V : PuharJeva 3, telefon j,'*« LM 3o-«?n ostl zdravnika kli- *§3r- * občine Ljubljana- ■ŽSS1?—'is«r dr. paevr d»“ LJublJana-Siška: ^1.2i.744 k' Knezova ul. 11, Ljubljana-Vič: | arleI°n 20-438Zavrnik' Rlmska c- 22- rfjska Srt«kelJ’ tel- 21-797- S MVPei£,f“^ v am- JI,«1 Miri n™3 služba v am-,21-787 od i f; Rlmaka cesta Sl, tel. Ostren! i~14' Ure-^JubUaSi m Moste: dr. Van^Aj £rek°va 5: V Msotnn=.?regant' tel- 31“359-ton lm Sl‘2dravnlka kličite tele-°t>£ske ni 5 Preko dneva vršijo »^avstuoS d°movih vsi zdravniki ^Vstvpn? lga d°ma. ' it. PeZ Rudnik: #■767, v „i5r^41’ Privoz 18, telefon ^lefon im?®'1 zdravnika klicati S urna ai»»h J(>*500. V soboto Je de-že od 18. ure dalje. eoSPODIKJE! zadovoljstvo ji {istiti z isoi ib bo 5® OLO Ljubljana objavil11 Ol. rpri»r? popravila mostu na is s«n ? St- 1207 Podpeč-Preserje v?«tio . zpajen provizorij z nosil-skozi tone- Za težji promet ob-B*vna Kamnik. d!1lstv,° Srednje baletne Sole h 4 r, 130 začel reden pcuk na f^rih šoi’B £vembra 1957 v novih pro-h»sicer- rw ,osposka ul- 12> pritličje, It 1,1 IV i?„0l,dne I- ln n. letnik ob 3., fcj?1 Ut w!J k ob 9- uri; popoldne I., ^ ^ Ob ir ob 15- IV., V. in VI. S0 >>o ja | url- Vpisovanje v priprav- 0d‘e,.G°SDoq2«25',oktobra 1957 v Plsarni do i, a «1- 12n od 9. do 12. in •ure-wrTl*A' k«0Vrstna ^ ~ šport krema Je %?*? Potro>??stria krema. Tudi tvoja Ne »miži hranive snovi, ki jih ‘•Itt »v - šport krema. fepSjgK - M" pri trgovcu, kjer gospodinjstvo. Za- ^no Ce hočeš ’ kvaliteto. M8u n niastne madeže. Pionirska knjižnica v Ljubljani je v tem šolskem letu ustanovila tečaj predšolske glasbene vzgoje. Prosimo starše, ki bi želeli prijavite otroke v ta tečaj, naj se zglasijo v pisarni Pionirske knjižnice. Trg revolucije 7-1, od 10. do 12. ure v dneh od 21. do 23. oktobra. Sprejemamo otroke od 5. do 7. leta starosti. — Uprava. •»Razstava nedokumentirane fotografije iz narodnoosvobodilne borbe* v muzeju Narodne osvoboditve LR Slovenije v Ljubljani, Celovška 23 je odprta do konca oktobra t. 1. od 9 do 18. ure. Obiskovalci, prispevajte k dokumentaciji razstavljenih fotografij. Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija Celje sporoča vsem koristnikom javne ceste 11/340 Doberdeša vas —Letuš—Mozirje—Solčava—Logarska dolina, da je most v tiru te ceste pri Igli (med Lučami in Solčavo) v dneh 22., 23. in 24. t. m. zaradi popravil zaprt za ves promet. Klub ljubiteljev športnih psov obvešča, da se izpiti OI in OII zaradi tehničnih ovir ne bodo vršili 20. oktobra 1957. Datum izpitov bo objavljen kasneje. Štedi čas in denar! Neguj se sama kot francoske žene s kolekcijo kozmetičnih preparatov »-EVELINE* po priloženih tiskanih navodilih, kar so pravkar prejele drogerije! K n B <• S B T l Pianistka Breda Rajhova bo koncertirala jutri za beli abonma. Vstopnice za neabonirane sedeže bodo v prodaji Jutri v Filharmoniji. 34871 Slovenska filharmonija obvešča cenjene interesente, da je RDECl abonma razprodan, v RUMENEM in ZELENEM abonmaju pa je interesentom še nekaj sedežev na razpolago. Opozarjamo študente na 50 % popust. Vpisovanje v računovodstvu SF dnevno od 10. do 12.30 ure. PREDAVANJA O francoskem romanu v prvi polovici XX. stoletja bo predaval rektor Univerze v Nancyju g. Mayer jutri v ponedeljek, 21. t. m. ob 18. uri v Zbornični dvorani Univerze (Trg revolucije 11/L). Vsi vabljeni. Elektrotehniško društvo LRS vabi vse svoje člane na predavanje, ki bo dne 23. oktobra 1957 ob 19.30 v dvorani Doma elektrogospodarstva, Ljubljana, Hajdrihova. 2. Predaval bo dipl. inž. Hans Bohmer (direktor Avstrijskih donavskih elektrarn) o temi: »O gradnji hidroelektrarn na Donavi*. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Društvo ekonomistov Ljubljana sporoča, da bo na sestanku sekcije za zunanjo trgovino v ponedeljek, 21. oktobra 1957 ob 17. uri v Gregorčičevi ul. 27/IV predaval dr. Hugo Skala o »pregledu novejših predpisov in uradnih tolmačenj o deviznem poslovanju*. Društvo za zaščito materiala LRS vabi zainteresirane, da se udeleže predavanja, ki ga priredi skupno z Elektrogospodarsko skupnostjo Slovenije GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA v četrtek, 24; oktobra 19S7 ob 9. uti dopoldne v predavalnici Doma elektro- - - - ... __ gospodarstva, Ljubljana, Hajdrihova : • oktobra, št. 2. Predavali bodo strokovnjaki firme hart: Ta veseli dan ali Matiček »Agro*, tovarne za izdelavo sredstev za zaščito rastlinstva in zaščitnih sredstev v gradbeništvu, Wels - Avstrija, . -■■ . - o splošni temi »Zaščita proti koroziji j^0*" v teoriji in praksi*. Po predavanju bo ™ razgovor o poedinih problemih korozije, posebej o specifičnih vprašanjih zaščite hidromehanskih naprav. Predavanje bo v nemščini. Čestitka KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Na X. V. S. Univerzi v Ljubljani je diplomiral za Inženirja fizike Zdenko Nedelja, 20. oktobra, ob 18.30: Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Premiera. Izven. (Vstopnice še na razpolago.) Lin-se ženi. Abonma A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 23. oktobra zaprto, trtek, 24. oktobra, ob fokles: Kralj Oidipus. Dijaška predstava. Abonma I. (Stojišča so v prodaji*) Ob 19.30: Goodrich in Hackett: Dnevnik Ane Frank. Izven In za podeželje. Petek, 25. oktobra, ob 18.30: 0’Neidl: Dolgega dneva potovanje v noč. Premiera. Izven Sobota, 26. oktobra, ob 18.30: Goodrich in Hackett: Dnevnik Ane Frank. Izven in za podeželje. KINO »VIC« AMER. BARVNI CInemascOPE FILM v stereofonskem zvoku (magnetni sistem) »Dežela faraonov« Milavc iz Postojne. - Iskreno čestitajo NedeUa, 27. oktobra, ob 15: Axelrod: prijatelji ln sorodnikil T””“' *" ** VEST1 17, KRANJA Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Ob 19.30: 0’NeiU: Dolgega dneva potovanje v noč. Izven im za po-Prešernovo gledališče deželje. Sreda, 23. oktobra ob 16 in 20: L. Bo- V nedeljo zvečer ima premiero bi)č: »DiužLna Blo«, veseloigra. Go- Linhartov »Matiček«, ki ga je zreži»-stovanje Šentjakobskega gledališča, fal in scensko postavil iajg. arch. VUB-Cetrtek, 24 oktobra ob 16 in 20: ‘:0,r Molka, kostumograf je Alenka L. Bobič: »Družina Blo«, veseloigra. Bartt-Serša. Barona Naletela igra Sta-Gostovanje Šentjakobskega gleda- ™ Sever, Rozato Ančka Levarjeva, Ij&ča. Matička Stane Cesnik, Nežko Vika . Šentjakobsko gledališče iz Ljub- Grilova, Tončka Dušan Skedl, Zmeš-ljane bo gostovalo v Prešernovem navo Aleksander Valič, Žužka Pavle gledališču v Kranju v sredo 23. in Kovič, Budala Jože Zupan, Jerco Du-četrtek 24. oktobra ob 16 im 20. Upri- Počkajeva, Jaka Janez Rohaček, zorilo bo zabavno komedijo Ljubdnke Gašperja Stane Potokar, rihtnega Bobičeve »Družina Blo«. Predprodaja hlapca Bolde Bilbač, Začetk ob 19.30. vstopnic je v Prešernovem gledališču. v ponedeljek, 21. oktobra imajo predstavo Linhartovega »Matička« cfPAo-»T^ . abonenti reda A, v torek, 22. oktobra »STORŽIČ«, francoski barvni' film ahonenti r rvh iq^a | »Sentjemejska noč«. Predstave ob pa abonenti B. Začetek ob 19.30. 1 15.45, 18 in 20.15. OPPRA ’ »SVOBODA«: ameriški barvni film i »Škandal v Scuriju«. Preedstave ob Nedelja, 20. oktobra, ob 19.30 Dvor-i 15, 17 in 19. . žak: »Rusalka«. Izven in za pode- »NAKLO«: ameriški film »Skrivnost želje. (Vstopnice so še na razpo- t i tfc, j zapuščenega vrta«. Predstavi ob 16 in 19. Vesti iz lesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima dr. Stanka Rosenstein, Javorniška pot. KINO lago.) Ponedeljek, 21. oktobra zaprto. Torek, 22. oktobra, ob 19.30 Baletni večer; Chopin: SUfiče, von Einem: Rondo o zlatem teletu, Rossini-Respighi: Fantastična prodajalna. Abonma red C (Galer. sedeži v t prodaji). »RADIO«: nemški film »Se ni pre- Cetetek^k^oktobr^ob^lS.SO Baletni ’ večer: Chopin: Silfide; von Einem: Rondo o zlatem teletu, Rossini-Respighii: Fantastična prodajalna. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Jack Hawkins pozno«. Predstavi ob 16 in 18.20. Ob 10 dopoldan matineja barvne risanke »Pepelka«. »PLAVŽ«: amertški film »Kogar sonce greje«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 11 matineja barvne risanke Sobota, 26. oktobra, ob 19.30 G-iorda-»ZIROVNICA«. nemški barvni film »Andrč Chenier«. Premiera. Iz- Abonma red D (Galer. sedeži v prodaji). Petek, 25. oktobra zaprto. »PiroSka«. Predstavi ob 17 in 20. Ob 15 matineja barvne risanke »Pepelka«. ’Ura MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA no: »Aridrfe Chenier«. Premiera. Izven. (Vstopnice v prodaji od srede, 23. oktobra dalje.) obračuna«. Predstava ob 19. »KOROŠKA BELA«: nemški film »Se Gledališka pasaža ! Torek! 22. oktobra ob 20: Cehov, Striček Vanja. Abonma TSS L _ ZAHVALA k.j,Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice, bakice, »estre in tete Marije Onič, roj. Cepuder « ^jtopieje zahvaljujemo vsem, ki so iskreno čutili z nami. l^^ljujemo se tudi vsem, ki ste nam ustno ali pismeno j ®Kli sožalje, zasuli njen prerani grob s tolikim cvetjem in jjj*Premili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tova-ttif^i z^ravnikom, ki so tako požrtvovalno lajšali naši dragi «nici zadnje trpljenje, ter organizaciji Zveze borcev Šer-jevega terena za prisrčni poslovilni govor. 8HK - ŽALUJOČI ONICEVI m prepozno«. Predstavi ob 17 in 19. Nedelja. 20. oktobra ob 15: Evremov, Komedija o sreči. Abonma Nedelja MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE | popoldanski — kolektivi. Nedelja, 20. oktobra ob 20. url: B. Nu- ; Qb 20: Evreinov, Komedija o srečii. šič: »Žalujoči ostali«. Zveze z vlaki j IZVen. ugodne. V ponedeljek, 21. oktobra ob 18. 30. url _ _______________ P. Golia: -Triglavska bajka« za sreda, 23. oktobra ob 20. Nušdft, »Dr.« osnovno šolo Jesenice. i Abonma LMS n. V torek, 2. oktobra ob 15.30 url: P. Go- i lia: -Triglavska bajka« za osnovno | ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Cen j en^obiskovalce obveščamo, da Ned^a. stalo oči to.« Veseloigra z godbo in petjem. Popoldanska predstava. Izven. Nedelja, 20. oktobra ob 20: Scheinpflu-gova: »Okence« (Zgodba profesorja , Johaneka), veseloigra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 23. oktobra ob 18 In 20: L. Bobič: »Družina Blo«, veseloigra. Gostovanje v Prešernovem gledališču} V Kranju. Četrtek 24. oktobra ob 1« to KINO »KOMUNA«: amer. barvni cine-mascope film s sterofonsklm zvokom (magnetni sistem) »Reka smrti«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 Je matineja istega filma. V gl. vlogi Marilyn Monroe. KINO »SLOGA«: meh. film »Mlnu«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO »SOČA«: Zaprto cairadi gradbenih del. KINO »TRIGLAV«: Slovenski film »Dolina miru«. Tednik. V glavni vlogi: John Kiitzmller, Evelyn Wohlfeiler. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje. KINO »LITOSTROJ«: amer. film »Ne kot tujec«. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO: »LM« Kotnikova 8: danski film »Pa sva spet tu«. Predstave danes ob 10, 15 in 17. Danes zadnjič. Jutri bo na sporedu francoski film »Tajnost zapuščenega vrta«. je zaradi obolelosti Igralcev premiera komedije B. Nušiča -Žalujoči ostali« preložena na soboto. 26. oktobra 1957. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ste spremili mojo nepozabno Seno MARIJO ORAN JEK ld na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujem Ježovnikovl mami iz Šentilja, Janežičevim ln Jamnikarjevim, svakoma Antonu ln Adolfu ln družini Fidejerni. Hvala vsem za vso pomoč ob težki bo- ža izrečena sožalja, vence ln cvetje. 2aluJočl mož z otrokoma L. Bobič: »Druiina Blo«, veseloigra. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Opozarjamo na nedeljsko popoi- dansko uprizoritev Nestroyeve veselo- lezni moje drage žene ln mamice ter , Igre z g°?bo m pe^n: »Nič m tako ZAHVALA oče- ta P*3 nenadomestljivi in prerani izgubi našega dobrega ' dedka in brata dr. Frana Novaka npokojenega profesorja ?^° blli deležni toliko Iskrenega sočustvovanja, prisrčne po-“Niosti ln tople tolažbe, da se ne moremo vsem posebej £?«valiti. Nikdar ne bomo pozabili na ljubezen in skrb vseh, j!. sp mu stali ob strani v zadnjih urah življenja v Ajdov-Iskreno zahvalo smo dolžni tudi vsem, ki so darovali rajniku cvetje in številne vence ter ga spremili na zadnji ‘■otj, prav jz srca pa se zahvaljujemo pokojnikovemu staremu Prijatelju prof. Šuštaršiču, ki je tako lepo podal življenjsko j?1 Jn lik našega .dragega umrlega in prof. Vodniku za gan-slovo ob odprtem grobu. Ljubljana, dne 19. oktobra 1037. ŽALUJOČA HČERKA IN SIN Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nam Je umrla naša draga mama MARUA KLARIČ roj. Obranovlč Pogreb drage mame bo v po-nedelj ek. 11. oktobra 1957 ob 9. uri dopoldne lz Maverca na pokopališče v Faro. Žalujoči: sinovi Jože, Rudolf, Matija, Franc, Slavko in hčerka Anica ter ostalo sorodnostvo skmto, da ne bi postalo očlito«, ob 16. Vstopnice od predstav te veseloigre z dne 6., 12. in 13. oktobra, ki so bile zaradi obolelosti v ansamblu odpovedane, se lahko zamenjajo za to nedeljsko popoldansko predstavo. V nedeljo 20. oktobra zvečer ob 20 bo prva ponovitev zabavne in duhovite veseloigre Olge Scheinpflugove: »Okence«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, vstopnice lahko rezervirat* po telefonu na št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ulica 12 Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Repriza. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE « MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Nedelja, 20. oktobra ob 11: Cinybulk — Dežman: »Iferačke na cestah«, ob 15: Bevk: »Lenuh Poleiuh«. Prodaja vstopnic pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. KINO »U K 1 0 N« Angl. barvni film Lepo ie biti mlad Tednik. Predstave ob 15^ iti U ln fa. " Ob 10 Ja matineja Istega filma. V gL vlogi: John MUls ln Cedi Parker. j^' KINO -SISKA« Francoski barvni film Pustolovščine Seviljskega brivca V glavni vlogi: Luls Marlano ln Lo-lita Sevilla. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo 8e danes ln Jutri. RADIO LJUBLJANA nedelj o* dne 22. oktobra 1957 Občinski odbor Zveze borcev, Kočevje sporoča žalostno vest, da je umrla klariCeva mama iz Maverca Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, dne 21, oktobra 1957 ob 9. uri dopoldne na Fari pri Kočevju. Vsi borci, ki so jo poznali med narodnoosvobodilno v°jno, jo bodo ohranili v trajnem spominu! Slava ji! »PARTIZAN«, Okrajna zveza Ljubljana naznanja vsem svojim pripadnikom, da je po dolgi in hudi bolezni danes preminil naš dolgoletni zaslužni in požrtvovalni sodelavec tovariš JANEZ HARTMAN predsednik nadzornega odbora Okrajne zveze Ljubljana Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 21. oktobra 1957 ob 16. uri na viško pokopališče. Ljubljana, dne 19. oktobra 1957. 6.00-8.00 Jutranji pozdrav v doma-med tonu — vmes ob 6.05-6.10 Poročila in vremenska napoved - 7.00-7.18 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava drugega sporeda -7.40-7.50 Poročila - 8.00-8.18 šport med delavci — 8.15—9.00 Popularne skladbe Jugoslovanskih avtorjev — 9.00 Poročila - 9.10-10.00 Internacionalne koračnice - vmes ob 9.15 Mladinska radijska Igra - 10.00 Poročila 10.10-11.00 Partizanske pesmi — vmes ob 10.15 Se pomnite, tovariši — 11.00 Poročila -11.10 Za vsakega nekaj - 12.00 Poročila 12.10-13.30 Zahavna revija - vmes ob 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila - 13.30 Za našo vas - 14.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In obvestila - 13.18 Naši poslušal« čestitajo In pozdravljajo - 16.00 Z vzpenjačo na Pohorje - 16.30-17.30 Glasbeni mozaik vmes ob 17.00 Poročila — 17.30 Radijska igra: Velika puntarlja — 18.35 Slovenske pesmi od romantike do danes — zborovske skladbe ln samospevi -19.05 Zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik - 10.00 Zabavne melodije - 21.00 Večerni orkestralni spored - 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled sporeda za naslednji dan - »2.15 Prisluhnite ln zaplešite! -22.58 Poročila - 23.00-23.15 ln 23.30 do 23.45 Oddaja za tujino. V službo sprejmemo tako] tapetnika »Tapetništvo« RADOVLJICA Z BLEDA Angleški film (drama) »Razdvojeno srce«. Predstave ob IV 16, 18 1(1 20. Ob 10 matineja. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center sporoča žalostno vest, da nas je po dolgi in zahrbtni bolezni ^a vedno zapustil tovariš Ivan Hartman USLUŽBENEC UPRAVE ZA DOHODKE Zvestega, požrtvovalnega in nesebičnega tovariša in delavca bomo ohranili v trajnem spominu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-CENTER Sindikalna podružnica pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center sporoča žalostno vest, da nas je po dolgi ln hudi bolezni za vedno zapustil tovariš Ivan Hartman uslužbenec Uprave za dohodke ObLO Ljubljana-Center Zvestega, požrtvovalnega ln nesebičnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Upravni odbor sindikalne podružnice ObLO Ljubljana-Center »ELMA« Črnuče sprejme takoj: 4 strojne tehnike (kontrola, priprava dela) 2 administrativni moči (računovodstvo) z ekonomsko lolo samostojno kuharico za restavracijo podjetja • Ponudbe na upravo podjetja. 3472 Po ogromnem uspehu v Beogradu In Zagrebu bo kmalu gostoval v Ljubljani SVETOVNO ZNANI MOSKOVSKI CIRKUS od 23. oktobra dalje v Tivoliju v cirkusu Adria V programu bodo nastopali: dva zaslužna umetnika iz ZSSR, šest zmagovalcev, ki so si priborili zlato medaljo na 1. mednarodnem artističnem festivalu v Varšavi, nadalje skupina iz »Arena pogumnih«. Imena Filatova, Anakarova,, Osinskega, Hromova, Nikolajevih itd. nam bodo ostala v spominu kot vrhunec dresure, drzne in umetniške akrobacije, virtuozne ekvllibristike in čudovitega žonglerstva. Predprodaja vstopnic pri Put-niku v Ljubljani. Premiera bo 23. okt. ob 20. url Predstave bodo dnevno ob 17. In 20. uri - • ■■■ —...................................................................................................................................... MARIBORSKE VESTI Delavski svet Ljubljanskih opekarn, Ljubljana i obvešča cenjene stranke ln poslovne prijatelje, da je bilo s 1. oktobrom 1957 opekarniško podjetje »OPEKARNE GRAD« LJUBLJANA, TITOVA CESTA 14 — s svojim obratom »Draga« pripojeno k našemu podjetju. V bodoče se priporoča cenjenim kupcem in poslovnim ljudem, da se v vseh zadevah obračajo izključno na direkcijo Ljubljanskih opekarn, Ljubljana, Emonska cesta 4/r. , 3478 Splošno gradbeno podjetje »STAVBENIK« CELJE, LAVA 4 razpisuje mesto tehničnega vodje podjetja POGOJI: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s pooblastilom za izvajanje gradbenih del. Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe vložite do 31. oktobra 1957 na sekretariat podjetja. C 243 Dežurna lekarna: Nedelja, 20. oktobra 1957, lekarna -Center«, Gosposka ul. 12. Ponedeljek, 21. oktobra 1957. lekai> na -Tabor«, Trg revolucije 3. KINO -UNION«: ital.-franc.-jugosl. film -Mihailo Strogov«. -PARTIZAN«: ameriški film -Kadar pride zima«. -UDARNIK«: jugoslovanski film -V mreži«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 22. oktobra ob 19.30: Verdi: -Ri-goletto«. Red LMS-I. Umetnostna galerija 1 Razstava olj tržaškega slikarja Rudija Sakside. Razstava je odprta dnevno od 9. do 16. ure v času od 6. do 20. oktobra 1957. Vljudno vabljeni. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 20. oktobra ob 15.30 uri: Platon: -Poslednji dnevi Sokrata«. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Gostovanje Lojzeta Potokarja. Torek, 22. oktobra ob 15.30 uri: -Romanov in Julija«. II. srednješolski abonma in izven. Torek, 22. oktobra ob 20. uri: -Poslednji dnevi Sokrata«. Torkov abonma in izven. Gostovanje Lojzeta Potokarja. Četrtek, 24. oktobra ob 15. uri: Moličre: -Skopuh«. Gostovanje v Novem Celju. Četrtek, 24. oktobra ob 20. uri: Platon: -Poslednji dnevi Sokrata«. Četrtkov abonma in izven. Gostovanje Lojzeta Potokarja. Petek. 25. oktobra ob 15.30: Peter Ustinov: -Romanov in Julija«. I. srednješolski abonma. Sobota, 26. oktobra ob 20. uri: Platon: -Poslednji dnevi Soki ata«. Sobotni abonma in izven. Gostovanje Lojze- j ta Potokarja Nedelja, 27. oktobra ob 10. uri: Platon: | -Poslednji dnevi Sokrata«. Nedeljski j dopoldanski abonma in izven. Go-stovanje Lojzeta Potokarja. Nedelja, 27. oktobra ob 15.30 uri: *Dnev- j nik Ane Frankove«. Izven. Obveščamo občinstvo, da lahko nabavlja vstopnice za predstave tudi pri, poslovalnici -Putnika« dnevno do 16.1 ure, kasneje pa pri gledališki blagajni. KINO »UNION«: Ob 10 matineja ameriškega filma »Abot in Costelo v tujski' liigiji«. i »METROPOL«: ameriški film »Proti pričam«. Predstave ob 16, 18 in 20. IZ ROGALE SLATINE KINO Amerižki color film »Overland Pacifik*-. Tovarna glinice in aluminija B0R!S KIDRIČ KIDRIČEVO sporoča, da zaradi tehničnih razlogov ne bo sprejemala več ekskurzij niti na prošnje za množične oglede podjetja ne bo odgovarjala. TOVARNA PISALNIH STROJEV Ljubljana, Savlje 18 a PRODA tovorni avtomobil znamke SPA nosilnost 1,5 tone, v brezhibnem stanju Ogled dnevno od 6. do 14. ure. 3480 Zaradi reorganizacije prevoznega parka ugodno prodamo TOVORNI AVTOMOBIL »F0RDS0N« 4-tonski, s pogonom na vsa štiri kolesa, s 5-sedežno kabino ln z rezervnim motorjem. — Je v zelo dobrem stanju. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer 3437 »ELEKTROSRBIJA« podjetje za projektiranje, Izgradnjo in za proizvodnjo opreme industrijskih, elektrogospodarskih In prometnih objektov — BEOGRAD — BRANKOVA 30 poziva vse delavce in uslužbence ki so bili v letu 1956 v delovnem razmerju s podjetjem in izpolnjujejo pogoje tarifnega pravilnika, niso pa več v podjetju, naj pošljejo pismene zahteve za udeležbo pri razdelitvi plač iz dobička za leto 1956. Delavci, ki se v roku treh mesecev od dneva objave tega oglasa v dnevnem tisku ne bi javili, izgube pravico do deleža pri razdelitvi plač iz dobička. 436 TRGOVSKO PODJETJE PRODAJA: 'VSE VRSTE OSEBNIH • TOVORNIH TER OSTALIH AVTOMOBILOV DOMAČE PROIZVODNJE PO TOVARNIŠKIH CENAH Nadalje dobavljamo naslednja vozila: osebni avto WARDBURG (vzhod. nem. DKW) . 2,"00.000 din osebni avto MOSKVIC 402 .......................... 1,700.000 din osebni avto SKODA 445 ............................ 1,700.000 din V mesecu novembru prejmemo manjšo količino osebnih avtomobilov znamke MOSKVIC 402 za Široko potrošnjo Nadaljnje Informacije so na razpolago v komercialnem oddelku podjetja v Vošnjakovi ullct 9 — telefon štev. 32-892. »D 0 M« trgovsko Izvozno podjetje za domačo ln umetno obrt Ljubljana, Mestni trg 24 razpisuje delovna mesta za: dva prodajalca Pogoji: predpisana kvalifikacija ter delno znanje vsaj enega svetovnega jezika. dva skladiščna delavca Plače po tarifnem pravilniku. — Interesenti naj dostavijo ponudbe na sekretariat podjetja, kjer dobijo tudi vse potrebne Informacije. 3416 SV TO znamke Opel 01impya prva generalna reparatura, v izredno dobrem stanju, ugodno prodamo. — Vse informacije dobite v podjetju »D 0 M« Ljubljana. Mestni trg 24. 3417 VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA Nedelja, 20. oktobra ob 20.00: Dobriča-nin: »-Skupno stanovanje«. Predstava v Marezigah. Gledališče Slovenskega Primorja v Kopru je pripravilo kot svojo drugo premiero v letošnji sezoni partizansko dramo Vasje Ocvirka: »-Mati na pogorišču*«, katere krst je bil v sredo 16. oktobra. Pri predstavi sodelujejo Ančka Grgurevič, Jože Pristov, Anka Cigoj, Janez Klasinc. Breda Urbič, Laei Cigoj, Ernest Zega, Marjan Lombar, Romana Lemut, Karlo Marsel, Tiberij Lemut, Jože Zupan, Igor Pelan in Milan Pirnat. Delo je režijsko pripravil kot gost Ferdo Delak. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni viistavision film »Ujemite tatu«. »SVOBODA«: ameriški barvni film »Kliči ,M’ za umor« IZ P1URSKE SOBOTE KINO »PARK«: francoski barvni film »Rdeče in črno« I. del. Predstave ob 10. dopoldne in ob 15, 17.30 in 20. »Jugoslovanski pregled« informativno-dokumentami mesečnik o Jugoslaviji prinaša v 9. številki, ki bo te dni izšla, naslednje Informacije. Prebivalstvo Prebivalstvo po aktivnosti. In poklicu Družbena državna ureditev Združevanje v gospodarstvu (oblike in razvoj Posa^j0. nih oblik združevanja, gospodarske zbormce,,~ *enja, krog, število, organi, dejavnost, strokovna z skupnosti gospodarskih organizacij itd.) /nreaniz** Organizacija Jugoslovanske ljudske armade i ns ^ cijska struktura, vojno teritorialni organi, z > in razredi, vodenje JLA in podobno). Politične in družbene organizacije VI. plenum Zveznega odbora SZDLJ (skrčen prikaz) Gospodarstvo Investicije (obseg in struktura, investicije in darski razvoj, teritorialna razdelitev investicij, investiranja) . kadri> Industrija usnja (surovinska baza, investicije, proizvodnja, izvoz-uvoz) , , zna- Industrija papirja (surovinska baza, investicije čaj podjetij, kadri, proizvodnja in potrošnja p izvoz-uvoz) Kultura Sole za Izobrazbo predavateljskega kadra (šole za!^in jitelje, učitelje, višje pedagoške šole, visoke fakultete, število šol in učencev itd.) nnolnje* Štipendije (sistem štipendiranja, šolanje in izp £tanje vanje v državi in inozemstvu, vojne štipendije, g .n števila štipendistov in zneska za štipendije, p" obveznosti štipendistov itd.) t zVe- Akademski svet (naloge in organizacija, dejavnos , ze s tujino) Socialna politika in ljudsko zdravstvo ^ Zdravstveno. zavarovanje delavcev in (osnovni principi, obseg zavarovancev, pravice iz ggjte, stvenega zavarovanja, izvajanje zdravstvene izdatki zdravstvenega zavarovanja) _ ,j0janje Medicinsko osebje s srednješolsko Izobrazbo t ngegv, in število zdravniških pomočnikov, sanitarnih te z0. medicinskih laborantov ln medicinskih tehniK . barja itd.) Zunanja politika Obisk partijske — vladne delegacije LR Poljske INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANj razpisuje delovno mesto za obratnega knjigovodjo Pogoji: srednja tehniška tekstilna ali srednja ®^Pn?j2ib-šola, po možnosti nekaj let prakse v knjigovodskih Prednost imajo tekstilni tehniki. ind°' Interesenti naj pošljejo ponudbe z življenjepisom {1 hnmhaftiih f.ilollrnv If vonl nailrncnplp dO K 131 strijl bombažnih izdelkov, Kranj, najkasneje do bra 1957. XXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXVXVXXXXXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXV>XXXXXV'.XXXX^ Gorenjska predilnica v Škofji Loki kupi: univerzalno stružnico dobro ohranjeno ali novo. Stružna dolžina 3 m, viši konic cca 250 mm, moderne izvedbe. šeping dobro ohranjen ali nov. Hod 500 do 600 mm. V Pos pridejo novejši tipi. vrtalni stroi dobro ohranjen ali nov, novejše tipe, učinek vrtanj 40 mm. komutatorski elektromotor Siemens-Sehuckert, tipe RDNS 8,5 kW, 500 do 1250 obr. v minuti. 380 V za pogon prstančnih strojev za p denje bombaža. Ponudbe s tehničnimi podatki in ceno pošljite na na V**"-’ slov: Gorenjska predilnica Škofja Loka 'prr- UPRAVA PODJETJA »15. SEPTEMBER« TOVARNA CEMENTA IN SALONITA, ANHOVO razpisuje mesta več strojnih in kemijskih tehnikov *a na*nestitev v laboratoriju In pogonskih obratih fememo tehnike s prakso ali brez prakse. Nastop Pr « • ta*C0i a'' Po dogovoru. — Plača po dogovoru. — nje dostavite na tajništvo podjetja do 1. nov. 1957. 3483 •avtopromet« Kamnik P r o d a na podlagi uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ stev. 52/53) naslednja osnovna sredstva: osebni avtomobil znamke »FIAT« leto Izdelave 1932 — v neuporabnem stanju Šasijo »MERCEDES« L-3000 fai kompletna) 8grtnaLnavedena osnovna sredstva so dnevno na ogled ocl ‘ uo 12. ure pri podjetju »AVTOPROMET« Kamnik. - 3448 DROBNI OGLASI FRIZERSKO POMOČNICO za ženski salon sprejmem takij. Stanovanje ln hrana zagotovljena, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Frolo Mato, frizer, Labin, R. Končara 51-1-a, Istra. 3427-Z ZASTOPNIKA za prodajo knjig na področju Izven Ljubljane takoj sprejmemo. Pismene ponudbe z življenjepisom in potekom dosedanjega službovanja pošljite na oglasni oddelek LP pod »Nekaznovan«. 3471-Z FAKTURISTKO Išče grosistično podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Nastop možen takoj«. S473-Z HIŠNO POMOCNICO sprejmem. Zglasite se na Titovi c. 6.VIII, levo. PRODAM ZAPOSLITEV »SPREJMEMO DOBRO administrativno moč, za stalno, ln upokojenca ali upokojenko, honorarno, za vodenje kartoteke.« — Naslov na ogl. oddelku. 3489 AVTOlrCARJA SPREJME TOVARNA »Indos« Ljubljana-Moste, Ob železnici. S stanovanji tovarna ne razpolaga. 3490-Z NUJNO ISCEM DRUŽINO za upravljanje posestva 10 ha. Nastop takoj I Stanovanje in kurjava brezplačna. Ponudbe na Konstantin Schmidt, rudnik Globoko. 3447-Z GOSPODINJSKO POMOCNICO sred- STANOVANJSKO HISO. enonadstrop-njih let sprejmem takoj. Ponudbe no, 4-sobno komfortno stanovanje pošljite na podružnico LP v Trbov- | vseljivo, prodam. Naslov v upravi ljah pod »Otroci*. T130-Z »Ljudske pravice«. 1050-P PODJETJE »AVTOPROMET« KAMNIK obvešča prebivalstvo, da je v celoti razveljavljen avtobusni vozni red, ki je bil v veljavi od 1. maja 1957, uvaja pa zimski vozni red z 19. oktobrom 1957 na progah: Kamnik—Mengeš—Ljubljana PrODAMO zaradi tipizacije Več kamionov 3-tonskih, generalno popravljenih, v dobrem stanju, z novimi inozemskimi gumami. »AVTOPROMET«, KRANJ HUJE 51 - telefon 276 1 l 8 Postajališče I 2 3 6.50 14.30 18.30 odh. Kamnik prih. 13.00 19.10 23.55 1 f Titov trg A 6.55 14.35 18.35 Podgorje 12.55 19.05 1 23.50 6.57 14.37 18.37 Križ 12.53 19.03 23.47 7.00 14.40 18.40 Moste % 12.50 19.00 23.45 7.05 14.45 18.45 Mengeš 12.45 18.55 23.40 7.15 14.55 18.55 > Trzin 12.35 18.45 23.30 7.30 15.10 19.10 prih. Ljubljana odh. 12.20 18.30 23.15 Centr. avt. p. Legenda: 1 vozi ob delavnikih 2 vozi ob sredah in petkih 3 vozi ob sobotah in nedeljah Kamnik—Stahovica 2 S odh. Post. prih. 1 15.35 8.00 15.35 17.50 ^ Kamnik 15.45 8.10 15.45 18.00 Stahovica X 16.05 8.25 16.20 18.20 A 15.55 8.15 16.10 18.10 Legenda: 1 vozi ob sobotah in dnevih pred prazniki 2 vozi ob nedeljah in praznikih 3 vozi ob nedeljah in praznikih — ima zvezo s Ljubljano 8443 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, *in nov fotoaparat »Leica* ugodno prodam. Vprašati: Miklošičeva 24, pri vratarju, od 6. do 12. ure. 3452-P VEC SOBNIH RASTLIN (Filodendrum) različne velikosti prodam. J Fanči Hribar, Poljanska cesta 1, telefon Št. 32-339. 3464-P AVTO »STEYR 55«, v dobrem stanju, z mnogimi rezervnimi deli, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 3200-P ELEKTRIČNO BLAGAJNO znamke »Rio«, skoraj novo, v brezhibnem stanju, prodam po zelo nizki ceni. Prav tako prodam tudi manjšo ročno blagajno znamke »Rio«. Naslov v oglasnem oddelku. 3600-P ZAJKLJE, najboljše pasme, veliki činčila, prodam ali zamenjam za peso, repo, zrnje. - Kunčereja, Ljubljana-Vič, Campova ul. 6-1. 3465-P SPALNICO, orehova korenina (baročni slog), prodam po nizki ceni. Informacije pri vratarju Tiskarne »Ljudske pravice« v Kopitarjevi ul. ali na Poljanskem nasipu. 2900-P SOBNO KREDENCO (eksemplar), veliko, krasno, prodam. Ogled vsak dan od 3 do S popoldne. — Rožna dolina. Cesta X. številka 9 (nova hiša). 2500-P HARMONIKO »HOHNER«, 48 basov, dobro ohranjeno, izredno lepo, prodam za 45.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 8J-P ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ »Singer« (dela več različnih vzorcev) prodam. Ogled vsak dan od 16-19. PuSnik Bojana, Kavčičeva 38. Zelena jama. 3479-P LEP VELIK LESTENEC, kovinast, za 8 žarnic ugodno naprodaj. Vprašati v podružnici »Ljudske pravice« Ptuj P 30-P RAZNO V SUŠENJE SPREJEMAMO večje ko-, llčine lesa po ugodni ceni. - Podjetje »Hrast«, Ljubljana, Linhartova 49a. 3380-R ŠTUDENTKA m. semestra nujno išče opremljeno sobo. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Ekonomija« na podružnico »Ljudske pravice« v Mariboru.' M 870-R V MARIBORU IZGUBLJEN CEK št. > 264077 razglašamo za neveljaven. »Jugošped«, Beograd — 435. SOBO, prazno ali opremljeno, iščem (eventuelno kupim). Nudim visoko najemnino in nagrado - radio aparat. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Televizija«. 3454-R RADIO APARAT, nov, štiricevni super, dam za skromno sobo brez posteljnine samo do konca junija. Ponudbe pošljite pod »Radio«. 3462-R LEPO HISO » vrtom, velikimi sobami ln kletjo, s pogledom na piranske soline, prodam v Sečovlju. Informacije dobite na naslovu: Pitako Glovanni, gostilna, Gorgo 58, Sečovlje. 3428-R ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v Slški poleg trga za dvosobno ali večje. Ponudbe na oglasni oddelek ‘ pod »Lepo stanovanje«. 3080-R ISCEM SOBO, plačam do 5000. Ponud- be v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Študent«. S415-R 2ELIM SPOZNATI tovarišico, staro od 17 do 20 let, predvsem Ljubljančanko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ljubezen«. 3426-R CELJE-LJUBLJANA. Lepo trisobno stanovanje s kopalnico in plinsko napeljavo v najstrožjem centru Celja (eno minuto od postaje) zamenjam za dvosobno v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 1900-R DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo ’in ostalimi pritiklinami v vili v Litiji, takoj vseljivo, zamenjam za sobo v Ljubljani. - Jože Zupančič, Litija, Grblnska cesta 10. 1600-R AVTOMOBIL, novejši, vzamem v zameno za malo enonadstropno hišico z vrtom v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku LP. S450-R ZAMENJAMO LOKAL z Izložbo in medetažo s pritiklinami v centru mesta za pisarniške prostore. — Ponudbe poslati pod »Lokale. 3488-R CELJE-LJUBLJANA: Lepo trosobno stanovanje s kopalnico in plinsko napeljavo v najstrožjem centru Celja (eno minuto od postaje) zamenjam za dvosobno v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 1900-R Večje industrijsko podjetje V OKOLICI LJUBLJANE razpisuje delovni mesti za: pomočnika glavnega računovodje Pogoji: ustrezna izobrazba in praksa. Družinsko stanovanje zagotovljeno, nastop službe po dogovoru. stenodaktilografko z ustrezno izobrazbo in prakso. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. — Za stanovanje zagotovljena samska soba. 8474 . •«*/ ,-«f • - •. -iv Občinski praznik v Žireh v znamenju obračuna o^delu občine in njenih bodočih nalogah mMUlMlB razvidno, kako se da tudi na slabšem zemljišču z agrotehničnimi ukrepi znižati produkcijske stroške na račun povečanja hektarskih donosov. Če pogledamo razvoj gospodarstva v industriji in obrti. NALOGE NOVEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Za bodoči gospodarski razvoj občine se predvsem predvideva utrditev obstoječe indu- Hlik JjudskeSa odbora v pre-PomA i ^ tefih je bilo kljub stev ^ anii finančnih sred-dobr0ln. ^organizaciji občine Izdale- dosegel občinski p, odbor precejšnje uspehe. I954 °ra*un občine je bil leta j°n0 -r®ien, kajti vsota 16 mili-ttiaj tisoč dinarjev je ko- strosi, °,®^ala za redne upravne fačn* skoraj 50°/» p ro- je v*}a. J« šlo za šole, 30°/o pa sltpK.f zdravstvo in socialno 195^ Tako ni imel v letu 8te<} , Judski odbor .nobenih Ve«i^®.v za negospodarske in-nje ‘•‘J®- Nekoliko boljše stale^ Pi°računa je v letošnjem ^ov'rl -1 se ie na 24 mifijo- nattl farjev ter je od te vsote Sosn j ^ ^ milijona za ne-»nilii arslce investicije. Dva bot a sredstev je ljudski od-^ramen>l za dokončanje Elekt 'tM ac^e Zirovskega vrha. je . .l.tlfikacija Zjrovskega vrha 'Vrst 1 n? programu občine že ti vol? • JP so z omenjeno vsoto ran« mdijonov bile elektrifici-le r,Vasi Prekovce, Sora, Opa-Bjp, avi»e, Podklanec, Izgarje, Jar*P,Ca> Mrzli vrh, Ledinca, bel, dolina, Koprivnik, Goreli del Račeve. letik investicije v preteklih Uta sPada tudi začetek grad-ceste Žiri—Smrečje, kamor je bilo vloženih že 5 milijonov dinarjev. Za dokončanje te ceste pa bodo potrebna še precejšnja finančna sredstva. Tudi za cesto Žiri—Gorepeke je občinski ljudski odbor investiral 3 milijone 3inarjev, tako da je cesta vsaj v glavnem dovršena. Preostala dela pa bodo morali Tudi javna razsvetljava, ki je stala občino 1,5 milijona dinarjev, je ena važnih pridobitev v razdobju preteklih let. S področja komunalne dejavnosti lahko še omenimo gradnjo občinske stanovanjske hiše, neprestano delo m dokončanje V spomin na dogodke iz leta 1943. ko so brigade XXX. in XXXI. divizije 23. oktobra osvobodile Žiri in ko je isti dan prevzel Narodnoosvobodilni odbor vso politično in gospodarsko oblast, praznujejo vsako leto Zirovčani svoj občinski praznik. prebivalci tega področja dovršiti še z lastnimi silarmi. Važna komunalna pridobitev je tudi zgraditev novega vodovoda na Dobračevi. V preteklih letih je ljudskemu odboru uspelo pričeti z regulacijo Raguljka, vendar so tudi ta dela ostala nedokončana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Naloga bodočega ljudskega odbora bo, da preskrbi še nadaljnjih 10 milijonov dinarjev in s tem dokonča regulacijo tega hudournika, ki danes poplavlja oziroma za-močvirja precejšnje komplekse obdelovalne zemlje. zadružnega doma ter še več drugih manjših gradenj. Kmetijstvo je v tem razdob- Ž'u napravilo velik skok naprej, adruga vse bolj in bolj uvaja agrotehnične .in agrokemične upreke v kmetijstvu in se trudi za dvig hektarskih donosov, boljšo kvaliteto živine itd. Za dokaz temu je tudi letošnje tekmovanje posameznih kmetijskih gospodarstev za dviganje hektarskih donosov krompirja. Prav pri hektarskih donosih krompirja, ki je ena najvažnejših poljedelskih rastlin tega kraja, so se pokazali zadovoljivi uspehi, iz katerih je Delavnica obrtne zadruge »Kroj« Pomembni objekti v r«h: tovarna čevljev »Al-na«, gimnazija in Zadruž-h ki bo eden naj- lepiih v Sloveniji lahko ugotovimo, da je obrtno podjetje »Metka« preraslo v industrijsko podjetje in predstavlja poleg »Alpine« močan faktor v gospodarstvu občine. Tudi vsa ostala obrt se širi. Ljudski odbor je iz sklada za investicije v letu 1956 dal posojilo obrtni zadrugi »Kroj« za nabavo novih osnovnih sredstev ter podjetju »Pekarija« za izgradnjo nove parne peči. Prav lepo se razvija tudi Mizarsko podjetje Žiri. ki je začelo z gradnjo svoje velike, obrtne delavnice in ima vse možnosti, da se bo v bodočih letih razvilo v večje podjetje. Poseben problem v občini predstavlja gostinstvo, ki je šibko organizirano. Občinski ljudski odbor bo moral zato posebej skrbeti-za to vejo dejavnosti, ker ima vse pogoje, da bi se žirovska občina razvila v turistično področje. V letošnjem letu je ljudski odbor izvedlel tudi reorganizacijo. šolstva, tako, da bo v bodoče samo osemletka. Nova reformirana šola bo dala vse možnosti učencem za dosego splošne izobrazbe in prehod v višje šole. Ljudski odbor je že v preteklem letu, kakor tudi letos, štipendiral učence svojih šol. strije in razširitev obrti, ki ima še veliko neizkoriščenih možnosti. Posebna skrb ljudskega odbora naj bi veljala kmetijski zadrugi v borbi za dviganje kmetijske proizvodnje in uveljavljenje naprednega I kmetiji stva. S tem bi bilo možno doseči in nuditi našim potrošnikom več kmetijskih proizvodov, katerih cena bi bila znatno nižja. Skrbeti bo treba za razvoj gostinstva in turizma. Prav tako bo potreba podvzeti vse ukrepe za zboljšanje trgovske mreže ter uveljaviti potrošniške svete. Občina bo morala paziti, kam bo razdeljevala investicijska sredstva, vlagati jih bo morala tam, kjer se bodo najhitreje vračala ter bodo vplivala na dvig proizvodnosti in pocenitev proizvodov samih. Ena izmed bodočih nalog občine bi bila tudi ta, da dokončno uredi komunalne naprave ter posveča večjo skrb za ureditev občinskih cest. Prav tako bo moral pbčinski ljudski odbor voditi skrb za povečanje stanovanjskega sklada, da bo mogoče v prihodnjih letih zmanjšati veliko stanovanjsko krizo. Tudi na prosvetnem polju bo moral pristojni svet ljudskega odbora posvetiti več pozornosti našim kulturno-pro-svetnim društvom ter v najkrajšem času rešiti problem kino podjetja in dograditve kulturne dvorane v Zadružnem domu. , Z I R I Za občinski praznik občine ŽIRI — 23. oktober čestitajo vsem občanom in jim želijo še mnogo uspehov pri graditvi socialistične domovine Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS IN DELOVNI KOLEKTIVI PODJETIJ: Kmetijska zadruga Zirl Obrtna zadruga »Kroj« Žiri Knjigovodski center Zirl Obrtno kovinsko podjetje »Kladivar«, Žiri Remontno podjetje »Gradnje« Zirl Gostilna »Pri Županu- Zirl Kino Žiri Mizarsko podjetje Žiri Trgovsko podjetje »Zirovka« Zirl Mizarska obrtna zadruga Žiri List Izdaja in tiska Casopisno-zaioinifiko podjetje -Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 0, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-501 in 22-flpi — Kolturna rubrika Kopitarjeva fl/III, telefon 31-351 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-481 In 22-492 - Naročninskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopita*-lev* t, telefon 81-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana V gotovini — Rokopisov ne vračamo. ..... ...... Izžrebani reševalci nagradne križanke Med 2357 reševalci naše oktobrske nagradne križanke Je žreb takole izbiral: I. NAGRADO 2500 din dobi Slavko Križnar, Sežana, bolnišnica; II. NAGRADA 1500 din: Jože Suša, Hrastnik; III. NAGRADA (dvakrat po 1000 din): Alenka Spinder, Maribor, Meljska 23; Dušan Ferjančič, Kakanj, Rudnik mrkog uglja, BiH; IV. NAGRADA (pet po 800 din): Ana Herkov, Koper, Gramscijeva 7; ing. Maks Megušar, Ljubljana, Herbersteinova 15/1; Martin Juvan, Litija, Šmarska c. 9; Drago Majer, Trbovlje 111/15; Majda Paulin, Ljubljana, Hrenova 4; V. NAGRADA (20 po 500 din): Božena Klemenčič, Ptuj; Vida Shnončič, Novo mesto, Ragovska 21/11; Franci Cimerman, Kranj, Tomšičeva 1; Albina Možina, Ljubljana, Postojnska 7; Marta Družinšek, Bohinjska Bela 90; Alojz Špacapan, Bolnišnica Ankaran, Koper; Stanko Kolar, Sevnica, Kolodvorska ul. 46; Tatjana Vomer, Celje, Lava 26, p. p. 31; Ana Jazbec, Maribor, Ulica talcev 32; Mirjana Oblak, Ljubljana, Vrhovnikova 4; Sonja Debevc, Ljubljana, Rozmanova 6/1; Marjan Jerala, Kranj, Stara cesta 15; Andrej Kogler, Slovenj Gradec, Trg svobode 3; Robert Plavšak, Trbovlje III, Savinjska 15; Katarina Golež, Kranj, Planina 22/1; Ivan Kaisersberger, Ljubljana, Tugomerjeva 43; Zlatko Bogataj, Radovljica, Ljubljanska 11; Ante Kornič, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV/17; Vinko Brenk, Kranj, Stražišče 35; Franta Schwentner, Ljubljana, Litostrojski bloki 8. Pravilna rešitev — vodoravno: SK, up, tu, do, kolk, bič, bar, armater, r, hoje, tk, ipsilon, d, neozdravni. soli, e, izgla-dovati, Got, ž, roke, cevi, e, n, a, tn, silak, v, i, d, ije, j, no, k, kleščar, ni, z, perilo, usojen, oke, Ig, meduza, živ, sr, e, Ub, t, apostat, nalogi, ral, if, argon, še, varstvo, st, Eol, enako, čut, vrle, prometnik, Macon, tu, m, vprega, hči, i, ari, mlaj, č, tuja, mora, žival. Nagrade bomo te dni poslali nagrajencem po pošti. Prihodnjo nagradno križanko bomo objavili v nedeljo, 3. novembra. Z LETALOM V DVEH DNEH BODO PREPELJALI DVAJSET KRALJEVSKIH PINGVINOV NAD 8000 km DALEČ • Odkar ljudje raziskujejo področja okoli južnega tečaja, • z občudovanjem opisujejo tudi pingvine, svojevrstne • ptiče, ki živijo na tem mrzlem področju zemeljske oble. • Zdaj kaže, da bodo pingvine skušali naseliti tudi na • severnih področjih našega planeta. v ujetništvo , .. . . , . An se bodo Z letalom bodo prepeljali jato Ijevski pingvini niso prenesli dol-! J^bov dveh 'dneh' preseli? d va j*- ti°^žjevskf^topniM »voj«P pingvinov nad 8000 km daleč. Vse geja potovanja z ladjo Letalo, ki i pingvInov z Sktike v rodu razmnoževali tudi v ujet, ™ re^no oskrbuje ameriška razisko-I najvefje mesto države Oregon, ništvu. skusi preselitve teh živih ostan- valna oporišča v bližini južnega Prevoz z ]adjo bi trajal mesec*dni. kov zemeljske ledene dobe. Kra- tečaja, bo med eno svojih pri-j Med poietom torej pingvinov ne —z:.:.--v ; - •■■■ _________ bodo krmili. Navadne pingvine so doslej z ladjami že večkrat prevažali brez Smrt preži na cestah o največjih katastrofah v ZDA Najhujša, nesreča, kair jih je ;j bilo 390, ko stom Galveston v MeTiiškem za dosle rila feta 1890, ko se te 'eh v ZDA, se je prime,-nad me- livu razbesnel orkan. Zaradi viharja so se zgrnili na obalo visoki valovi, ki so poplavili mesto. Utonilo je okoli 5000 ljudi. Med drugimi največjimi katastrofami, ki so doletele ZDA, omenjajo požar v Chicagu leta 1871, ko je zgorelo 17.000 poslopij in je bilo 300 smrtnih žrtev. Domnevajo, da je ta siloviti požar povzročila muhasta kTava, ki je z repom prevrnila petrolejko. Nad tisoč ljudi je umrlo pri požaru, ki je izbruhnil v strojnem oddelku izletniške ladje »Ge- . v - neral Slocun<. Nesreča se je zgo- ™lstv0 pravočasno opozorijo na dila v prenapolnjeni ladji junija nevarnost. 1904. I Glede števila žrtev so na dru- Orkani in vrtinčasti viharji so gem mestu požari, ki so se razna prvem mestu glede števila žr- vili v pravo katastrofo prav za to, tev, ki so jih zahtevale posamezne nesreče. Letošnje poletje je r; „ . tak orkan uničil mesto Cameron i teže je preprečiti katastrofo za-z več sto prebivalci. 1 radi vrtinčastih viharjev, vendar Meteorologi se tolažijo s tem, da v prihodnjih štirih ali petih desetletjih ne bo več tako hudih viharjev, ker pričakujejo hladnejše obdobje, v katerem bodo zahodni vetrovi, ki povzročajo zračne vrtince, pihali v glavnem nekoliko dlje proti jugu. Na te viharje bo blažilno vplivala tudi zmanjšana aktivnost na sončni površini. Meteorologi, uporabljajo zdaj že vrsto elektronskih sprejemnikov, ki rim posredujejo podatke, da lahko prizadeto prebi ker je prebivalstvo gorečih poslopij prevzel brezglavi strah. Naj- Bežeči pingvin m njegov sovražnik morski leopard omejen. Najhujšo nesrečo te povzročila leta 1925 severovzhodno od Missourija v Ohiu skupina osmih tornadov, ki so zahtevali skupno 792 smrtnih žrtev. Vrtinčasti viharji so sorazmerno zelo pogosti, saj v obdobju od 1916 do 1950 skoraj ni bilo leta, v katerem bi ne zaznamovali vsaj 500 tornadov. Lani jih je bilo celo 823. Potem omenjajo ameriške statistike železniške in letalske nesreče. Železniške nesreče so zadnje čase redkejše, ker se z vlaki ne vozi več toliko ljudi. Najhujša železniška nesreča v ZDA se je primerila leta 1918, ko je bilo v Nashvillu nad 100 smrtnih žrtev, največja letalska nesreča pa lani, ko sta nad Velikim kanjonom trčili potniški letaJi. Nesreča zahtevala 128 človeških živ- 'osameznih nesreč na cestah ne štejejo za hude katastrofe, ker g je v vozilih vsaj po navadi le ne-§§ kaj ljudi Zato pa je število cest-j! nih nesreč najvišje. Te nesreče so H na seznamih zavarovalnic na pril vem mestu, šele za njimi se zvr hodnjih Voženj vzelo na krov kakih 20 teh velikih ptičev. Letalo »Globemaster C-144« bo torej imelo uvodno besedo pri »kraljevski operaciji«. Startalo bo nekje na Antarktiki in bo letelo brez vmesnega pristanka do Kalifornije, kjer se bo oskrbelo z gorivom, nato pa bo nadaljevalo pot do Portlanda, kjer bo izkrcalo »pernate frakarje«. Jack Manc, ravnatelj portlandskega živalskega vrta, ki je dobil v ta namen tri milijone dolarjev, se bo peljal z »Globemaster jem« do Murdo Sounda, glavnega ameriškega znanstvenega oporišča na Antarktiki, nato pa se bo s helikopterjem napotil še kakih 30 km daleč do obale, kjer se decembra zbirajo kraljevi pingvini Poglavitni del njegovega lovskega pribora bo kos močnega platna, ki ga bo ravnatelj živalskega vrta vrgel pingvinu čez glavo in mu tako prerezal močna posebnih težav, »aptenoditov« to je znanstveno ime za kraljevske pingvine — ki so dolgi do 80 cm in tehtajo nad 50 kg, pa doslej še niso uspešno preselili. S seboj so jih jemali že številni člani polarnih odprav iz Evrope in Amerike, vendar so ptiči poginjali med prevozom skozi tropski pas. Strokovnjakom newyorškega živalskega vrta je uspelo v posebnem hladilniku prepeljati par teh velikih ptičev v New York. Tam sta kraljevska pingvina edina zastopnika svoje vrste v.ujetništvu. Pingvine, ki jih bo pripeljalo letalo Globemaster, čaka v Portlandu velik bazen s toboganom. V Portlandu bodo živeli na prostem, ker so tam zanje že ugodne vremenske razmere. Zraven bazena stoji hišica, kjer bodo prenočevali in nesli jajca, ker stro- Pajčevina močnejša od jekla Nobena jeklena žica ne more prenesti obtežitve več kot 50 kg na kvadratni milimeter, ne da bi se pretrgala. Pajčevina pa lahko nasprotno zdrži tudi 900 kg obtežitve na kvadratni milimeter! Drobne ZAHI SAMOOBRAMBA Neka ameriška se posveča 0bj»- otrok, Je pred kratmro gtar_ vila nekaj razgovorov * M Sii. Na vprašanje .Ali svojega otroka in zdi to koristno« Je j*. voril: »Tepem ga, toča * g, moobrambi. Mislim, da koristno.« PRIZNANJI! TURISTOM Prebivalci nekega ^a^^^ skega mesta so »enovaU ^ glavni trg po zakonsk«n ru, ki prihaja že tndeset tja na počitnice. KOKOSOV .OREH . NAMESTO ŠAMPANJCA Vsepovsod na svetu vada, da razbijejo <* ^ ladje, ki Jo splovijo v obl. steklenico šampanjc*- v čaj so nekoliko sprov'’ gama, ter dve tretjini tis i ,jnlcu ki so bile izpostavljene žarkov beta.