60L00200
855^ A
osrednja rnjUnica
Struna plačana v gotovliu	orw~ t.
Abb. postale I gruppo Lena JUU IlF
novink
Leto XXXIV. St. 202 (10.114)
TRST, nedelja, 27. avgusta 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je t±«ar»i T tiskarni »Doberdob# v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini Hcirant parMaanrid DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO NEPRIČAKOVANO KRATKEM KONKLAVU IN PO NE VEČ KOT TREH GLASOVANJIH
Beneški patriarh Luciani novi papež
«»e, ki si ga je izbral, Janez Pavel I. dokazuje, da bo skušal Nadaljevati po poti, ki sta jo začrtala Janez XXIII. in Pavel VI.
VATIKAN — Konklave, ki se je začel v petek popoldne v znamenju največje negotovosti, se je zaključil včeraj pod večer s presenečenjem: za novega papeža, naslednika Pavla VI. je bil izvoljen beneški patriarh, kardinal Albino Luciani.
lik novega papeža
_ Novi papež Janez Pa-J L (Albino Luciani) se je ro-j. v Canalu d’Agordo pri Bellunu j - oktobra 1912 in je bil posve-2?1 o našnika, ko mu je bilo šele t let■ Leta 1958 je bil imenovan j® škofa v Vittoriu Venetu, 11 let I sneje je postal beneški patriarh, J*1 1973 pa ga je Pavel VI. ime-za kardinala.
novoizvoljenega poglavarja ^katoliške cerkve je dolga Jo živel kot emigrant v Švici, no se je končno nastanil v t alkah in postal steklar na Mu->■ u- Po prepričanju je bil socia-
/ Albino Luciani je kot to-f ! revnih družin najprej stopil fie»e7neT’*šče v P citrah, nato pa v in [Unu’ kier ie ^udiral filozofijo pj, e°logijo, Po posvečenju se jc C«il v Rim in diplomiral iz teo-J!Ie na vatikanski gregorijanski >(j,Verzi z diplomsko nalogo o filo-fc ^,osfwliniju. Že ta izbira pro-I^Uitičnega katoliškega filozofa, je.le bil za uradno cerkev nepri-{, ?> je značilna za značaj Albina linija, ki ni — tako pravijo
U®0,;i poznavalci — nikoli iskal n^ 1 Poti in je bil raje nepriljub-
jj?1, kot pa, da bi odstopal od svo-
stališč.
t^0znavalci struj, v kardinalskem uvrščajo novoizvoljenega pa-H ® nied konservativce ali bolje *tierne desničarje. To opre-'t. ltcv mu pripisujejo zaradi sta-
Blede vrste problemov, s kaše je morala soočati cer-
j® zadnjem odbobju. Ko je bil l v Vittoriu Venetu, je med brezpogojno branil papeško
»nciu,., '
„1 ‘tio «humanae vitae» pred vse-ri’ so imeli o njej pomisleke. je ®°ua konservativnost je prišla j r°o!i do izraza pri referendumu CP°roki, ko je razpustil bene-federacijo katoliških univerzi-l3lJ k študentov FUCl in študen-*t() 0 bratovščino st>. Travasa, ker 1^ Se izrekli za razporoko. Prav Kr 3e ® Prižnice ostro nastopal tj l ZQkonu o prekinitvi nosečno-K[ie9ova stališča niso nikoli po-odstopanja od tradicionali-tpfni.h Pogledov, ko je šlo za tlenje vere ali katoliškega na-K ’n je vedno zagovarjal cer-l5 .e dogme. S tega zornega ko-buli gledal na probleme, ki \.iajo današnjo družbo. Nič 0ster ni bil v svojih dušno O* pismih do oporečnikov v le C| ^i cerkvi, ko je izjavljal, da Križem mogoč pri človeških W eroih ne pa v dogmah, saj H,5(“ vsak dvom pomeni «smrtno
lili ljudi ga niso nikoli m o-se je kot beneški patriarh 6Q| *! častnemu naslovu primora Kq c'Že, saj se ni nikoli čutil ne9a na posvetno zgodovino.
Ko t
He ?la-i bi bil po opisu pozna-® cerkvenih razmer novi pa-*«t| ® Verskih vprašanjih konser tako je po oceni istih po-\£.v v svojih odnosih do ver-'9 podrejenih povsem druga St .°sf' Sovraži blesk in vzviše-
se najraje na lastne oči **-- ■ n duhovnik pomešal med
Se
t, ^<x o stvarnosti, v kateri ži-\»jrc,t se je v Benetkah kot
. .
je vse znake svojega 5 $eeiieGa dostojanstva vtaknil % S' da je lahko bolj neovira-
Nsik Utrip mesia- Frav tak° ie Kqi°9u presenetil, ko je pode-Sjol ®°pe župnije mladim, a [in n*ti duhovnikom, v nasproti j °bičajem. da so le te do-tirjj vtari in prekaljeni dušni pa-%0i, kopica je anekdot o Na'6711 vedrem in mladeniškem ki tiadvse ceni prijetno ,a lc*nie v družbi preprostih Iju-do skrajnosti oster in ne \l . Pri problemih cerkvene Itjjjj* in teologije. Glede indu-"H, J9a razvoja je nedvavno izja-”e zadostuje pametna i-narai,nega bogastva, če člo-
'K
nc teži k izboljšanju oko-
V ^atevem živi.
S ti, da si je izbral ime Ja-[isjot-aVe^ 1- vidijo poznavalci ' C.os^nosti voljo, nadaljeva-politiko ob7h zadnjih
S papeškim imenom, ki si ga je izbral, Janez Pavel I., je kardinal Luciani v grobih in zelo skopih obrisih že začrtal svoj program: nadaljevati po poti svojih predhodnikov in uskladiti ljudskost Janeza XXIII. z občuteno in trpečo diplomacijo Pavla VI.
Sonce je počasi zahajalo za mogočno kupolo cerkve sv. Petra, ko je ob 19.15 vatikanski radio s kratkim sporočilom naznanil vernikom (pa tudi turistom, ki so z zanimanjem sledili dogajanju) izvolitev novega papeža. Nekaj minut pozneje so se odprla vrta lože sv. Petra in kardinal diakon Pericle Felici je s tradicionalno formulo «Nuntio vobis gaudium magnum: habemus papam» potrdil nepričakovano vest o izvolitvi.
Pred uradnim sporočilom vatikanskega radia sta na Trgu sv. Petra skoraj eno uro vladala mučno pričakovanje in negotovost, saj nihče od prisotnih ni vedel, kako naj tolmači sivkast dim, ki se je počasi dvi-
PO SKLEPU VODSTVA FISAFS
Železničarji odgodili stavko do 7. septembra
RIM — Vodstvo avtonomnega sindikata železničarjev FISAFS-CISAL je preklicalo enodnevno vsedržavno stavko, ki bi po njegovem prvotnem načrtu morala ponovno ohromiti promet na italijanskih železniških progah prihodnji ponedelek. Sklep, je bil sprejet spričo dejstra, da je pristojno ministrstvo izrazilo pripravljenost na nadaljnja pogajanja, sicer po posvetu z železničarskimi sindikati enotne federacije CGIL-CISL-UIL, predvsem pa zato — kot omenja nota FISAFS — ker je priznalo, da bi sprejetje zahtev avtonomnih železničarjev ne zahtevalo dodatnega izdatka s^r-ai 300 miliiard lir, temveč znatno manj. Vsekakor bo F1 SAFS oklicala 24-urn.o stavko dne 7. septembra: trajala bo od 21. ure omenjenega pa do devetih zvečer naslednjega dne.
gal iz dimnika Sikstinske kapele. Je bil papež izvoljen ali ne? Na trgu, kot tudi v vatikanskem tiskovnem uradu je bilo slišati različne odgovore in tik do uradne napovedi je večina mislila, da papež «še ni bil narejen*, dasi se je vsem vsiljeval marsikateri pomislek tako ob dejstvu, da se je dim valil iz dimnika nenavadno dolgo kot tudi ob ugotovitvi, da nista minili niti dve uri od začetnega popoldanskega glasovanja.
Po uradnem sporočilu je bilo presenečenje dvojno:	konklave
je bil nepričakovano kratek, saj je trajal slab dan (v zadnjih 150 letih je bil samo en konklave tako kratek), za papeža pa je bil izvoljen kardinal, ki po oceni poznavalcev ni sodil med favorite. To pa je še dokaz več, da so bila poročila časnikov sad malo osnovanega ugibanja in da skozi zid vatikanske molčečnosti ni pronicnil niti en sam namig.
Takoj po sporočilu kardinala Felicija je novi papež z lože sv. Petra, vidno ganjen, naslovil vernikom nekaj besed in se poslovil z blagoslovom «urbi et or-bb. Njegova izvolitev je bila tako nepričakovana, da se je u-maknil v svoje novo stanovanje, še preden je prispela na trg godba karabinjerjev, ki bi mu morala v imenu italijanske dišave izkazati vojaške časti.
'L imenom, ki si ga je izbral?-je kardinal Luciani že nakazal, da namerava uskladiti ljudskost' Janeza XXIII. in diplomacijo Giovanbattiste Montinija, vprašanje pa je, kako mu bo to u-spelo ob težkih problemih, s katerimi se bo moral soočiti. Predvsem gre za odnos do nerazvitega sveta in sveta v razvoju, do krize, ki je onazna v vseh razvitih družbah, do demografskega vprašanja, ki je zlasti dramatično v revnih državah, in nenazadnje do odnosa z italijansko državo, če se omejimo le na družbenopolitično problematiko. Nasledstvo Pavla VI. je hudo breme, toda če bo Luciani znal prehoditi vsaj del poti. ki jo je nakazal z izbiro ime na, bo dal katoliški cerkvi, ki združuje 700 milijonov vernikov, neizbrisen pečat, (vt)
Novi papež Janez Pavel I. takoj po izvolitvi
■llllllllllllllllltllMllllllllllllllllllllllllllltlllMl||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||||||||||||l|1,|||,„|||||,|„|||„,||„|||,N|,|,||,,|,||||m|||,|,|m„|mn,|mM,|,,|||„„,m,
KOMUNISTI ODGOVARJAJO SOCIALISTIČNEMU TAJNIKU
Napolitano zavrača Craxijeve kritike in poziva k reševanju stvarnih vprašanj
Zmerno zadovoljstvo socialdemokratov zaradi tez tajnika PSI
Triglav - sim bol boja za obstanek
RIM' — V polemiki med naj-čečjima strankama italijanske levice so komunisti pustili Craxija, da kar na slepo udriha okoli sebe. Odgovor Napolitana, kakor ga prinaša danes «l’Unita», je nekje obenem umirjen in kar najbolj odločen: v njem prihaja jasno do izraza nedvoumno razločevanje med tezami socialističnega tajnika in pa stranko PSI kot celoto, kar pravzaprav pomeni, da Napolitano dovolju;e modnost, če že ne takojšnje sprave, vsaj premirja v obojestranskem interesu.
Zdi se nam; piše Nacolitano. da se. za Craxijevim esejem v «1’.E-soressu» skriva trdna volja po likvidaciji sleherne zamisli o zedinjenju levice. V ta namen je
ODMEVI NA IZVOLITEV PAPEŽA V ITALIJI IN V SVETU
Iznenadenje in pričakovanje
RIM — Nepričakovano hitra izvolitev novega papeža je imela velik odmev tako v Italiji kot v tujini. Številne ugledne osebnosti so novemu poglavarju katoliške cerkve naslovile čestitke. Med prvimi je bil tudi predsednik republike Sandro Pertini. V kratkem besedilu, r.aglaša med drugim, da se italijanski narod zaveda privilegija, da je rimski škof obenem katoliški poglavar. Nato nadaljuje z ugotovitvijo, da se »Italijani pridružujejo splošnemu zadovoljstvu in velikemu upanju, da bo vse večji čut ljudi za krščanske ideale pravice in miru p uvedel posameznike in narode do tega, da prelomijo tiranijo egoizma in nasilja in ustvarijo boljšo prihodnost v medsebojnem spoštovanju in iskrenem sodelovanju*. Pertini, ki je sedaj na oddihu v Sel vi di Val Gardena, je konklavu sledil po televiziji, stalno pa je bil tudi v stiku z glavnim ravnateljstvom in tiskovnim uradom predsedstva republike.
Novemu papežu sta naslovila občuteno brzojavko tudi predsednik senata Amintore Fanfani in predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao, ki je med drugim naglasil, da je bil novi papež izvoljen v obdobju, ki je izredno pomembno za odnose katoliške cerkve s sodobnim svetom, za mir in za o-svoboditev za velikega števila ljudi. Voščilom se je pridružil tudi rimski župan Giulio Carlo Argan.
Izvolitev beneškega patriarha Lu-cianija za papeža so njegovi sorodniki sprejeli z neprikritim navdušenjem in ganjenostjo. Njegova sestra, ki prebiva nedaleč od Trenta, sploh ni hotela odgovoriti na telefon, 22-letna nečakinja pa je povedala, da je preveč ganjena in srečna obenem, saj kaj takega ni pričakovala. Prav tako navdu-
šenje je zavladalo v Benetkah, saj je Luciani že tretji beneški patriarh, ki v tem stoletju zasede najvišje mesto v katoliški cerkvi.
O izvolitvi novega papeža si sledijo številne izjave, tako v italijanskem cerkvenem kot političnem življenju ter v tujini. Značilno pa je, da o tem ni hotel spregovoriti francoski tradicionalistični škof Marcel Lefebvre. Glasnik semeni-
'llllllllltllllllllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllll
NA SP V PLAVANJU
PETRIČU SREBRO
BERLIN — Jugoslovanski plavalec Borut Petrič je včeraj na svetovnem plavalnem prvenstvu v Berlinu poskrbel za izreden podvig. Petrič je namreč v času novega jugoslovanskega rekorda na 1.500 m prosto osvojil srebrno kolajno.
Več o Petričevem podvigu in o plavalnem SP na zadnji strani.
šča v Econu je poudaril, da Lefebvre ne bo niti v prihodnje javno spregovoril o. tem.
Izvolitev Italijana za novega papeža pa ni predstavljalo nobenega presenečenja y ZDA. Zelo malo je bilo tistih, ki so pričakovali, da bo sedanji konklave prelomil s skoraj petri.oietno tradicijo. Edino presenečenje predstavlja ime novega poglavarja katolištva, ki je docela neznan v Ameriki.’ Tako televizija kot tiskovne agencije so naglasile, da je iz revne družine, obenem pa poudarila tudi splošno prepričanje, da je konservativec, zelo blizu stahščem kardinala Ot-tavianija.
Sovjetska agencija TASS je sporočilo o izvolitvi novega papeža posredovala že včeraj zvečer, vendar se je izognila vsakemu komentarju. Izvolitev kardinala Luciani-ja je presenetila tudi Belgijo, z velikim zadovoljstvom pa so vest sprejeli v Argentini, kjer je kato-bška vera zelo razširjena: poročajo, da je na milijone ljudi sk\*.o radiu in televiziji dogajanju na Trgu sv. Petra, čeprav Argentinci niso skrivali upanja, da bo njihov kardinal Pironio izvoljen pa niso bili razočarani.
V zvezi z raznimi reakcijami velja posebej omeniti, da so samo dvajset minut po slovesnem sporočilu «habemus papam», na Trgu sv. Petra že delili prve številke izredne izdaje vatikanskega glasila «Osservatore romano*. ki je izšlo na osmih straneh, To je vsekakor nekaj izrednega za to glasilo, ki izhaja že polnih 118 let, (db)
bila izvršena površna ip vse preveč poenostavljena zgodovinsko-ideološka rekonstrukcija, hkrati pa je prišel do izraza poizkus, da se v hipu izbriše celovita tematika razrednih konfliktov in bojev za priznanje vodilne vloge delavskemu razredu; vse to seveda v korist novoliberalnega ekstremizma.
To so po Napolitanovi sodbi najhujše Craxijeve napake, sicer pa naj bi le-ta izdatno prerastel programske izjave s torinskega kongresa in preko mere žaostril napad na KPI. Kljub temu, da ; e tajnik PSI dnevno vprašuje, če je komunistična partija s svojimi tradicijami in zgodovino lahko resnično demokratska stranka, komunisti nikakor ne nameravajo sprožiti »protisocialističnega vzdušja*. Napolitano trto, da hoče o-sredotočiti soočenje s socialisti na otipljive probleme; soočenje naj se torej odvija na terenu enot: nosti.
Včeraj je Petruccioli ravno tako v «rUnita» pozval PSI k razpravi o tem, kako preustrojiti državno upravo in družbeno ureditev; danes Napolitano vabi socialiste k skupnemu iskanju najustreznejših rešitev novo st do rajajočim problermim. Kriza zahodne družbe, težave pri opredelitvi in izgradnji demokratičnega sistema in potreba po novih .gospodarskih modelih, ki naj primerno povežejo tržne zahtevo z načrtovanjem: to so po Napolita-
novem mnenju najboljše priložnosti za komuniste in socialiste, da premagajo «sheme ter izkrivljenja v okviru procesa za izgradnjo socializma na Vzhodu* in «težke zgodovinske omejitve, ki izhajajo iz socialdemokratskih izkustev*. Če se PSI zavzema za lastno avtonomijo, zaključuje komunistični predstavnik, potem mu gornja vprašanja dovoljujejo, da se je lahko kar najširše poslužuje, ne da bi bilo treba iskati »umetnih, -instrumentalnih in prelomnih nasprotij s KPI*. Nazadnje še kritika na račun celovitega zadržanja socialistične stranko: «S iem, da spodbuja abstraktne razprave o resnih zadevah, se je PSI izneverila sprejetim obveznostim v tem času zasilnih razmer: omejuje se zgolj na to. da ne zruši vlade in ne prekliče programskega sporazuma, toda od takšne velike levičarske stranke, ki se poteguje za vladno krmilo, bi u-pravičeno pričakovali mnogo več.*
Politiko enotnosti na levi trdno podpira tudi Macaluso, ravno tako komunist, ki pa Craxijevim tezam ne zna pripisati nobenega drugega pomena kot samo nekakšno opravičilo za političen poseg, ki naj ponovno uveliavi že stare diskriminacije na račun KPI. Z drugimi besedami: uveljavitev levosredinske. večine.
Nobenega dvoma ni, da je Craxi-MINO FUCCILLO
Sredi zelenega Bohinja, v Ribčevem lazu, bodo danes odkrili spomenik «štirim srčnim možem*, katerih gorjanski korak se je točno pred 200 leti prvič nameril tja, kamor dotlej še ni stopila človeška noga, na sam vrh •snežnikov kranjskih sivga poglavarja», kot je mnogo kasneje zapisal Prešeren, na Triglav. Luka Korošec, Štefan Rožič, Matevž Kos in Lovrenc Willomitzer so 26. avgusta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, premagali goro, ki je že pred tem stoletjem nosila ime največjega staroslovanskega božanstva.
Ne smemo pozabiti, da je prvi pristop na Triglav sodil v obdobje velikih gorniških prvopristopniških podvigov v Evropi, vendar pa tudi v čas, ko so komaj prenehali na grmadah seiigati «čarov-nice». Bil je to torej čas, ko so se ljudstva še vedno trgala iz srednjeveške mrakobnosti, otresala so se mitov in strahu pred neznanim ter iskala svojim mislim in dejanjem nove meje, nove možnosti, nova spoznanja. Tako bi sicer lahko rekli, da je sodil podvig pogumne četverice v okvir širših evropskih gibanj na področju o-svajanja gora, a ta ugotovitev velja le za tedanji čas in morda še to le do določene mere.
Planinstvo namreč v slovenskem narodu ni le pojav, ampak pravi fenomen, za katerega bi težko rekli, da se je rodil šele tedgj, so/ vse kar se je na tem področju dogajalo kasneje (in se dogaja danes) to vsekakor zanika. Ljubezen m privrženost do gora ter narave je morala vsekakor že mnogo prej tleti v ljudstvu, ki je poseljevalo doline pod Julijci, osvojitev Triglava pa je le retrospektivno v času določena točka, s katero smo označili nekaj, kar se je pri Slovencih razvilo v posebno značilnost. Privrženost gorskemu svetu ni pri nobenem ljudstvu tako velika, tako nedeljena, množična in vsestranska kot prav med narodom, ki je pred poldrugim tisočletjem poselil zemljo med Jadranom in Dravo ter med Kolpo in Sočo.
Številke so tu dovolj zgovorne. Danes pride v Avstriji en (v planinski zvezi) organiziran planinec na približno 30 prebivalcev, v ZRN na 50, v Švici na 100, v Franciji in Italiji kar na 1.000, v Sloveniji pa že na vsakih 20 prebivalcev.
Se en podatek: morda bi marsikdo menil, da je planinarjenje rekreacijska aktiv nost, ki je namenjena predvsem starejšim. Toda številke to v Sloveniji povsem demantirajo: od 92.000 članov Planinske zveze Slovenije jih je kar polovica mlajših od
25 let. Danes ni več niti ene slovenske občine, ki bi ne imela vsaj enega planinskega društva (vseh je 147), pa tudi zamejski Slovenci (in niti izseljenci) nismo brez njih. Toda to niso le papirnati podatki. Obiskovalci gora v Sloveniji se ne štejejo več le s tisoči, ampak je treba poseči že kar po milijonu, po številu, o katerem v mnogo večjih deželah marsikje le sanjajo. Slovenski alpinisti, kot ekstremna emanacija planinstva, so se povzpeli v sam svetovni vrh. Ne le. da zanje že leta in leta ni več nobena tuja stena nedosegljiva ovira, ampak so se polotili tudi izvenevropskih gorstev. Dosegli so izredne u-spehe v Himalaji, v Andih, pravkar pa se posebna od-pnava odpravlja na Mont E-verest, streho sveta.
Povrnimo se domov. Triglav sam je postal prava romarska pot za slovenske planince in tudi neplanince. Njegovi obiskovalci gredo v desettisoče. Toda privrženost tej gori ima še globlji odnos do nje. Niti v najtežjih časih naše narodne zgodovine gora ni bila pozabljena. Sredi najhujših bojev za obstanek našega naroda je T ri-glav postal simbol osvobodilne fronte in slovenski partizani so na njegovem vrhu, okupatorju v brk, razvili narodno trobojnico s peterokrako zvezdo.
In končno, mar ni Triglav tudi v grbu republike Slovenije, kot simbol trdoživosti, krtfjpenitosti in neoma/nosti tega malega naroda', ki je skozt stoletja junaško kljuboval vsem udarcem zgodovine, enako kot sam sivi očak viharjem, gromom in strelam? Ali na prav ta grb izrazilo naše povezanosti s to goro in z zemljo okoli nje, usodne in nerazdružne skupnosti, ki lahko obstaja le ena ob drugi, ki presega zgolj običajni odnos do narave, do gora m je predvsem močna, skoraj mitična alternativa odtujenosti okolju, času in sočloveku, ki tako rada trga današnjega zemljana od tam, od koder ga nikoli ne bi smela,- iz njega samega.
Prav zato ne more biti dvoma: gore so Slovencem že dolga stoletja nazaj pomenile mnogo več kot zgolj konfiguracijo zemeljske skorje. Njihova povezanost z gorami je bila zato polnokrvna, vsakdanja, stalna, eksistenčna, prehajala jim je v podzavest, postajali so del njih.
Današnji praznik slovenskih planincev zato v nobenem primeru ne more biti zgolj njihov, kajti to je praznik vseh nas, vsega sloven skega naroda, znotraj in zunaj meja naše matične domovine.
BOJAN PAVLETIČ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
............................*>■(■■............................
SLOVESNOST OB 200-LETNICI PRVEGA PRISTOPA NA TRIGLAV
Včeraj na vrhu, danes v Bohinja
Proslave na Triglavu so se udeležili tudi zastopniki zamejskih planincev ■ Danes odkrilje spomenika štirim prvopristopnikom
RIM — Preiskovalni sodnik Piz-zuti, ki vodii preiskavo o škandalu Italcasse, je včeraj podpisa) tri zaporne naloge; imena osiun ljencev raso znana.
(Naš poročevalec z vrha Triglava)
Z včerajšnjim slavjem na vrhu Triglava so se zgčele včeraj proslave 200-letnice prvega pristopa na to najvišjo jugoslovansko goro. Vreme je bilo organizatorjem zelo naklonjeno, saj (razen tega, da so se preko grebenov od časa do časa vlekle manjše megle) skoraj n; moglo biti boljše.
Sicer pa je bilo slovesno vzdušje čutiti že na predvečer slavja. Vse koče okoli Triglava so bile nabito polne, iz vseh se je kašno v noč razlegala pesem in harmo nika, povsod so vihrale zastave.
Včeraj zjutraj so se že zarana začele viti množice planincev proti vrhu, tako da se jih je okoli A-Ijaževega stolpa zbralo več sto i-.
stočasno. Ker so pa ves čas prihajali novi in novi obiskovalci, ni bilo mogoče drugače, kot da so mnogi že predčasno zapuščali vrh.
Slovesnosti so prisostvovali tudi mnogi ugledni gostje, kot podpred sednik zveznega izvršnega sveta inž, Marinc, člani predsedstva SRS Avber, Bole in dr. Brecelj, pred sednik PZS dr. Potočnik, delegaci je republiških in pokrajinskih pla ninskih zvez iz vse Jugoslavije, planinci iz Koroške ter Furlanije Julijske krajine in mnogi drugi.
Slavju so dali posebno obeležje nastopi pevcev in godbenikov v slikovitih gorniških oblačilih. O pomenu proslave je spregovoril predsednik PZS dr. Miha Potočnik, ki je v strnjenih besedah očrtal vlogo tega dogodka in njegovih po-
sledic za slovenski narod. Ves potek proslave je prenašala televizija.
Tudi po proslavi so se še ves dan zgrinjale množice planincev iz vseh triglavskih dolin proti vrhu te gore, tako da je bil najhujsi problem dneva pravzaprav izogibanje na ozkem grebenu Malega Triglava. Povsod se je čula pesem in vrisk, tak0 da res ni bilo mogoče dvomiti v to, da je bil to pravi ljudski praznik za ves slovenski narod. Na vrhu so se namreč razvrstili obiskovalci iz vseh slovenskih pokrajin, štajerske. Gorenjske. Prekmurja. Primorske, Dolenjske, Notranjske in tudi iz za mejstva. Presenetljivo mnogo je bilo tudi tujcev, saj ni predstav ljal nemški, angleški ali francoski
pozdrav nobeno redkost. Predvsem pa je bilo mnogo mladih, ki so kljub napornemu vzpenjanju še i-meli dovolj «sape», da so med potjo peli in vriskali, da je odmevalo od vseh strani.
Vreme se je, žal, kasno popoldne nekoliko skazilo, vendar pa prazničnega vzdušja ni moglo več pokvariti.
Danes bo v Ribčevem lazu pri Bohinjskem jezeru drugi del proslavljanja te obletnice, ko bodo tudi odkrili spomenik štirim prvopristopnikom. BOJAN PAVLETIČ
TEHERAN — Predsednik iranske vlade Amuzegar je včeraj odstopil. šah je naročil sestavo nove vlade predsedniku senata Sharifu Emamiju.
'rimorski
TRŽAŠKI DNEVNIK
27. avgusta
197«
SKRAJNO ZAPLETEN POLOŽAJ PRED TORKOVO SEJO NA OBČINI
Demokratične stranke morajo enotno odgovoriti na mračne manevre Liste
Krščanska demokracija trdno odločena, da kandidira Nerea Stopperja za župana - Komunisti še vedno predlagajo odbor demokratične enotnosti
Torek, 29. avgusta, bo najbrž o-sfal trajno zapisan v analih tržaške politične	zgodovine.	V	dopoldanskih urah	se	bo	sestal deželni
svet, ki bi moral izvoliti predsednika in nov odbor (kar pa se naj brž ne bo zgodilo), v poznih popoldanskih urah	pa	se	bo	sestal
tržaški občinski svet. Gre skratka za dva politična dogodka, na katera zre v teh dneh z največjim zaniman:em ne le tržaška, temveč tudi širša javnost v deželi. Tako na eni kot na drugi fronti ni bilo včeraj bistvenih novosti, čeprav so se mrzlično nadaljevali stiki med Dredstavniki raznih strank.
Posebno radovednost in hudo zaskrbljenost hkrati vzbuja predvsem položaj na tržaški občini, ki se je po nepričakovanem in čudnem premisleku Liste per Trieste in njenega najvidnejšega predstavnika odv. Cecovinija, ponovno zapletel. Ni se še dodobra polegel odmev ostrih besed odv. Cecovinija, s katerimi ie razlagal, da njegova Lista ne bo na noben način pristala na upravljanje občine v manjšinskem položaju in s tem sprejemala »samomorilno politiko*, ko .je na pritisk svoje baze in z običajnimi protiosirnskimi argumenti skoraj v isti sapi slovesno napovedal, da Lista ne bo izpustila pobude	iz	rok.
Druge stranke so z začudenjem sprejele ta sklep, kot smo že vče raj zapisali, vendar se kljub temu njihova stališča tudi v spremenjenih razmerah še niso bistveno spremenila. Tajnik pokrajinske federacije KPI Rossetti je izjavil, da ta neprestana nihanja Liste dokazujejo njeno nestanovitnost, pomanjkanje jasnih stališč in huda
pravljeni sprejeti teh komunističnih predlogov. Po vsem tem je torej neizbežno, da bo za župana ponovno izvoljen odv. Cecovini. nakar naj bi že na isti seji izvolili tudi nov odbor, kakor je Lista per Trieste napovedala. Kot je znano lahko računa na podporo in-dipendentista in radikalcev, verjetno pa bo tudi tokrat prejela glasove neofašistov. Rad'kalci vse te dni napovedujejo svojo podporo in pozivajo komuniste na soočenje z Listo. Tudi včeraj so izdali daljše poročilo, polno dema-goških izbruhov in pozivov, uperjenih predvsem proti krščanski demokraciji in dosedanjim upravite ljem. S tem v zvezi so komunisti pristali na srečanje z Listo, si pa naj bi bilo le informativnega zna-
OB PRAZNIKU OBČINE SEŽANA
Nova tovarna kmetijskih strojev pomembna zmaga delovnih ljudi
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili tov. Milan Slavnik, tov. Franc Anderlič in podpredsednik IS skupščine SRS Mitja Rode
Položaj je torej skrajno zaple ten in zaenkrat ni videti pozitivnega izhoda iz krize, čeprav je še zmerom teorična možnost, da | pride do določenega sporazuma med demokratičnimi strankami pred torkovo sejo. Sicer pa ie v skoraj neizbežnem primeru, da bo Cecovini spet prevzej župansko mesto, vprašanje, kako se bodo v prihrd-nje ravnale razne stranke. Kaže. da je pozornost demokratičnih strank v bistvu že sedaj usmerjena v to fazo političnega dogajanja. Ali bo KO v tem primeru obnovila svoj predlog o zunanji podpori manjšinskemu odboru Liste? O tem se vodstvo stranke še ni izreklo, jasno pa je, da so se od zadnje pobude razmere bistveno spremenile in to bo prav gotovo pogojevalo tudi bodoče politične izbire.
V okviru občinskega praznika so včeraj delovni ljudje sežanske občine praznovali pomembno zmago, saj so uradno odprli novo tovarno kmetijskih strojev delovne organizacije Krasmetal Sežana, ki se je lansko leto združila z delovno organizacijo SIP iz Šempetra v Savinjski dolini. Ob otvoritvi pomembnega objekta, ki je zrasel na površini 5.367 kvadratni metrov, sta številno občinstvo in goste najprej pozdravila direktor Krasmetala Milan Slavnik in sekretar občinskega komiteja ZK Sežana Franc Anderlič. Milan Slavnik je najprej pozdravil ugledne goste med katerimi predsednika zbora občin skupščine socialistične republike Slovenije Silva Jereba, podpredsednika IS skupščine SRS Mitjo Rodeta in Dušana Šinigoja, republiškega sekretarja
čaja.
S9IS9II IfllllSIMIIIIIIf <SIS(ClliaWllllf ■■ftSVapMIIIIIIIICIIICCIIS*99IIIIIISf IfVISfl VIIIIIIIIIIIVISI VIVIIIfMfllllVfltf tAIIKailllVIlilSlIBBIMIMIIflVIlillilllllBliilllSIICIimilSBVIIItlflllVIlBIIISIBIIIISV
ODMEVI NA IZVOLITEV JANEZA PAVLA I.
Škofmsgr. Bellomi in vikar dr. Škerl o novoizvoljenem papežu Lucianiju
Brzojavka tržaških vernikov - Danes zahvalna maša pri Sv. Justu
za kmetijstvo Iva Morela, predstavnika CK ZKJ Igorja Uršiča, predstavnika Zvezne gospodarske zbornice, predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije, delegacijo SK GZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race, predsednika komisije za u-pravljanje proste cone Dušana Čehovina in druge. Po pozdravu gostov je Slavnik orisal uspehe in načrte delovne organizacije Krasmetal Sežana. Franc Anderlič je nato med drugim podčrtal uspehe delovnih ljudi sežanske občine in se ustavil ob težavah in vprašanjih, ki jih bo treba še rešiti. Slavnostni govor je imel podpredsednik IS skupščine SRS Mitja Rode. Najprej je pozdravil delovno zmago občanov, saj br nova tovarna znatno pripomogla k industrijalizaciji kmetijstva in prispevala k še boljšim pogojem življenja. V svojem govoru se je tov. Rode dotaknil tudi vprašanja industrijske proste cone na Krasu. Izgradnja slednje bo močno prispevala k interesom sloven skega in jugoslovanskega gospodarstva, poleg tega pa bo nudila možnost gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama, EGS in deželami v razvoju. Rode je k temu dodal, da so v Trstu sile, ki nasprotujejo industrijski coni, vendar so napredne struje dovolj močne, da se bo načrt lahko uresničil.
Takoj po izvolitvi novega papeža smo zaprosili tržaškega škofa msgr. Lorenza Bellomija za kratko izjavo. Msgr. Bellomi nam je dejal: »Zahvaljujem se Primorskemu dnevniku, ker me naproša za besedo o pravkar izvoljenem papežu. Vese-
notranja protislovja. Trst takšne lje je za nas dvojno: veselju vsa
politike prav gotovo ne potrebuje, pravi komunistični tajnik in navaja nekatere hude probleme, ki pre tresajo Trst (stavka pristaniščni-kov je bilo prvo znamenie) in ki se bodo še stopnjevali. Ob vsem tem je zato potreben enoten odbor, ki bo slonel na podpori demokratičnih sil in ki se bo znal učinkovito in brez predsodkov spoprijeti z istimi problemi in skrbmi, ki so se odražale v glasovih, ki so bili na zadn.ih volitvah oddani Listi in radikalcem. V ta namen je potrebno, da krščanska demokracija spremeni svoj odnos do KPI. Partija je vsekakor pripravljena, pravi Rossetti, usmeriti svoje glasove na laičnega in antifašističnega kandidata, ki se bo brez diskriminacij do komunistov obvezal za enotne rešitve.
Krščanski demokrati so z druge strani dokaj jasno povedali, da ne nameravajo umakniti svojega kandidata Stopperja in da niso pri-
Ob 80. obletnici
AVGUSTA ČERNIGOJA in ob 60. obletnici
BOGDANA GROMA
jima iskreno čestita
Slovenska prosvetna zveza
kega vernika za izvolitev novega papeža moramo namreč dodati veselje, ker je bil izvoljen človek iz naših krajev. Čeprav živimo v drugi deželi, pripadamo, v širšem smislu, deželi treh Benečij, ki jo je vodil patriarh Luciani. Njegova izvolitev je torej razlog za posebno veselje. Jaz sem ga seveda poznal, kajti vodil je vse naše seje. In če mi je v tem trenutku dovoljena sodba, moram reči, da odlikujejo novega papeža velike, dobrota, ponižnost in skromnost, človek je, ki
nosi v sebi jasne znake svojega izvora: rojen v vasici pod Marme-
lado in v njegovih očeh se še sedaj zrcali sinjina dolomitskega neba, njegov značaj PA je poln odločnosti hribovskega ljudstva. Lpciani
je zelo močai?,,,člftv;^HtH?elp.,delaven, Izhaja iz revne družine,t-.njegav Or,
Bivši učenci II. C razreda nitje Trnovske strokovne šole v Trstu leta 48-49 čestitajo svojemu bivšemu profesorju
BOGDANU GROMU ob 60-letnici
V New Yorku praznuje svojo 60 letnico ugledni tržaški rojak, akademski slikar ir\ kipar
prof. BOGDAN GROM
Še mnogo srečnih dni in veliko vsestranskih uspehov mu telijo Dolenčevi s Proseka in teta Berta
če je živel zdoma, delal je kot steklar v Muranu. Zelo težak poklic in tudi Luciani sam je živel zelo težko življenje. In prav v tem je zrasla njegova odločna osebnost.
Vendar moram reči, da je Luciani zelo odločen človek, obenem pa tudi zelo spoštljiv. Označil bi ga kot evangelijskega papeža. Tudi i-me, ki ga je izbral, je zelo pomembno, kajti izbral je imeni obeh zadnjih papežev: Giovanni Paolo. Potem ga bodo v Italiji klicali Gian-paolo, v Franciji Jeanpaul, vi boste rekli Janez Pavel prvi. In prav ta »prvi* je pomemben, zaj novi papež v svojem imenu vsebuje sintezo obeh zadnjih papežev in sinteza pomeni kontinuiteto, obenem pa »prvi* predstavlja novost. V njem vidim človeka, ki bo vseboval kon tinuitetr sinteze in obenem na nov način postavljal vprašanja, Janez Pavel prvi je zelo izobražen, po zna mnogo jezikov, pisal je dosti, je dober zgodovinar in vidi v zgodovini predvsem učiteljico življenja; o tem 'e mnogo pisal, od katekizmov do knjig !•’ številnih člankov.
Zaključil bi tako, z zeljo, z molitvijo, da bi njegovo obdobje pomenilo korak naprej za mir in za bratstvo med ljudmi, in da bi bil, predvsem zaradi svojega izvora, ze lo pozoren na ponižne, na ljudi, ki trpijo, na delavce, na ljudi, ki živijo ob robu družbe. On sam izhaja iz tiste družbe in sem prepričan, da je ostal tak, z domotožjem v srcu in poln ljubezni za najrevnejše.
Trdno želim, da bi tudi v bodoče ostal tak.*
Škofov vikar msgr. Lojze Škerl pa nam je v nevezamem pogovoru najprej poudaril veselje slovenskih vernikov ob izvolitvi novega papeža. On sam pa je imel priložnost spoznati Lucianija kot katehet, kot škofov vikar in kot član okrajnega cerkvenega sodišča v Benetkah. «Prvič sem ga spoznal pred več kot desetimi leti kot profesorja teologije na nekem seminarju v Vittorio Venetu, kjer je bil škof. Izreden vtis je takrat naredilo name popolno spoštovanje idej, saj je vseskozi poslušal in ni nikoli segal v besedo ter popravljal govornikov, na koncu zasedanja pa je v sklepnih besedah dejal, da smo govorili veliko ter nas povabil, naj se po povratku domov poglobimo v študij in se posvetimo iskanju resnice ter naj se ne ustavimo pred težavami.
Druga priložnost, ki jo želim o-memti ,jgrrv^	ki sem jih
imel (enkrat tudi z župnikom živcem) s kardinalom Lucianijem nekaj šrečanj prbd ' zamenjavo nadškofa" 'Santiria ter''sem mu izročil spomenico slovenskih vernikov z našo zahtevo, naj Sv. stolica upošteva tržaško slovensko stvarnost/ Novi papež torej pozna naše probleme.
Končno moram omeniti, da sem kot član okrajnega cerkvenega sodišča v Benetkah večkrat poslušal msgr. Lucianija na otvoritvah sod-
Novi urniki poštnih uradov
nega leta, ko je vedno poudarjal misel, naj imamo razumevanje za potrebe in za težave ljudi, a naj bomo istočasno jasni in odločni pri varovanju cerkvenega nauka*.
V imenu tržaških vernikov je škof Bellomi poslal papežu brzojavko s čestitkami, v kateri poudarja globoko ganjenost tržaških vernikov za njegovo izvolitev in sprejem papeškega mesta ter naglaša popolno zvestobo tržaških vernikov stolici sv. Petra.
Ob koncu naj še omenimo, da bo danes ob 19. uri v stolnici sv.Justa škof Belloni daroval slovesno mašo v zahvalo za izvolitev papeža.
Ob 25-letnici poroke
MARIJE - JOLANDE in LUČANOTA GUSTINČIČA
še dolgo skupno pol širi Alex in drugi sorodniki
Slavnostnemu govoru je sledil kulturni program, ki pa je žal zmotilo slabo vreme. Po programu je najstarejši delavec delovne organizacije Krasmetal prerezal trak in občinstvo se je napotilo v prostore nove tovarne.
Jutri pa bo v Sežani osrednja slovesnost občinskega praznika. Ob 10. uri po jugoslovanskem času bo v dvorani kina Svoboda v Sežani slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bodo med drugim podelili nagrade 28. avgust in plakete Srečka Kosovela. Ob 12. uri bo v hotelu Triglav tovariško srečanje delegatov in gostov. Ob 14, uri bodo na Kozini odprli nov industrijski market.
«Astra» zapira vrata
Z Walt Disneyevo risanko «Le av-venture di Bianca e Bernie» se za nedoločen čas prekinejo predvajanja filmov v kinodvorani »Astra* v Rojanu. Ni znano zakaj je prišlo do tega, menda pa zaradi izredno visokih cen, ki jih morajo upravniki kinodvorane plačevati!' za1 najemanje filmov, in ki jih očitno ne morejo kriti z nizkim obiskom: orvRlgoc
PD Fran Venturini čestita svojemu članu Valterju in soprogi Aniti ob rojstvu
ERIKE
DANES V TRSTU
Zaključek daljšega ciklusa angleškega filma po letu 7v
Angleška kinematografija je kljub ameriški konkufeDcl
uspela izdelati vrsto zanimivih izdelkov
Ob rojstvu
ERIKE DUJANIČ
čestita srečnima staršema Valterju in Aniti
mladina od Domja in s Krmenke
Danes se v Trstu zaključi ciklus angleškega filma po letu 1970. Ciklus je žele 1 nvditi občinstvu pregled nove angleške filmske dejavnosti. Veliko časa angleški film ni znal konkurirali ameriškemu, tudi v sami Angliji ni pomenil_ eno izmed najvažnejših umetniških dejavnosti. Več kot za filme na velikem platnu so se producenti in režiserji zanimaj za televizijske filme. Kljub temu pa se je v Angliji razvila generacija režiserjev, ki so prelomili s klasičnim realizmom in pričeli iskati nove izrazne možnosti. Tako smo v Trstu lahko gledali fiime, ki gre.lo od pustolovskega žanra pa do čistih eksperimentalnih izdelkov. Zaključni dan ciklusa predvideva pet filmov. Tako bodo v kinodvorani Ariston vrteli filma «Toulouse Lautrec» Geoffa Dunba-ra in «The Naked Civil Servant» Jacka Golda (pričetek predstave ob 16.30). Na gradu sv. Justa pa bodo «The Mirocle»
predvajali filme
MiaUHIIUIIIIMItllMMlllIllllllHitllllltllllimilllllllilMIIHUHIIMIIHniHMlHHIIHMHHIHHIHIIHIIMHMmilllini
NA ODSEKU MED TREBČAMI IN PADRICAMI
BEOGRAJČAN DO SMRTI POVOZIL JUGOSLOVANKO NA TRBIŠKI CESTI
Jacka Daniela, uLisztomania» j na Russella in «La baltagW le aguile* Jacka Golda. ^oULser Lautrect je risanka, kjer te Dunbar interpretira delo z”aTvLil tega slikarja. «The naked , ServanU je zgodba o homosek cu, ki ne skriva svoje druga^j sti čeprav zna biti do sebe ironičen. V filmu je izredna * ^ pretacija igralca Johna Miroclen je nadrealističen f*"> igra prav z možnostmi fiImske ( 1’orice, kot abstrakten sij*" « barvo. «Liszlomania» je , glasbi. V
njem Ken Russel . vzporednice med romantično m
glasbo tja do Wagnerjeye (. umetnosti, ki se je oprijela |. stične ideologije. «La battagb0 .. le aquile» je vojni film, ki °° vojne grozote.
Zbor «A. lllersberg* zmagovalec v ArezzU
Tržaški pevski zbor «Antoni° Iersberg*. ki ga vodi Tullio^
bon, je na mednarodnem„ Pc^. skem tekmovanju v Arezzu v * (t
74-letna Terezija Cvahte Je prečkala cesto, Ja bi si ogledala Henriguezov muzej vojnega orožja, ko Jo je silovito podrl citroen beograjske registracije
Na trbiški cesti, na odseku med Trebčami in Padričami, ob gmajni, na kateri je muzej bBSžja prof. Hen-riqueža, se je včeraj popoldne, malo po 13. uri, primula smrtna pro-

OB TRAJANJU STAVKOVNEGA GIBANJA V PRISTANIŠČU
Stališča odbora luške ustanove in sindikalnega vodstva osebja
Z jutrišnjim dnem začnejo veljati novi umiki poštnih uradov v Trstu. Novi umiki so naslednji:
Urad za poštne položnice, poštno hranilnico in pokojnino: ob delavnikih od 8.20 do 14. ure;
sprejem in oddajanje priporočenih in zavarovanih pošiljk: ob delavnikih od 8. ure do 19.30;
urad za sprejem in oddajanje paketov v Ul. Gaiatti 7: vsak delavnik od 8.15 do 13.40;
telegrafski urad:	ob delavni-
kih od B. ure do 20.50, ob nedeljah in praznikih od 8. ure do 14.15;
podružnice v mestu in v okoliških vaseh: od ponedeljka do petka od 8.15 do 13.40 in ob sobotah od 8.15 do 13. ure.
Neopravičljiva odsotnost tajništva UIL - Rešitev pričakujejo od jutrišnjega sestanka med predsednikom ustanove in vladnim komisarjem - Posredovanje poslanca Cuffara
Situacija v tržaškem pristanišču ostaja skrajno zaskrbljujoča in še ni nobenih vesti, ki bi kazale na hitro odpravo razlogov stavkovnega gibanja. Pristaniški delavci in osebje, skupaj 1560 ljudi, ki jim ni zagotovljeno izplačilo prejemkov, pričakujejo rešitev od srečanja med predsednikom luške u-stanove Zanettijem in vladnim komisarjem Marrosujem, ki bi moralo biti že včeraj zjutraj in so ga odložili na ponedeljek. Meatem sta prekinili delo včerajšnja popoldanska in današnja jutranja izmena pristaniščnikov. na sidriščih
pa okrog 40 ladij čaka na raztovarjanje ali natovarjanje.
Včeraj zjutraj se je nujno sestal vodstveni odbor Avtonomne u-stanove za tržaško pristanišče, ki
..............................................................................................■»........."n-...............
Ropar iz Bunco di Roma tudi nevaren morilec?
Po ropu je lopov, 29-letni Giulio Valente, grozil s pištolo na ameriškem konzulatu in zamenjal del naropanega denarja v menjalnici
Preiskava o petkovem ropu v glavni agenciji Banco di Roma na Korzu Italia se nepričakovano raz pleta. Vse kaže, da je ropar tudi nevaren morilec. Vpleten naj bi bil namreč v umor kmeta v bližini Motovuna v Istri, poleg tega pa so ugotovili, da je lopov takoj po ropu v tržaški banki v prostorih ameriškega konzulata v Trstu
pištolo v roki zahteval od enega
izmed uradnikov, naj mu izda potni list za Združene države.
Kot smo že poročali včeraj, so si preiskovalci že po zaslišanju uradnikov Banco di Roma, k. so videli osamljenega in nezakrinkanega roparja v obraz, ustvarili jasno podobo o njem. Takoj nato so jih z ameriškega konzulata obvestili, da je neznanec skušal s samokresom v roki prisiliti uradnika Stefana Salata, da mu izda potni list za Združene države. Salato se ni ustrašil groženj, saj .je stal za neprebojnimi šipami. Neznancu je celo rekel, naj ustreli. To je presenetilo zlikovca, ki jo je brž od-kuril z veleposlaništva.
Opis neznanca, ki ga je dal Salato preiskovalcem, se ie povsem ujemal z opisom bančnih uradnikov. Preiskovalcem, ki jih vodi pod-načelnik letečega oddelka dr. Pa-dulano, je postalo tako na mah .jasno, da gre za eno in isto osebo.
Vendar presenečenj ni bilo še konec. Agenti letečega oddelka so takoj po ropu preiskali kraje, v katerih se ponavadi srečujejo tujci: pregledali so tudi številne me njalmce tuje valute in prav v
eni izmed teh, v Terezijanski če-|trtek, 24.
ki1 tovunu 67-letnega kmetovalca Iva-
avgusta, umoril pri Mo-
titi, so zvedeli, da je moški, je bil podoben opisu roparja, zamenjal večjo vsoto dinarjev. Ropar je torej po ropu in po vdoru v a-meriški konzulat še zamenjal v menjalnici del naropanega denarja. Kot smo že včeraj poročali, je zlikovec nagrabil v banki približno 2 milijona starih dinarjev.
Tržaški preiskovalci so se med drugim obrnili tudi na organe uprave javne varnosti v Kopru, katerim so posredovali podatke o roparju in prav ta pobuda je obrodila ne-slutene sadove. Opis tržaškega roparja je ustrezal opisu osumljenca umora istrskega kmeta pri Motovu-nu, ki ga milica vneto išče. Koprski preiskovalci so poslali v Trst sliko osumljenca in bančni uslužbenci oropane banke, uradnik v ameriškem konzulatu in zaposleni v menjalnici v Terezijanski četrti so na sliki takoj prepoznali tržaškega roparja.
Po podatkih, ki jih je posredova la koprska milica, gre za 29-letne-ga Giulia Valento, doma iz Jesike v Istri. Jugoslovanski preiskovalci sumijo, da je prav on v če-
na Beletiča iz Podjasike. Kmet se je v četrtek popoldne vračal na osličku proti domu. ko ga ie med potjo nenadoma napadel neznanec, ki se ie skrival za gimom. Napadalec je starčka večkrat zabodel z ostrim bodalom, verjetno z bajonetom. Poznejša obdukcija tru pla kmeta je pokazala, da je bilo kar šest ran smrtnih. Pristojni organi uprave javne varnosti so takoj uvedli preiskavo o umoru in vsi sumi so padli prav na Valento.
V Trstu se medtem intenzivno na daljuje iskanje roparja in morilca. Preiskovalci so uvedli široko akcijo, da bi prišli na sled Valenti, vendar domnevajo, da je ta že zapustil mesto. Zato so razširili i-skanje po vsej državi s posebno pažnjo na mejne prehode Glede na to. kako ,je Valenta izpeljal rop, grozil v ameriškem konzulatu in kako je, (če gre res za isto osebo) umoril kmeta v Istri, domnevajo tudi, da je duševno neuravnovešen, ter zato izredno nevaren, kajti nje gova nadaljnja dejanja niso pred vidljiva.
je vzel na znanje stavkovno gibanje osebja, ki «je prispevalo še enkrat, prikazati težak položaj tržaške luke in potrebo po primernih rešitvah za kratki in srednji rok*. Odbor je poudaril, da zemljepisna lega in tipologija tranzitnega prometa našega pristanišča utemeljujeta zahtevo po posebnih u krepih vlade in da se je zavzel za čimprejšnjo odobritev pooblaščenega cdloka vlade v smislu o-simskih sporazumov. Njegovo vsebino je ustanova že obrazložila na vseh pristojnih mestih, začenši s krajevnimi političnimi silami.
Glede izboljšanja finančnega stanja (ustanova je doslej nakopičila že okrog 16 milijard deficita) oziroma razpoložljivosti blagajne, si bo ustanova prizadevala uvesti hitrejše knjigovodske metode za vnovčen je luških storitev, po drugi strani pa pričakuje »izreden napor* od koristnikov, kar daje slutiti nadaljnje višanje tarif. Vodstvo zaključuje svoje sporočilo poudarjajoč, da se morajo vse luške komponente sporazumeti za izboljšanje produktivnosti storitev in za preporod tržaškega pristanišča in njegove vloge.
Včeraj zjutraj sta se sestali tudi pokrajinski tajništvi CGIL in CI SL s strokovnimi sindikalnimi združenji pristaniščnikov CGIL, CISL in UIL. V resoluciji, ki so jo izdelali na podlagi smernic, ki so izšle iz predvčerajšnje skupščine, obsojajo neopravičljivo odsotnost tajništva UIL v vseh fazah sindi-
mefna nesreča, v kateri je izgubila življenje 74-letna jugoslovanska državljanka Terezija Cvahte, doma iz Ličnice pri renskih Konjicah.
Cvahtejeva se je včeraj mudila v Trstu s skupino drugih jugoslovanskih turistov. N ’ poti proti domu so se domenili, da si bodo ogledali še znani Henriquezov muzej vojnega orožja ob trbiški cesti. Zato se je njihov avtobus beograjske registracije, ki je vozil proti Opčinam, ustavil ob muzeju na desni strani ceste, tako da so morali potniki prečkati cesto, da so prišli do muzeja. Po nesrečnem naključju je Cvahtejeva prečkala cesto ravno v trenutku, ko je v smeri proti Opčinam privozil citroen beograjske registracije, ki ga je upravljal 33-letni Beograjčan Mio-drag Orelj. Nesreča je bila neizogibna in bliskovita. Cvahtejevo je vrglo nekaj metrov v stran in obležala je mrtva na cestišču.
Na kraj nesreče je prispela izvidnica cestne policije s kap. Fiorottom na čelu, prispel je tudi rešilec RK, a žal zaman. Med potniki avtobusa, ki so bili nemočni priča tragediji, je bila tudi sestra ponesre-čenke.
V noči med petkom in soboto so organi javne varnosti aretirali štiri mladeniče zaradi tatvine, enega pa zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Aretirali so 19-letnega Valentina Dreossija iz Ul. Canova 26 in 18-letnega Massima Struggio iz Ul. Buonarotti 46 zaradi kraje bencina, 24-letnega Fulvia Castionija in 21-letnega Maurizia Mozzona, ker sta poskusila okrasti dva različna avtomobila, 26-letnega Walterja Germanija iz Ul. S. Pelagio 23 pa, ker se je uprl agentu javne varnosti.
dfvtrf/f* LC-n* IIPUVKAIIJU U z»»
gori ji moških zborov osvojil mesto. Zbral je 180 točk od možnih.	.*/)
Na drugo mesto se je eX'a jj-z bolgarskim zborom <tSo]ja»} ^ fije uvrstil s 160 točkami še en c iz naše dežele in sicer P6"''o$ zbor <cClaudio Monteverdi <z v videmski pokrajini, ki P® jf Mario Sofianopulo. Ta zbor le ^ raj osvojil tudi tretje mesto ® tegoriji gregorijanskega pril0' II Do zaključka redakcije n° ni znana uvrstitev obeh sUiven zborov Marij Kogoj* iz Trs »Obala* iz Kopra.
V DOLINI
Začetek praznika socialističnega tiska
v Dolini priče1
Sinoči se je v Dolini Prict:‘,j5|;8 dnevni praznik socialističnega pgj, v organizaciji občinske sekcij® J Najprej je Marino Pečenik 0 jj. nadvse zanimivo fotografsko r Jjj.
vo našega fotoreporterja Maria»nosl gajne ter pri tem poudaril va m te pobude, ki prikazuje spremyja|i občine v zadnjih desetletjih- ^ se pri ogledu poglobi v pret g/t dolinske občine in pred očmi s |Ct» vrstijo slike o ureditvi mej® # 1954, o razlaščevanju slovensk®. ^ mlje v letih 1964 - 1968, prikaz® še razni vaški motivi, ki jih gajna posnel nekoč in danes, r^(l

yo pa zaključujejo slike spome” j padlim v NOB. Zvečer je f>a^ jj
(muiiiu v HOD, La v cvci jv' ;	*
mešani pevski zbor PD Presej,ra Boljunca, katerega je vodil P st Žerjal. V svojem nastopu t predstavili z dvomi Vrabčevk1,1 (f
ziroma Venturinijevimi pesminuy-
žaško narodno zaključili pa ^ gji-j. ”rILm v precej hi®1
garsko partizansko skladbo. z'*j‘i
tev je potekala - --------i h a
večeru.	y g,

• Na tržaški univerzi se u« dopoldne začel drugi ciklus v a vanj v okviru XIX, mednar® p, tečaja o organizaciji prevozov ropski gospodarski skupnosti.
kalne akcije in postavljajo vrsto zahtev. Predvsem zahtevajo stvarna jamstva glede spoštovanja gospodarskih in normativnih delov četrte sindikalne platforme in njenih političnih delov, kar zadeva javno upravljanje pristanišč. Nujno je tudi racionalnejše in odgo vornejše vodenje luške dejavnosti, za ovrednotenje vloge našega pristanišča pa mora vlada čimprej izdelati ustrezne ukrepe, in sicer pooblaščeni odlok po osimskih sporazumih in okvirni zakon o pristaniščih. Skupščina pristaniščnikov je tudi izrazila nezadovoljstvo ob trajanju krize, ki hromi deželno in občinsko upravo in je pozvala politične sile ustavnega loka k ve čjemu čutu odgovornosti, za čim prejšnjo sestavo izvršnih organov, ki naj bodo resni sobesedniki sindikatov pri reševanju resnih vpra šanj, ki tarejo deželno gospodar stvo in tržaško luko.
Za prebroditev krizne situacije v tržaškem pristanišču je nerriudo ma nastopil tudi poslanec Antoni no Cuffaro, član komisije za prevoze poslanske zbornice, ki je naslovil predsedstvu vlade brzojavko, s ka tero jo poziva, naj takoj izda odlok o finansiranju «una tantum* tržaške luke. Jutri zjutraj pa se bo Cuffaro sestal s predsednikom lu ške ustanove Zanettijem.
Danes se vzameta
ALEX GUSTINČIČ in
ELIZABETA ŽANE
Vso srečo na skupni življenjski poti jima čestitajo starši, tete, babica in drugi sorodniki
Danes se poročita
ALEX GUSTINČIČ in
ELIZABETA ŽANE
Obilo sreče jima želijo
vsi prijatelji
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta in nonota
IVANA KALINA
se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Hrova nu, dr. Miliču in župniku Žerjalu, darovalcem cvetja ter vsemi ki so ga spremili na zadnji poti.
Svojci
Opčine, 27. avgusta 1978
V SALEŽU
Zadnji dan festivala «Dcla»
Danes bo v Bajti pri Saležu zad nji dan festivala komunističnega ti ska. ki ga prireja sekcija KPI »Just Pegan* iz zgoniške občine. Kioske bo do odprli že ob 9. uri, ko se bo pričel otroški slikarski ex tempore in pa tekmovanje v skrlah, stari pastirski igri s kamnitimi plošča mi. Popoldanski spored se bo pri čel ob 19. uri, ko bo nastopil pevski zbor »Bratstvo* iz Buj, ki bo izvajal istrske in dalmatinske pes mi. Ob 20. uri bosta spregovorila Boris Iskra in Claudio Tonel. nakar bo do 1. ure zjutraj zabaval prisot ne ansambel Lojzeta Furlana. Orga nizator je poskrbel za parkirišče, v stojnicah pa bodo imeli obiskovalci na voljo pristno domačo kapljico In pa tradicionalne specialitete na žaru.
—bs—
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše nepozabne
ERNESTE MOŽINE vd. KRALJ
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili nb strani v & težkem trenutku.	Svojci
Trst, Trebče, 27. avgusta 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvov: izgubi našega dragega
ali°b
EVGENA LEGISE
al'
Posebna zahvala sorodnikom, župniku, prijateljem, daroV' cem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Cerovlje, Praprot, 27. avgusta 1978
žalujoči družini
28. 8. 1968
28.
8. ^
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega
EDK0TA KRIŽNIČA
se ga z veliko ljubeznijo spominjajo žena, teta in otroci-
Opčine, 27. avgusta 1978
Ji
P^oršfciTffievmt
27. avgusta 1978
Kino
Šmarski park — «Luči in zvoki«, “ 21.00 «Der Kaisertraum von Mi-a®ar» (v nemščini); ob 22.15 «11 J?®10 imperiale di Miramare* (v ujanščini). Prevoz z motornim Mnom. s pomola Audace ob 19.50 °b 21.20 ter iz Miramara ob J*'15 in ob 23.35.
1 16.30 «Amore, piombo e furore*. abi0 Testi. Prepovedan pod IH. le-^°ni. Barvni film.
15,1 16.30 «La liceale nella classe “*> r'Petenti». Gloria Guida. Pre-?°vedan mladini pod 14 letom, p Harvni film.
fn'Cc 17.00 «Easy rider* (Liberta e Daura). Prepovedan mladini pod 14. |et°m,
p®011 15.00 «Pugn0 proibito*. Elvis v resley, Barvni film.
*®lanalc 17.00 «Sodoma e Gornorra* iewart Granger, Rosanna Pode-,?• Annamaria Pierangeli. Barvni
J11"!. _
rattaciel<> 16.00 «11 mio nome e Jlessuno». Terence Hill, Henry Fon-«a' Barvni film.
*c«lsior 17.00 «Capitan Nem0 Mis-si°ne Atlantide«. Barvni film.
16.30 «Quando c'era lui, far° lei». Paolo Villaggio. Barvni h
'ulranimatico 15.45 «Pon pon n. 2». ji '^Povedan mladini pod 18. letom. a"crno 15.00 «Pantera rosa show». ,“arvni film.
,l"0ra 15.30 «American graffity«. R. c“reifuss. Barvni film. mtf|l 16.30 - 21.30 «Per chi suo-a 'a campana«. Gary Cooper, In-Sbd Bergman. Barvni film. to-io Veneto 15.30 «DoppiO delSt-,0*- Marcello Mastroianni. Barvni Id m-
'ale 15.00	«E1 Macho*. Carlos
jjonzon. Barvna kavbojka. t# 16.30 «Le avventure di Bianca e Bernie«. Walt Disneyev barvni t,Sani film.
Koncerti
tff ^azBikl sv. Silvestra v okviru l iškega glasbenega septembra 78» v četrtek. 31. t.m., ob 20.30 na-
tržaški slovenski violinist čr-spr|
Šiškovič. Pri klavirju ga bo
Alison Lander. Izvajal bo thovfj16 ^ro^a Kreka
‘a. Brahmsa in
Ysayeja, Bee-Wieniawskega.
Izleti
Upruženje UNION namerava priredb ,v nedeljo, 3. septembra, nasled-
^en°dnevne izlete: z avtobusom v ^ 10. septembra enodnevni iz-
jrtggio in v Kranjsko goro ter še
tvt k Rovinj z motorno ladjo ali z JJ°Pnsom. Informacije in prijave na združenja v Ul. Valdirivo 30. [J 64459 vsak delavnik razen ob .^eljkih od 10.30 do 12. ure in j. do 19.30, ob četrtkih od 17. h ^.30, ob sobotah od 10.30 do ■' ure.
r	ŠD PRIMORJE
arganizira danes, 27<p ,1,-rti« na Pr°seku na vrtu sedeža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
j.^elovaij bodo dobro založeni d'°ski s specialitetami na žaru in ^jUačim vinom. Od 21. ure alie ples z ansamblom
THE LORDS
OBISK PRI BRIGADIRJIH V SUHI KRAJINI
Delovne brigade bogata šola življenja
Akcije se je udeležila tudi skupina mladincev iz Goriške in Tržaške Naši fantje so se dobro vključili v življenje in delo v brigadi
V sredo, 22. avgusta, smo obiskali Mladinske delovne brigade Suha Krajina v Prevaljah. Iz avtoceste Ljubljana - Zagreb smo zavili proti Žužemberku in se po prašni, makadamski cesti vozili do šole v Prevaljah, kjer imajo brigadirji svoje naselje. Med potjo opazujemo valovito pokrajino, posejano z gozdovi in travniki. Majhne, dolenjske vasice in naselja ležijo med griči, obdane z manjšimi, obdelanimi njivami. Pokrajina je med siromašnejši-mi v Sloveniji, naselja povezujejo ozke, makadamske ceste, pomanjk ljive so tudi komunikacije, marsikatero naselje nima na primer vodovoda. Cilj Mladinske delovne akcije Suha Krajina je med drugim tudi ta, da oskrbi vasi z vodovodom in drugimi komunikacijami. Delovna akcija je pričela leta 1975 in se je nato nadaljevala vsako leto v štirih poletnih izmenah. Ko smo prišli v naselje v Prevaljah, nas je pozdravil komandant brigade «Simon Gre-gorčič» iz Nove Gorice Iztok če-perli. V kuhinji sta bila dežurna fanta iz Trsta. Povedati moramo, da se je te izmene delovne akcije udeležilo ID fantov z Goriška in Tržaške. Ponudili so nam okusno malico, nato smo se odpravili na traso, kjer delajo brigadirji iz Nove Gorice, Trsta in Got-ice. Predno se odpravimo na pot, si ogledamo še naselje. Lepo je urejeno. Fantje in dekleta spijo v prikolicah, kuhinjo in menzo ima jo, v šoli. Razpolagajo z rokometnim in odbojkarskim i-griščem, v posebni prikolici imajo
Šolske vesti
Didaktična ravnateljstva Sv. Jakoba, Sv. Ivana, Opčin in Doline javljajo, da bo začetek pouka v državnih vrtcih v petek, 1. septembra, ob 8.30.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren« v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pisme-nimi nalogami iz slovenščine in italijanščine.
Naknadno vpisovanje gojencev v
šolo Glasbene matice za leto 1978-79 to.fld.-.i 4R.,.v^jufiU<,> 8. septembra na sedežu šole v Ul. R. Manna 29 -tel. 418605, od 9. do 12. ure. -Vkusovanae. gojgivse.v x , podružnico
Glasbene matice v Nabrežini bo v ponedeljek, 4. septembra.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se pismenj popravni in vstopni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA
DOLINA, 26., 27., 28. AVGUSTA 1978
PANES, 27. avgusta:
ob 16.00 — odprtje kioskov ob 17.00 - nastop godbe na pihala «Breg» ob 19.00 — nastop ženskega pevskega ansambla, folklorne skupine «Stu ledi*
—	nastop ljudskega pevca iz Rezije Rina Chineseja
—	nastop sovodenjskega noneta pod vodstvom Zdravka P0tcjana
ob 20.00 — uradna nagovora posl. Lorisa Fortune in repen-tabrskega župana Pavla Colje
^Tri, 28. avgusta:
ob 17.00 — odprtje kioskov
ob 19.00 - okrogla miza o problematiki slovenskega šolstva: poročevalec Josip Pečenko ob 20.00 — nastop mešanega pevskega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca
..y»ak večer, ocf 21. ‘ure dalje, bo igral plesni ansambel cSuper-group»' O. Poskrbljeno bo za izvrstno domačo kapljico in pristen prigrizek
naprave za oddajanje glasbe in o-zvočenje. V šoli je soba, kjer tiskajo biltene. Lepo so urejene sanitarije, ob šoli je prostor za umivanje s tuši. Skratka, nič ne manjka za dobro bivanje brigadirjev.
Z Radom in Iztokom se odpeljemo do kraja, kjer brigadirji brigade «Simon Gregorčič* kopljejo traso za namestitev vodovodnih cevi. Med potjo se pogovarjamo s komandantom slovenske brigade. «Brigado S. Gregorčič «pravi» sestavlja 36 bri gadirjev, od teh je 10 zamejcev. To je četrta izmena, prvi brigadirji so prišli sem ob začetku junija. Vsaka izmena traja 21 dni. Povedati moram, da je to zvezna delovna akcija, na kateri delata še brigadi iz Banja Luke v Bosni in iz Tetova v Makedoniji.* Kaj pa delate na tej akciji?* «Napeljujemo vodovodne cevi. Brigada «Simon Gregorčič* je kopala 2,5 km dolg vodovodni jarek, sedaj polagamo cevi Bakarca do Visejev*. «Kako potekajo dnevi brigadirjev?* «Budnica je ob 4. zjutraj. Sledi telovadba, pospravljanje prikolic, umivanje, zajtrk in dviganje zastave. Nato se z avtobusom odpeljemo do trase, kjer delamo do 13. ure. Med delom imamo krajše odmore in odmor za malico. Popol dan je posvečen interesnim dejav nostim in predavanjem. Brigadirji se udeležujejo in pripravljajo kulturna in idejno - izobraževalna predavanja ter pogovore. Ukvarjajo se s športom, udeležujejo se raznih tečajev, urejajo biltene, pripravljajo kulturne programe itd. Povedati moram, da imamo vsakih deset dni udarni dan, kjer je treba preseči poprečno normo navadnih delovnih dni. Za rezultate na trasi in v o-stalih dejavnostih so predvidena različna priznanja.*
Z od prahu belim avtomobilom se pripeljemo na kraj, kjer delajo brigadirji. Med njimi srečamo tudi fante s Tržaškega in Goriškega. Za pogovor ni veliko časa, saj fantje in dekleta ravnokar nosijo cevi in jih polagajo v jarek. Fantom pomagajo tudi nekateri domačini, saj mora vsaka družina, ki se bo okoristila z vodovodom, prispevati 100 delovnih ur in določeno vsoto samo prispevka. Ogledamo si del izkopanega jarka, traser, ki dela -vodi nam pove: «Delo je precej naporno in zamudno. Tla so kamnita, upora bij ati morami tudi mine, za to skrbijo seveda minerji. Kljub vsemu bomo izpeljali zastavljeni načrt.* Ogledamo si jarek, fantje in dekleta znosijo cevi, dokler vodja ne prekine dela. Treba še bo odpraviti na kjospp. p,Zberemo se pred hišo. Brigadirji, sp, dobro razpoloženi, z igrivo vnemo se pričnejo oblivati. Nekaj fantov je popolnoma mokrih, nič hudega, saj je vroče in hladna voda dobro de. Mladi iz zamejstva so se dobro uživeli. «ško-da, da moramo v nedeljo domov*, nam je povedal Marko.
V naselju nas povabijo na kosilo. Moramo priznati, da je dobro, v gostilni ječ prej slabše kot boljše. Po kosilu je krajši odmor, nakar gredo brigadirji znova na delo. To je seveda izredno, ker pa je nekaj dela zaradi objektivnih razlogov zaostalo, morajo mladi delavci zamujeno nadoknaditi. Ostanemo v naselju, kjer se v prikolici vodstva brigade «Simon Gregorčič* pogovorimo s predsednico brigadne konference Silvano Košuto. Vprašali smo jo, naj nam razloži namen delovnih brigad: «Brigada je šola samoupravljanja* je dejala Silvana. «Namen je vzgojiti samoupravljalca, ki bo znal reševati svoje probleme in probleme skupnosti v okolju, kjer živi, to je, v delovni organizaciji, v šoli in drugih organih, kjer sodeluje.* «Kako vaše cilje dosegate?*. «Osnovno je to, da brigadirji preko brigadne konference odločajo o svojem delu in bivanju na delovni akciji. Važno je, da sodelujejo vsi. Poleg tega se brigadirji posvečajo dejavnostim, ki jih najbolj zanimajo. Tako delajo na kulturnem, športnem in idejno - političnem področju. Pripravljajo predavanja, kulturne programe, bilten in stenski časopis. Imamo tudi različne tehnične
tečaje. S tem delom se mladi učijo dobro izkoriščati svoj prosti čas. Namen delovnih akcij je seveda tudi ta, da se med sabo utrjujejo j odnosi med mladimi raznih narodno sli in republik. Že v našem naselju | bivajo brigadirji in brigadirke iz j treh republik in več narodnosti.*
Sedaj nas znova zanima, kako se počutijo mladinci iz Trsta in Goriške. ki so se udeležili MDA Suha Krajina. Rado Race nam je pove dal: «Vse je v redu. Sodelujemo pri delu na trasi in pri drugih dejavnostih. Vsak zamejski brigadir ima svojo funkcijo. Brigade nam koristijo, ker se spoznamo z mladimi iz različnim republik in tako pospešimo stike z matično domovino. Naberemo si tudi veliko osebnih izkušenj. Zanimalo bi nas iti na akcije v druge republike, mislimo na delovne akcije kot so šamac - Sarajevo, Autoput bratstvo - jedinstvo in , :	s
podobne.* Marko Ban je bil tudi na i vdušen: «Tu je lepo. Presenečeni j smo zaradi dobrih odnosov, ki jih 1 imamo z drugimi brigadirji. Med; vsemi vlada velika kolegialnost. De-: lo je precej trdo, vendar delamo z; veseljem, ker vemo, da bo vodovod ' koristil občanom*.
Ko smo bili v naselju, sta prišli i na obisk delegaciji ZSMS iz Nove • Gorice in Mladinskega odbora SK!
GZ. Skupno se pogovarjamo, zvečer I prisostvujemo spuščanju zastave. Zvečer je na sporedu pobratenje med štirimi brigadami, ki delajo na akciji v Suhi Krajini. Pobratenju ne prisostvujemo, ker nas čaka še dolga pot do doma. (a m)
Le So šio delo tako od rok, bo vodovod kmalu nared
mm
• Združenje Union vabi prebivalstvo Podlonjerja, naj sodeluje pri na birki časopisov in starega papirja, ki se bo začela v prihodnjih dneh. Izkupiček prodanega papirja bo namenjen finansiranju kulturne in športne dejavnosti v Podlonjerju.
Prof. Mirko Djerasimovič
Velimir Djerasimovič
Serbo
croato
Iz tiskarne je pravkar prišel novi priročnik srbsko - hrvaškega jezika, ki ga je založila srbsko -pravoslavna verska skupnost v Trstu, opremil pa Graficenter Založništva tržaškega tiska. Avtorja prof. Mirko Djerasimovič in Velimir Djerasimovič sta si priročnik zamislila v obliki popolnega tečaja srbsko - hrvaškega jezika. Zato obsega slovnični del. pogovorni del, poglavje vaj za trgovsko dopisovanje in majhen srbsko - hrvaški - italijanski slovar. Avtorja sta se pri. sestavljanju priročnika posluževala naslednjih del: Babič Slavna: Serbo Croazian, Beograd 1968, Brabec - Hraste - Živ-kovič: Gramatika hrvatskosrpskog jezika, Zagreb 1968, -Cronia prof. Arturo: Grammatica della lingua serbo croata, Milan 1966, Jurančič Janko: Srbsko in hrvatsko berilo, Ljubljana 1969 in Težak dr. Stje-pan: Naš jezik, Zagreb 1970. Razumljivo je, da sta se pri priročniku naslanjala tudi na lastne pedagoške izkušnje in na enako dobro poznavanje srbsko - hrvaškega in italijanskega jezika, saj sta oba že več deset let naturalizirana tržaška Srba.
Glede na rastoče potrebe kot posledice predvsem vedno večjih poslovnih stikov med Trstom in njegovim širšim jugoslovanskim za ledjem, prihaja ta priročnik ali bolje slovnica - slovar srbsko hrvaškega jezika, kot naročen, zato bodo po njem s pridom segli zlasti tisti, ki se ukvarjajo s trgovskim poslovanjem pa seveda tudi vsi tisti, rtalijani ali tudi Slovenci. ki so zaradi enega ali drugega razloga navezani na poznavanje in vsaj delno tudi aktivno obvladanje jezika, ki ga govori pretežni del prebivalstva sosednje države.
Priročnik je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni.
j.k.
................................••».<..
NEDELJA, 27. avgusta
\	ZLATKO
*?!>3 Vz*he ob 6.20 in zatone ob , r~ Dolžina dneva 13.33 — Lu-J*>tMt0ne °b 15.48.
’ PONEDELJEK, 28. avgusta
AVGUŠTIN
1978 se je v 7 otrok, umrlo pa je
* Včeraj: najvišja temperatura '»i o«, nie. najnižja 19.8, ob 13.
'* stopinje, zračni tlak 1013,2 \ > pada, vlaga 81-odstotna, ^ Do°blačeno s slabo vidljivostjo, \(j Padlo 0,3 mm, veter jugo-\	6 km na uro. morje mir-
1 'hPeratura morja 23,1 stopinje.
h>VA, SMRTI IN OKLICI
a’ Gi^ SO SE: Pčtča Ceccarel-X ?^Mca Paron, Stefano Piši?' k- ■ r^° Missi, Enrico Soran rjti. ^ar>n Spadaro. Shira Mar
.^0: 9 mesecev stara La r°, "or l1’’ 73 letni Renato Luca rt^Tna Ernesta Možina vd Jutto ‘“I letni Antonio Lamesta ,lfa <? Maria Calzi, 92-letna El Nai ,nSaro vd. Bacichi. 69-let Jrt A®j‘a Miot vd. Ferluga. 52 iN ivt n° Gellk->- h0 letna Ca v*ar'a Rosso vd Davanzo ,GMudio Cecchini. 71 iet slekla 1lfl Chirin por. Apollonio 4 Rosa Rebulla vd. Bilo
Hi j/4 mehanik Walter Tonel K- Pomočnica Nadia Časa delavec Fulvio Polieri in
Včeraj - danes
hišna pomočnica Valnea Capovilla I Gregorich in gospodinja Silva Re-- Vidotto, delavec Alessnndro Man-! seta, trg. agent Celestino Mariuz-
Zoni in gospodinja Ermida P-rusko. univ. študent Andrea Fiore in ortotistka Antonella Ferencičh, skladiščnik Armido Scrigna in trg. pomočnica Daniela Lenima, gasilec Vincenzo Grasso in boln strežnica Antonella Cavallaro, uradnik Mario Depangher in učiteljica Marina Crevatin, raznašalec Silvano
za in uradnica Donatella Oltra-monti, delavec Adriano Perissut-ti in uradnica Cinzia Saletnik. strugar Mario De Simone m gospodinja Patrizia Aiuto, uradnik Mauri-zio Simonetti in uradnica Lucia Straim, mehanik Mauro Meola in frizerka Loredana Ficur. špedter Roberto Quindici in uradnica Daniela Novel, trgovec Domenico Bassettj iti delavka Marta Borohe-se. industrijski izvedenec Mario Vezzani in gospodinja Mileda Tes-sarin, elektrikar Luciano Castel-lani Bencich in učiteljica Adriana Deila Picca, uslužbenec hipodroma Umberto Belladonna in gospodinja Cristina Cercego. delavec Mario Radesicli in točajka Gra-ziella Tognetti, mehanik Wader Coretti in uradnica Nerella Ve-nier, inštalater Ezio Maressi in boln. strežnica Rosanna Korenika. univ. študent Livio Cadeili in računovodja Fabrizia Taccani, na takar Giuseppe Abbate irt točajka Lucia Iovieno, uradnik Olaudio Fo cassi in uradnica Vilmo Forasac-co, glasbenik Fabio Pirona in o-perna pevka Rosalba Trevisan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3(1 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet', št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7 ure dneva p0 prazniku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226165: Opčine: tel. 211 001: Rrosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	51	2	81	76	60
CAGLIAR1	29	17	1	58	45
FIRENCE	87	76	33	78	70
GENOVA	83	15	8	18	82
MILAN	58	54	88	29	69
NEAPELJ	72	33	4»	53	34
PALERMO	84	21	70	61	74
RIM	76	87	26	13	35
TURIN	88	2	66	51	55
BENETKE	5»	80	84	35	64
ENALOTTO X12	2X2	222				X X 2	
KVOTE: 12 — 18.634.000 lir; 11 — 671.900 lir; 10 — 44.000 Ur.
m-, ■
m » rmsm
Po utrudljivem delu se počitek v senci kar prileže
Darovi in prispevki
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Mile Sancin - Nardin daruje Adalgisa Bjekar 2.000 lir.
V' spomin žene Mile Sancin da ruje mož Evgen 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob 9. obletnici smrti Franca Štoke (Markčev) darujeta sestri Marija in Ivanka 10.000 lir.
V	dragi spomin očeta Josipa Gerlanca daruje sin Karlo 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE SOLE
V	TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU
Ob 10. obletnici smrti Edkota Križniča daruje družina Federik Taučer 10.000 lir.
Ob priliki obletnice rojstnega dne pok. ljubljenega očeta Emila Kalca darujeta hčerka Elvira por. Feri 15.000 in Lidija Laurica 5 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Čuka daru.jeta Roža in Kata 5.0OC Ur.
Leonardo Carli (Opčine) daruje 5.000, Štefan Kralj (Trst) 20.000 in Renato Kralj (Trst) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH ŽRTVAH Družina Mikolj daruje 30.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU
V	spomin na Ivana Kalina daruje Zvonimir z družino 15.000 lir.
Ob	10.	obletnici	smrti	Edkota
Križniča daruje Pepi 10.000 lir. Družina Colella daruje 10.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOV El.
Ob	13.	obletnici	smrti	Angela
Ukmarja daruje žena Ivanka 10 tisoč	lir.	V isti	namen	daruje
Prispevajte za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna v Nabrežini.
Prispevke sprejema odbornik Stanko Devetak

KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVIN0ZDRAVSTV0
---------------------------Pt$E VET. BORIS STREKEU.
RAZLIKE MED RISOM IN PUMO
Zadnje dni se mnogo govori in piše o prisotnosti pume ah risa na kraški planoti, čeprav so si mnenja še deljena oziroma ni prisotnost ne ene ne druge živali še dokazano, Dom skušal pojasniti razlike med dvema vrstama.
Puma, ali kot ji nekateri pravijo ameriški lev, hribovski lev, je bila zelo razširjena zver. še pred nedavnim je bila množično razširjena tako v Južni, kot Severni Ameriki. Posebno v Združenih državah A-merike pa so jo z nekontroliranim odstrelom skoraj iztrebili. Najdemo jo še v nekaterih rezervatih, medtem je še številno naseljena le v Južni Ameriki. Puma se zelo dobro prilaga a hribovitim področjem, kot tudi nižinskim. Poleg tega mu tudi klima ne dela velikih preglavic. Prav ta prilagodljivost je pumi omogočila tako razširjenost in pripomogla, da jo človek še ni iztrebil.
Odrasla žival je dolga približno 180 centimetrov in visoka od 60 do 70 centimetrov. Na prvi pogled o-pazimo nesorazmerno malo glavo, dolg rep in močen trup. Glava spominja na glavo mačke. Kožuh je rumenkaste barve, na trebuhu pa prehaja v svetlejšo. Usta, vrat in notranje dele uhljev pa obdaja bela barva. Omenjen kožuh žival pridobi šele ko odrase, okrog enega leta starosti. Vse do petega-šestega meseca je kožuh mladičev posajen z madeži temnejše barve, šele po tem obdobju začenja temnejša barva, o-ziroma madeži izginjati in žival končno pridobi svojo običajno barvo.
Puma je nočna žival. Podnevi le redko zapusti svoje skrivališče. Ker ima izredne sposobnosti plezanja, tako po skalovju, kot po drevesih, si z lahkoto zagotovi plen. Predvsem lovi ptice, vendar se lahko loti tudi večjih živali, kot so zajci, srne in celo mladi jeleni. Napada tako, da preži na drevesu ali skali. Nikoli ne napada močnejših živali. Pred njimi beži. Tudi človeka napada le izjemoma, če je v nevarnosti in nima drugega izhoda kot napad. Mnogi celo mislijo, da je puma bojazljivo narave.
Mlauiča pume se da zelo hitro udomačiti. Zaradi tega jo imajo po skoraj vseh zooloških vrtovih in jo imajo celo zasebniki hamesto'Jt>5g' ali mačke. Po udomačili' šd"punVa' naveže na gospodarja in dom,Jn le. redkokdaj ga zapusti in. si ..izbere svobodo.
Če živi puma v Ameriki, je bil ris gosto naseljen po vsej Evropi. Danes živi še v Skandinaviji, v Rusiji in v Karpatih, v drugih državah
50 LETNIKI IZ BAZOVICE
priredijo danes, 27. (.m., praznik na vrtu gospodarske zadvu-ge v Bazovici. Igra ansambel POMLAD
Kioski s specialitetami na žaru.
PD Fran Venturini Dolnjo
sporoča, da pevske vaje se bodo pričele dne, 5. septembra ob 20. uri.
Razna obvestila
SD Polet priredi od 28. avgusta do II. septembra začetniški tečaj za kotalkarje. ki je namenjen predvsem otrokom od 4. do 6. leta starosti. Prijavijo se lahko tudi starejši otroci. vendar samo za rekreacijo. Pri jave se sprejemajo po telefonu na st. 211 343 (gospa Sedmak), med 12 in 14. uro. zborno mesto kotalkarjev. Pa je jutri. 28. avgusta, na dvori šču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9. uri.
Podaljšan rok za cepljenj« psov
Pokrajinski živinozdravnik je z odlokom podaljšal rok za obvezno cepljenje psov proti steklini na 15. september 1978. Do tega dne morajo biti ce|> 1 jeni vsi psi. starejši od 3 mesecev. Kar zadeva tržaško občino, bo mogoče brezplačno cepiti pse
—	v občinskem pesjaku. Ul. Orsera 8 (bivša Ul. Pola) ob delavnikih od 9; do 11. ure:
—	v občinski klavnici pri Sv. Soboti (Ul. Macelli 6. pri stadionu Grezar) ob de-delavpikih od 9. do 12. ure
i°
—	v zasebni klavnici na Proseku ob ponedeljkih, sredah in petkih, cd 16. do 18. ure.
Rok bo mogoče podaljšati samo v primeru brejih psic, do konca dojenja, pri mladičih do 3. meseca starosti in pri pseh, ki so bili cepljeni proti pasjemu nahodu (cimur-ro) v zadnjh 15	29 dneh.
Psov, ki so bili cepljeni proti steklini po 15. oktobru 1977 ni potrebno ponovno cepiti.
pa je že iztrebljen. Zadnja leta so ga uspešno naselili v kočevskih gozdovih, da bi pomagal vzpostaviti ravnovesje v narac'. Najvažnejša funkcija vseh zveri je v tem, da lovijo šibkejše in bolne živali oziroma da razredčijo stalež določene živalske vrste, ki se je prekomerno namnožila. Iveri imajo to sposob nost, da lahko ■	- -bjo, katere ži-
val je šibkejša in jo tudi ulovijo, tako delajo naravno selekcijo, ki jo ni sposoben dUali človek oziroma lovec. Ris spada v družino mačk in je tudi največja mačka. Dosega dol žino 130 cm. kjer je rep dolg le 24 cm, medtem ko meri pri pumi 70 do 80 cm. Risov rep se končuje s črno piko. V plečih dosega višino do 75 em. Kožuh je rdečkasto sive barve, s številnimi temno rdeč kastimi madeži, ki so koncentrirani po glavi in vratu, medtem ko jih ne zasledimo po životu. Okrog oči ima dva svetlejša madeža, na notranji strani uhljev pa opazimo belkaste čopaste dlake. Razumljivo je, da se osnovna barva lahko spremeni glede na letni čas, spol in tudi klimatske razmere.
Tudi ris je predvsem nočna ži val. Človeka le redkoma napade, predvsem če je v nevarnosti in ni drugega izhoda. Zamenjava med risom in pumo je v določenih pogojih možna, vendar ob natančnem o-pazovanju velikosti živali, barve dla-
ke, dolžine repa. oblike glave in uhljev se lahko določi vrsto zveri. Poleg teh dveh vrst zveri, pa ne sme-tt.Ti pozabiti tudf’ na 'dlvjb' mačko. I>ivja mačka bhko dosega višino 50 cm in tudi dolžina lahko presega 100 centimetrov. ■
Neutemeljen strah pred živalmi in nenatančno opazovanje lahko privede do nepotrebne zmede.
brat Franc z ženo (Celic) 5.000 lir.
V	spomin Albine Rastja daruje Dragica Kapun 5.000 lir.
ZA POSTAVITEV
DOPRSNEGA KIPA
IGU GRUDNU
V	NABREŽINI
Mirko Sirca daruje 10.000, Berto Gruden 20.000, Radi Kravanja
10.000	in Franc Terčon 10.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Ivana Kalina daruje družina Zvonimir Kalin 15.000 lir. V isti namen darujeta Aure-lia Colella 10.000 in Rudolf Tau-čar 8.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ninita Kalina daruje Gigi Purič 5.000 lir.
V	spomin na Franca Brezovca daruje družina Ciacchi 15.000 ter Majda in Sandi Cergol 20.000 lir.
Ob priliki svojega praznika daruje Angela Germani iO.OOO lir.
* # *
Društvena prodajalna na Opčinah daruje 100.0(X) za partizansko ploščo na pokopališču ra Opčinah,
100.000	za ŠD Polet. 160.000 za Skupnost družina Opčine, 50.001) za PD Tabor, 50.000 za partizanski spomenik na Opčinah in 50.000 tir za Center za rakasta obolenja.
Ob priliki prvega memoriala Žarka Raceta daruje oče Boris Race
50.000	lir za FČ Primorje.
Namesto cvetja na grob strica
Franca Gustinija daruje Ani šče-panovič 10.000 iir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Mile Sancin - Nardin daruje Adalgisa Biekar 3.000 za PD Ivan Grbec v Skednju in 5.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Ivana Kalina daruje Zvonimir Kalin z družino 15 tisoč za ŠD Polet in 15.000 lir za SPD Tabor.
Ob 10. obletnici smrti Mihaele Kalin darujeta Renato in Tanja
15.000	lir za opensko cerkev.
Ob obletnicah smrti Maria in Nadalina Čača darujeta Slavica in Antonij 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Emeri-ka Zonte daru.je družina Terčon -Sirca 15.000 lir za smučarski klub Devin.
Ob pogrebu Renata Možine darujejo nosilci krste 15.000 za ŠD Primorec, 15.000 za PD Primorec,
15.000	za godbo Parma iz Trebč in 15.000 lir za VZPI - ANPI iz Trebč.
V	spomin na ženo Milo Sancin darhje mož Evgen 10.000 lir za PD Ivan Grbec.
Ob 10. obletnici smrti Edkota Križniča daruje Pepi 10.000 lir za ŠD Polet.
Mirko in Danica Verginella darujeta 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc in 5.000 lir za ŠD Mladina.
Starši otrok, ki so obiskovali poletni center v avgustu darujejo
20.000	lir za dijaški dom Srečko Kosovel.
Tečaj za čebelarje
Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino obvešča svoje člane, da je v teku v Torreano di Marti-gnacco (UD) brezplačni tečaj namenjen čebelarjem Furlanije Julijske krajine. Tečaj poteka vsak ponedeljek in četrtek od 16. ure dalje v prostorih «Udine Esposi-zioni*. v Ul. Cotonificio 26 in bo trajal do 21. septembra. Konzorcij obenem obvešča, da člani, ki bi se želeli udeležiti mednarodnega simpozija o apiverapiji v Portorožu od 11. do 14. septembra lahko prejmejo vsa potrebna pojasnila na Inšpektoratu za kmetijstvo. Ul. Milano 19, kjer bodo lahko tudi dvignili program.
PO L RADIJSKI MREŽI
Nastanek in razvoj Ogleja
Nadaljuje se ciklus 12 oddaj namenjenih deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so na s|)oredu na prvem italijanskem radijskem omrežju. Včerajšnja druga oddaja je obravnavala izključno zgodovino dežele in posebej obravnavala Oglej v starem veku. Na zelo jasen in didaktično dojemljiv način so orisali dolgo |>ot Ogleja od njegove ustanovitve 181. leta pred našim štetjem pa do današnjih dni. o pojavu argonavtov, o rimskih izkobaninah, o še obstoječih bližnjih gradovih iz srednjega veka.
Besedilo sta napisala dva univerzitetna profesorja, intervjuje, glasbo. pesmi in razne dopolnilne dele pa je spretno povezal v dovršeno lepljenko režiser Giorgio Pressbur-ger.
Naslednja oddaja bo prihodnji petek ob 11.30 po prvem italijanskem radijskem omrežju. Govor bo o prihodu Langobardov v našo deželo in srednji vek v Čedadu.
Starši otrok, ki so obiskovali poletni center meseca avgusta, se najprisrčneje zahvaljujejo občini, animatorjem, asistentki in celemu kolektivu Dijaškega doma «Srečko Kosovel*, ki so pripomogli na katerikoli način, da je center tako uspešno in brezhibno deloval v veliko zadovoljstvo vseh otrok.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli in prispeval, k uspehu vaškega praznika v Samatorci.
Pripravljalni odbor
RAZPIS ZA
KUHARSKO POMOČNICO
Zgonlška občinska uprava je objavila razpis, da bo sprejela v službo za šolsko leto 1978/79 pomočnico v šolski kuhinji v šoli s celodnevnim poukom v Zgoniku. Rok za predložitev prošenj zapade 6. septembra, vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
- bs -
3. IN 10. SEPTEMBRA
enodnevna izleta v ROVINJ
z motorno ladjo in z avtobusom
Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo št. 30, tel. 64-459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, oh četrtkih od 17. do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
OBČINA DOLINA
bo pričela postopek »Zakupnega natečaja« za »Izgradnjo telovadnice v srednji šoli pri Domju« v smislu sklepa občinskega sveta št. 68/c z dne 29 6 1978, ki določuje zadevni izdatek v višini 86.245.000 lir.
Zainteresirani morajo vložiti prošnje s priloženim potrdilom o vp,isu v vsedržavni seznam gradbincev ali enakovrednim nazivom v občinski tehnični urad v roku 15 dni od daturtia te objave.
Ončinski tajnik:	župan:
dr. Casimiru tihi Edvin Švab
AVTONOMNI ZAVOD ZA LJUDSKE
HIŠE V TRŽAŠKI POKRAJINI
RAZPISUJE
naslednje javne natečaje ::a sprejem v službo
—	6 delavcev (1 mizar1- 3 inštalaterje, 2 zidarja) iz IV funkcijskega pasu; •
—	1 računovodje ali računovodkinje
(izobrazba: maturitetno spričevalo s trgovske akademi,, a.i spričevalo za trgovskega izvedenca) iz V. funkcijskega pasu:
—	1 diplomiranega tehnika (izobrazba: diploma ; ge-metra ali strokovnjaka za industrijskega gradbenika) iz. V runkcijsKegu pasu;
starost do 35. leta. razen z zakonom predvidenih izjem.
Prošnje na knlkovanem papirju morajo prispeti na naslov IACP v Trstu najkasneje dne 2. oktobra 1978 ob 13. uri.
Za podrobnejše informacije in za ogLd razpisa sc zainteresirane osebe lahko obrnejo na personalni oddelek IACP, na Trgu Foraggi 6 vsak delovni dan, razen sobote, od 8.30 do 11.30.
GORIŠKI DNEVNIK
LEVA UPRAVA MED KP1 IN PSI
Danes dopoldne bodo v Ronkah izvolili župana in odbornike
V programskem sporazumu tudi manjšinski problemi - Maiani opravil prvi krog pogovorov z ustavnimi strankami: raltlo optimistično razpoložen - Pagura kandidat KD za predsednika pokrajine
Danes ob 0.30 »e v Ronkah sestane občinski svet, izvoljen na u-pravnih volitvah 25. in 26. junija letos. Predvidena je izvolitev župana štirih odbornikov ter dveh namestnikov. V teh dveh mesecih so razčistili odnose med komunisti in socialisti, ki bedo sestavili večino, pa tudi odnese znotraj njih samih. Stranki razpolagata z 20 od 30 svetovalcev ter jih ima samo KPI 16, kar predstavlja absolutno večino. Na podlagi dogovora med strankami, bo novi župan Gianni De Pace (KPI). Socialisti naj bi imeli dve odborništvi, odbomištvo za šolstvo in kulturo bo prevzela slovenska svetovalka Lilijana Vižintin, izvoljena na listi KPI.
Na pogajanjih za sestavo večine so izdelali tudi nrogram nove občinske uprave. Poleg splošnih gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanj, obsega program tudi potrebe slovenske narodnostne skupnosti. Kakor smo izvedeli, je predvidena ustanovitev konzulte za manjšinska vprašanja, obveznosti pa obstajajo tudi glede odprtja slovenske;, i otroškega vrtca ter osnovne šole. Naravno je, da vlada za današnjo sejo precejšnje zanimanje tudi m?d našimi ljudmi v Romjanu in v drugih krajih ron-ške občine.
Medtem župan občine Tržič dr. Gianni Maiani (PSI) nadaljuje posvetovanja z ustavnimi strankami, da bi zadostil »raziskovalnemu mandatu*, ki mu je bil poverjen ob njegovi izvolitvi na seji 23. avgusta. Doslej se je sestal s predstavniki vseh petih strank ustavnega loka. Komunisti so predlagali, naj se v programski sporazum vključijo vsi poglavitni odprti problemi, ki so se nagrmadili v času dveh let, ko je občina preživljala krizo ter imela komisarsko upravo .Komunisti posvečajo posebno skrb vlogi Tržiča v politiki storitev z ostalimi občinami tržiškeea območja. Tudi socialisti so sestavili svoj program, ki ima za osnovo reševanje gospodarskih vprašanj v zvezi z industrijsko cono, pristaniščem itd.
Maiani je med dosedanjimi pogajanji ugotovil, da vse demokratične stranke nasprotujejo obnovitvi komisarskega režima'. Vse brez razlike so postavile kamen na preteklost.
Dokler se o programskem sporazumu za deželo ne bodo sporazumele stranke ustavnega loka, toliko časa ni mogoče predvideti izida na pokrajini. Na seji pokrajinskega vodstva KD so izbrali za predsedniškega kandidata prof. Silvana Pa-guro, medtem ko so za načelnika skupine določili poprejšnjega pred sednika Giuseppa Agatija.
Docela odprto je nadalje vprašanje zavezništva na občini, kjer naj bi se KD odpovedala podpori PSDI ter se opredelila za Slovensko skupnost. Podobno zavezništvo zagovarja KD tudi na pokrajini.
Zavedajo se resnosti položaja in vloge, ki jo ima Tržič v področni ter deželni stvarnosti. Sleherna izguba časa bi povzročila nove kvarne posledice.
Ivo bo župan Maiani opravil svoje poslanstvo, se bo predstavil občinskemu svetu, kar se bo zgodilo v drugi polovici prihodnjega tedna, ter poročal skupščini o razpoloženju v strankah. Maiani je prežet z rahlim optimizmom ter upa, da bo predstavil program, ki bo zajel predloge vseh in ki bo predstavljal o-snovo za delovanje odbora s podporo KPI, PSI in PSDI.
PRIHODNJO NEDELJO
Tradicionalno srečanje na Poreznu
Planinsko društvo Cerkno in Združenje borcev NOV Cerkno bosta v nedeljo 3. septembra 1978 ob 11. uri organizirala na Poreznu tradicionalno srečanje borcev Gorenjskega vojnega področja in Kosovelove bri gade, planincev in mladine.
Na vrhu 1632 m visokega Porezna bo pri spomeniku krajša komemoracija, na kateri bo slavnostni govornik J. Urbanc. Spominu na tragične dogodke in padle borce na Poreznu v zadnji sovražnikovi ofenzivi spomladi leta 1945, pa so bodo poklonili tudi s prižigom žare in položitvijo vencev. V kulturnem programu tega množičnega srečanja pa ! sodeloval moški pevski zbor iz N . akov.
I * ms njega, tretjega zimskega pohoda na Porezen, ki je bil 26. marca, se je udeležilo več kot 3000 pohodnikov, zato organizatorji pričakujejo v nedeljo veliko obiskovalcev z Gorenjskega in Primorskega.
Silvo Kovač
DVE STOLETJI TRIGLAVA

KAKŠNA BO SINDIKALNA JCSIN?
Septembra pokrajinska konferenca o organizaciji zdravstva in storitev
Izdelava srednjeročnih razvojnih načrtov v pokrajinskem in deželnem merila - Ovrednotenje vloge goričke industrijske zone
Bo nastopajoča jesen na sindikalnem področju tako v državnem, kakor v pokrajinskem merilu vroča, ali pa se bo nadaljevalo zatišje, ki je značilno že od prvih mesecev letos? To osnovno vprašanje smo zastavili vodilnemu funkcionarju go-riške delavske zbornice, Gianniju Petralliju.
— Položaj gospodarstva na Goriškem je tudi po poletnih počitnicah slej ko prej nespremenjen, če izvzamemo vest, ki so jo objavili časopisi, da bo tovarna Tomos zgradila objekt v industrijski coni. Sicer pa je neposredno po počitnicah težko ugotavljati, kako se suče gospodarstvo.
Posebej težko pa je napovedati, kako bo v prihodnjih mesecih. Zaenkrat ostaja splošna ugotovitev, da smo še zmeraj v hudi stagnaciji. — Ladjedelništvo in tekstilna industrija sta dve področji, kjer je kriza tako rekoč doma in so vzroki nje-
NIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIiHHIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIMIMmillllIttflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUlllllllllllllll
NA RAZSTAVIŠČU ESPOMEGO
Številne obrobne prireditve na razstavi športne opreme
Akrobati Not dog; bodo nastopili na 12.metrski plastični skakalnici - Modni defile, tekmovanje v ski-rolkah, predvajanje filmov s športno tematiko
Spored razstave «Tuttisport», ki se bo pričela v petek, 8. septembra, ob 14. uri, predvideva štiri dnevne nastope skupine Hot dog, ob Ib, 15., 18. in 21. uri. V petek, ob 20. uri, bodo priredili modni defile moške in ženske športne o-preme; vsak večer bodo tudi predvajali športne filme, predvsem z gorsko it) zimsko tematiko. V nedeljo ob 9.30 bo na vrsti tekmovanje s ski-rolkami. Vstopnica na razstavišče, kjer bo deloval tudi bife, bo stala tisoč lir.
Prireditve goriškega septembra se bodo letos obogatile še z eno manifestacijo, ki bo namenjena predvsem športnikom. V dneh. ko bo v dolini Korna tradicionalno tekmovanje folklornih skupin, torej od 8. do 10. septembra, bodo na razstavišču Espomego priredili 1. razstavo športnega orodja in opreme *Tuttisport». Razstavo, na kateri bodo sodelovali številni trgovci in podjetja, ki izdelujejo športno opremo, bodo popestrili z bogatim obrobnim programom, ki bo gotovo privabil veliko število obiskovalcev, zlasti najmlajših.
Celotna razstava je posvečena predvsem zimskim športom. Ra-zumlijvo .je torej, da so za glavno atrakcijo povabili ameriške smučarske akrobate skupine Hot dog K 2 Hanson. Skupino sestav, lja šest smučarjev, ki so s svojimi spektakularnimi točkami že nastopili po vsem svetu in bodo tokrat prvič nastopali v Gorici. Za škode bodo uporabljali 12 metrov visoko skakalnico iz plastičnega materiala, pristajali pa bodo na 80 centimetrov debeli zračni blazini.
POKLICNI KOTO STUDIO
ASSIRELLI
GORICA
UL S. Giovanni 9 — Tel. 2929
(med Ul. Carducci in Korzom Verdi)
POSEBNA PONUDBA:
KODAK 24 posnetkov lir 1.950
DIA EKTACHROME 64 lir 4.300
Razvijamo barvne- filme In prodajamo fotografske aparate.
V Jamljah so s« srečali bivši politični zaporniki
Bivši politični jetniki, slovenski in italijanski antifašisti z obeh strani meje, so se te dni srečali v Jamljah ob 36. obletnici njihove aretacije ter obudili spomine na tiste hude dni oktobra leta 1942. Takrat je namreč politični policiji s pomočjo izdajalca, ki se je vrinil v ključne položaje antifašističnega gibanja, uspelo aretirati okrog 60 an tifašistov na Tržiškem ter na področju Krasa. Fašistična policija je nato zapornike predala posebnemu sodišču.
Udeleženci srečanja, bilo jih neka, desetin, ki s. s sabo pripeljali tudi družinske člane, so se najprej poklonili spominu padlih ter položili venec pred partizanski spomenik na Palkišč-i. kasnej: pa so na družabnosti obudili spomine na vojna leta ter na skupno borbo proti fašizmu. Ob tej priložnosti so vnovič poudarili nujnost, da se še na prej skupno, Slovenci in Italijani, ki živijo v teh krajih, bojujejo proti staremu in novemu fašizmu.
Srečanja v Jamljah so se poleg preživelih zapornikov udeležili tudi doberdobsk' župan Andrej Jarc, - ■edstavnika združenja političnih preganjencev iz Trsta in Gorice, predstavnik zveze zdrjženja borcev narodnoosvobodilne vojne iz Nove Gorice ter tajnik krajevne sekcije KPI.
S srečanja so poslali pozdravni telegram predsedniku republike, Sandru Pertiniju.
nega nastanka evropskega in svetovnega obsega. Smola je vtem, da sta ladjedelnica v Tržiču in podgorska tekstilna tovarna med največjimi industrijskimi obrati na Goriškem. Kako je z reševanjem težkega položaja v podgorski predilnici?
—	Čeprav ostajajo nekatera vprašanja še zmeraj nerešena, ugotavljamo, da se normalizacija v tem podjetju, pri tem mislimo obnovitev proizvodnje in zaposlovanja, odvija po predvidenem načrtu, h kateremu so dale svoj pristanek tudi sindikalne organizacije. Odločitev dežele, da pristopi med delničarje ter tudi drugače omogoči uresničitev preureditve v proizvodnji, je jamstvo, da bodo odgovorni dejavniki (lastniki) spoštovali sprejete obveznosti in da bo ob koncu leta dejansko zaposlenih že nad 1.100 delavcev.
—	To pomeni, da bo navsezadnje le brez dela okrog 500 ljudi?
Nikakor ne, saj bodo tile ostali v delovnem razmerju. Odvečno delovno silo bodo odpravili tako, da za daljšo dobo ne bodo nameščali novih delavcev
Kak#,.&p,.priprfyljate na sindikalno jesen, katerim vprašanjem boste dali prednost?
, — Posebno važnost posvečamo izdelavi srednjeročnih' razvojnih načrtov v pokrajinskem in deželnem merilu. To je vrsta vprašanj, povezanih z možnostjo ustvarjanja novih delovnih mest, poživitvijo dejavnosti industrijske cone. Nadalje bo treba ponovno preučiti možnosti in namene koriščenja sredstev goriškega sklada. Skratka vprašanja gospodarskega načrtovanja tako v pokrajinskem kakor v deželnem merilu. Šele nato bodo prišla na vrsto ostala vprašanja, predvsem glede obnavljanja delovnih pogodb.
—	Že dalj časa je govor o reorganizaciji zdravstva in socialnih storitev. Ustanovljeni so bili nekateri novi organizmi, druge naj bi ustanovili v obdobju prihodnjih dveh, treh let. Namesto da bi občani bili deležni boljših storitev, se ponekod položaj celo slabša. Marsikaj bi bilo treba preurediti, spremeniti ali odpraviti. Kako na to gledajo sindikati?
—	Da je precej stvari narobe v zdravstvu in pri nudenju socialnih storitev nasploh se že dalj časa zavedamo in smo kar se da pozorni na ta vprašanja. Konkretno se jih bomo v pokrajinskem merilu lotili čez mesec dni na posebni konferenci, kjer bomo na široko razpravljali o vseh vprašanjih zdravstvene o-skrbe in socialne varnosti, preventivne medicine, organizacije zdravstvenih ustanov
—	Med ljudmi se je ustvaril vtis, da je sindikalna federacija v zadnjih mesecih močno popustila pri zago-
varjanju neposrednih koristi delavcev. Je taka usmeritev, ki so jo bržkone narekovale tudi dramatične okoliščine letos spomladi, začasnega značaja, ali pa gre za u-smeritev, ki je posledica velikih premikov v italijanskem političnem življenju, povezanih z vstopom komunistov v vladno večino?
— Predvsem bi rad poudaril, da je zaščita javnega reda in skrb za ohranitev ustavnih in demokratičnih svoboščin prav tako pomembna kakor zaščita gmotnih interesov delavskega razreda.
Sicer pa se nujnostno stanje, v katerem smo se znašli letos spomladi, le umika in kmalu se bomo spet spoprijeli s številnimi pravimi »sindikalnimi* vprašanji, ki zadevajo posamezne kategorije delavcev in celotno družbo nasploh.
Torej vroče sin:« kalne jeseni za-
Včeraj je poteklo natanko dvesto let, odkar so štirje pogumni možje, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, odprli knjigo slovenske planinske zgodovine in popisali njen prvi list. Uresničil se je namreč sen teh gorjanskih ljudi in takratnih razsvetljenih znanstvenikov in raziskovalcev, da bi o-svojili goro, ki obvladuje obzorja in ki je že kmalu zatem postala simbol neuklonljivosti in kljubovalnosti slovenskega naroda.
V teh julijskih in avgustovskih dneh je vrh Triglava obiskalo na tisoče planincev iz Slovenije, Jugoslavije in drugih dežel. Iz planinskih postojank pod vrhom se vije proti A-ljaževem stolpu vrsta navdušenih, izkušenih in manj izkušenih planincev.
Zdaj je vzpon na vrhnjo triglavsko piramido zavarovan s klini in jekleno vrvjo, kako pa je bilo prvo-
enkrat ni pričakovati? — Mislim, da ne.
pristopnikom na grebenu med Malim in Velikim Triglavom, je skušal prikazati avtor bakroreza, objavljenega v publikaciji samo nekaj let po prvem vzponu. Kako poteka vzpon dvesto let kasneje pa priča drugi posnetek, ki je nastal te dni, ko je skupina goriških planincev obiskala Triglav.
Čeprav se slovesnosti ob dvestoletnem jubileju vrstijo že od začetka leta, bo osrednji dogodek današnja proslava, ob 10. uri v Ribčevem lazu v Bohinju, kjer bodo tudi odkrili spomenik štirim pogumnim možem, delo kiparja Batiča.
Včeraj zjutraj pa je bila pri Aljaževem stolpu na vriiu Triglava prav tako ob 10. uri, svečanost, ki jo je prenašala ljubljanska televizija, ki bo poskrbela za prenos tudi današnje osrednje proslave, kjer pri-
čakujejo najmanj deset tisoč udeležencev
POGOVOR Z DOMINIKOM VIDMARJEM
Spretnost renčanskih zidarjev je bila'nekoč dobro znana po vsem avstrijskem cesarstvu
V vasi je bilo 95% moških zidarjev - Delali so na Goriškem, pa tudi v Trstu in celo v Sarajevu, ker so bili znani kot spretni obdelovalci kamna - Kriza zidarskega poklica se je pojavila po drugi svetovni vojni
Vasi na Goriškem so bile že od nekdaj znane kot vasi zidarjev. Ta sloves so si pridobile zlasti Renče, kjer je bil nekoč v vsaki hiši po en zidar in kjer so letos tudi postavili spomenik zidarjem. Ko smo se odločili, da napišemo članek o zidarskem poklicu, kakršen je bil nekdaj, in o spremembah, ki jih je doživel do danes, nismo mogli pozabiti na Dominika Vidmarja, ki je doma prav iz Renč, in je dolgo let opravljal zidarski poklic.
Obiskali smo ga na domu v Gorici, kjer sedaj živi kot upokojenec. Že takoj, ko smo ga vprašali o njegovi zidarski preteklosti, nam je ponosno povedal, da je Doma iz Renč, vasi, kjer je bilo v začetku stoletja 95 odstotkov moških zidarjev. Kljub častitljivi starosti, saj je pred kratkim stopil v 80. leto, nam je Dominik Vidmar znal marsikaj povedati o svojim mladostnih doživetjih in o delovanju renčanskih zidarjev. »Zidar sem postal že trinajst let star, leta 1912. Takrat je bilo veliko zidarjev iz Renč zaposlenih v Trstu, kjer so bili zelo cenjeni zaradi spretnosti pri gradnji s kamnom. Skoraj
liiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimniiiiiiitiiiiiHiiiiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiiiitiHiiiHiimiMAHiMiiinif
PRVI «BIZJAŠKI TEDEN» V TURJAKU
DRUŽBENE ZNAČILNOSTI «BIZJAŠKE» IDENTITETE
Meščanstvo z območja (Teritorija) si ni zgradilo kulturnih infrastruktur
V Turjaku se danes zaključi prvi »bizjaški teden*. Ob 9. uri je na programu »pedalada*, ob 17. uri shod godb na pihala, ob 21. uri ples na »tavolazu* ter ob 22. uri tombola.
Od 18. avgusta do danes so imeli številne kulturne, zabavne in športne prireditve, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša tista, ki je bila posvečena razpravi o iskanju bizjaške identitete. Številni udeleženci v razpravi, javni in kulturni
V vročih dneh pijte sveže ljubljansko
UNION PIVO
Zastopnik za Goriško
VOJKO NARDIN
Gorica — Standrež Ul. del Carso 67 tel. 81310
delavci, so ugotovili, da ne gre pri razpravi o tem vprašanju zgolj za filološko plat, ampak da je treba ovrednotiti družbeno značilnost bizjaške indentitete, v okviru katere zavzema svoje mesto tudi sloven ska narodnostna skupnost. Ugotovili so, da je bil »Teritorij* v kulturnem pogledu vedno zanemarjen in da je meščanstvo svoje kulturne po trebe zadovoljevalo v Gorici in mor da tudi v Trstu, nikoli pa ne na območju, ki se razprostira med Sočo, Timavo in Krasom. To je imelo za posledico, da Tržič s svojimi 30.000 prebivalci in tržiško območje s skupno 65.000 prebivalci nima ni ti ene same gledališke dvorane, medtem ko jo, denimo, ima veliko manjši Krmin. Z izoblikovanjem bizjaške identitete bo mogoče ustvariti tudi kulturne infrastrukture. Poglavitni nosilec te politike je ravno večnamenski kulturni center, ki je nastal kot rezultat prizadevanj demokratičnih občinskih uprav in teženj domačega prebivalstva.
“ «
vsa pritličju tržaških palač, ki so zgrajena iz značilnih velikih kamnitih blokov, so sad truda renčanskih rok. No, v tistih letih sem bil za vajenca in sem pomagal pri gradnji sodne palače pri Koroneju.*
»Kakšne pa so bile tedaj delovne razmere? Je bil zaslužek dober?*
»Delali smo po deset ur dnevno, plača za dan dela pa je bil en goldinar. To v Trstu, kajti na podeželju so bile plače nižje. Spominjam pa se, da se je v letih pred svetovno vojno veliko Renčanov odpravilo v Sarajevo. Avstrija je namreč obnavljala mesto, zato je zidarjem nudila tudi dvakrat višje plače kot drugod. Jaz sem bil v tistem času šele vajenec, zato še nisem imel praviqe do* plače, ampak sem se moral zadovoljiti s krožnikom mineštre za kosilo ter s polento in fižolom za večerjo. Kdor je hotel po stati zidar, je moral obvezno biti prej štiri leta vajenec: v zameno 'za hrano in prenočišče je bil na milost in nemilost mojstrom, ki so nas učili zidarskih spretnosti tudi s pomočjo palice. Sicer pa so bile v Trstu razmere nekoliko boljše kot drugod, saj se je v tistih letih začenjalo uveljavljati socialistično gibanje tudi pri nas in so sindikalne organizacije dosegle spoštovanje nekaterih osnovnih pravic.*
«Ste delovali v Trstu še dolgo časa?*
«Do izbruha svetovne vojne. Po vojni vihri, ki je hudo prizadela naše kraje, smo imeli zidarji veliko dela pri obnovi. Veliko smo delali v Gorici, Šempetru, pa spet v Trstu in bolj oddaljenih krajih. Podjetje Mozetič iz Renč je takrat, zgradilo in obnovilo bržkone polovico hiš v porušeni Gorici. Po nastopu fašizma, se nas je kakih 50 renčanskih zidarjev izselilo v Švico in tudi tam smo si kmalu pridobili sloves zaradi delovne spretnosti. V Švici sem ostal do leta 1932, ko sem se vrnil v Gorico. Že naslednje leto pa sem zopet pobegnil v tujino, tokrat v Egipt, kjer sem ostal do leta 1947. Dve leti sem nato zopet preživel v Švici, od koder sem se dokončno vrnil v Gorico, kjer sem bil še 15 let zidar.*
»V vsem tem času, ste si gotovo nabrali veliko izkušenj in tudi na lastni koži doživljali spremembe, ki so nastajale v zidarskem poklicu. Bi nam kaj povedali o razvoju zi darstva v naših krajih?*
«Nekdaj je bila za zidarja potrebna velika spretnost: cementa nismo veliko uporabljali in tildi sodobne tehnike še nismo poznali. Zaradi tega pa smo bili renčanski zidarji še posebno izkušeni pri obdelavi kam na. Bili smo pravi specialisti pri gradnji z velikimi kamnitimi bloki
Nekateri moji kolegi so po zaslugi svoje spretnosti zasloveli tudi daleč naokrog. V družini Brumatov so bili mojstri pri takrat izredno težki grad nji tudi nad 20 metrov visokih to varniških dimnikov, Miha Vičič pa je bil znan po štukaturah in okrasnih elementih na hišnih fasadah Tedaj je bil zidarski poklic res pri vlačen in tudi kar se tiče zasluž ka, ni zaostajal za drugimi obrtmi Kriza se je začela po vojni, ko so mnogi moji kolegi zapustili zidar stvo in šli v tovarne, ne toliko za radi večjega zaslužka, ampak ker so bili delovni pogoji v tovarni bolj ši: zidarji smo bili namreč odvisni od vremena in nismo imeli nobene oblike zavarovanja, ki bi nam nadomestila zaslužek, ki smo za izgubili, ko zaradi slabega vremena nismo mogli delati. Prav zaradi tega je danes tako malo zidarjev in so zato njihove cene tako visoke*, je zaključil Dominik Vidmar. Prav žal nam je bilo, ko smo se morali od njega posloviti, saj nam je bivši zidar, ki se v prostem času ukvarja s slikarstvom, povedal še marsikatero zanimivost iz svoje mladosti in nam pokazal zapiske, v katerih si je zabeležil več dogodkov, ki jih je sam doživel, ali pa so mu o njih pripovedovali starejši ljudje.
SAM
SOCIETA ARRFDAMENTI METALLICI
Cesta GORICA - TRST tel. 83-873
(nasproti letališča)
Sovodnje - Gorica
—	IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA. URADE. TRGOVINE, GOSTIŠČA
—	RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA
—	SESTAVLJIVE POLICE
Ln
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
rvl
EKNOMEC
)
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA
Ul. Garzarolli 105
Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDlG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave: TAMARA, AKAL SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS, NAD. THORENS, VVINTEC, REV AL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah ln po najkonkurenfr nejših cenah.
Tudi danes precej šager v Gorici in okolici
Tudi zadnja avgustovska nedelja poteka v znamenju šager in vaških praznikov. Včeraj se je v Štandre-žu zaključil dvodnevni festival komunističnega tiska, ki so ga priredili na Pilošču. Med drugim programom sta na festivalu spregovorila novoizvoljena občinski oz. deželni svetovalec Ace Mermolja in Nereo Battello.
Na Oslavju se nadaljuje «Briški praznik*. Ob 9. uri se bo pričel ne-tekmiovalni pohod po briških gričih, zvečer pa bio na prireditvenem prostoru, zraven gostilne pri Pepiju, ples ob zvokih narodno zabavnega ansambla «Briški slavček*. Praznik PD »Naš prapor* se bo nadaljeval še jutri.
Na Pedi bo prav tako v dopoldanskih urah netekmevalni pohod po poteh okoli vasi. Ob 18.30 bodo ponovili revijo kotalkarjev prosvetnega društva «Vipava», ki so nastopili že sinoči.
Poleg teh priredite- naj omenimo še Jernejevo ptičjo šagro, ki bo danes v občinskem parku v Gorici. Občinstvo si bo razstavljene ptiče lahko ogledalo od 6. do 16. ure. Ob 12. uri bo tekmovanje v posnemanju ptičnega petja, ob 13. uri P° nagrajevanje zmagovalcev v posameznih kategorijah.
Svež grob v Štcvcrjanu
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-701.
Restavracija «DA FLEGOj
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagni 39 • Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ* V GORlcl
Sporočamo, da se je vpis°va' nje za redne in zunanje goi61!' ce za šolsko leto 1978-79 že PfJ’ čelo 21. avgusta. Vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure v P*" sami doma, Ul. Montesanto tel. 83495; do zasedbe vseh raI položljivih mest.
Ravnatelja***
	
	
Gorica	.
CORSO 15.15 — 22.00 »Le bragh*^J padrono*. E. Montesano in M- ' kotič. Barvni film. MoDERNISSIMO 15.00 - 22.00 A Z tdrizzatb, N. Manfredi ln V. gnazzi. Barvni film.	. j
V1TTORIA 15.00 - 22.00 »Bel mondo delle donne*. N. N01* ,( M. David. Barvni film. Pi*P°
dan mladini pod 18. letom.
st*
VERDI 15.30 — 22.00 »Vigilato ciale* D. Hoffman in T.
Barvni film. Prepovedan pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 16.00 — 22.00 «La rag za dal pigiama	giallo*.	jj-
EXCELSIOR 15.00 - 22.00 lometri di paura*.
Nova Gorica in okolica	,j,
SOČA «Dvf minuti panike*, aI,,e ki film ob 18. in 20 uri.	j,),
SVOBODA- «Meč	zlatega	,
hongkonški film ob 18. in 20; DESKLE «Romantika v P°!
.
Danski film ob 17.00 in 19-3()'
Spet sveža gomila v števerjanu. Včeraj so na tamkajšnjem pokopališču pospremili k zadnjemu počitku ?4-letnega Leopv'da Maraža, doslednega antifašista, borca 3. prekomorske brigade.
Pokojnik se je rodil v števerjanu 1. septembra leta 1913. Izučil se je za zidarja ter ta poklic opravljal vse do upokojitve. Po razpadu Italije je stopil v vrste prekomorcev ter aktivno sodeloval pri preganjanju Nemcev. Bil je dvakrat ranjen. Pokojnik je izhajal iz zavedne slovenske družine v Števerjanu, ki je prispevala visok krvni davek v boju proti fašizmu. Le nekaj dni po razpadu Italije je na Humu v bojih z Nemci padel pokojnikov brat Karlo.
Po končani vojni je Leopold po svojih močeh pomagal pri obnovi porušene domovine. Pomagal je pri zidavi porušenih domov in tovarn, pomagal pri graditvi zadružnih in kulturnih domov.
Po naravi je bil preprost in skromen in tak je ostal vse življenje.
Ob težki izgubi izrekamo ženi Viktoriji in otrokom iskreno sožalje.
Razna obvestili
Ravnateljstvo gimnazije -Trubar* sporoča, da se bodo Pjj) popravni izpiti 1. septembra f'0 $ s pismeno nalogo iz italijanšč’11 p se bodo nadaljevali po progr®10. ’ $ je na vpogled na oglasni deš*1 voda.
Ravnateljstvo učiteljišča ‘ jo
Gregorčič* v Gorici sporoča, do popravni izpiti v petek L seL\of bra 1978 ob 8.30 s pismeno n fjf iz italijanščine. Spored ostalih tov naj si dijaki ogledajo na ni deski.
Popravni izpiti na trgovske01 ^ ničnem zavodu «Ivan Cankar* s| jp»
ne jo v petek 1. septembra ob pismeno nalogo iz italijanšči0*'
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA ZAVODA INAM
Za območje občin Gorica, 5*? ^ in števerjan dr. Lautieri, List. 1, Gorica, tel. 2905.	(V
Za območje občin Ronke 10 berdob dr. Nicotra, Ul. Duca osta 30, Ronke.
Namesto cvetja na grob Brajnika, daruje družina Grilci'
15.000 lir za dijaški dom vJZA Namesto cvetja na grob * Buzzija daruje družir.a PrifJjd'
tisoč lir za dijaški dom v Namesto cvetja na grob " Buzzija daruje družina D0111 tisoč lir za PD »Naš prapori-
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
LEOPOLDA BUZZIJA
se zahvaljujemo vaščanom in vsem, ki so ga pospremili na zad° poti. Posebna zahvala pevcem, g. župnikoma in darovale61 cvetja.
Žalujoča družina in sorodstvo
Štmaver, 27. avgusta 1977
PnmorTki^evmfc
KULTURA
27. avgusta 1978
OB ČERNIGOJEVI OSEMDESETLETNICI
Eno redkih, tako ekstremnih revolucionarnih dejanj...
Odlomki iz misli o jubilantovem konstruktivizmu in njegovem pomenu takrat in danes
AVGUST ČERNIGOJ _ osemdesetletnik. Podatek je točen, res-n>čen, pa vendarle tudi lažnjiv. Osemdeset jih ne kaže, pa naj reče kar hoče, saj pri Černigoju posebej, Se vedno drži, da se *eta ne merijo po času, marveč po 2llačaju in po notranji življenjski energiji. Te pa mojstru ne manjka. kot mu je ni manjkalo nikoli v vsem dolgem, dinamičnem, bo-Satem in vedno polemično razisku-J°čem življenju v odkrivanju no-franjih vzgibov umetnosti in resnice.
Kaj naj napišemo ob tej priložiti, ko pa še ni dolgo tega, 150 smo ga imeli na straneh nagega zamejskega dnevnika v zvezi
*	njegovo razstavo obnovljenih konstruktivističnih del? Evo, morda prav to, kar so nekateri slo-Venski umetnostni kritiki in zgodovinarji o tej razstavi in seveda
0	Černigoju kot njenem središču, napisali v slovenskem tisku. Morda bo to zanimivo še toliko bolj Prav zdaj, ko prihaja ta razstava Po Idriji, Ljubljani, Beogradu in Kopru tudi k nam v Trst, pa če-Prav je res, da se bomb na tej Razstavi soočili samo z eno, sicer Kratkih toda zgodovinsko najpomembnejših period Černigojeve Pnietnosti, ki je zapustila v ev-j^Pski likovni zgodovini najglobljo. dolgo odmevajočo in še danes 'f drugačnih izrazih pristotno sled.
vse drugo bo še priložnost.
JANEZ MESESNEL v ljubljanskem «Deiu»
*pQgumen in zanesenjaški Čer-. flojep poskus konstruktivistične ,nformacije in hkrati majhne re-?olucije, ko se je leta 1924 vrnil Groniusovega Bauhausa, nabit
*	revolucionarnimi levimi ideja-.*■ v takratni Ljubljani seveda
J1.1 mogel imeti nikakršnih perspek-da, niti možnosti same eksi-stence. Neuklonljiv duh vitalne-Ba mladega tržaškega rojaka se ’,ni nikoli sprijaznil z neuspehom,
*	neodzivnostjo, včasih skorai s P°razom. Razvijal je svoje delo v vse smeri, pogosto s pomanjkljivo analizo, ki sta jo nadomeščala Vedri optimizem in borbeni duh, P* iskal rešitev tam, kjer je čutil Pomanjkljivost, nedodelanost, nedorečenost v organizmu gibanja, Kt mu je pripadal. Kajti Čemigo-leva pripadnost konstruktivizmu ni ml prehodni čredo nekega, umetni-
ega tizma*, to je bil umetniški nazor, zrasel iz svetovnega, iz napredne politične usmeritve, to bila struktura mišljenja, kate-£0 razbiramo vse do danes iz *koraj celotnega njegovega opusa*.
P-S. v «Telcksu»:
fSmel korak v umetnosti Evro-"■ Srečanje s konstruktivistični-P deli Avgusta Černigoja je srenje s poglavjem umetnostne zgo-?riIjine, ki je dalo v Sloveniji ne-ai posameznih prebliskov take Jednosti, da so nas — prvič v ?.m stoletju morda — vključili v kulturni prostor tedanie Ev-Pe. S Kosovelom v književno-in Černigojem v likovni umet-/>:di smo namreč vstopili v so-®s?,n umetnostna hotenja takrat-J Evrope veliko bolj smelo, kot : n°Qokrat kasneje.
~ Černigoj je, kot je sam povedal ? tiskovni konferenci, v Ljublia-* leta 1924 pobudil vihar negodo-^ nia; kritično so gledali nanj ta-9 v uradnih kot umetnostnih kro-jf d. Konstruktivistična umetnost v/t ie. pomenila prej odpor in pro-. kaejjo zoper družbo kapitala, (j f Pa izrazito naravnanost mla-jj »a iskalca. «Kapital je tatvi-;®' Izobrazba delavca in kmeta p n,ijno potrebna. Umetnik mora 8tstoti inženir, inženir mora po-sjBti umetnik», so se glasila ge-Opisana na tej razstavi. Ta s*'a so naletela na plodna tla pjPh) med levičarsko mladino in Ded kasnejšimi obiskovalci nje-„ Ve «Šole za arhitekturo». Prav t'pi Černigojevo pobudo se je za-p 1 ukvarjati s konstruktivizmom likovni umetnosti tudi mladi p e°ko Kosovel, ki je v Černigoje-171 duhu ustvaril nekaj lepljenk.
ie^edtem ko je bil konstruktivi-hj71, v slovenskem kulturnem živ-je niu le preblisk, ki je dal kasne-konstruktivistično revijo jta7nks> — ta je prinesla tudi nehal Černigojevih najbolj uspelih jen!ilruktivističnih poskusov — pa
1	Ifžaškemu slikarju ostal živ-nJska preokupacija . ■
1VQ ANTIČ v «MIadini»:
ppKodtlna karakteristika tega 0-^Sa (Černigojevega, op. ur.) se hir0 razstau* sodeč zdi preha-sjj£e običajne dvodimenzionalne zj0®rsfce konstrukcije v tridimen-phalno, reliefno, mestoma že iva s®ni osamosvojeno skulpturo.
>ke *a način je Černigoj v sloven-r<iZ)ri Zastoru že dovolj zgodaj Ničit,' danes aktualni problem ^ot u-Ve s^kt' kot slike in kipa Ni p pa in s tem vzpostavil likov-%fff°dukt kot specifični vizualni He .*• Gre torej za revolucionar-liL ^onirske zametke slovenskega ra^Vf,ena konceptualizma (že 1924. sir^-ljeno motorno kolo, deli Oenif” ’Pd.), za «duševno časovno ?Cer e.triia*, ki je hotela kot dank* 8„ nt9oj je bil sodelavec avant-ratj e revije Tank 1927) destrui-b|0. srednjeevropske meščanske ^de, ostala pa je več kot pol
stoletja bolj ali manj zasuta z njim. Tako Černigojeva retrospektiva v več pogledih spominja na Integrale in njihovega avtorja, Kosovel pa se tudi sicer pojavlja kot pogosti predmet umetnikovega portretističnega interesa. Kljub blokadam pa seveda ne ob Integralih ne ob Černigoju ni mogoče enostavno zaključiti, da je konstruktivizem mrtev. V vseh umetnostih ga je vedno dovolj, ne glede na to, da se včasih lahko zazdi v pomenskem smislu zprema-lo poveden» in npreveč formalističen*. Očitkom, da gre le za derivat zahodne umetnostne degeneracije, bi kazalo upoštevati, da je prišel iz Rusije revolucionarnega obdobja».
MARLEN PREMŠAK v mariborskem «Večeru»:
«V Ljubljani živi en čuden človek, ki pa zna čudovito lepo risati», je leta 1925 Jože Plečnik kot eden redkih opozoril svoje slušatelje na mladega umetnika Avgusta Černigoja, ki je avgusta 1924 v telovadnici ljubljanske Srednje-tehniške šole prvikrat razstavil svoje konstruktivistične objekte. Kritika in publika, navajeni na ekspresionizem, sta ga v celoti odklonili. Ko se je umaknil, odšel v Trst, smo malodane pozabili nanj za dobrih petdeset let.
In šele ko si je na pleča naložil osmi križ, je slovenska javnost po zaslugi peščice posameznikov začela razumevati, koliko korakov pred slovensko likovno u-metnostjo je v svojem času hodil Avgust Černigoj. . .».
(md) v ljubljanskem Dnevniku
«. . . zahtevamo odkritosrčnost četudi je nevarna . . .» je 1927. le ta zapisal «tovariš prof. Avgust Černigoj, konstruktivist», v svo jem pozdravu reviji Tank. Po več kot petdesetih letih je bilo trpko slišati umetnikove besede, izrečene na tiskovni konferenci pred otvoritvijo njegove razstave v Moderni galeriji: «žal mi je, da sem šele danes spet v Ljubljani. Postala je tako aristokraiična, da se je oddaljila od Trsta.*
Černigojev očitek seveda ni i-mel prizvoka zagrenjenosti, na-
sprotno: hudomušen je, in še zmerom strastne mediteranske nagajivosti. Zagrenjenost je ostala nam, ki enega redkih tako ekstremno revolucionarnih dejanj, kot je bilo umetniško konstruktorstvo Avgusta Černigoja, ne zmoremo (ali nočemo) prevrednotiti, ovrednotiti in v celoti priznati nili danes. Kakšna je korist polstoletnega slovenskega umetnostnega zamudni-štva. nam ni jasno, čeprav je Černigojeva razstava, ki jo je v Idriji pripravila tamkajšnja Mestna galerija s sodelovanjem Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane, ostala v Sloveniji skoraj neopažena».
Prof. Avgust Černigoj se na srečanju s svojimi bivšimi učenci v slovenskem gostinskem lokalu na Kon-
tovelu, zahvaljuje za čestitke ob svoji 80-ietnici
niiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMimiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiimitiiiHiiiiitiiiiiiiisr
MISLI VODITELJEV KOMUNISTIČNIH PARTIJ ZAHODNE EVROPE
Zahodnoevropske poti v komunizem
Zbornik govorov in člankov v uredništvu in s predgovorom Janeza Staniča v izdaji Cankarjeve založbe
Vsekakor je danes izredno v ospredju in aktualno dogajanje v zahodnoevropskih komunističnih partijah, ki vsaka zase in po svoje iščejo pot v tako zapletenih razmerah in dogajanju, kot ga živimo danes. Se več. Te partije so že doslej na svojih kongresih, plenumih, simpozijih in v svojem tisku začrtale vrsto strateških poti in ideološko teoretičnih razmišljanj, ki več ali manj celo posredno vplivajo na politiko in razvoj, zlasti v zahodni Evropi, imajo pa svoje reperkusi-je in odmeve tudi v tako imenovanem socialističnem taboru vzhodne Evrope. Skratka, tako imenovani evrokomunizem, menda je ^a izraz prvi skoval jugoslovanski novinar Frane Barbieri, je še kako prisoten in vpliven v sedanjem evropskem in svetovnem dogajanju, da ni zato nič čudnega, če je Cankarjeva založba pred kratkim izdala zanimiv
in aktualen zbornik na to temo pod naslovom »Zahodnoevropske poti v komunizem*. V uredništvu in s predgovorom Janeza Staniča prinaša zbornik izbor govorov in člankov voditeljev komunističnih partij Zahodne Evrope.
V uvodnih besedah je urednik zapisal o zborniku tudi naslednje: »Namen pričujočega izbora dokumentov, razprav, člankov in intervjujev predstavnikov vodilnih ev-rokomunističnih partij je nuditi vsaj delen vpogled v politični in miselni svet tako imenovanega ev-rokomunizma. Pri tem se mi zdi potrebno opozoriti na nekatere razmisleke, ki so povzročili, da je izbor tak kot je — lahko pa bi bil seveda drugačen.
Najbolj bistvena in v največji meri skupna poteza evrokomuniz-ma je nedvomno iskanje in oblikovanje lastne poti v socializem, kar je programsko znano pod različnimi nazivi: »zgodovinski kompro-
mis* v Italiji, «zveza španskega ljudstva* v Španiji, »socializem francoskih barv* v Franciji, »britanska pot v socializem* v Veliki Britaniji in tako dalje. Vodilne evrokomunistične partije imajo razmeroma jasno izdelane poglede na svojo pot v socializem in na «svoj» socializem. V najbolj grobih obrisih so si tudi edine: ta pot more biti mirna in demokratična, njihov socializem bo demokratičen in pluralističen. Znotraj tega zelo splošnega okvira obstajajo seveda precejšnje razlike od dežele do dežele.*
V tem smislu je urednik tudi naredil svoj izbor in ga razdelil v tri samostojne razdelke. Prvi del pod naslovom »Načrtovane lastne poti* sestavljajo dokumenti in govori programskega značaja, vzeti večinoma iz kongresnih materialov, le pri Špancih se je moral urednik zadovoljiti z odlomki iz del Santiaga Carrilla, ki seve-
ll■llllllllllll|•l|||l|||||||||||||■ll■l|||||•l||||ll|||||||l|||||l■ll||||||■|||||||||||||||||||||■l|•||||||•>||||(|||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||l■l||||l■l|||||||||||||||||||||■|||||||||||||||||||||||||||||||||||||•||||||||■l||||l||||l■l|||||l||■||l|||||||||||g
V KWŽU SE ZAKLJUČIJO DELA h r s:
' ;	V'	M
Obnovitev in ureditev doma «A. Sirk» bo še bolj okrepila prosvetno delovanje
Pogovor s kriškimi prosvetarji - Kljub pestri dejavnosti manjkajo nove pobude: tečaji, razstave, koncerti • Treba je več požrtvovalnosti
Ko pišemo o Križu bi se lahko zadržali pri urbanizaciji, pri kmetijstvu, pri starih običajih, pri odnosih med staro in mlado generacijo. Lahko bi na vse to gledali s politične, s sociološke ali filozofske plati. Lahko pa se tudi «problema Križa* dotaknemo s kulturnega vidika in se tako povežemo na prosvetno delovanje, ki je hočeš nočeš tista sila, ki povezuje vaščane med sabo.
Morda se zdi enolično »ponovno* govoriti o prosvetnem društvu, toda dejstvo je, da je prosvetno društvo stična točka za vse, ki nameravajo delati v prid skupnosti. Dovolj je le dobra volja in nekaj tedenskih ur in že so vidni rezultati: razne predstave z nastopi pevskih zborov, recitatorjev, vrtenje filmov in predvajanjem diapozitivov, nato razna predavanja, javne okrogle mize, prirejanje izletov tako smučarskih kot gorskih. Poleg tega je pri PD Vesna nastalo še športno društvo Mladina s petimi panogami: telovadbo, ping-pongom, baletom, planinstvom in rekreacijo. Delovala je tudi godba, ki pa se je razvila v samostojen odsek. Obstajata dva pevska zbora.
Za vzdrževanje vsega tega so potrebne sile, ki se jih sicer dobi, a s trudom in dolgim prosjačenjem. »Vzrokov je po mojem več*, zagotavlja Miran Košuta, ki pri prosvetnem društvu »Vesna* občasno pomaga pri predstavah in pri recitacijah, redno pa pri »Skdancu*. »Prosvetno delovanje zahteva od posameznika veliko žrtev: treba je slediti sejam, predlagati nove pobude, jih skušati uresničiti. Za vse to pa je treba tako organizacijskih sposobnosti, kot tudi dovolj praktične vztrajnosti. Žal je neangažiranost v društvih včasih povezana tudi s političnim prepričanjem, čeprav bi moralo društvo služiti le enemu namenu: ohranitvi slovenske narodnostne skupnosti in dobrim odnosom tako z našim večinskim narodom kot z matično domovino.*
Kmalu bo leto odkar so začeli obnavljati prosvetni sedež «A. Sirk*. Kaže, da se iz tehničnih razlogov poslopja še ne bo mogoče posluževati do prihodnje po mladi. Z njegovo dograditvijo pa se bo društvo obogatilo z veliko dvorano, predsobo za rekreacijo, z nekaj sobami ter stanovanjem za hišnika. Pevovodja moškega pevskega zbora Frančko Žerjal pravi o tem: «Zelo pozitivno je, da se je SKGZ lotila obnavljanja
Zgradba prosvetnega doma »Albert Sirk* v Križu
že razpadajočih društvenih prostorov. Tako bomo imeli na razpolago dva sedeža, kjer se bodo vaščani shajali in gojili številne panoge, ki so žive v vasi: Ljudski dom in dom «A. Sirk*. Na ta način bodo dobile svoj prostor vse tiste panoge, ki so doslej bile brez njih. Lahko smo ponosni, da bo imel Križ, ki je bil do še pred kratkim zapostavljen, kar dve dvorani in se s tem uvrstil med najbolj napredne vasi na Tržaškem.*
Resnici na ljubo pa samo »razpolagati* z novimi prostori ni dovolj: treba jih bo znati tudi smotrno izkoristiti.
»Društvo mora predvsem nadaljevati po zastavljeni poti, saj je nekaj svežih pobud že izšlo iz njegove sredine, predvsem mislim na vaški list Skdapc*. je še povedal Miran Košuta. «V bodoče bo treba paziti, da ne bodo te pobude okostenele ali celo zamrle. Predstava v Ljudskem domu še ne pomeni prosvetnega delovanja. Društvu manjka stalne energije, novega zaupanja v svoje moči.
Pozitivno bi bilo že to, da bi bilo društvo ob uradnem odprtju novih prostorov tako organizirano, da bi posamezni krožki že aktivno delovali. Važna je tudi povezanost s šolo, ki bi lahko angažirala šolske otroke v dramsko skupino, ki je društvo sedaj še nima. Uresničiti bi bilo mogoče tudi tečaje, razstave, koncerte in tako dalje.*
Obrnili smo se tudi do predsednika PD Vesna, da bi orisal svoje poglede na sedanje delovanje društva, ki je seveda povezano s številnimi problemi- »Med speci-ličnimi spornimi vprašanji naše vasi naj predvsem omenim nezadostno povezavo med raznimi društvenimi odseki in pa predvsem pomanjkanje tiste prosvetne in kulturne miselnosti, ki nas večkrat privede do tega, da razširimo našo prisotnost na nekatera druga področja in zanemarjamo naše pravo poslanstvo. Sicer je pojem kultura zadobil danes raz lično veljavo in tudi sama vlo ga prosvetnega društva je danes povsem nova. Poglejmo samo po-
.vezavo šport - prosveta, ki smo jo začeli v Križu in ki je že obrodila odlične uspehe,* je menil Sandor Tence.
Do sedaj pa še ni prišlo do povezave med PD Vesno in ostalimi društvi v zamejstvu. «Zavedamo se, da predstavlja ta nepovezanost pekoč problem našega zamejskega kulturnega življenja,* je še dodal Sandor. »Sama SPZ je pri tem naletela na velike težave, saj so naša društva v boljših stikih z društvi onstran meje, kot z društvi sosednjih vasi. Poglejmo samo Križ: zaradi kampa-nilizma in drugih podobnih vzrokov sploh nimamo stikov z dejavnostjo ne na Proseku na v Nabrežini. Povezavo med društvi, ki je bistvenega pomena za naš razvoj, bo treba v prihodnosti razviti in koordinirati: važna vloga pripada pri tem SPZ, sama društva pa morajo našo osrednjo prosvetno organizacijo spodbuditi k temu.*
Od pomladitve leta 1969, do danes se je v Križu še precej naredilo. PD Vesna je aktivno sodelovalo pri gradnji vaškega spomenika padlim, bilo je med pobudniki za ustanovitev ŠD Mladine, ki je kljub določenim kritikam važen dejavnik za vso vas, zdaj posveča vso pozornost uresničevanju najrazličnejših načrtov, kot so okrepitev slovenske šole in razširitev moškega pevskega zbora. Že s prihodnjim mesecem bodo odborniki šli od hiše do hiše, da bi privabili v ztx>r nove glasove in ga tako okrepili. »Naš pevski zbor doživlja krizo vsakih nekaj let.* je povedal zborovodja Žerjal. »Trenutno je stanje še kar zadovoljivo, vendar se mladina nerada odziva našim vabilom, kar me za-skrblja. Pravi, da se ne razume s starejšo generacijo. Naj pride množica mladih pa se bodo še med sabo ujeli.*
Vsak uspeh zahteva požrtvovalnosti. Požrtvovalnost pa ni vrlina vsakogar. Pri vsakem prosvetnem društvu so poleg «glave» potrebne tudi »roke in noge*. »Kot sourednik lista Skdapc ugotavljam,* pravi še Miran Košuta, «da je raz-našalska služba naravnost katastrofalna. In kj bi te ra znaša lce najprej dobili, če ne med mladi mi vrstami prosvetnega društva? Z dekliškim pevskim zhorom smo že imeli stike v tem smM ', vendar se je vse to slabo obneslo. Zakaj?*
K. T.
da niso uradni dokumenti partijske politike, izražajo pa vendarle misli, ki so bile potrjene v širšem krogu španske partije, med drugim tudi z izjavami in sklepi CK KPŠ. Dokumentarno gradivo tega razdelka nam prikazuje tudi sedanjo podobo in raven politike, ki ji pravimo evrokomunizem, ne prikazuje pa nam tudi njenega razvoja. Zato urednik ni vključil v izbor nekaterih dokumentov (Pal-miro Togliatti, Luigi Longo), ki so sicer velikega pomena za razvoj evrokomunistične misli, razmeroma malo pa lahko prispevajo k opisu današnjega stanja, ki je sicer raslo iz njih, a jih tudi že močno preraslo. Za ta razdelek je tudi povsem jasno, da imajo kongresni, programski, skratka uradni politični dokumenti svoje vsebinske in miselne meje. So v veliki meri kolektivni, torej rezultanta mnogih mišljenj, ki sicer kaže smer, ne more pa kazati iz česa, kako in zakaj nastaja V tem smislu je drugi razdelek pod naslovom »Nekatera vprašanja socializma* v nekem smislu nadaljevanje prvega razdelka, vendar pa so v njem natisnjena besedila, ki niso. več uradna, ki pra-, vilama nosijo pečat individualnosti, pa tudi niso posvečena celovitosti politike te ali one partije, ampak posameznostim, niso omejena samo na problematiko socializma v lastni deželi, ampak vsebujejo tudi misel o splošnih vprašanjih socializma. Tu se prav zato evrokomunizem kaže v dosti bolj pisanih, pogosto polemičnih in včasih tudi spornih oblikah. Iz tovrstnih materialov je tudi na zanimiv način razvidno, kakšno je duhovno in miselno ozadje uradne politike posameznih evropskih komunističnih partij. U-rednik je pravilno in tudi namenoma v ta del vključil besedila različnih vrednosti, med njimi tudi nekatere intervjuje, za katere bi sicer težko rekli, da imajo kakšno večjo politično ali celo programsko težo. Vendar pa prav ti intervjuji, ki vsebujejo nepripravljene in improvizirane takojšnje reakcije, odlično ilustrirajo ozračje, v katerem živi in deluje evrokomunistična politika, še več, zelo naravnost kažejo na način in smer mišljenja, ki je v uradnih dokumentih praviloma skrbno pretehtana, na vse strani uravnotežena in zato včasih tudi zabrisana. Tako najdemo v tem razdelku prispevke E. Berlinguer-ja (Socializem v zahodni Evropi),
S. Carrilla (Na Zahodu totalitarna država ni potrebna), C. Fiterma-na (Miroljubna koeksistenca in razredni boj), G. McLenna (Centri niso več potrebni). P, Ingraa (Iskanje poti v socializem), E. Berlinguerja (Osvobajamo se slehernega dogmatizma), S. Carrilla (Vrednost demokracije), J. Kanape (Socializem povsod dobiva nacionalne barve), J. Eliensteina (Odločilna je pravica do kritike) in za konec okroglo mizo revije »Rinascita* na temo «Komunisti in socialna demokracija*, ki so se je udeležili G. Napolitano, G Pa-D Ž.
DRUGA KNJIGA Z NASLOVOM
Oglejmo si svet
v
V knjigi nam Mladinska knjiga. Šolska knjiga iz Zagreba in milanska založba A\1Z predstavljajo se. verno in severozahodno Evropo
Če si že ne moremo od blizu ogledati sveta pa vsaj radi gledamo slike tujih dežel in prebiramo knjige, ki govore o tujih deželah. Mladinska knjiga je pripravila zbirko Oglejmo si svet, v kateri nam je doslej predstavila srednjo Evropo. Druga knjiga, ki je med poletjem prišla na knjižni trg pa je posvečena severni in severozahodni Evropi. S prvo in ostalimi, ki bodo verjetno sledile — o tem v napovedih založbe nismo zasledili še nobenih podatkov — tvori zaokrožen kompleks ir delček celote. Knjiga velikega formata, namenjena v prvi vrsti mladini, ni samostojno delo. Kot nam povedo podatki o knjigi, so sodelovali s tekstovnimi prispevki domači avtorji. Ilustracije, fotografije in zemljevidi pa so prispevki domačih in italijanskih avtorjev. Sicer pa nam podatek pove, da so pri izdaji sodelovale tri založbe, Mladinska knjiga iz Ljubljane, Šolska knjiga iz Zagreba in milanska založba Časa editrice AMZ. Gre torej za koprodukcijsko izdajo, kakršnih je vse več na našem knjižnem trgu, kar je vsekakor prav, saj take izdaje v večbarvnem tisku, velikega formata, lepo opremljene in s tako vsebino dosežejo svoj cilj in sploh možnost izdaje le, če so izdane v veliki nakladi. Pričakujemo torej še nadaljnje knjige te zbirke, in bi se brez pridržkov navduševali za to izdajo, čeprav bi podvomili knkšen je pravzaprav njen namen. Kajti na eni strani ima knjiga premalo podatkov aii pa jih sploh nima, na drugi strani pa tekstovno gradivo zadovoljuje predvsem tiste, ki malo ali pa nič ne poznajo tuje dežele. Seveda pa je poudarek na slikovnem gradivu. I11 slike tujih dežel, pa naj bodo take ali drugačne, pa dopolnjene še s podobami slavnih mož, ki so doma iz teh dežel, vedno radi gledamo.
Tako ni dvoma, da si bo knjiga našla svoje mesto in da bo dosegla svoj namen, v prijetni obliki seznaniti predvsem mlade ljudi z deželami severne in severozahodne Evrope.
V tej knjigi so prikazane Francija, Kneževina Monako, Švica, Belgija, Luksemburg, Nizozemska,
Danska, Norveška, Švedska, Finska, Velika Britanija, liska in Islandija, torej visoko razvite dežele zahodne Evrope, ki jih sorazmerno dobro poznamo. Zato je
iiMiiiiimtimiitiiiiiuttiiiintiifiiiniiiiiiitifiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiitiiiMiiiiitmiiimiiMauliiiiiii
Bogdan Grom 60-letnik
prav slikovno gradivo in prikupna urejenost knjige tisto, kar nas predvsem privlačuje pri tej izdaji. Vsaka država je najprej predstavljena z uvodno besedo, nekakim geografskim pregledom. Sledi prikaz gospodarstva, tudi živalstva, obrti in kmetijstva, prebivalstva, nato pa kratek zgodovnski pregled. Umetnost, velike osebnosti v kulturi, gospodarstvu, zdravstvu in tudi športu so prikazane posebej. Posebno poglavje je posvečeno na pr. pri Franciji Parizu, pri Belgiji narodnostnemu ravnovesju, najbolj občutljivi točki te države, pri Danski pisatelju Andersenu, pri Nizozemski boju z morjem itd. Tako je torej prikaz posameznih držav na en; strani urejen po enotnem, utrjenem konceptu, na drugi strani pa so posebnostim vsake od njih posvečena samostojna poglavja. Razumljivo je, da je malim državicam posvečenega manj prostora kot velikim, toda sorazmerje vendarle ni prehudo. Tako se prikazuje pred nami del Evrope na njenem zahodu z dovolj izčrtmim prikazom prebivalstva, zgodovine, gosoodarstva, kulture, športa in najrazličnejših posebnosti. Pri tem je tekstovni del seveda sorazmerno kratek, o-pisujoč, vendar dovolj izčrpen, čeprav brez podatkov. Poudarek pa je, kot rečeno, na slikovnem gradivu, vseskozi barvnem, ki daleč presega sicer prav tako barvne ilustracije, za katere pa bi težko rekli, da nas navdušujejo, čeprav bj najbrž brez njih ne mogli.
V dodatku je zanimiv pregled držav Evrope pred prvo svetovno vojno, ki ga lahko primerjamo s sedanjim stanjem, na koncu pa je še pregled Evrope v številkah in podatki o evropskih prestolnicah. Tako imamo pred seboj drugo knjigo zbirke Oglejmo si svet, ki dopolnjuje prvo knjigo, obenem pa nam posreduje nekaj zanimivega gradiva in dovolj zanimivo predstavlja vrsto tujih dežel.
Sl. Ru.
BERITE REVIJO
(Nadaljevanje na 6. strani)
V daljnem New Yorku, kjer živi in dela že nekaj povojnih let, je naš tržaško - proseški rojak slikar in kipar Bogdan Grom, praznoval včeraj svojo šestdesetletnico. Jubilant se je rodil na Proseku - De-vinščini 26. avgusta 1918, se šolal v Ljubljani ter na slikarskih akademijah v Perugii, Rimu in Benetkah. Kmalu po vojni se je naselil v rodnem Trstu in se uveljavljal zlasti kot slikar različnih tehnik (olje, batik, risba) po preselitvi v New York pred skoraj 20. leti pa se je posvetil pretežno kiparstvu in to gigantskim skulpturam v kovanem železu, steklu in lesu, s katerimi je opremil številne orjaške trgovske in druge poslovne zgradbe širom Amerike in si z njimi pridobil velik ugled v ameriških umetniških krogih. S svojimi deli je stalno zastopan tudi v mnogih pomembnih galerijah. Če smo prav obveščeni pripravlja v New Yorku veliko razstavo vsega svojega ameriškega opusa, kasneje pa naj bi to razstavo prenesel tudi v nekatera druga ameriška središča, v Trst in razna mesta v Jugoslaviji, kamor ga še vedno vabi domotožje in navezanost na rodno zemljo. Upamo, da bo to zamisel lahko tudi uresničil, da bi se tudi mi seznanili 1 njegovim ameriškim ustvarjanjem. V eni prihodnjih številk mu bomo posvetili daljši članek. V ta namen smo mu poslali v New York nekaj vprašanj, na katera nam je telefonsko zagotovil čimprejšnji odgovor. Vsekakor mu v našem in tudi v imenu njegovih tržaških znancev k jubileju in uspehom iskreno čestitamo.
Druga izdaja knjige o Rižarni
Pred dnevi je tiskarna Del Bian-co v Vidmu dotiskala novo, drugo izdajo publikacije »Od fašističnega škvadrizma du pokolov v Rižarni*, ki 'o je izdalo Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v Trstu (ANED) s sodelovanjem Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Tržaške pokrajinske sekcije Vsedržavnega združenja parti zanov Italije (API) in Tržaške pokrajinske sekcije Vsedržavnega združenja italijanskih političnih preganjancev in antifašistov (AN PPIA).
Ta druga izdaja se od prve razen po nekaterih korekturah in manjših dopolnitvah razlikuje pred vsem po tem, da ji je dodano no-
vo, 5. poglavje, z naslovom »Proces v Rižarni*. Poglavje je napisal Ferdinand Zidar in obsega skoraj 20 strani četrtinskega formata knjige. S t:m poglavjem ie nekako zaključeno obdobje Rižarne v knjigi, kolikor je mogoče trditi, da je znameniti tržaški proces proti zločincem Rižarne to poglavje sploh zaključil spričo dejstva, da resničnih krivcev osebno sploh ni bilo na procesu in da so neka teri od njih svobodni državljani Avstrije ali Zahodne Nemčije, ne kateri - prikriti — pa tudi demokratične Italije in nekaterih južnoameriških diktatur. Vendarle u-gotavlja Ferdinand Zidar, ki je podal veren prikaz poteka procesa, da je proces bil vendarle v bistvu pozitiven, ker je pač razkri' grozotncfst in odgovornost nacistič-
nih zločincev za pokole v tem edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji.
Naj pa nam bo dovoljena le ena prioomba. Glede na to, da je ponatis knjige z dodatkom izšel po smrti enega najzaslužnejših ljudi za to, da je resnica o Rižarni prišla na dan in tudi, da je izšla prva izdaja knjige — Albina Bubniča, bi vsekakor sodil v to drugo izdajo tudi zapis o Bubniču in njegovem zgodovinskem deležu pri razkrinkavanju nacističnih zločincev in ugotavljanju imen njihovih žrtev. Nič zato, če bi zaradi tega ta -druga izdaja izšla z manjšo zamudo, saj bi bilo tako dano zasluženo priznanje Albinu Bubniču v knjigi, pri kateri je sam sodeloval Lot eden od njenih glavnih avtorjev. J. Koren
V SPODNJEM TARBIJU V BENEŠKI SLOVENIJI
Letos je na «Mladi brijezi» bilo že 145 beneških otrok
Otroci so iz vseh socialnih slojev - Delovanje zelo pestro Organizatorjem je uspelo pridobiti si naklonjenost ljudi
V četrtek, 17. avgusta, je v Sp;.d-nji Tarbij prispelo približno 145 otrok iz najrazličnejših delov Benečije, da bj se udeležili letošnje Mlade brijeze. Tokrat je že peto leto, ko Študijski center Nediža prireja v sodelovanju z ostalimi kulturnimi društvi v Benečiji in z zdravstveno - pedagoškim konsor-cijem videmske pokrajine in dežele Furlanije - Julijske krajine to poletno ' olonijo, ki nudi otrokom iz Nadiških dolin možnost za razvedrilo, pa tudi za vsakovrstno dejavnost.
Ta dejavnost v prvi vrsti koristi pr j spoznavanju domačega okolja in jezika. Pozitivno je dejstvo, da so se tu zbrali otroci, ki pripadajo najrazličnejšim družbenim slojem. Nekateri izhajajo iz revnejših ali celo iz socialno prizadetih družin, drugi spet so se prvič ločili od doma in novo okolje jih je prisililo, da so se naučili sožitja s sovrstniki in da so postali nekoliko bolj samostojni.
Tudi letos imamo na Mladi brije-zi, poleg 'Tugih dejavnosti, lekcije slovenščine. Njihov namen ni toliko naučiti otroke čistega knjižnega jezika ali točnih slovničnih pravil, kar je v petnajstih dneh v bistvu nemogoče, temveč jih prežeti s spoznanjem, da živijo na slovenskem ozemlju, da je njihova zemlja bogata na tradicijah in da se slovenskega narečja, ki ga govorijo, ne smejo sramovati.
Večina otrok, ki se je letos ude ležila Mlade brijeze, govori ali vsaj razume beneško narečje, vendar se pogovarja med seboj v italijanščini, bodisi iz navade, bodisi zato, ker se ne zaveda važnosti vloge, ki jo ima narečje in jim je še vedno zelo težko priznati, da so Slovenci Poleg tega nekateri ne vidijo nobene povezave med na-rečiem in knjižno slovenščino kot tudi ne med Benečijo in ostalo Slovenijo. Naloga učiteljev je. da se tudi v . rostem času, to se pravi
Kitajska atomistika bo pospešila korak
TOKIO — Tudi Kitajska se bo v razmeroma kratkem času vključila med razvite atomske sile. V prihodnjih petih letih bo zgradila »speševalec protonov z zmogljivostjo 50 milijard elektronvolwv. Tako zatrjuje prof. Ču-hung Jang, strokovnjak z zavoda za fiziko v Pekingu.' O ten je kitajski znanstvenik govoril na 19. mednarodni konferenci za fizikalne vede, ki se ie začela v sredo v Tokiu.
Veliki pospeševalec bodo postavili v bližini Pekinga in bodo, kot meni prof. Ču-hung Jang, protone »izstreljevali* iz linearnega pospeševalca z zmogljivostjo 200 milijonov elektron voltov v osrednji del velikanske naprave.
To pa je le prvi del mnogo obsežnejših načrtov, kajti kmalu zatem pride na vrsto drugi kitajski pospeševalec, ki bo mnogo večji in močnejši in bo del velikega »centra za fiziko velikih energij*. S tem se bo Kitajska nekoliko hitreje približala ostalim razvitim državam v svetu in bo v desetih letih nadomestila to. kar je zamudila, tako da bo do leta 2000 povsem na isti ravni z najbolj razvitimi deželami sveta. Seveda stane ta', znanstveni načrt veliko in bo Kitajska na tem področju sicer dohitela zelo razvite dežele, ne bo pa mogla sproti dohitevati ostalih dežel na drugih področjih.
Kitajski raziskovalni načrti dajejo največjo vrednost prav temu področju znanosti, pa čeprav ne zanemarjajo laserja ter tehnologije elektronskih računskih strojev in elektronike nasploh.
japonski opazovalci, ki tudi sicer smotrno sledijo tovrstnemu razvoju na Kitajskem, menijo, da so kitajski posegi na konferenci najbolj izrazit dokaz, kako namerava Kitajska v zadnjem času pospešiti svoj znanstveni in tehnološki razvoj.
med igro in počitkom pogovarjajo z otroki v slovenščini, čeprav zahteva to z njihove strani precej truda. Prepričati jih morajo, da se njihovo narečje ne sme ohraniti samo doma, temveč mora stopiti v javnost in pridobivati na veljavi. Pomen Mlade brijeze je torej precejšen, lahko pa rečemo, da je v svojemu namenu uspel, saj je znal v petih letih pridobiti naklonjenost ljudi.
Število otrok na Mladi brijezi vsako leto narašča. Sem ne prihajajo samo otroci slovenskih družin, temveč tudi tisti iz mešanih zakonov ali iz družin, v katerih že dolgo ne govorijo niti narečja niti pogovorne slovenščine. Letos je bilo število vpisanih nenavadno visoko (170 ljudi, skupno z učitelji, kuharji in drugim pomožnim o-sebjem). Zato je nastala stiska glede prenočišč. Vaščani so radi priskočili na pomoč in ponudili organizatorjem prazne sobe in prazne hiše. Tako spijo otroci letos v hotelu Bellavista v Tarbiju, v vili Mlade brijeze, v nekaterih zasebnih hišah v Tarbiju in v bližnjem Varhu.
V primeri z običajnimi kolonijami je dejavnost v rekreacijskem centru Mlada brijeza zelo živahna,
delovni program je pester, posebno za skupine starejših udeležencev.
Najmlajši, to se pravi otroci od 5. do 9. leta starosti, se zjutraj ukvarjajo s petjem pod vodstvom Nina Specogne in z lekcijami slovenščine. Animatorji so se letos z otroki odlično ujeli in so jih znali pritegniti ne samo k zabavnim dejavnostim, pač pa tudi k resnemu delu, posebno pa skupinskemu delu in kolektivnemu življenju.
Najstarejši, tisti ki so za igro :'.e preveliki, se ukvarjajo s pripravo avdioviziva o letošnji Mladi brijezi, pomagajo otrokom pri igrah. Letos so za najmlajše priredili tek čez drn in strn in lov na zaklad, pripravljajo pa tudi prispevke za ciklostilirani list Mlada brijeza ter koa' o prireditev.
Poieg rega pa se najmlajši udeleženci udeležujejo tudi petja in lekcije slovenščine. Ob koncu letovanja bo izšel ciklostiliran list Mlada brijeza, ki ga bodo skoraj v celoti pripravili otroci, tudi najmlajši. V njem bodo objavili razne dogodivščine z letovanja, poročila o o-pravljencm delu, misli in vtise, v italijanščini, slovenščini in v beneškem narečju. Nekaj teh sestavkov objavljamo že danes:
PETJE
An Ijetos ku vsako Ujeto je paršu Nino Specogna nas učit slo-vjenske benečanske pijesmi. Vsi jih radi pijejemo, zak so lepe. Vičkrat se Nino ujeze. zak kajšnji ni šale ziehajo an ga na poslušajo, za tuo se žabe tisto noto, ki nam ima za dat, an uzame uoz gajufe njega piščielo an zatrobe.
MURALES
Ljetos tu Mladi brijez djelamo puno reči adna od telih je murales. Tela je na pitura, ki mi druz radi djelmo, za abelit vas od Dolenjega Tarbija, an de judje se zmisnijo na nas. Za djelat tel murales ta velik otroc nardo parvo an skic go na no veliko karto an potle ga diženjajo gor na an velik zid. Tel diienj prave, ki pride rečt tist kaman napisan ta na Kamenici, an takuo usako Ujeto djelajo sinjan ta na teli planji. Po starim tel je bil an arengo ta starih od usjeh vasi. Tuole se je zgodilo dvakrat na Ujeto an okuole nega velikega kamna, ka se je klicu banka an blizu je bila na lipa, so guoril kupe.
SLOVENŠČINA
iifj>	|*u •	. ic*i !<-» > f i	. -o*** ,ir i-' ■
Vsako jutro" otroc"'od-Mlade• brijeze se zberejo za iti se učit slovjenski izik: Živa anStlži 'Sd' naš‘e učitelce. Živa uči tiste, ki znajo govorit slovensko, an Suzi pa tiste, ki na zastopjo. Puno od nas ujemajo puno voje an na stojo atent. Naš grup se kliče «Pokrive» an Živa je jala, da pikamo glih ku pokrive an de smo ušafal an glih ime. Punokrat živa venaša uon imena, ki mi druz na poznamo an se začnemo smejat.
IZLETI
Kar je lijepa ura, usak grup, če ušafa namalo cajta, gre na špaš. Otroc nesejo use njih igre, balon an jreesby. Kašankrat, kar se gre na špaš deleč an se stoji dugo cajta, nesemo an južno. Otroc se mal ejejo iti saldo kalonce šinjorin an djejo, de so trudni. Punokrat, kar na vemo, ki djelat, se vajama ta po njiv.
ZBIRKA DREVES
To Ijeto «alberario» tle u Mladi brijez je na riječ nova. Vsi Usti otroc, ki imajo vojo runat tuole, so afidani Ninu, ki je an ašištent od dne skupine. Za kakaga je lepuo se plazit gor po drivjah ku vjeverce an hodit du po host ku modrasi po tele p jr ja, ma za kakega ne an djela raj kake druge reči ku akvilone an druge djela buj lahne.
ZMAJI
To Ijeto Andrea mu je pr šla tu glavo na ideja za nama navast djelat akbi\one. Kar Andrea je parnesu okorenl: karto, kane, kolo an špaj, sm0 veselo začel djelat. Kar smo jih nardil an par, smo šli veselo provat gu na no bulo an kar smo jih pustil iti gu luht, so fleutenli usi na tla. kajšan se je vederbu an me druz smo se uštufal djelat, zak buedan nje plu an Andrea, kar je zagledu tuole, se je parjeu za lase.
Zahodno-
evropske
poti
(Nadaljevanje s 5. strani)
vmaumrn
jetta, A. Reichlin in S. Segre.
Morda najzanimivejši, polemičen in tudi mestoma vprašljiv pa je tretji razdelek pod naslovom »Kritika socialistične prakse*. V njem so objavljeni samo trije sestavki in sicer J. Gollana »Vprašanja socialistične demokracije*, J. Ellensteina »Gospodarski in družbeni vidiki stalinizmu« in S. Carrilla «Kaj je diktatura proletariata*. že naslovi ob-avljenih sestavkov pričajo, da gr; za daljše odlomke iz del, ki vsaj na prvi pogled nimajo nepomične zveze s politiko evrokomunizma. Gre namreč za kritiko nekaterih vidikov socialistične prakse, predvsem v Sovjetski zvezi. Kajti nesporno je dejstvo, da so bili prvi koraki vseh evrokomunističnih partij k iskanju lastne politike vselej in povsod koraki, ki so jih vodili vstran od Sovjetske zveze in začetni znaki samostojnosti so bili vselej kritični v odnosu do sovjetske teorije in prakse. Tako je, na primer, danes vodilna evroko-munistična partija, italijanska, začela svojo samostojnost napovedovati s prvimi rahlimi Togliattije-vimi pomisleki o nekaterih vidikih sovjetska politike: spenski komunisti so «prišli iz knakomb*. kot temu pravi Carrillo, in obenem prinesli na svetlo celo vrsto kritik in ugovorov proti sovjetski teoriji in praksi; francJska komunistična partija je svoje preraščanje v evrokomunizem začela napovedovati s serijo ostrih sporov s Sovjetsko zvezo zaradi popuščanja napetosti, stalinizma, človekovih pravic, disidentov in podobno; britanska partiia je za vstop v «evrokomunistični klub* prispevala znamenito Gollanovo študijo o stalinizmu in znotraj-partijsko razpravo o njej, ki je bila v bistvu kritično razčiščevanje pojmov o sodobni Sovjetski zvezi. Zato je tudi kritična obravnava nekaterih vidikov socializma v vzhodni Evropi, predvsem pa v Sovjetski zvezi, bistveni in nepogrešljivi sestavni del ne le geneze, ampak tudi sedanjega stanja evrokomunizma. Zato so torej besedila v tem tretjem razdelku po enj strani zanimiva in vredna kot vzorci neke marksistične kritike določene socialistične stvarnosti, po drugi strani pa so zanimiva in vredna tudi kot ilustracija določenih vidi rov evroko-munistične misli danes.
Z objavo omenjenih avtentičnih materialov smo torej danili s to hrestomatijo, ki seveda še zdaleč ni niti popolna niti dovtmčna, dober vpogled iz prve roke v vse tisto, čemur pravimo danes evrokomunizem. Poleg tega pa nam gradivo, objavljeno v tej knjigi, nudi tudi marsikakšen odgovor na vprašanja dramatičnega boja in razvoja evrokomunizma v, seda-njen
ko_______
najresnejši vitim kapitalističnim družbam, je hkrati na drugi strani tudi izziv mnogim ustaljenim vidikom že obstoječe socialistične misli in prakse. In tudi v tem je dragocenost, zanimivost in aktualnost te hre-stomatije.
Vulkan Etna
ponovno
bruha
CATANIA — Preteklo noč je vulkan Etna začel ponovno bruhati, ker se je na njegovem vrhu odprlo več žrel. Kaže, da gre za novo aktivnost vulkana, ki pa je pravzaprav miroval le nekaj mesecev. Iz raznih rež lije vzdolž obronkov več tokov lave, hkrati se iz posameznih žrel dviga veliko dima. Posebno močan je tok lave, ki se vali proti Valje del Bove. to se pravi po jugovzhodnih obronkin gore.
Bruhanje spremljajo tudi pogoste in močne eksplozije, ki mečejo v zrak veliko lave posebno pa še kamenja.
Kljub temu, da je Etno objela megla, se žareča lava oziroma žarenje vulkana vidi vse do Ca-tanie.
Kakor pravijo vulkanologi. ne grozi nikakršna nevarnost ne ljudem kot tudi . e obdelanim področjem niže od kritičnega vrha vulkana.
Nedelja, 27. avgusta 1978 Ponedeljek, 28. avgusta 1978
TRST A
8.00,	11,00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Vedri zvoki; 10.30 Danes o-biščemo Piščance; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna oddaja;
12.15	Glasba no željah, 12.00 O-prostite... samo nekaj besed;
13.20	Izbor iz tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne: Lahka glasba, Prenosi iz naših prireditev.
KOPER
7.30,	8.30. 10.00,	12.30, 13.30,
14.30	21.30 Poročila; 7.05, 8.00
Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledar; 8.45 Nedeljsko jutro; 9.30 Pisma in plošče; 10.00,	12.50,
16.15	Z nami .je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.33 Izbira; 10 39 Pesmi za počitnice; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Kim. svet mladih:
11.45	Festivalbar; 12.00 Pogovor s poslušalci;112.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepšo popevke;
15.00	Stisk roke; 15.15 Čast komur čast; 15.30 Koncert na trgu;
16.00	Ansambli lahke glasbe;
16.30	Discorama: 17.00 Poslušajmo; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50, 17.45 Od hiše do hiše: Glasba po željah. Kmetijski nasveti. Gospodinjski nasveti, Humor, Reportaža, programi tedna; 18.30 Primorski dnevnik:
19.30	Primorska troje 78; 23.30 Crash; 21.00 Srečanje s popevkarji; 21.40 Rock party.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6,00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba za praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja;
8.40	Burt Bacharach in Števen Schlaks; 9.30 Maša; 10.15, 11.30,
12.25	V prvi vrsti; 10.30 Spe-
cial:	Pino Calvi. 1.1.45 Radio
sballa; 13.30, 16.30. 18 00 U Cal-derone; 16.00 Radio bunk: 17.30 Glasba je...: 19.15 Večerni program; 19.20 Orkestri
RADIO 2
7.30,	8.30,	9.30,	11.30,	12.30,
> 13.30, 17.30, 19.30. 22.30 Poročila; 6.00. 7.55 Vprašajmo Radio 2: 8.15 Danes je nedelja: 8.45 Popevke za vsakogar; 9.35 Veliki variete; 11.00. 11.35 Ne, ni BBC!;
12.00	Revival• 12.45 Rak; 13.40
Romanca; 14.00 Zgodba predstav in prireditev; 14.45 Nedeljske popevke: 15.00 Disco azione: 16.00 Enodejanka:	16.45	Kolesarsko
svetovno prvenstvo za amaterie;
19.00	Tout Pariš: 19.50 Opera 78.
LJUBLJANA
6.00.	7.00,	8.00,	9.00,	10.00,
11.00,	12.00,	13.00,	14.00,	15.00,
16.00,	18.00, 20.00 Poročila: 7.15
Danes je nedelja; tI.t6 Zdravo, ova lisi vojaki!; 9.4)7»	rit
jra za otroke; 9.48 -JšMadbe- «r mladino:	10.05 Še pomnite, to-
variši...; 10.45 OSREDNJA SLOVESNOST OB 200-LETNICI PRVEGA PRISTOPA NA VRH TRIGLAVA: 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba;
14.20	Za kmetijske proizvajalce;
14.45	Obisk pri orkestru Erich Stasik: 15.05 Nedeljsko popoldne;
15.25	Nedeljska reportaža: 17.00
Zabavna radijska igra; 20.30 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice:	21.00 V nedeljo zvečer.
Nedelja, 27. avgusta 1978 Ponedeljek, 28. avgusta 1978
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00,	14.00,	15.30,	17.00,	18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro ju-
tro; 7,45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2;	9.05
Jug. lahka glasba; 9.30 Življenje v laguni; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra:	10.45	Cicibani poslušajo;
11.00	Naš gorski svet: 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste;
13.15	Slovenske ljudske pesmi;
13.35	Od melodije do melodije;
14.10	Spoznavajmo	gobe;	14.25
Koncerti Live; 15.35 Uspešnice naše dežele; 17.05 Orkester Glasbeno malice v Trstu; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Po stopinjah Valvazorja; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30,	9.30,	10,30,	11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25,	17.30,	18.30,	19,30, 21.30
Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis;
9.00	Par korakov; 9.32 Pisma
in plošče; 10.00, 11.32. 12.50, 16.15 Z nami je...; 10.10 Na počitnicah; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Štadioni in telovadnice: 14.10 Plošče; 13.44 Mala diskoteka; 14 45 Casadei:	15.00 Slavne skladbe:
15.15	Čast komur čast; 15.32
Valčki, polke in mazurke; 16.00 j Ansambel Pinta Vareza; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 La vera Romagna; 17,05 Poslušajmo...;
17.40	Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne:	18.30	Primorski
dnevnik; 18.43 Zabavna glasba;
19.00	Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva: 20.30 Crash;
21.00	Panorama orkestrov.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00. 12.00, 13.00,
14.00,	17.00,	19.00,	21.00 Poro-
čila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujanje; 7.47 Stravagario: 8,30 Glasbeni odmor- 9.00 Radio anclTio;
11.30	Beležke; 12.05. 13.30 Vi in jaz 78: 14.05 Musicalmonte: 11.30 Edith Piaf; 15.00 E...state con noi; 16.40 33 obratov; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.15 Zadnji ljudje: 18.00 Popevke: 18.35 Človeštvo se smeje; 19.10 Večerni program; 19.15 Iznajdba, po imenu plošča; 19.50 Seala je vedno Scala; 20.30 Festival v Salz-burgh 78; 22.30 Objektiv: Evropa; 23.05 Lahko noč.
LJUBLJANA
6.00,	7.00,	8.00,	9 00,	10.00,
11.00,	12.00, 13.00. 15.00, 16.00,
19.00,	20.00. Poročila; 7.20 Rekreacija: 7.50 Dobro jutro, otroci!
8.30	Iz naših sporedov: 0.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vajlsp^melodije;
<~U,40 Turistični .napotiti j* 12.03 Za vsakr„'ar nekaj... 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...;	15.05 Pojo
amaterski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.30	Glasbeni intermezzo; 16.45
Naš radio; 17.00 «VrtUji:k»; 18.00 Studio ob 18.00:	18.65 Izročila
tisočletij; 19.25 Zvočni signali:
20.20	Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!;
20.45	Minute z ansamblom Milana Križana
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
13.00	Holandski varnostni pas —
13.30	DNEVNIK
18.15	Orzoivei — TV film
19.00	Sinjina, škržadi in pahljače
20.00	DNEVNIK
20.40	KRATKO SREČANJE — film
Film je režiral Alan Brid-ges. V glavnih vlogah nastopajo Sofia Loren, Richard Burton, .Tačk Kad-ley, Rosemary Leach itd.
22.40	Športna nedelja
23.20	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in
Drugi kanal
9.45, 12.30 V evroviziji:
Nemčija - Niirburgring: SVETOVNO PRVENSTVO ZA PROFESIONALCE
13.30	Dnevnik 2 — OB 13. URI Kolesarske dirke: SVETOVNO PRVENSTVO ZA PROFESIONALCE Holandska: Zandwoort: AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULA 1
18.15	Prigode mačka Silvestra —
18.40	Napoved programa za prihodnje dni
18.55' Nove prigode Arsenia Lupina
KLOBUČEK S , PERJEM
19.50	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Dnevnik 2 — NEDELJA SPRINT
20.40	Včeraj in danes
21.45	Dnevnik 2 — DOSSIER TEDENSKI DOGODEK
22.40	Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI
22.55	Jazz: Marco di Marco in Martial Šolal
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.40	Za nedeljsko dob^o jutro
9.30	KAPELJSKI KRESOVI nadaljevanka
10.50	OSREDNJA PROSLAVA OB 200-LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV -
12.15	Hunterjevo zlato	i
12.40	Mozaik
12.45	LJUDJE IN ZEMLJA
13.45	Šahovski komentar
14.15	POROČILA
17.05 Britanska enciklopedija
17.20	POROČILA
17.35	John Davison z ljubeznijo
18.25	ŠPORTNA POROČILA
18.30	BEDAK — film
20.20	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	DOLGA POT - 'TV nadaljevanka
21.55	V	džungla /-raste. Slo-
vencev mesto "
22.20	Okrogli w»vetj "	» .h
22.35	DNEVNIK
22.50	Risanka
22.55	RepoHaza z nogometne tekme: HAJDUK - CRVE-NA ZVEZDA
23.30	Športni pregled
Koper
20.30	Otroški kotiček
21.00	27. kanal
21 It ŠTTCTŠCA
2L35 TRIJE NA AŽURNI OBALI celovečerni film
23.10	Berlin: Plavanje —
SVETOVNO PRVENSTVO - FINALE
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00 Poletni maraton
13.30 DNEVNIK
18.15 PO MAG ELANOVIH POTEH
19.10 Ihtavi, prepirljivi. simpatični Braccio di Peno — risanka
19.20 Robinson Crusoe — 8. nad.
19.45 Alman ih slika
20.00 DNEVNIK 20.40 ČLOVEK, MOLČATI
in jVremenskfl
ZNAL
KI NI — film
Film je režiral Claude P’ noteau. V glavnih vlogah nastopajo Lino Ventura, Leo Glenn, Lea Massari, Sozanne Flon itd.
22.30	V evroviziji iz Berlina SVETOVNO PRVENSTVO
V	PLAVANJU
Ob ' koncu DNEVNIK in Vremensica slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Vzgoja in dežele
18.15	Program za mladino:
MISLI - 11. nadaljevanje
18.40	Krt in glasba risanka
18.50	Dnevnik 2 - ŠPORT
19.10	Prirodna darila — 4. nad-
•Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40	MOČNEJŠI SPOL Nagradno tekmovanje
21.15	Jemo Leuiis show — risanke d1
21.40	Zemljepis nerazvitosti
22.40	Vir življenja
Rubrika o judovski kultud Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Rimini: Baseball ITALIJA - ZDA svetovno prvenstvo JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.00	SVETOVNO PRVENSTVO
V	SKOKIH V VODO — prenos
18.00	KMETIJSKA ODDAJA
19.00	Obzornik
19.10	Britanska enciklopedija
19.45	Mladi za mlade
20.15	Risanke
20.30	DNEVNIK
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Krešo Golik: MOTEL MESEČINA — DRAMA
22.00	Kulturne diagonale
22.40	DNEVNIK	.
22.55	SVETOVNO	PRVENSTVU
V	PLAVANJU - posnetek
Koper
20.00	Berlin: Moški skoki —■ svetovno prvenstvo
21.00	Otroški kotiček
21.35 ALI LAHKO PRIMITIVNA LJUDSTVO OSTANE - Iz serije Britanska enciklope-dija — dokumentarec 22.05 W. A. Mozart: FIGAROVA SVATBA - druge dejanje opere
23.00	Svetovno prvenstvo v P*fl-vanju.
Zagreb
19.15	Dogodivščine mačke Toše
19.30	Živel je car
19.45	Mladi za mlade	_
20.25	SVETOVNO PRVENSTVU
V	PLAVANJU
21.00	TV DRAMA
22.40	Glasbeni trenutek
22.45	STRUŽKI VEČERI POE’ ZIJE
■24.00 Dokumentarni film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. AVGUSTA DO 2. SEPTEMBRA 1978
TOREK, 29. avgusta
17.55	Praga: Evropsko atletsko prvenstvo; 19.05 Obzornik; 19.15 Daljnogled: 19.50 Od vsakega jutra raste dan; 20.20 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Diagonale; 21.35 A. N. Tolstoj: Trnova pot — nadaljevanka; 23.15 Glasila takšna ia drugačna; 23.51. Evropsko a-tletsko prvenstvo.
KOPER
17.55	Lahka atletika; 20.30 Odprta meja — slovenska odaja;
21.00	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Aktualna tema; 22.05 Gospa Eliot - film; 23.00 Lahka atletika — Praga.
SREDA, 30. avgusta
17.25	Šahovski komentar; 17.55 Praga: Evropsko atletsko prvenstvo: 18.50 Obzornik; 19.05 Razbojnik Jurko — mladinski film;
20.20	Risanka; 20.30 Dnevnik: 21.00 Dan — zabavno - glasbena oddaja; 21.35 Steve in Eydie pojeta Co.ea Porterja; 22.25 Dnevnik;
22.40	E ropsko atletsko prvenstvo. KOPER
20.00	Lahka atletika — Praga:
21.00	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Cirano De Bergerac — celovečerni film; 23.30 Evropsko prvenstvo — Atletika.
ČETRTEK, 31. avgusta
17.55	Praga: Evropsko atletsko prvenstvo; 19.30 Obzornik; 19.55
I.	Stravinski: Violinski koncert;
20.30	Dnevnik; 21.00 Film tedna: Papirnati mesec; 22.40 Propagandna oddaja; 22.45 Jazz na ekranu: Kvintet Horace Silver —
II.	del: 23.05 Dnevnik: 23.20 Evropsko prvenstvo v atletiki.
KOPER
17.55	Praga: Lahka atletika;
21.15	Dnevnik; 21.35 Zmenek v Isfahanu — celovečerni film; 23,00 Srce — dokumentarec iz serije Človekovo telo; 23.30 Lahka atletika — Praga.
PETEK, 1. septembra
17.25	Šahovski komentar.: 17.55 Praga: Evropsko atletsko prvenstvo; 19.05 Obzornik; 19.15 Viking Viki — otroški film; 19.45 Pevski tabor 7u: 20.15 Risanka;
20.50	Dnevnik; 21,00 Kar bo, pa bo; 22.05 Razgledi: Zadnja neznanka, iz serije Antipodi; 23.05 Detektiv Shaft — film; 23.50 Evropsko prvenstvo v atletiki.
KOPER
17.55	Praga: Lahka atletika:
21.00	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.'i Mirni človek <— celo-
večerni film; 23.10 »Locandina* T reklamna odaja; 23.25 Po nakljuc ju preživeli — serijski film.
SOBOTA, 2. septembra
16.35	Nogomet: Vojvodina - Brij grad: 18.30 Praga- lahka atlri1' ka; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnih; 21.v0 F. Vlček - V. P. Borovička. Bajtarja — nadaljevanka; Mupoet <sha\v; 22.10 Prometna zmeda — celovečerni film; 00-* Praga: Lahka atletika.
KOPER
16.40	Nogomet: Vojvodina Brij' grad; Sledi Praga; Lahka atlrij, ka; 20.00 Otroški kotiček; Sla® spored posvečen festivalu «UniD v Genovi; 20.30 Pozdrav festiva lu »Jugoslavija in mednarodno s° delovanje*: 21.35 Hondo: Pot ž®J - film; 22.30 Pacifistka - <-'cl večerni film.
Emil Frelih
45.
(AR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
_______J
dekleta Aha1ye. Shri Rama odveže Ahalyo prekletstva in deklica postane spet vidna.
V četrtem dejanju gredo ha dvoru kralja Janaka h koncu priprave za ženitev Site. Tja prispe z obema dečkoma tudi Visvvamitra. Ker se zbirajo kralji in princi, Viswamitra razloži, da so se prišli poklonit bogu Šivi, ki čuva Janaka. Ko ugledajo ženske Shri Ramo, se začudijo nad njegovo lepoto. Snubači so mu zato zavidni. Ko pa se pojavi Sita in ga zagleda, začuti mahoma njegovo privlačnost, vendar je nesrečna, ker je prepričana, da zaradi mladosti ne bo kos tekmovanju. Janaka potem izjavi snubačem, da bo Sitino roko dobil listi, ki bo
Naslednja tri dejanja so prikazala ep od tam, kjer se je.v prvem dejanju končala pripoved in pesem, Kialj Dasaratha je razpravljal s prijateljem Vasishto o ženitvi svojega sina Shri Rame. V tem je prišel na obisk kralj Visvvamitra, ki so ga sprejeli z visokimi častmi. Dasaratha je bil pripravljen mu izpolniti kakršnokoli željo. Viswa-mitra mu pove. da je začel z religioznim obredom, ki pa sta mu ga z napadom prekinila sovražnika Maricha in Subabu. Zato odbijeta napadalca. Dasaratha bi rad ohranil sina pred razbojnikoma, zato sklene iti sam v boj. Visoki gost zavrne to ponudbo in hoče nejevoljen zapustiti dvor Prijatelj Vasishta ga skuša potolažiti. Končno ga je le pregovoril, češ da gre za blagor njegovega sina
Tretje dejanje prikaže potovanje skozi gozd, čigar lepoto opeva Visvvamitra. Vsi trije pridejo navdušeni do mesta Ashrama. Shri Rama in spremljevalec l.akshunana čuvata vhod v mesto in razpravljata, kako bodo porazili razbojnike. Visvvamitra nato pove pravljico o prekletstvu
i'
I ' I
i i
S čarobne predstave indijskega klasičnega gledališča
dvignil in upognil težki lok. Drug za drugim so to poskušali a nihče mu ni bil kos. Snubač Ravana ga končno trudoma dvigne, a omaga pod njegovo težo. Kralj Janaka nato vpraša, ali res ni nikogar, ki bi rešil nesrečneža izpod bremena. Visvvamitra pokliče Shri Ramo, ki dvigne lok s tako močjo, da mu poči pod rokami. Sita nato ozaljša junaka s kito cvetja in Rama dobi Sitino roko.
Vsebino epa Ramajane, ki je po fantastični sestavini in moči dramatičnih nežnih in razburljivih prizorov v mnogočem vplival ne samo na indijsko, ampak na skoraj vso južnoazijsko dramatsko ustvarjalnost in njen razvoj, je dramatizator in režiser Rukrhini Devi prikroji! za plesno dramo, ali bolje legeno. S svojo dramatizacijo se je skušal čim bolj približati staremu načinu uprizarjanja, kakor si ga zamišljajo, da je nekoč veljal. Strnil je besedilo Ramajane, da bi bilo čim bolj bogato dra-matskih elementov po principih sodobne dramaturgije. V delu vejejo humor, vedrina in radost nad življenjem prepletajo se niti drame in romance in bijeta se zlo in dobro, kot je navada v indijski dramatiki. Dramaturški gradnji plesne legende je prispeval koristne elemente za stopnjevanje dramatičnih konfliktov, česar se je v dobri meri posluževala tudi glasba.
Ramajana, kot so jo uprizorili, je bila pravzaprav opera in hkrati balet. Libreto je namreč skomponiran za orkester in petje kot v operah, z razliko da pevci niso nastopali na odru, ampak so peli v orkestru, medtem, ko so igralci na odru s plesom in pantomimo ponazarjali dejanje. Predstava je nudila zanimiv vpogled v indijsko klasično gledališče, saj so delo uprizorili v slogu, kakor je veljal pred dva tisoč leti.
Nenavadni in zato tembolj značilni so bili prih0 nastopajočih oseb na oder. Pred vsakim nastopom s* prišla moška z živo poslikano zaveso, s katero sta prikr) ( nastopajočo osebo, dokler se ni ustavila na določen0^, mestu. Orkester je bučno spremljal vsak nastop. doK se zavesa ni umaknila za oder. Izpod potujoče zavese , je videlo samo korake nastopajoče osebe, ki so jo e>e plesni gibi označevali, še preden je bila vidna v celoti > Zanimivo je tudi bilo, da so bili igralci in Plesaj(l
brez rekvizitov. Vrče in čaše, krožnike in pahljače tudi težki lok, vse to so nakazovali s kretnjami, kar terjalo veliko zmogljivost vizualnega prikazovanja
i0
fj 8'
značiti so znali vse predmete tako, da jih je le*1 -,j vsakdo dobro videl, čeprav jih v resnici ni bilo. ^eg. moram, da so vse to reševali precizno, kar se je 01 ralo podrediti še ritmu orkestra.	v
Predstava z mladimi izvajalci je uspela tradicionalnih plesih južne Indije Bharata Natya in ^ kali, na katere se je oprla tudi celotna koreografije plesi vsebujejo mnogo gracioznosti v kretnjah in ® ^ Ognjeviti so zlasti v trenutkih radosti in veselja. Tal< zažvenkečejo plesalcem in plesalkam obroči na noseh ustvarjajo svojevrstno melodijo, ki jo v tišini orkes spremljajo samo bobni s svojim plesnim ritmom. Vse P1;' g plešejo po indijskem običaju bosi. Plesalke imajo pobarvane nohte na rokah in na nogah in prav g rdeče dlani in podplate. Razen tega pa tudi rdečo, 6r9. ali zlato piko na čelu, ki je največkrat okrašena z n' ^ menti; rdečo piko imajo tudi na dlaneh, v vranje čf^. laseh pa belo cvetje. Stari indijski kostumi so blesf ^ njih kroji in orientalsko žive barve pa so prava paša za 0
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
atletika
PRED 12. EP V PRAGI
Doslej največ kolajn SZ
Večino prvenstvenih rekordov so dosegli v Rimu leta 1974
. Prvo evropsko atletsl prvenstvo j® bilo leta 1934 v Turinu, letošnje v pa bo 12. srečanje najboljših
atletinj in atletov Evrope. S pričet-*°m evropskega prvenstva je bila ^Polnjena vrzel med olimpijskimi i-*rami. Kot je znano, danes popolnih ''Plesnih let ni več, kajti upeljana ?° bila tekmovanja za evropski po-*a*. lani se jim je pridružil še za svetovni pokal, načrtujejo pa tudi svetovno prvenstvo v atletiki.
Skorajšnje EP v Pragi od 29. t.m. p 3- septembra je že 12. po vrsti. ® Turinu, kjer so nastopili samo j eb, ter ločenem prvenstvu 1938 'moški v Parizu, ženske na Dunaju), sakor tudi potem, ko je medvojno jPvenstvo 1942 odpadlo, so si prire-21'e'ji sledili takole: 1946 Oslo, 1950 1954 Bern, 1958 Stockholm, J62 Beograd, 1966 Budimpešta, 1969 Atene, 1971 Helsinki in 1974 Rim.
Večina rekordov Iz Rima
j, Ob nezadržnem razvoju atletike v jVfopi podatek, da je večina rekor-prvenstev iz Rima, res ne more ^Psenečati. V glavnem mest1 Italije k; bilo zabeleženih 26 rekordnih Planik, iz leta 1971 jih je ostalo 9, jT1 Pa so iz leta 1969. Na stadionu antena Rošickega bodo atleti in atle-,Pjs poskušali izboljšati naslednje
mamke:
MOŠKI
*00
m: Boraov (SZ) m: Borzov (SZ) m: Hcnz (ZRN)
wm: Sušanj (Jug.)
5 m: Arese (It.)
7° m: Foster (VB) 13’17”2
IO;«00 m:
jVaatainen (Fin.)
m zapreke: lin n°WSki (Pol.)
m ovire:
. Dvut (Fra.)
10’'27 (1974) 20”3 (1974) 45”04 (1974) 1’44”1 (1974) 3’38”4 (1974) (1974)
27’52”8 (1974) 8'15”0 (1974)
'm ovire: „.pascoe (VB)
13’’40 (1974) 48”82 (1974)
225 cm (1974)
Višina;
Vdrring (ZRN) in
►&* (SZ>
Wwig (NDR) (1971),
{Višku,n (SZ) in
h‘Vozakiewicz (Pol.) 535 cm (1974)
"aljina:
*p°dlužni (SZ)	8,12 cm	(1974)
doskok:
v San je jev (SZ) 17,23 m (1974)
arogb,;
^risenik (NDR)	21,08 m	(1971)
gjkj Danek (ČSSR)	63,90 m	(1971)
tBondarčuk (SZ)	74,68 m	(1969)
Lusis (SZ)	91,52	(1969)
peteroboj:
. Skowronek (Pol.) 8207 točk (1974)
Maraton:
hUsmont (Bel.) 2.13'09”0 (1971) B°ia 20 km: pSPvaga (SZ)
““ia 50 km:
»Nohtne (NDR)
‘Pfata 4X100 m:
.Francija *'afeta 4X400 m:
* rancija
rfJ
1.27’20"2 (1971)" 3.59”05”6 (1974) 38”69 (1974)
3’02”3 (1969)
ŽENSKE
11”13 (1974)
22"51 (1974) 50”14 (1974) (1974)
taSzewinska (Pol.) m:
.^'vinska (Pol.)
£ P>: Salin (Fin.)
J^n>: Tomova (Bol.) 1’58”1
3filaffmeister (NDR) 4’02”3 (1974) i? Pi: Holmen (Fin.) 8’55”2 (1974) jLn ovire:
V^bfhardt (NDR)	12"66 (1974)
h^itschas (NDR)	195 epi (1974)
a|.nna:
^ckler-Becker (ZRN)
6,76 cm (1971)
^gla:
bSfova
(SZ)
20’78 m (1974)
v‘sk: Melnik (SZ) 69,00 m (1974) Fuchs (NDR) 67,22
r uens (.nuki o v,as m (1974) m: NDR	42"51 (1974)
Jvj90 m: NDR	3’25”2 (1974)
b0i-.rob°i — nismo upoštevali naj-. Jše znamke zaradi spremenjenega
Šareda.
najmočnejša
. ^'ede osvojenih odličij na 11 do-hpPPjih prvenstvih je SZ v veliki p^dnosti (brez nastopa na obeh ^“vojnih prvenstvih), zanimivo pa k’ba je teoretični seštevek za nem-Sm, atlete in atletinje še boljši, če OvVh ein° vse osv°jene kolajne teh ineb držav, ko so nastopale skupno j Sedaj zadnje čase ločeno.
"bPa lestvica za moške in ženske S B
v Milanu finalni tekmi, in sicer ob 20. uri Botafogo - Flamengo in ob 22. uri Milan - Juventus.
EAST RUTHEFORD (New Jersey ZDA) — Nogometna ekipa Cosmo-sa, za katero nastopajo nekateri slavni nogometaši, kot so to Pele, Beckenbauer, Chinaglia in Jugoslovan Bogičevič, se je tudi letos uvrstila v finale ameriškega prvenstva. V polfinalu ie premagala enajsterico «Portland Timbers* in se bo sedaj spoprijela za naslov s Tampo Bay.
Marinho k Anderlechtu
RIO DE JANEIRO — Francisco Das Chagas (Marinho), ki je bi! med najboljšimi v brazilski reprezentanci na svetovnem nogometnem prvenstvu v ZRN leta 1974 in katerega ni selektor Coutinho vključil v ekipo na letošnjem mundialu v Argentini, bo prihodnjo sezono igral v vrstah belgijskega Anderlechta. Marinho se je namreč pred kratkim
zelo dobro izkazal na turnirju v Amsterdamu, kjer so poleg brazilskega Fluminenseja nastopile tudi ekipe Ajaxa, AZ 67 in Anderlechta.
Kaže, da so Ljli opazovalci belgijske ekipe navdušeri nad brazilskim asom in bodo sedaj za njegov prestop odšteli 700 tisoč dolarjev Flu-minenseju.
MOTOCIKLIZEM
Cecotto najhitrejši
NTVELLES — Danes bo na tej progi dirka za svetovni motociklistični naslov kategorije do 750 ccm. Po poskusnih vožnjah ima najboljši čas Cecotto, ki vodi tudi na skupni lestvici s točko več od Američana Robertsa.
Danes pa so v Brnu tudi dirke za svetovni naslov kategorij 50 ccm, 250 ccm, 350 ccm in sidecar. To je predzadnje tekmovanje svetovnega prvenstva, zato bo za nekatere kategorije odločilna dirka.
Tudi za nogometaše trebenskega Primorca so se prejšnji teden končale počitnice. Na sliki: igralci med treningom pod vodstvom trenerja Alda Kralja
NOGOMET
PRED PRVENSTVOM 3. AL
Kras intenzivno trenira
Ekipo vodi znani strokovnjak Šalih Softič
šahovska panorama
Kot vse ostale slovenske ekipe so se tudi nogometaši Krasa lotili s pripravami. Pod vodstvom nogometnega strokovnjaka Saliha Softiča intenzivno trenirajo že deset dni, priprave pa potekajo v Repnu in deloma na igrišču v Križu. V Repnu nogometaši pridobivajo moči in kondicije, na dnevnem redu so teki skozi gozdiče in telovadba, v Križu pa krasovci vadijo z žogo. Doslej so imeli eno trening tekmo z bazoviško Zarjo, sinoči pa so v okviru «MemoriaIa Žarka Raceta* igrali na Proseku s Primorcem.
Igralci se na treningih zelo potrudijo, so disciplinirani, kajti dobro vedo, da bodo le s trdim delom lahko uspešno nastopali v prvenstvu 3. amaterske lige, ki se bo pričelo oktobra meseca. Dobra uvrstitev v tem prvenstvu pa je tudi cilj vodstva in nogometašev.
Trenef Softič ima letos na razpolago v bistvu iste igralce, ki so za Kras nastopali v lanski sezoni. Moštvo je zapustil le Dario Košuta, ki bo ponovno okrepil barve kriške Vesne, k ekipi pa je pristopilo nekaj mladih in perspektivnih nogometašev z Goriškega in pa Andrej Race, ki je lani nastopal za Esperio. S temi okrepitvami se vodstvo ekipe iz zgoniške občine nadeja, da bo Kras v prihodnjem prvenstvu zasedel višje mesto na lestvici, kot ga je v zadnjih letih, s tem pa bodo krasovci privabili ob rob igrišča tudi večje število ljubiteljev nogometa, saj je v lanskem prvenstvu sledilo uspehom in neuspehom ekipe le majhno število gledalcev.
Danes pa že za prve točke
Danes bo uraden start nove nogometne sezone v Italiji. Začetek je kot vedno prvo kolo italijanskega pokala. Torej igra se že za dve točki, izidi pa v teh tekmah le relativno veljajo, saj je italijanski pokal zadnja leta zelo devalvirana prireditev.
Gotovo navijače več zanimajo nastopi prenovljenih enajsteric in tako pridejo na dan prvi komentarji.1 krat približno 80, verjetno pa se bo
1.	SKUPINA
Monza — Nocerina (20.45) Taranto — Fiorentina (17.00) Počiva: Juventus
2.	SKUPINA:
Bari — Lazio (17.00)
Pistoiese — LR Vicenza (21.00) Počiva: Bologna
3.	SKUPINA
Palermo — Verona (17.00)
Torino -— Cesena (20.30)
Počiva: Brescia
4.	SKUPINA:
Catanzaro — Lecce (17.00)
Spal - Foggia (21.00)
Počiva: Milan
5.	SKUPINA:
Pescara — Avellino (18.00) Udinese — Sambenedettese (17.30) Počiva: Perugia
6.	SKUPINA:
Atalanta — Genoa (20.30)
Napoli — Sampdoria (17.00) Počiva: Rimini
7.	SKUPINA:
Roma —■ Ascoli (20.30)
Temana — Cagliari (17.30) Počiva: Varese

DVE ZMAGI KARPOVA V ENEM DNEVU
Potem ko sta Karpov in Korčnoj v celem me seču dvoboja dobila vsak komaj po eno partijo in jih 10 remizirala, je nastal v enem dnevu, 20. avgusta, nepričakovano popoln, morda celo odločilen preobrat Ta dan so namreč doigravali kar dve prekinjeni par tiji, 13. in 14., in Karpov je obe dobil ter tako po vedel s 3:1. To je bilo tem večje presenečenje, kei so po pozicijah ob prekinitvah splošno računali, da bo 13. partijo dobil Korčnoj, 14. pa Karpov, tako da bi bilo stanje zopet neodločeno 2:2. Toda Korčnoja se je v 13. partiji držala neverjetna smola. Najprej je nasprotnika lepo nadigral in potem z žrtvijo kva litete dosegel odločilno prednost. Ko pa je bilo 18. t.m. treba partijo nadaljevati, je nenadoma zaprosil za premor, s čimer je bilo nadaljevanje preloženo na 20. t.m. V soboto sta potem i-gralca pričela 14. partijo. Karpov je imel ves čas nekaj prednosti, vendar pozicija ni prešla meje remija.
Tedaj pa je v končnici Korčnoj nenavadno težko pogrešil. Karpov je z žrtvijo kvalitete dosegel do prekinitve gladko dobljeno pozicijo.
20. t.m. so po pravilniku nadaljevali najprej 13. partijo. Izkazalo se je. da Korčnoj ni kuvertiral najboljše poteze, ki bi dobila še najmanj kmeta. Tako pa je Karpov z dvema študijškima potezama, ki so ju oči-vidno našli njegovi sekundanti, ize-
w
uiiiinMirMMMMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmimHitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiittiiiMiiHiiimit
ODBOJKA
OD JUTRI PRI BANIH
T eča j za začet n i ke
Doslej se je za tečaj prijavilo že 80 mladih odbojkarjev in odbojkaric - Koristna šola za naše trenerje
Odbojkarski tečaji so pri nas prava tradicija. Po večletnih poletnih tečajih v Rovinju je lani ZSŠDI prvič organiziralo tak 10 dnevni tečaj pri nas, točneje pri Barih. Pobuda je doživela lep uspeh, zato bo podoben tečaj na sporedu tudi letos. Od jutri dalje bo skupina naših najmlajših odbojkarjev in odbojkaric vadila v šolskem centru pri Banih.
Zastopana bodo vsa naša društva s Tržaškega, saj so svoje člane in članice prijavili Bor, Breg, Konto-vel, Kras, Sloga in Sokol. Prijavljenih tečajnikov in tečajnic j zaen
Skratka, čeprav se igra že za uradno tekmovanje, je še vedno v o-spredju «govorjeni nogomet*. Italijanski pokal pa je za to kot nalašč prirejen.
to število še povečalo.
Razumljivo je, da je tečaj velike važnosti: kot pri vsaki športni panogi je treba tudi pri odbojki polagati veliko pažnje najmlajšim in jo za
HiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifitiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiB
BOKS
KOLESARSTVO
TRI DIRKE V NASI DEŽELI
Traversaro - Peralta
Končno so organizatorji najavili uraden datum dvobdja žd 'evropski naslov srednjetežke kategorije med Traversarom in Peralto, ki so ga že dvakrat preložili. Dvoboj bo 5. septembra v Bibbionu.
29. septembra pa se bosta (vedno za evropski naslov) pomerila v težki kategoriji Španec Evangelista in veteran iz Bologne Cane.
OBVESTILA
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da se odo treningi prve članske ekipe pričeli 31. avgusta ob 19.45 na sto^cnu «Prvi maj».
# 4» »
ŠD M‘adina iz Križa
obvešča, da bo napuvtdeni izlet v gore od 30. avgusta do 3. septembra. Vodja izleta bo Drago Košuto, vpisuje pa Boris Košuta (tel. 220-554 v večernih urah).
Naporna nedelja za modro-bele >
Veterani starta jo na dobra mesta - Uspeh Udoviča v Kranju
Med mladinci bo na 111 kilometrov dolgi krožni progi nastopil pri San Vitu ob Tilmentu tudi član lonjerske-ga kolesarskega kluba Adria Sandro Čok, ki se vneto pripravlja na deželno prvenstvo juniorjev, ki bo prihodnji teden v Pordenonu. Mladi lonjerski dirkač, ki se je p' slabem začetku seznne izkazal za vestnega kolesarja, upa da se bo tudi danes izkazal ter se uvrstil med petnajst najboljših, kar je doslej dosegel že večkrat, predvsem pa v tem zadnjem mesecu, ko je res presenetil svoje klubske vaditelje z vrsto uspehov. Upajmo, da jih ne bo niti danes razočara’, pa čeprav bo proga nekoliko naporna.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
S
H
SO
C/2
H
?°vjetska zveza Bsitanija	85	64	66
	42	33	44
	42 19	40 35	31 31
f°ljska	28	22	28
Ska	25	19	28
*rancija ^tedska	27	25	19
	19	27	21
galija	15	20	17
"Soslavija	3	4	2
H°gomet
"POKAL MESTA MILAN/
Milan in Juventus v finalu za 1. mesto
rt^AN _ v petek sta bili polfi-srečanji za 3. mednarodni no-v.®mi »Pokal mesta Milan*.
1:q !an je premagal Flamengo z zadetek je dosegel Rive-W 45. min.). V Turinu pa je Ju-t^f Us z istim izidom odpravil Bo-2 zadetkom Causia v 76. min. >Waj omenimo, da ni v vrstah Fla-igral slavni Žico, ki je za-osu. Poškodbe (ali «petrodolarjev») 6ot ‘v Braziliji, medtem ko sta za ^ t>So nastopila reprezentanta Gil jvau|o Cesar.
®Vl bosta na stadionu San Siro
TRIGLAV
26. avgusta 1778 so se štirje Slovenci prvi povzpeli na vrh Triglava. Bili so: rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Prav te dni torej poteka 200-letnica prvega vzpona na Triglav. V počastitev tega jubileja je bila v soboto pri Aljaževem stolpu spominska svečanost, danes pa je na sporedu v Ribičevem lazu v Bohinju odkritje bronastega spomenika, ki predstavlja prve osvojitelje Triglava.
Vendar ni Triglav navišja slovenska in jugoslovanska gora, Triglav ima še globji pomen. Triglav je bil namreč simbol in znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda, danes pa je vtisnjen v grb SR Slovenije. Med samo narodnoosvobodilno vojno pa so partizani kar dvakrat ponesli slovensko zastavo na vrh Triglava, in sicer v juniju in oktobru 1944.
Tabornikom Rodu Modrega vala Triglav tudi precej pomeni, saj so že večkrat večje skupine tabornikov in tabornic prišle na vrh Triglava. Večina izmed njih je bila takrat prvič na Triglavu. Kot zanimivost lahko navedemo, da si vedno kdo nadene besedo Triglav kot taborniško ime, ki ga potem sprem lja skozi življenje, tudi potem ko je zapustil taborniške vrste.
Konec gozdne šole 1978
Pred dnevi se je na Naklovi glavi ob Bohinjskem jezeru končala letošnja sezona poletne taborniške gozdne šole. Letos je šlo skozi razne izmene gozdne šole okrog 300 tabornikov in tabornic, ki so se u-sposabljali z,a načelnike čet, družin, za mentorje organizacije ter za spe-
cialiste za topografijo in orientacijo ter za uspešne propagandiste.
Priročnik za lokostrelstvo
Komisija za založniško dejavnost pri izvršnem obdoru Zveze tabornikov Slovenije v zadnjem času v pospešenem ritmu izdaja prepotrebne priročnike za razne aspekte taborniškega delovanja. Nedvomno najbolj zanimiva pobuda je, da bo v kratkem zagledal luč sveta priročnih za lokostrelstvo, ki ga Zveza tabornikov pripravlja skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije.
Taborniška brigada
Danes se uradno zaključujejo mladinske delovne akcije po Sloveniji. Mnogo članov raznih taborniških odredov in skupin se je udeležilo raznih mladinskih delovnih brigad. Kot zanimivost naj navedemo, da je v zadnji izmeni akcije Posočje 1978 delala tudi izključno taborniška brigada Borisa Kidriča, ki je bila sestavljena iz tabornikov sedmih različnih odredov. Letos so bili to taborniki iz Valjeva, Bara, Pulja, Brčkega, Jesenic, Kopra in Sevnice.
Taborniki — veslači
Z mednarodne donavske regate so se pred kratkim vrnili jugoslovanski predstavniki — taborniki pore-čani iz Vojvodine in Hrvatske. Pred nekaj več kot semecem dni se je iz mesta Passau, na meji med ZRN in Avstrijo, odpravila na pot dolga vrsta plovil brez motorja z udeleženci iz ČSSR, Madžarske, Av strije, ZRN, Nizozemske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Opravi je na ali bolje rečeno preveslana pot je bila dolga več kot 2.500 km. Mednarodno donavsko regato so podonavska mesta letos opravila že dvaj setič zaporedoma.
Godnič pa bo nastopil na 120 km dolgi amaterski dirki v Risanu pri Vidmu, potem ko je v nedeljo dosegel zadovoljiv uspeh pri Trevisu, kjer se je pomeril res z elito italijanskega kolesarstva, ko so poleg domačih tekmovalcev nastopili tudi nekateri udeleženci svetovnega kolesarskega prvenstva v Zah. Nemčiji, ki so bili predčasno izločeni. O kakovosti dirke priča že poprečna hitrost, ki je znašala skoraj 45 kilometrov na uro.’ Danes pa to Gcdnič tudi starini z nekaterimi najboljšimi, proga pa je zelo naporna, predvsem v osrednjem delu dirke, ki poteka po vaseh Beneške Slovenije.
Veterani pa bodo po večtedenski odsotnosti spet r~s'.:,.uli v Trstu, tokrat na krožni dirki z Opčin do Velikega Repna in Cola, ki jo bodo morali prevoziti šestkrat. Lonjerski tekmovalci, ki niso na deželnem prvenstvu prejšnji teden zadeli cilja, upajo, da se jim ne bo tokrat izmuznila dobra uvrstitev, saj ne bi smeli razočarati na zanje dokaj pripravni progi. Barve Adrie bodo danes branili na Opčinah Bonamv , Macarol, Ferluga, Verginella, Poropat, medtem ko ni gotovo, če bo nastopal Ce-rasari, ki ni še popolnoma okreval pa krajši bolezni.
Naj omenimo še prodoren uspeh, ki ga je preteklo nedeljo dosegel na jugoslovanskem prvenstvu veteranov v Kokrici pri Kranju Stojan Udovič. V hudi konkurenci najboljših jugoslovanskih kolesarjev veteranov je v svoji kategoriji premočno zmagal z dokajšnjo prednostjo pred Beograjčanom Todorovičem, Mariborčanom Fajdigo in Ljubljančanom Pertotom.
Dirka, ki je potekala na položni krožni progi, je bila zelo hitra in borbena, odločila pa se je v zadnjem izmed petih krogov, ko se je Udovič podal v napad in pustil svoje nasprotnike daleč za sabo.
R.PEČAR
TENIS
Na mednarodnem prvenstvu ZDA
Med ženskami je največ zaslužila češkoslovakinja Martina Navratilova (286.500 dolarjev).
to športno panogo navdušili. V 10 dneh, kolikor bo trajal tečaj, bodo začetniki veliko pridobili in bodo pripravljeni na začetek treniranja pri matičnem društvu.
Tečajniki bodo tudi letos trenirali dvakrat dnevno, in sicer zjutraj ob 9.00, popoldne pa ob 15.00. Kosili bodo seveda pri Banih, poskrbljeno pa bo tudi za njihov prosti čas: na sporedu bodo namreč predavanja, filmi in pa razne družabne igre.
Tečajnike bo treniralo šest mladih trenerjev, ki že trenirajo pri naših društvih, in sicer Mira Grgič, Dragica Hrovatin, Ticijana Križmančič, Igor Može, Nadja Rupel in Ksenija Slavec. Pri Banih pa bodo trenerji imeli obenem tudi trenerski tečaj, ki ga bo vodil prof. Frank j Drasič.
Mladi trenerji bodo tako trenirali svoje ekipe, po popoldanskem treningu pa bodo s prof. Drasičem na-črtali delo za naslednji dan. Delo s tečajniki pa bo seveda tudi za trenerje dragocena šola za bodcče^deltK vanje pri društvih; kjer pRtadtr hudo primanjkuje trenerski kader.
Potek celotnega tečaja pa bo kodr-’ diniral prof. Ivan Peterlin, Tu je tiu-" di refer-nt za odbojko pri ZSŠDI.
ATLETIKA
RIM — Luigi Zarcone, ki bi moral tekmovati na 5.000 in 10.000 m na evropskem atletskem prvenstvu v Pragi, se ne bo mogel udeležiti tega tekmovanja, ker se je v prejšnjih dnevih poškodoval.
ROKOMET
TREBINJE — Rokometašice Lokomotive so osvojile prvo mesto na mednarodnem rokometnem turnirju «Trebinje 78». V finalu so premagale poljsko ekipo ASK iz Chor-zowa z 20:19.
Tretje mesto je osvojil Dubrovnik. četrto pa domača ekipa Leotar.
načil položaj. Korčnoj pa je kljub časovni stiski igral trdovratno naprej na zmago in napravil pri tem tako težko napako, da je bil takoj celo izgubljen. 14. partijo pa je dobil Karpov po pričakovanju brez težav.
Kako bo sedaj tekel dvoboj naprej, lahko še vedno samo ugibamo. Eden izmed poročevalcev v Baguiu pa je vsekakor dobro napisal, da sedaj vsaj obstoji upanje, da bo dvoboj končan — pred novim letom. Korčnoj je znan kot trdovraten borec. V dvoboju pred 4 leti je vodil Karpov proti njemu že 3:0, pa je znižal na 3:2 in je bil tik pred koncem dvoboja že blizu izenačenja. Toda na drugi strani je sedaj izven dvoma, da ima Korčnoj tudi svoje slabe trenutke. Slabo prenaša 5. uro igranja in dela mnogo napak v ča-I sovni stiski. Karpov pa ima sedaj že polovico od potrebnih 6 zmag in lahko več ali manj potrpežljivo čaka, da Korčnoj zopet pogreši.
Po šoku zaradi dveh porazov je Korčnoj kot beli igral 15. partijo očividno samo na remi in Karpov ni imel težav, da je tega dosegel.
Ortodoksni damin gambit Beli: Korčnoj Črni: Karpov
(13. partija dvoboja, Baguio 17. in 20. 8. 1978)
1. c4 S]6 2. Sc3 eS 3. S/3 d5 4. d4 Le7 5. Lg5 h6 6. Lh4 0-0 7. Tel
Proti Tartakowerjevi varianti je ta poteza nekoliko prožnejša kot 7. e3, kar je vlekel Korčnoj v 1. partiji.
7.	. . .bS 8. Lf6:
Naknadna menjava na f6 je eno izmed modernih orožij proti Tarta-kowerjeyi varianti. Beli noče, da bi črni na d5 vzel s skakačem.
8.	... L/6: 9. cd5: ed5: 10. g3
Fianketo v tej varianti je tudi že
znan, čeravno samo iz podobnih pozicij. Ideja je vsekakor upoštevanja vredna. Običajno pa igrajo tu 10. e3.
10. ... c6 11. Lg2 L/5
Tu razvoj lovca na b7 ne hi imel smisla.
12. 0-0 Dd6 13. e3 Sd7 14. Sel
Skakač gre na f4, kjer stoji zelo aktivno.
14. ...T]e8 15. Sd3 g6 16. Sf4 Lg7?
Prva netočnost, ki omogoča, da beli odstrani črnega belopoljnega ldvAi. Ta%i*bilVbzneje še kako potreben pri obrambi daminega krila. Treba je hilo-rigrati -lf!. . . . Sf8 in omogočiti 'lovcu umik na d7.
17. g4! Le6 18. h3 Sf8 19. Se6: Se6: 20. Dd3 Tad8 21. Tc2
Začetek 'akcije na daminem krilu, predvsem proti slabi točki c6.
21. .. . Sc7 22. Sa4 Dd7 23. b3 Te6 24. Sc3 Td6 25. b4 Lf8 26. Se2 bS?!
Da bi skakača preko a8 in b6 pripeljal na c4. Kakor se izkaže, je ta ideja dvomljiva.
27. Db3 Sa8 28. a4! ba4: 29. Da4: Sb6 30. Db3 Tb8 31. Sf4 Sc4 32. Da4 /5?
S tem je črno kraljevo krilo nevarno oslabljeno. Treba je bilo poskusiti 32. ... Tb5 in nato a5.
33. p/5: D/5: 34. Da7: Tb4: 35. Tn2 Dc8 36. Tel Tb7 37. Da4 Tf7 38. Tc4:!
Popolnoma korektna žrtev, ki bi morala dobiti partijo. Beli dobi za kvaliteto sčasoma dva kmeta in razbije črno pozicijo.
ČSSR prva
AI.MERIA — Češkoslovaška je o-svojila prvo mesto v tekmovanju za pokal kraljice Sofije za ženske mladinske reprezentance. V finalu je premagala Švedsko s 5:0. Tretje mesto je osvojila Švica, ki je od-p.-.vj'f) T-ah.io s 3:2
NAMIZNI TENIS
Naš! igralci trenirajo
V Travniku pri Zenici se je pričel enotedenski namiznoteniški tabor za najboljše igralke in igralce iz Besne in Hercegovine. V duhu trsnega medsebojnega sodelovanja, ki so ga navezali med seboj SOFK BiH in ZSŠDI, se bosta teh skupnih priprav ud.e’ežili tudi igralki ŠK Kras Sonja Milič in Dragica Blaži-na, medtem ko je morala Neva Rebula zaradi obolelosti v zadnjem trenutku odpovedati svojo udeležbo.
* # #
Šest Krasovih naraščajnic ter naraščajnikov, in sicer Sonja Doljak, Alenka Furlan, Damjana Sedmak, Jan Bitežnik, Igor in Luciano Colja se mudijo na enotedenskih kondicijskih pripravah v kraju Žibrže pri Logatcu. Priprave vodi Krasov trener Miha Derganc.
B. S.
PADALSTVO
ZAGREB — Včeraj se je na športnem aerodromu Lučko Kraj v Zagrebu začelo 14. svetovno prvenstvo v padalstvu, ki se ga udeležujejo tekmovalci iz 28 držav.
..................................................
Prejšnjo nedeljo se je v Ankaranu zaključil enotedenski tečaj v jadranju, ki ga je priredil TPK Sirena. Na sliki: prvi dan tečaja so udeležencem podarili klubske majice
Borg nosilec skupine št. 1
NEW YORK - Včeraj so določili nosilce skupin za mednarodno teniško prvenstvo ZDA, ki ne bo letos več v Forest Hillsu ampak v Fla-shing Meadovvu. Nosilci so naslednji: 1. Borg, 2. Connors, 2. Vilas, 4. Gerulaitis, 5. Dibbs, 6. Gottfried, 7. Barazzutti, 8. Ramirez.
Borg najbogatejši
Šved Bjorn Boi g je med profesionalnimi tenisti letos zaslužil največ.
Borg je doslej pospravil že 256 tisoč 641 dolarjev, Italijan Corra do Barazzutti pa »komaj* 123.259 dolarjev (več kot 100 milijonov lir!).
Delovanje ZSŠDI
Seja odbojkarske komisije
Po poletnem premoru se je v petek Sestala odbojkarska komisija ZSŠDI, kije, obravnavala,najnujnejša tekoča vprašanja.
Glede moške odbojke je bilo društvom dano na znanje, da je znani odbojkarski r‘rokovnjak , Adolf Ur-naut sprejel ponudbo, da trenira začetnike. Ustanovili bodo dva mladin ska centra, enega v Trstu pri ŠZ Bor, drugega r i r>a zahodnem Kra su pri ŠK Kras. Treningi se bodo I ičeli konec reptembra in bedo na sporedu dvakrat tedensko. S to po budo nameravajo ponovno oživiti mo ško odbojkarsko tradicijo, ki je v zadnjih letih ubrala rakovo pot O benem pa bo Urnrut svetovalec pri moških članskih ekipah Bora in Krasa. V teku so tudi razgovori
med Krasom in Borom, da bi zdru* žili članski moški ekipi in ustvarili dve združeni ekipi. Okostje prve naj bi sestavljali kakovostno najboljši odbojkarji, v drugi garnituri pa naj bi nastopali rezervni oziroma mlajši igralci. Zediniti se morajo še glede imena ekip.
Beseda je tekla še o tečaju pri Banih,;o čemer poročamo na drugem mestu, o ženskem turnirju v mini-odbojki, ki ga bo v drugi polovici septembra organiziral Breg,, in o ogledu finalnega dela moškega svetovnega prvenstva (29.9. - 1.10). Ob priliki izločilnega dela bo v četrtek. 21. septembra ZSŠDI organiziralo avtobusni izlet v.Benetke in .Videm, da bi zamejski ljubitelji odbojke lah ko prisostvovali tekmam Sovjetski zveze in Japonske.
Seja odbora ZSŠDI
Na svoji zadnji seji se je odbor ZSŠDI med drugim dotaknil tudi nedavnega tečaja za inštruktorje. O-cena tega poskusa je dokaj negativna, saj sta bila na sporedu le dva (namizni tenis in nogomet) od štirih napovedanih tečajih. Odbojkarski tečaj je odpadel zaradi premajhnega števila prijavljenih, za košarko pa ni ljubljanski šolski center nerazumljivo poslal svojega predavatelja, kot je bilo dogovorjeno.
Prihodnja skupščina društev, ki so članice ZSŠDI, bo v petek, 8. septembra na sedežu ZSŠDI.
Končno naj še omenimo, da bo Združenje ustanovilo zdravstveno komisijo in da bodo sestavili kartoteko za vse špomike.	-b*-
38. ... dc4: 39. Dc4: D/5 40. Sd3 Lg7 41. Ta7?
To je beli ob prekinitvi kuvertir ral. Analize so pokazale, da je poteza slaba in da ima odslej črni že najbrž enako pozicijo. Piaviino je bilo verjetno kar 41. Ta6.
41.	... Tf6! 42. Tl7:
Ker ne gre 42. Se5? Df2:+ 43. Kh2 De3: 44. Sf7: Df4+ in nato Tf7:.
42.	... T/7: 43. d5 Le5! 44. dc6: Kg7 45. Le4 Dg5+ 45. K/l Ld6
Prosti beli c - kmet ne pride več naprej.
47. Ld5 Te7 48. L/3 h 5 49. L dl D/5 50. Ke2 Te4 51. Dc3+ D/6 52. Db3 D/5 53. Db7 +
Kljub najhujši časovni stiski beti ne pristaja na remi s ponavljanjem potez.
53. ...Te7 54. Db2+ Kh7 44. Dd4 Lc7 56. D’i4???
Zadnja poteza pred časovno kontrolo — strašna napaka, ki takoj izgubi. S 56. Dc5 na primer je imel beli še vedr.o remi.
56.	... Te4 57. /4
Reši sicer damo, toda odpira pozicijo pred kraljem, tako da sledi neubranljiv naoad.
57.	... LbS 58. Lc2 Te3: + 59. Kd2 Da5+ 60. Kdl Dal+ 61. Kd2 Te4. Beli se vda.
Proti 62. La5+ ni obrambe.
Španska otvoritev
Beli: Karpov črni: Korčnoj
(14. partija dvoboja, Baguio 19. in 20. 8. 1978)
1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 5. LbS a6 4. Lai S)6 5. 0-0 Se4: 6. d4 b5 7. Lb3 d5 8. de5: Le6 9. c3 Lc5 10. Sbd2 0-0 11. Lc2 L/5 12. Sb3 Lg4 13. h3
V 2. in 4. partiji dvoboja je igral tu Karpov 13. Sc5:. Poteza v tekstu nikakor ni nova, temveč jo celo ravno Korčnoj v Enciklopediji omenja kot prvo stransko možnost namesto 13. Sc5:.
13.	... L h5
Ne gre 13. . . . Lf3: 14. gf3:! in črni kljub vsem grožnjam (Sf2:, Dh4) izgubi figuro.
14.	g4 Lg6
Tu zaključuje Korčnoj v Enciklopediji analizo variante, s pripombo, da «je poziciia nejasna*.
15.	Le4: de4:
Seveda izsiljeno, ker na 15. . Le-l: pade s 16. Sc5: figura.
16.	Sc5: ef3: 17. L/4 Ddl:
Ne 17. ... De7 18. Dd5.
18.	Tadl: Sd8!
Verjetno edina poteza, ki zagotavlja ravnotežje. Skakač gre na e6, da odstrani nadležnega Sc5.
19.	Td7 Se6 20. Se6: /e6: 21. Lei Tac8 22. Tfdl Le4 23. Lc5 Tje8
Seveda ne 23. . . . Tf7? 24. Td8 + itd. — Beli stoji sedaj vsekakor nekoliko bolje, toda že zaradi neenakih lovcev ni videti prave možnosti, da bi igral na zmago.
24. T7d4 Ld5 25. b3 a5 26. Kh2 Ta8 27. Kg3 Ta6 28. h4 TcS??
Šele to je strašna napaka, ki gladko izgubi. Pravilno je bilo bodisi
28. . . . Lc6 ali 28_Taa8 29. Td5:?
ed5: 30. Td5: Tad8.
29. Td5:!
Za kvaliteto dobi beli takoj najmanj dva kmeta. Poleg tega pa stojita obe črni trdnjavi slabo.
29. .. . ed5: 30. Td5: Tce6 31. Ldi c6 32. Te5 Tf8 33. a4! ba4: 34. bc4: g6 35. Ta5: Tee8 36. Ta7 T{7 37. Ta6 Tc7 38. Lc5! Tcc8 39. Ld6 Ta8 40. Tc6: Ta4: 41. K}3: h5
Tu je bila partija prekinjena. Položaj črnega je popolnoma brezupen. Sledilo je samo še:
42. gh5: gh5: 43. c4 Ta2 44. Tb6 K/7 45. c5 Ta4 46. c6 Ke6 47. c7 KA7 48. Tb8 Tc8 49. Ke3 Th4: 50. e6 + ! Črni se vda.
Na 50. . . . Ke6: dobi 51. Lg3!, na 50. ... Kd6: pa 51. Tcff! Tc4 52. Td8+ Kc7: 53. e7.
Katalonska otvoritev Beli: Korčnoj Črni: Karpov (15. parti a dvoboja, Baguio 22.8.1978)
1. c4 S/6 2. Sc3 e6 3. S/3 d5 4. d4 Le7 5. g3 0-0 6. Lg2 dc4: 7. SeJ Sc6! 8. Lc6: bc6: 9. Sc6: De8 10. Se7:+ De7: 11. Da4 c5 12. Dc4: cd4: 13. Dd4: e5 14. Dh4 Tb8! 15. Lg5(!) Tb2: 16. 0-0 De6 17. L/6: D/6: 18. D/6: gf6: 19. Tabl Tbl: 20. Tbl: Le6 21. f3 Tc8 22. Tel Tb8 23. Te2 Tc8 24. K/2 La2: 25. Ta2:. Remi.
Vasja Pirc
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 27. avgusta 1978
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
17.00	v Križu
Vesna - San Giovanni (mladinci) * # #
»POKAL ALTIPIANO*
11.00	na Opčinah Breg - Grandi Motori
BALINANJE
3. KRAŠKI POKAL
9.00	v Nabrežini Mednarodni turnir z udeležbo
slovenskih zamejskih ekip # * *
MEMORIAL LEBAN - GRGIČ
9.00	v Bazovici
Nastopajo dvojice iz Bazovice, Padrič in Gropade
KOLESARSTVO
VETERANI
10.00	na Opčinah
Nastopa tudi Adria MLADINCI
15.30	v S. Vitu ob Tilmentu
Nastopa tudi .'dria AMATERJI
15.00	pri Vidm"
Nastopa tudi Adria
JUTRI
PONEDELJEK, 28. avgusta 1971
NOGOMET
MEMORIAL RACE
20.30	na Proseku
Gaja - Sau Marca
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 78 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnoprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revi|o »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
Za SFRJ	2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ona,
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožaljo 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanl|e-Julijsks krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske
zveze časopisnih
27, avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
založnikov FIEG'
PLAVANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BERLINU
BORUT PETRIČ DRUGI NA SVETU I
Odličen jugoslovanski plavalec je v času novega državnega rekorda (15’20”77) osvojil srebrno kolajno na 1.500 m prosto (zmagal jo Sovjet Saljnikov) - Svetovni rekord ženske ameriške štafete na 4x100 m prosto * Caulkinsova izenačila svetovni rekord ■ Uspeh italijanskih in poraz jugoslovanskih vaterpolistov
BERLIN — Predzadnji dan svetovnega plavalnega prvenstva je prinesel tudi Jugoslaviji veliko zadoščenje. Borut Petrič, največji jugoslovanski plavalni talent vseh časov. je namreč včeraj na 1.500 m prosto osvojil za «plave» prvo kolajno na tem SP. Borut je namreč v tej disciplini v času novega jugoslovanskega rekorda (15'20"77) osvojil drugo mesto in s tem srebrno kolajno. V tej disciplini pa je, sicer po pričakovanju, zmagal Sovjet Vladimir Saljnikov v času novega evropskega rekorda (I5’03''99, kar je za 1”59 slabše od svetovnega rekorda Američana Goodella).
Petrič je včeraj poskrbel za izreden podvig. Na skrito je sicer u-pal na eno od kolajn, a že nastop v finalu je bil zanj velik uspeh. Med včerajšnjo tekmo pa je jasno pokazal, da svoj rekord na tej progi lahko še krepko izboljša. Na polovici proge ie namreč kazalo, da se bo moral Petrič v najboljšem primeru zadovoljiti z bronasto kolajno, saj je bil Američan Hackett zanesljivi drugi. Borut pa se je za tretje mesto boril z Avstralcem Metzke-rjem. No. pri 1.200 m je Hackett krepko popustil, tudi Metzker ni zdržal več tempa in Petrič je tako uvidel možnost, da osvoji svoj največji uspeh doslej. Pospešil je tempo plavanja, pustil za seboj ne samo Metzkerja, temveč tudi Hacketta in se je tako zanesljivo dotaknil ciljnega roba kot drugi. Saljnikov pa je medtem že zmagal.
Tudi med včerajšnjim plavalnim sporedom so ■ zhod ■ Nemke ostale brez z)a*e kolajne. Za podvig je zopet poskrbela «strašn~ > Tracy Caul-kins, ki je zmagala na 200 m delfin in izenačila svetovni rekord vzhodne Nemke PoHaCkove.
Nov svetovni reke so včeraj dosege odlične Američanke v štafeti 4x100 m prosto.
VČERAJŠNJI FINALI
1.500 m prosto - moški:	
L Saljnikov (SZ)	15'03”99
(nov evropski rekord)	
2. Petrič (Jugoslavija)	15’20”77
(nov jugoslovanski rekord)	
3 Hackett (ZDA)	15'23 38
4 Metzker (Avstral.)	15’25"60
5 Vladar (Mariž.)	15’35”87
6. Machek (ČSSR)	15 38”57
7. Gray (VB)	15’41”33
Madraga (Braz.) odstopil	
200 m delfin - ženske	
1. Caulkins (ZDA)	2'09"87
3.	Arvidson (Šve.)	55”38
4.	Pyttel (NDR)	55”40
5.	Thompson (Kan.)	55”43
6.	Steinbach (ZRN)	55"90
7.	Rolko (ČSSR)	55”96
8.	Vervoerm (Niz.)	56”27
4x100 m - ženske:
1.	ZDA	3’43”43
(nov svetovni rekord)
2.	NDR	3'47”37
3.	Kanada	3'49”59
4.	Nizozemska	3'50”88
5.	SZ	3’51”27
6.	ZRN	3’51 ”76
7.	Švedska	3’52”46
8.	Velika Britanija	3’54”88
Če je bilo veselje včeraj v jugoslovanskem plavalnem taboru izredno, pa so za razočaranje poskrbeli «plavi» vaterpolisti, ki so v zelo pcm -mbnem srečanju z Madžarsko izgubili s 3:5.
Drugačno pa je bilo razpoloženje v italijanskem taboru, saj so včeraj «azzurri» (po zmagi nad Jugoslavijo) odpravili še Sovjetsko zvezo s 5:4 in se bodo tako drevi v srečanju z Madžarsko borili za zlato kolajno.
Jugoslovani pa se bodo drevi s Sovjetsko	zvezo potegovali	za bron.
Ostali izidi:
OD 5. DO 8. MESTA
ZRN	-	Bolgarija	15:5
ZDA	-	Romunija	2:1
OD 9. DO 12. MESTA
Španija . Grčija	9:5
OD 13. DO 16. MESTA
Kanada - Mehika	7:3
Nizozemska - Izrael	4:2
Sovjetinja Irina Kalinina je, po slavju	v	skokih v	vodo	s	stolpa,
včeraj osvojila zlato kolajno z deske. Vzhodna Nemka Jaschkeva se je morala zadovoljiti z drugim, Američanka Brilleyeva pa s tretjim mestom.
Končna lestvica (deska)
1.	Kalinina (SZ)	384,09
2.	Jaschke (NDR)	380,21
3.	Brilley (ZDA)	364,74
4.	VVeinstein (ZDA)	363,84
5.	K. Krause (NDR)	362,16
6. Vatsekovskaja (SZ)		361,11
l	Yamanaka (Tap.)	348,60
8.	McFarlane (Avstral.)	339.42
		
3. vrsta: Villenueve (ferrari) 1T7”D4 Lafitte (ligier-marta) 1’17”55
Barazzutti v četrtfinalu
CHESTNUTHILL - Italijan Cor-rado Barazzutti se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega profesionalnega teniškega prvenstva ZDA. Skupaj z Barazzuttijem, ki je izločil Avstralca McNamaro s 6:0, 6:4, so napredovali tudi Orantes in Higueras (Španija), Solomon, McEnroe in Ashe (ZDA) ter Fibak (Poljska).
Drugi Italijan na tem tekmovanju, Paolo Bertolucci je gladko izgubil z Orantesom.
KADETSKO EP
Italijanke presenetile
CUENCA — Ženska kadetska reprezentanca Sovjetske zveze je po predvidevanju osvojila evropski naslov kategorije v tem španskem mestu.
Gotovo pa preseneča drugo mesto Italijanov, ki so v finalu podlegle Sovjetinjam le s 77:62. To je res velik uspeh italijanske ženske košarke, ki se s časom vedno bolj u-veljavlja.
Najboljša strelka prvenstva je bila Italijanka Draglietti.
DVOBOJ ZA SP
Anatolij Karpov povedel na 4:1
BAGUIO - V 17. partiji dvoboja za svetovni ■ šahovski naslov je Anatolij Karpov osvojil že svojo četrto zmago. Včeraj je namreč premagal izzivalca Viktorja Korčr.-ja po 39 potezah
Vse kaže torej, da bo Karpov obdržal svoj naslov, saj trenutno že vodi s 4:1.
iiiiiiniHiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiimuiiiiiniMiiiiiiiiiiinHiiiiiiiHimiimiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiii
KOLESARSTVO
SVETOVNO PRVENSTVO
Švicarju Glausu svetovni naslov
Osvojil ga je včeraj v cestni vožnji za amaterje Danes bodo tekmovali profesionalci ■ Moser favorit
DANES M	-
Andretti in Peterson v prvi vrsti
ZANDVORT - Kot je bilo pričakovati, bosta na današnj' VN Nizozemske formule 1 startala v prvi vrsti Lotusova pilota Mario Andretti in Ronnie Petersori.
Današnji start:
1.	vrsta: Andretti (lotus)	1’16”36
Peterson (lotus)	1’16"97
2.	vrsta: Lauda (brabham)	1’17”33
Reutemann (ferrari)	1’17”34
(izenačen svetovni rekord)
2. Hogshead (ZDA)	2’ir30
3 Pollack (NDR)	2T2”63
4.	Quirk (Kan.)	2’14”08
5.	Rampazzo (It.)	2’14"08
(nov italijanski rekord)
6 Albright (Kan.)	2’15”44
7.	Osgerby (VB)	2T6"01
8.	Lang (NDR)	2’17”43
100 m delfin - moški:
1.	Bottom (ZD ‘)	54”30
2.	Jagenburg (ZDA)	55"26
NORBURGRING - Švicar Gilbert Glaus je včeraj dokaj nepričakovano, a povsem zasluženo svojil zlato kolajno v cestni vožnji za amaterje.
V končnem sprintu, v katerem so bili zaposleni domala vsi nastopajoči kolesarji, je bil Švicar najpri-sebnejši in je na cilju prehitel Poljaka Sujko ter rojaka Mutterja.
Prvi od Italijanov je bil Fausto Stiz kot peti, ki je bil tudi eden glavnih favoritov za končno zmago.
Danes pa se bo SP v ZRN zaključilo z najbolj pričakovano tekmo: š češtrlo vožnjo za profesionalce, v kateri bi morali, po mnenju večine kolesarskih strokovnjakov, prednjačiti italijanski kolesarji in še posebno svetovni prvak Francesco Moser. Na tej dokaj naporni progi pa ni izključeno, da bi prišlo tudi do presenečenja in da bi tako zmagal manj poznani kolesar.
Vrstni red cestne vožnje (amaterji)
L Gilbert Glaus (Švica), ki je prevozil 182,480 km v 4.41’47” s poprečno hitrostjo 39,075 km na uro
2.	Kržyštof Sujka (Polj.)
3.	Stefan Mutter (Švi.)
4.	Trinkler (Švi.)
5.	Stiz (It.)
NOGOMET
NA MEMORIALU ŽARKA RACETA
Neodločeno v slovenskem derbiju
Kras je že vodil z 2:0, nakar je Primorec stanje le izenačil
Kras — Primorec 2:2 (2:0) I
KRAS:	Bogateč. Race (v 65.
min. Devetak), Rebula. Škabar. Žužič, Bagon, Colja, Dilič. Miloš Milič (v 80. min. Šegina), Blazina. Ljubo Milič, (v 86. min. Kravanja).
PRIMOREC:	Maglica, Malalan,
Štoka. Mauro Kralj, Milkovič. Husu. Edvin Kralj. Možina. Boris Krali. Križmančič, Mauro Kralj.
STRELCI:	v 6. min. avtogol
Križmančič. v 24. min. Miloš Milič ,v 52. min. Husu. v 85. min. Boris Kralj.
SODNIK: Fumai iz Trsta.
GLEDALCEV: 150
V okviru Racetovega memoriala hi lahko sinoči na Proseku enajsterica Krasa pripravila veliko presenečenje. Varovanci trenerja Softiča. ki so igrali proti Primorcu so po 24. min. igre vodili že 2:0 in šele pet ninut pred koncem je Trebencem uspelo izenačiti. Tekme, čeprav tehnično ni bila na višini, je bila zelo zanimiva, škoda le, da je močan veter močno oviral reden potek srečanja.
Že od samega za.' tka je bilo takoj razvidno, da bo tokrat prevlada val agonizem, saj sta se obe enajsterici zagrizeno boe"! za vsako žo go. V tej taktiti pa so bili spretni L predstavniki Krasa, katerim je veter v prvem del" pihal v hrbet in to jim je tudi mnogo pripomoglo.
da so dvakrat spravili na kolena vratarja Primorca Maglico. Zmedeni nogometaši Primorca se niso zna-š);, predvsem na sredini igrišča ni bilo prave povezave med obrambo in napadom, 1	> da Kras ni imel
težav pri nadzorovanju Trebencev, ki so sicer ustvarili nekaj nevarnih akcij, ki pa niso bile sad skupne igre, temveč le akcije posameznikov'. V nadaljevanju, ko je veter pihal v hrbet Primorcu, so Trebenci to priložnost takoj izkoristili in znižali stanje. Kazalo je, da jim bo uspelo priti <' > remija, saj so stalno oblegovali vratarja Bogatca, ki je z drznimi posegi prekrižal račune Trebencem vse do pet minut pred koncem, ko je Boris Kralj zapečatil končni izid na 2:2.
B. R.
6.	Jorgensen (Dan.)
7.	Wojtas (Polj.;
8.	Rodriguez (Šp.)
9.	Averine (SZ)
10. Arroyo (Ven.) vsi v zmagovalčevem času.
ATLETIKA
Ackermann 193 cm
POTZDAM (NDR) — Vzhodna Nemka Rosemarie Ackermann, bivša rekorderka v skoku v višino, je na atletskem mitingu zmagala v tej disciplini <z« znamko 4.93
• Napolitano
(Nadaljevanje s 1. strani)
NOGOMET
Tudi Mario tapes španski državljan
VALENCIA — Mario Kempes, najboljši strelec in po mnenju mnogih tudi najboljši igralec na letošnjem «mundialu* v Argentini, bo verjetno že od jutri naprej španski državljan, saj so vsi sodni postopki v zvezi s tem praktično že zaključeni.
V vrstah Valencie bosta tako lahko tudi v prihodnji sezoni nastopala dva tuja igralca, to je bivši član Borussie Bonhof in Argentinec Fel-man.
Pred Kempesom so v Španiji »podržavili* njegovega rojaka Saccar-dija, da bi omogočili nastop Jugoslovanu Kustudiču v vrstah Hercu-lesa iz Alicanteja.
»POKAL ALTIPIANO*
Primorje izločeno
Primorje — Fortitudo 1:2
PRIMORJE: Kante, Blasina, Šuligoj, Tomizza, Sugan (Bezin), Angi-leri, Marassi (Taučar), Esposito (Štoka), Cristofaro, Carmeli in Bar naba.
STRELCI: v 36, min. Pintus (avtogol), v 38. min. Umek v 83. min. Jannuzzi.
V prvi tekmi za «Pokal Altipiano», ki ga prireja Pnlisportiva Opicina.
je včeraj Fortitudo iz Milj izločil Primorje. Prosečani so po prikazani igri zaslužili kaj več, toda športna sreča jim tokrat ni bila naklonjena, čeprav se napadalna vrsta ni posebno izkazala. Prosečani so v tej tekmi preizkusili napadalca Cristofara in veznegr igralca Car-melija. Slednji se je kar dobro izkazal. V prvem poločnsu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Samo v nadaljevanju se je tekma nekoliko razživela, in takoj v 6. min drugega polčasa je Fortitudo izenačil. Primorje je takoj reagiralo in v več priložnostih prišlo mimo gola. Toda obramba Fortituda je bila vedno na mestu. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma zaključila pri neodločenem izidu, je Jannuzzi malo pred koncem i ;re z glavo izkoristil lepo podajo Filippa Prestija in povedel na 2:1.
H. V.
Dinamo — Sloboda	2:0
ZAGREB — V anticipirani tekmi 4. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj zagrebški Dinamo premagal Slobodo z 2:0 (1:0).
Strelca: Bračič v 14. min. in Džo-ni v 49. min.
VČERAJ V LJUBLJANI
Uspešen nastop reprezentantov ZSŠDI
Včeraj sta v Ljubljani gostovali mladi nogometni reprezentanci ZS ŠDI.
Naši začetniki so premagali Ilirijo z 2:1, mladinci pa so z ljubljanskimi vrstniki igrali neodločeno 3:3.
jevo ravnanje povzročilo v vodilnih krogih komunistične partije precej slabe krvi. toda zaenkrat ti krogi čakajo na reakcije v sami PSI v zvezi s Craxijevo zatajitvijo marksizma. Okoliščina je marsikaterega socialista vznejevoljila, a doslej se je oglasil samo predstavnik levega krila stranke Achilli z zahtevo po nujnostnem sklicanju centralnega komiteja. Včerajšnji «Avanti» je priobčil članek v kurzivu, katerega očitno namen je preprečiti morebiten poseg raznih De Martina, Mancinija in Lombardija: prav nobene razlike ni — piše neznani, a ugledni člankar — med zaključki turinskega kongresa in Craxijevim stališčem. »Prav nič sc ne gre čuditi — zaključuje pisec — vnovični potrditvi nespravljivosti med Turatijem in Leninom, med vrednotami svobode in demokracije na eni ter dogmatizmom birokratskega in kolektivističnega komunizma na drugi strani.»
Craxijev esej je naletel na dokajšnjo pozornost tudi pri socialnih demokratih, ki jih novi kurz PSI pač neposredno zanima. R.o-mita je izrazil neprikrito zadovoljstvo: Craxijeve teze ceni, obenem pa poziva somišljenike k o-preznosti, kajti po njegovem mora ideološka revizija zajeti tudi KPI in ves delavski razred. Di Giesija skrbi, da utegne _Craxi pritegniti socialistične množice k ponovni levosredinski koaliciji. Preti pa poziva PSI, naj se mimo besed loti tudi ukrepanja.
Spričo vsega tega se moramo torej vprašati ne le, če je KD - nazadnjaška in KPI leninistična ali revolucionarna stranka, ampak tudi, do kolikšne mere je PSI še socialistična stranka.
V ŽENEVI
Zaključek mednarodne konference o rasizmu
ŽENEVA — Med ostrimi polemikami se je včeraj v švicarskem mestu zaključila mednarodna konferenca o rasizmu, ki je potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Kljub ostrim sporom zadnjih dni, .je prisotnim delegacijam uspelo izglasovati e-notno resolucijo, zaradi odstopa nekaterih delegacij pa konferenca ni doživela pričakovanega uspeha.
Presenečenje v Tržiču
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Tržiču je Monfalcone nepričakovano premagal italijanskega dragoligaša Varest z 1:0. (1:0).
Zmagoviti go' ie v ''L min. dosegel CHOi-a
KOTALKANJE
Začetniški tečaj za kotalkarje
ŠD Polet priredi od jutri dalje do 11. septembra začetniški tečaj za kotalkarje, ki je namenjen predvsem otrokom od 4. do 6. leta starosti. Prijavijo še lahko tudi starejši otroci, vendar samo za rekreacijo.
Prijave sprejemajo po telefonu na št. 211-343 (gospa Sedmak), med 12. in 14. uro, zborno mesto kotalkarjev pa je v ponedeljek, 28. avgusta, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9. uri.
OBVESTILO
ŠZ Bor
obvešča vse mladinke in mladinec, ki so se prijavili za odbojkarski tečaj pri Banih, da se zberejo jutri zjutraj ob 8.30 pri telovadnici pri Banih.
26. JUBILEJNE
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
Danes, 27. avgusta in jutri, 28. avgusta, ob 20.05, poletno gledališče Krajač - Metikoš - Prohaska: GUBEC - BEG, rock opera Gledališče «Komedija» Zagreb (v prodaji stojišča)
Torek, 29. avgusta, ob 20.05, poletno gledališče Grgič-Kabilj": JALTA, JALTA, musical
Gledališče «Komedija» Zagreb (v prodaji stojišča)
Sreda, 30. avgusta, ob 20. uri,
malo dvorišče
Kislinger: DEBELE ZGODBE PETRA Fl VEŽA Izvaja Polde Bibič (razprodano)
Četrtek, 31. avgusta, ob 20. uri,
malo dvorišče KOROŠKI AKADEMSKI OKTET
Večer narodnih pesmi (razprodano)
Petek, 1. septembra, ob 20. uri, ACI BERTONCELJ, klavir (veljajo vstopnice od 12. jul.) Sobota, 2. septembra, ob 20. uri, malo dvorišče
Kislinger: DEBELE ZGODBE PETRA FULEŽA Izvaja Polde Bibič (razprodano)
Vstopnice v prodaji vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala.
Mali oglasi
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72. 850 68, A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66, tau-nus 1300 73. 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
URADNICO s prakso pri zavarovalnem uradu ali tudi ne, išče Švab — Ul. Genova 14. Predstavite se v ponedeljek ali torek od 10. do 12. ure.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefoD 06/777102.
PRODAM ali zamenjam za avtomobil staro stilno pohištvo. Informacije na tel. 061 - 266773 vsak dan od 16. do 18. ure.
PRODAM 10 metrov ploščic (pia-strelle). Tel. 823287, v uradnih u-rah 741670.
PRODAM PRINZ 4L-67 v dobrem stanju, motor v redu in nova baterija, za pogodljivih 500.000 lir, v Bazovici. Tel. 226436.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 18. italijanski: «Nuna iz zatočišča*; ob 20.30 japonski: «King Kong».
IZOLA: ob 18. in 20.30 ameriški: «Duša črnega Charlija*.
ŠMARJE: ob 19. italijansko-franco-ski: «Veliki revolveraši*.
PIRAN: ob 18. in 20.30 italijanski: »Mož iz Virginije*.
PORTOROŽ: ob 20.30 ameriški: «V zmajevem gnezdu*.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v o-balnih zdravstvenih ustanovah dnevna in nočna zdravniška dežurna Služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE
Piran: Zaključek Ex tempore. Tatre v Brkinih: Ob 15. zaključek mladinske delovne akcije.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
PRODAM rabljeno strešno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju — blizu spomenika. Tel. 822002.
POTREBUJEM knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 200617.
PRODAJAM izvenkpmni motor to-mos 4 HP Elektronic. Telefonirati na št. 225654 ob urah kosila.
PRODAM Renault 6 TL - 77. Telefon 824381.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
pam železnina
|Y|	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
DO M JO, 1J1 - T«l. 874
Zmrzovalne skrinje
IGNIS
od 70 do 610 litrov
♦	V vaši kuhinji vedno na razpolago sveža hrana
♦	Prihranek na času in denarju
Za pojasnila in cene obrnite se na tvrdko
KOSMINA SERGIJ Nabrežina center 156 • tel. 200-123
ŽELITE se poročiti? Informacije a' gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, so* botah popoldan in ob nedeljah <'«• poldan. Tel. 295923.
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE-Obiščite nas!
PIAGGIO
EKSKLUZIVNA PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV
«CONCESSIONARIA ROTL»
TRST
Ul. S. Francesco 46 - tel. 764127
ciao - bravo * boxer - vespa 50 motocikli in motorji gilera - apecar
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
VELIKI SALON POHIŠTVA
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJ® IZBRANI ARTIKLI -ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
'	I •	’	*
Obiščite 24. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem
VINO 78
si?
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 28. avgusta do 3. septembra 1978