V torek, Četertek in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 80 „ » četert leta . 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 „ Po posti: Za celo leto . 9 for. 60 kr. n pol leta . 4 „ 80 „ n četert leta . 2 „ 60 „ » mesec . . — „ 90 „ Št. 105. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekel“ N»r. pesem. V Celovcu v saboto 22. decembra 1866. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo- Tečaj II. Ni dolgo, kar je „Ilirski Primorjan" pi-8&1, da laski časniki rastejo v Terstu iz z®ralje kakor gobe po dežju. Koliko da ho-po nasej slovenskcj zemlji nemških casnikov, pričajo naše kavarne in gostilnice Pa tudi še druge hiše dosti jasno. Le slo-časnikov imamo mi S.ovenel le komaj za največo silo in potrebo. Kdaj ne-k' pride tisti srečni čas, ko ne bomo mi Slovenci branili več ptujega prosa, svojega Pa prepuščali vrabcem ? Ravno zdaj se bli-spet novo leto in ponuja lepo priliko, naj Slovenci pokažemo v djanju, da sino se zardeli slovenske zavesti in navzeli sloven-8kega duha. Slovenci popustite ptujo robo in P°primite se svoje domače! Nasprotnikov Daših je grozno veliko, prijatlov in podpornikov naših pa je le pičla mera. Zatorej je Pa za to malo peščico dolžnost tem veča in tem svetejša, naj si ti napenjajo vse žile in delajo na vso sapo. »»Slovenec** sme reči, da je storil in delal, kolikor je le premogel. Po volji, ki 80 je od več strani glasila, začel je celo **lkrat na teden izhajati in si priskerbel čisto nove pismenke, da bode na svitlo ho- v lepej, okusnej obliki.,Tudi si je poiskal novih in krepkih pomagalcev, ki mu pokljajo za vsak list Izvirne dopise iz Dunaja, Prage, Gradca, Ljubljane in Karlovca Besednik. Slovani — trpini! (Spisali ». Š.) (Konec.) c, Kdo je takrat Avstrijo rešil ? . . . kovani! : . La, da, ljubi Nemci, priznati morate, da {e. bilo sramotno, da je nemški parlament, je tako debeloustno svojo vsegamogoč-I)?8t svetu oznanjal, da je ta roke križem jjal in mirno gledal, kako so „barbarische pOrden" ') nemško cesarsko mesto napadale Vzele ! Da, da, sramotno je bilo, da je ^Partak s svojimi sužniki z nemškimi držav-komisarji ravnal kakor z učenčeki; — j!4' da, sramotno je bilo, da so nemški — °bro si zapomnite: nemški častniki, po-^‘Jniki istih „sirovih trum“ , te trume k Napadu nagovarjali z besedami: „Tukaj se j°ra Slava nad Nemčijo maščevati!" — da, ?a, sramotno je bilo, da je takrat Avstrija, ,®r je v veliki nevarnosti in stiski bila, in j® 1® za en trenutek, hlinila se, da tudi ona j^a slovanski patriotizem, ko je vendar ta-1 d°u tro Z0Pet pokazala, da je le nemškega j ^l'ba navzeta, in še sedaj le Nemce in Ma-J fare boža in gladi, za Slovane pa ne mara; ^ da, da, sramotno je bilo, da je nemški hez Windischgrktz, kteremu je nemški pnament zahvalno pismo poslal, poslanca ®ga parlamenta kakor potepuha in puntarja preliti dal! . . . 1 t j. „sirove trame1*. pa tudi dopise iz vseh pokrajin naše Slovenije. Ni nam žal po vseh teh darovih, po vsem trudu in prizadevanju, — naj pa tudi Slovencem ne bo žal po tistih goldinarjih, ki jih darujejo v podporo edinega političnega časnika v slovenskem Jeziku ! „Slovenec** ostane v duhu, kar je bil dozdaj : branitelj in zagovornik slovenskega naroda in njegovih svetih pravic. Resnico bo godel na vse strani, akoravno dobi včasih gosli za ušesa: Pravica in resnica mu bode tudi zanaprej črez vse ! Geslo mu bode: Vse za Avstrijo, pa tdko Avstrijo, v kterej vživajo vsi narodi enake pravice, kakor tudi vsi nosijo enake butare. — „Slovenec**, ki izhaja v torek, ćeter-tek in soboto, velja: Brez pošte za celo leto 7 gld. 50 kr. „ ‘/a leta 3 gld. 80 kr. n V« „ 2 gld. — kr. „ mesec — gld. 70 kr. Po pošti za celo lato 9 gld. 50 kr. „ 7a leta 4 gld. 80 kr. „ Vi n 2 gld. 50 kr. „ mesec — gld. 90 kr. Prosimo prav lepo, naj nam stari pri-jatli in podporniki tudi zanaprej zvesti ostanejo, pa tudi novi naj se pridno oglašajo in sicer vsaj do konca tega meseca, pa v frnnkiranili listih. Božja pomoč 1 Vrednistvo. Bružbin odbor. Nemčija je bila na Dunaju zmagana. „Slava, Siava!“ vpili so serežani pri svojem posiljenem vbodu na Dunaj, in celb gališki najzvestejši polkovi so v preroškem duhu zavpili: „Poljska še ni zginila**! Velika, velika in strašna je bila tukaj zgodovinska sodba, faraonsko vaše ponižanje, hegemoni 1 Vi ste hotli v imenu svobode Slovane sebi hlapce storiti — in ti hlapci so postali vdši gospodje v imenu reakcije! Vi ste hotli v imenu prekucije narodnosti zatajiti; — in prekucija je zatajila vas v imenu narodnosti! Vi ste hotli Slovane kot ničle k svojim nemškim edinkam privezati; — pa ničle so se sklenile skupaj, in so postale oklepi ali rinke na verigi, ktera vaše meso gloda! — Ako bi bili zdaj Slovani hotli maščevati se nad Nemci za stoterne in stoterne jim storjene krivice — gotovo, sedaj bi bila priložnost bila! Toda nikakor ne! Slava ni samo duh, kteri pokončuje; ona ima še mnogo in veliko storiti. Njen namen ni samo podirati, ampak tudi zidati. Ona mora novo vodilo na svet vpeljati, in prihodnjost je njena. Delajte in rogovilite zoper njo, vi nepravični Nemci in Madjari kakor radi, že velike takega je prestala, in tudi njej bo enkrat zora enakopravnosti zasvetila. Slovan trpi ponižno, pa ve, da ga njegova vera uči, da bodo ponižni povišani! In kdo ve, ali ni morebiti božja previdnost v našo roko položila prihodnjost vašo, Nemci ? Grki so bili močen narod, in so svet premagali; — prešli so: premagali so jih Rimljani! — Rimljani so kraljevali nad Vzajemnost slovanska ^ ni več prazna beseda. Zrinskova svečanost v Zagrebu, kakor jo časniki popisujejo, bila je glasna priča, pošlatljiv dokaz, da se Slovani ljubijo od Karpatov doli do jadranskega morja in Soče. Naj bi ta ljubezen vedno tesnejše nas vezala ! Pravo veselje je za nas, da so Slovenci v tolikem številu Hervate obiskali — Hervate, ki so poklicani, ako le hočejo, avstrijskim Slovanom pot odpreti do rešitve. Nič manjše ni veselje slišati, da so tudi Slovaki svoje zastopnike v Zagreb poslali k omenjeni slovesnosti. Slovaki — v Za-rebu! Te dogodbo bi ne smeli pozabiti ugoslovani, zlasti mi Slovenci ne. Slovaki kažejo veliko sočutje do Jugoslovanov: Njih časnik „Peštbudinske vedomosti** rad govori o zadevah jugoslovanskih. Ko se je po Avstriji razglasilo, da hočemo Slovenci vsi v eno edino skupino po narodnih mejah zedinjeni biti, bili so tudi Slovaki branitelji naše pravice; kajti „Pest. vedorn.*1 so večkrat rekle: „Pravda, že (da) je tažko, keby tak zostalo i na dalej, jako doteraz stavaly obstojatelstva, Slovincom pod vlivom šiestich pre nich nepriaznive sorganizovanycb sne-mov (zborov), zabezpečit svoj život.** Tudi njih slovnica se rada ozira na Jugoslovane, Zato je n. pr. mesto prejšnjega „kdo** začela pisati „kto" ter pravi: „Slovaci tatran-ski skutočne „kto" vyslovuju, RusiaPoliaci maju tiež (tudi) „kto", Juhoslovania t vsem svetom; ni ga bilo naroda, njim enakega; — prešli so: premagali so jih Nemci! — Nemci gospodujejo sedaj nad Slovani; — kaj se lehko prej ali slej zgodi ? Da bode tudi Slovanom enkrat Bog pravičen! Vsaka reč le nekaj časa trpi. Kadar je mera polna, — — — Zatorej Slovani, trpini sicer bili smo, in smo še zdaj; pa ne obupajmo! Tudi naše rane začenjajo celiti se. Naj sovražniki naši zoper nas počenjajo, pišejo, govorijo, sklepajo in delajo, kar jim je ljubo; ne obupajmo, zakaj prihodnjost — ta je naša! Naj neumneži na glavo si postavljajo lasenke svoje, naj se nad nas vzdigujejo, in stopajo na celo grmado vatel visokih nogo-vic — vendar ostanejo, kar so; in pri-hodnjost — taje naša! Naj bomo še tako razkosani in nesložni, vas vendar ne zavidamo za vašo edinost, in če bi tudi močnejša bila, kakor pajčevina tribarvnega bandera'vašega; zakaj prihodnjost — ta je naša! Naj bomo še tako podjarmljeni, vendar vas ne zavidamo za vašo svobodo: zakaj pravični cesar naš je rekel nam in vsem; „Enaka b r e m e n a, enake pravice", in zlate te besede se bodo vresničile ; zakaj prihodnjost — ta je naša! In ako ravno je veliko naših sinov mrtvih še ter zoper lastni narod svoj divjajo ; vendar vas ne zavidamo za življenje vaše, in ako bi neumrljivo bilo ; z a k a j prihodnj o st—ta je naša! „tko“, teda vdbec „t“ a nie „d“. Ale je to aj (i) celkom prirodzene, bo sa (se) „k“ pred „d“ ani vyslovit neda.u Za nas Slovence ima še ta le prilika posebno važnost, da Slovaci (nam enako; svoj jezik Jazyk slovensky" ali „slovenčina11 imenujč! Od Karpatov torej do morja jadranskega sega tisti toliko zaničevani jezik — „slovenski14! To ni kar si bodi! Ko bi iz enakosti v imenovanju vzrastla tudi enakost v pisanju, tako bi „jazik slovenskyu čudno moč dobil. Kdo ve, ali bi se Madjari, ki so kakor sovražen klin med Slovake pa Slovence zasajeni, še dalje „slovenskemu11 duhu zoperstavljali ? Ali bi jih le-ta počasi ne prešinil, kakor voda suho gobo ? — Pač vredno je, da se Jugoslovani a vzlasti mi Slovenci z n:.Simi Slovaci bratimo ter složno do knjižne e«i uoati stopamo. Res da je do edinega jezika, „slovenskega11 med Slovaki in Slovenci še precej dolga pot, vendar ni presterma. Slovaški učenjaci niso tako ter-masti, kakor nekteri na južnem polju, oni se dajo podučiti in prepričati, kaj je lepši in pravilnejši, ter pravijo „obecna mluva za nahlady tychto panov bojuje, ale važnejšie d8vody, zda sa mi, sii proti nim.“ Pri njih ni samo „občna govorica11 v veljavi, ampak tudi „važnejši razlogi.11 Med te štejejo občno korist, občno dobro: „Len majme všetci (vselej) všeobecnč dobre pred očatni !u S takimi učenjaci bi so dalo brez dvombe kaj dobrega za knjižno zedinjenje dognati. Sami od sebe so že činili velik korak južnim Slovanom naproti. Njih slovnica stoji nekako v središču med češčino in jugoslovan-ščino. Kaj bi še le bilo, ako bi jugoslo-vanščina prijateljsko približanje vernila?l Svetujemo tedaj Jugoslovanom počastiti Slovake z mnogobrojnim pohodom o priložnosti kake slovesnosti ter jim naznaniti, da Želijo ž njimi tudi v knjižnem jeziku edini biti. To bi bilo seme ! Kaj bi sčasoma iz njega prirastlo, ako bi mu z ljubeznipolno vzajemnostjo vedno prilivali, sam Bog ve 1 „Stokrate jsem mluvil ted’už kfričim — K vam v rozkydani Slavovi! — Bud’me celek a ne drobtove 1“ (Gl. „Slavy dcera!“) Avstrijansko cesarstvo. UT« Dunaju »-* Deželni zbori.) Tudi ogrski zbor je že končal razgovor o zadnjič omenjenej adresi in spre-jelaseje slednjič, vsa tako kakorjo jo odbor priporočil, ako lih je mnogo poslancev bilo roti osnovi, posebno srbski in romanski, vetozar Miletič je prvi govoril zoper adreso in sicer se stališča različnih narodov ogrskih; on hoče pred vsem, da se enako-ravnost ogrskih narodov tudi v adresi potrdi, er misli, da bi drugači nikakor ne bilo mogoče ogrske dežele pomiriti, in proro-kuje, ako se to ne zgodi, ogrskemu kraljestvu osodo poljsko. Deak sam mu je odgovoril , ali jaz mislim, da jo je jako slabo zadel, ko je začel kot prvi Madjar razsoje-vati pomen „trojedne kraljevine11. — Hrvatje naj si prav dobro zapomnijo, kako Madjari o njih pravu mislijo. Na koncu adrese, kjer se govori od ogrskega naroda, predlagal je srbski narodni general, poslanec Str at i-mirovič, naj se postavi „ogrski narodi11 mesto „ogrski narod", podpirali pa so ga Srbi in Romani posebno Milutinovič, Popovi6{ Goždu, pa vse je bilo zastonj. Sprejela se je fcdresa, kakor jo je adresin odbor osnoval, Madjari pa so pokazali s tem, da jim je malo mar, ako so različni narodi ogrski zadovoljni ali ne, samo da se jim le vresniči njih najgorečnejša želja, to je, da se zopet vpeljejo postave od leta 1848, ktere pa niso, kakor je znano, nikoli še v resnici vpeljane bile. Pa tudi vlada, ki je do zdaj tako prijazno delala z Dedkovci tudi ona se je (zdaj nekako spremenila v svojem namenu. To nam jasno kaže nek Bestavek v „dunajskem večernem listu", ki jako ostro zoper Ogre govori, češ, da oni preveč zahtevajo , in da si prva Dedkova — 422 — adresa in ta niste nikakor podobni; danes se že celo tu govori, da je vse upanje, ki ga je vlada na dogovor z zdanjim ogrskim zborom stavila, zginilo in da je zdaj zedinjenje skorej nemogoče. Solnograški zbor je že pretečeno saboto svoje delovanje končal. — Kakor se sliši, bodo vsi zbori isto storili do božiča, k večemu bosta češki in gališki še do novega leta zborovala ; po novem letu bosta samo še ogrski in hrvaški zbor svoje seje nadaljevala, se ve da le pod tem pogojem, da ne bosta preveč trmaste glave, drugači bo bota tudi ta dva razpustila. Slovenske dežele. Iz Celovca. (Kdo podira ljubi mir? Jezuiti; nevarnost.) Rado se slovenskim rodoljubom očita, da oni motijo ljubi mir, ki je stoletja bil med Nemci in Slovenci. Prošnje, ki so jih vložile slovenske občine za nemške šole, pričajo nam, kdo seje neslogo, jezo in ^sovraštvo med ljudi ene in iste občine. Že slišimo, kako se ljudje zavoljo teh prošenj ravsajo in kavsajo. Pa tudi čuda ni, če človek pomisli, kako so se te prošnje na noge spravile. Kako lepo se je to godilo na Ži h p olj a h, povedali smo že. Kako se je to godilo v Svečah, vemo iz verjetnih ust in pisem. Kako se je to godilo v Porečah, na D ho lici in v Grabštajnu, bode nam gotovo kak rodoljub po pravici in resnici naznanil: lepo prosimo 1 — Tudi v našem mestnem odboru že strašijo jezuiti. Odbornik Ulepič je prašal v poslednje) seji mestnega župana, ali je res, kar se sliši, da so jezuiti v celovškej okolici neko grajščino kupili? Gosp. župan Nagel mu odgovori: „Da mu ni znana nobena postava, ktera bi prepovedovala, da si jezuiti kaj kupijo v našej deržavi." Reč je pa takole: Grof Fugger je kupil grajščino Tancenberg, njen poprejšni posestnik Maierhofer pa gradič Anabichl. Nekdo pa je g. Ulepiču, ki se menda jezuitov strašno boji, debelega medveda natvezel, da so Anabichl kupili jezuiti. — Nevarnost je na kmetih že tolika, da se ljudje že v cerkev več ne upajo. 19. decembra je bila po celej deželi velika patrola, in zagernili so samo po skednjih okoli celovškega mesta šest potepuhov^ — Iz kunalske doline. Še ni pozabljen na Trbižu strah od prejšnjega ognja, kteri je poletu 4 pohištva z drugim poslopjem in kermo vred pokončal, in že je spet včerajšni den z novo nesrečo zaznamovan. Zvečer med 6—7. uro začne goreti v sredi gornjega terga zadej v nekem hlevu in kmalo so bile 3 hiše, ktere v eni versti stojč, v ognji. Ljudje iz sosednih vasi hitč gasit, pa kar ogenj že v svoji oblasti ima, tega mu ne more nihče več odvzeti. Zavoljo pomanjkanja vode gasilnice ne morejo tako delati, kakor bi imele; in zavolj tesnobe se ne morejo postaviti, kjer bi jih bilo najbolj treba. Največa sreča je bila, da je veter vlekel ravno na tisto stran, kjer ne stoji več hiš, namreč proti izhodu po cesti; na vsako drugo stran bfbil več škode napravil. Gotovo so vsi trije pogorelci zavarovani ; pa vendar je škoda velika in sredi zime hišo brez strehe imeti, ni kaj dobro. Nate še en majhen obrazek, koliko vojakov je imela Žabniška vas po letu nastanjenih. Seštel sem jih in naznanjam te-le številke. Stanovanja je dobilo: 198 častnikov, 7933 mož, 2024 konj ; med njimi je stalo tukaj: 22 časlu., 790 mož in 40 konj ako/. 14 dni 60 „ 1400 n b 101 1» rt 4 n 18 B 467 n b 42 n rt 23 do 40 rt 4 B 300 n B 450 rt rt 64 „ 68 n 9 420 n » 2 rt n 6 rt 1 B 300 rt B 2 rt rt 10 rt 40 b 1171 rt B 350 rt n 3 n 26 b 1050 n b 609 rt n 2 rt Ostali pa le po 1 den in eno noč. Dalej je stalo na naših travnikih več od 100 vojaških vozov skoz 3 mesece; in 200 — 300 kmetiških vozov skoz 1 teden. To je vendar precej 1 Od Kokre 17. dec. Danes je bila v Kranju volitev poslanca v kranjski deželni zbor namesto izstopivšega znanega Goloba. Snidlo se je blizo 60 volilnih mož. Iz tega se vidi, da se Gorenci še zmiraj zanimavajo za deželni zbor, ker mislili smo zarad kratkega trpeža te seje bode jih celo malo prišlo. Ako nas to obilno udeleževanje veseli, vendar pa nas ne more razveseliti to, da ni bil noben odločen domoljub v deželni zbor izvoljen. Stranki ste mezili med dvema kandidatoma: g. okrajnim predstojnikom škofje-loškim Hoflern, vitezom Saalfelden in strmolškim grajščakom Urbančičem. Poslednji je po celem Gorenskem znan kot eden najhujših nemškutarjev; prvi je pa neutrius generis, kakor pravijo; on ni odločen nemškutar pa tudi ne odločen narodnjak. Zmagal je prvi — toraj zopet en c. k. uradnik! Gorensko ljudstvo pod železnim žezlom uradnikov živečo še ima neskončno malo politične zavesti in kako bi je tudi dobilo ? Iz uradnij gotovo ne; in politično izobraženih samostalnih rojakov, kteri bi privolitvah „kurajžo11 imeli za narodne kandidate agitirati, jih je malo, prav malo in tako obveljajo nasveti uradnikov in županov avtonomnih občin po imenu, ker v resnici se vendar še zmirom le v uradnijah sklepa o blagorji in sreči srenj naših. Pazite domorodci! Ročno po novem letu, morebiti že drugi dan, ko se zbornica te ali one dežele zaklene, bodo razpisane nove volitve. Zopet bodo našle ljudstvo nepripravljeno ali pa apatično, in mi utegnemo še hujše zastopnike dobiti v deželne hiše, kakor jih sedaj imamo. Zato delajte, narodu o pravem času oznanujte može, ki so prijatelji njegovi, jezika njegovega in napredka. V drugi šestletni dobi zborovanja bode 86 odločevala osoda avstrijanskih narodov; bla-j gor onim, ki so poslali svoje prijatelje v deželne zbore. Gorenci zdramite se, da sebe in naroda slovenskega spet na veke osra-motili ne bote 1 I* IJubljane 15. dec. (Delajmo ž( zdaj za volitve! K a k o s i p o b o 1 j' Samo svoje stanje?) Ćestiti Vaš dopisnik iz Dunaja naznanil je veselo novico, da mislijo rodoljubi na Štajerskem izdati knjižico, v kteri bode na kratko lahko umevno popisano delovanje narodnih dveh poslance* v graškem deželnem zboru gg. Herman* in Razlaga. Pristavil je k temu želje naj bi se popisalo enako tudi delovanj* družili narodnih poslancev v deželnih zborih slovensaih dežel skupaj v eni knjigi. P* moji misli je pa bolje, ako za vsak* deželo, v kteri bivajo Slovenci, naredim* tako knjižico, ktera naj bode namenjen* podučiti volilce iste dežele natanko o velik®1 važnosti volitev. Žalibože da smo tako razcepljeni in raztreseni, pa za sedaj si moren)1 pomagati. Take knjižice naj se potem ra* širjajo po vseh slovenskih krajih in naj >l gleda na to, da pridejo gotovo v roke taki)1! volilcem, kterim utegnejo koristiti. Ako zdaj ne bodemo izdatno pomagali, vsaj ld>' likor je mogoče po zvitem Šinerlingovei* volitnem redu, za leta bodemo zopet zdih°! vali pod butaro zatiranja. Vsaj kranjsk' Slovenci skušajmo dobiti ogromno večin1 narodnih poslancev, to bode našim sosedni1" bratom vse eno v korist, čeravno bodo f vedno v manjščini in prepuščeni nepravičnij11 Nemcem ali Lahom. Dolgo ne bode mogj1 trpeti tako nepravično stanje in tudi via®* bode morala kaj storiti za Slovence, a^’ noče sama sebi škodovati! Da nam Nem®1 ne bode nikdar pravičen, tega smo skozi j" skozi preverjeni; uči nas to zgodovina, uČ]J. nas vsakdanje skušnje, zakaj bi se te