Z m e s. XXX. G. urednik! V časnikarski dobi kislib kumar sem se skoraj bal, da mi nedostaje gradiva za moje rešcto. Ali glej ga čuka! Klerikalni listi maše svoje predalc prav marljivo z blatenjem, suranicenjem in obrekovanjem slovenskega naprednega učiteljstva, v zadnjem času posebno na Goriškem. ,,Gorica", pravše ^Norica" zaganja se po znanem receptu v goriško napredno učiteljstvo, prinašajoč dolge članke iz ,,učiteljskili krogov". Sapralot! Kdor ne pozna tamošnjih razmer, bi mislil, da jc že vse učiteljstvo preparirano za nameravano Slomškovo podružnico, kjer bodo klerikalni podrepniki, figuraiiti in slamorezniki, dr. Pepe pa jili bode vodil na vrvici klerikalne odvisnosti, kakor se to vrši pri društvu učiteljic. Seve laliko SloinŠkarje seštejemo na prstili ene roke, in jib še nekaj ostane. Vsi dopisi nNorice" in ,,Prismojenca" prihajajo iz znane ^kovaenice". Reklo bi se zamorca prati, ako ])i boteli reagovati na omenjene neslanosti, zlobna podtikanja in klerikalno zbesnelost. Primeren odgovor jim je dala že večkrat neustrašna in zaslužna ,,Soča". Neumevno mi je le to, kako so zamogli tovariisi, zborujoei v Ajdovščini, obsojati tudi učiteljske dopise v rSoči". Ali res mislite, da bodete zlobne dopisnike klerikalnili listov z glace-rokaricami ugnali v kozji rog? Nemški pregovor pravi: ,,Auf einen groben Klotz, gebort ein grober Keil". Kakor ti meni, tako jaz tebi; to je pravo geslo za politiene nasprotnike. Za vzgled, kam pclje klerikalna podivjanost, vzemite slučaj iz sboda »Katol. politič. društva" v Bovcu, kjer je fanatizovan in novopeČen klerikalec J. Mihelič sunil nekega ueitelja s tako silo pod rebra, da je omedlel. Seve mu ni izostala zaslužena plaea v podobi osemdnevncga zapora. Drugi klerikalni možak, A. Šuler, pa se je izjavil, da otepe, ee treba, 011 sam: kar petdeset učiteljev! — Nauk iz oraenjenih dejstev je laliek, primemo nastopanje učiteljstva v svojo obrambo pa prepustimo prizadetim tovarišein, vendar ne pozabite na rek: zob za zob. Časi so kritieni. Dne 25. avgusta so se začele dubovne vaje za slov. učitelje na Sv. Gori. Da so bile vaje bolj imenitne, je prišel na letovišče iz Ljubljane špiritnal dr. Fr. Ušenienik. Ali dr. Pepe ne ,,paše" ? Gospiea učiteljica Holzinger je pa vabila člov. učiteljice, naj se oglasijo pri njej. Bodemo videli, ali bodo duhovne vajc kaj pospešile ustanovitev Slomškove podružnice. Za organista bode najbrž fungiral prvi goriški pevovodja Mrcina, ki je zdaj sourednik Gorice ter dobi plačo gotovo od vrste, sicer bi ne bile ,,mrcinjande" tako dolge, vodcne in konfuzne. Dober tek!*) Ker se mi goriških klerikalcev gabi, preidcm rajSi na Kranjsko, kjer mc zlasti zaniinajo zasebne dekliške šole v Ljubljani. Uršulinke poučujejo v zveličavni ,,švabščini" ter pomagajo Wolfu graditi nemški most do Adrije. Kaj liočete? Saj so tudi v nekdanji katoliški šoli do leta 1869 poučevali povsod lc v nemščini. Takaje klerikalna narodnost! V Lichtenturnovem zavodu pa so letos sestre zarubile dve deklici, kateri bi bili morali po sklepu šolskega leta zovod zapustiti. Vzrok je bil ta, ker neki siromašni oee ni poravnal vsega dolga. Šele na posredovanje policije so sestre izpustile zarubljeni deklici iz zavoda. Kršeanska ljubezen, kje si? V 164 št. ,,Slovenca" se je neki ljubljanski pedagog spravil na tovariša K. Kvedra radi njegovega spisa o Tolstoju v zadnjem ,,Popotniku" v članku ,,Samitielsurium ali Tolstoj na ljubljanski dekliški šoli". Iz dotične razprave so iztrgani posamezni stavki prav po klerikalni maniji in zmešani v čudno kolobocijo. Odstavku o vojaštvu pristavlja: nHm! Tudi mi — še predno je Tolstoj iznašel to teorijo in nam jo je priporocil pedagog Kveder — tudi mi smo že od nekdaj gojili skroinno mnenje, da je najboljše, če dekleta, iz šole grede, ignorirajo vojaštvo . .. A veiidar javno vprašujemo vis. c. kr. dež. vlado: Ali je dopustno, da se ta nauk v tej obliki javno pridiguje po napisu z dekliške šole". Lej ga špiceljna! Kadar ne pomaga fanatično napadanje, pa kličejo policijo ali vlado na pomoe. Konec pa se glasi tako-le: ,,Ubogi rdečelični dckliči! Po Rousseauu vam priporoeajo liberalni rpedagogi" tatvino in prešestvo, po Tolstem pa verski in drž. anarhizcm. Mi vam ne moremo pomagati. Kadar sc vam to vse v brihtni glavici zmeša, nastal bo notri pravi pravcati ,,sammelsurium". Ali ni to dubovito? Meseca julija je bilo zborovanje nižjeavstrijskega uciteljstva v Klosterneuburgu. Učitelj Knopf je govoril o prega- *) Klerikalni kolega ima na 8tr. 223. dopis nZ Goriškega", ki bruha žveplo in ogcnj na napredne učitelje. Za zabavo naj omenimo nekaj ocvirkov: nKdor lioče zvedeti in spoznati, kake pobaline (klerikalna finesa, kaj?) ima goriško nnaprednou učitcljstvo med scboj, naj dobi kje nllčit. Tov." st. 18." . . . rNa popolnoma pobalinski način, kakor delajo najbolj surovi in podivjani ljudje, napada v onem dopisu itd.u . . . nTi naši neotesani siritelji sovraštva in prepira bi le hoteli, da je ves svet tako hudoben, kakor so oni; vest jim ne da miru, zato rogovilijo in udrihajo okoli sebe, kakor znoreli." Teinu dopisunčku z okajenimi možgani velja rek: Si tacuisses, philosophus mansisses! Pis. njanju uciteljev, kar je dalo povod, da se je oglasil tudi nadučitelj AVedra, ki je visokočislan, zmeren mož in vodja pasijonskib iger. Ko je omenil, kako ga je razkačilo poročilo o dogodkih v deželnem zboru, kjer se je trdilo, da so ueitelji sovražniki kmeta in obrtnika, jc nadaljeval doslavno: ,,Icli, als Gemassigter, als Clerikaler, der iiberall verschrien ist als Leiter der Passionsspiele, sage, so kann es nicht weitergelien. Was bat der Bauer dem Lebrer alles zu verdanken: Er organisirt ibm die Feuerwebr, grimdet RaifFeisencassen, ist die Secle des landwirtscbaftlicben Casinos, der Gemeinde; die Bauera wissen, was wir leisten miissen, und nun getrauen sich die Herren zu sagen, dass wir Feinde der Bauern sind! (Kriči:) Nun liol' das Ganze der Teufel!" (Gromovito ploskanje). No, pri nas na Kranjskem zaeela se je volilna borba za tlcželnozborske volitvc. Katoliško-narodna stranka vabi tudi nas učitelje na delo. Le poslušajte: ,,Tudi do Tebe se obrnemo, narodno uciteljstvo! Velika vecina Vas, žalibog- (da bi vas vrag pobrustal), stoji v taboru libcralizma, a prišel bode cas, ko bodete svojo zmoto spoznali. Katoliško-narodna stranka je boljša prijateljica šole in učiteljskega stanu, nego vsaka druga stranka. (Kdo ne poči od smeha??) Mi hočemo izobražcnega in tudi gmotno neodvisnega učitelja (bravo! vzamcmo na znanje), stoječega na višini svoje vzvišene naloge." — ,,Za ,,svobodo", pravite, se bijete; a pri tcm ste revni sužnji liberalnih mogotcev. Rešitc se te sužnosti, dokler je še čas — in zasijala Vam bode lue resnicne svobode in hvaležni narod Vas bode spremljal pri Vašem delu!" — Jaz pa dostavim, tako prijadramo srečno pod ozlindrani klerikalni jarem. V krskili kmetskih obcinah kandiduje na svojo pest g. ravnatelj Lapajne kot angelj miru in sprave, stoječ nad strankami. Misel je lepa, a ne praktična, zakaj kdor boee na dveli stolib sedeti, se vscde na tla! Rešetar I.