3 nč.
105. številka.
Izdanje za torek septembra 1896.
(v Trsta, v torek zjntriu dne 1. septembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t ftenrih i»-danjih ob torkih, ćetrtklh iu sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uh večer, — Obojno izdanje Htane : za leilentnesec . f. 1,—, izven Avstrije f- 1.50 z* tri meneč, , „ 3,— , , . 4,M)
za pol leta , , „ «.— , , „ »__
l■ * VS« leto . . n 12.— , „ . 1K—
Naročnino Je plačevati naprej na naročbt brez priložene naročnine se uprava ne ozira. '
Posamično Storilke se pobirajo ▼ pio-dajalnioah tobaka t' Irntn po 3 nvč. i zvon Trsta po 4 uvč.
EDINOST
Oiflasi se račune po tarifu v petitu; m naslove 7, debelimi črkami «o piačuje prostor, kolikor obnova navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javno zahvala, domači osjlp.si itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulioa Caserma ćt. 13. Vsako pinmo mora biti frankovano. ker uef rankovnna le n« •prejimajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, rokiiiinnoije in oglase spre-jeina npr itvuištvo ulica Molino pit -oo 1 u hAt. H. II. nadat. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla »a cifo eo proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
„ V eMnoatl J« mm"
Dve sestri: pobožnost in narodnost.
(Dalje)
1. Toliko pobožnost kolikor narodnost imati jeden tn isti izvor :
Ako si razgledamo vso zemljo, ako si poiščemo tudi najoddaljenih narodov, morda bi našli rodov in plemen brez občine in uprave, brez zakonov, brez mest, brez znanj, celć tudi brez domovine; ali nikjer ga ni kraja brez vere in nabožnosti ; tudi med divjaki najdemo cerkev, oltarjev in žrtev.
Pobožnost je hčerka božja, koja nas vodi k Bogu, ona je cvet in duh bogočastja in najiskre-neja vejica bogoslužja. Pobožnost je ona znamenita sposobnost človeške duše, s katero pomočjo se le-ta trga od vsega, kar je nizkega in pozemelj-skega, a se na krilih goreče ljubavi dviga k pre-stolju božjemu in k večjemu kraljestvu. Kar je božanskega v nas, le-t6 je mogla zanetiti samo le božja iskra. In kdo nam je dal razuma, da moremo spoznavati Boga in svoje dolžnosti do njega? Gotovo Oni, ki nas je ustvaril po svoji podobi ter storil človeka malo manjega od angelja. Kdo je v naše srce ucepil glas, ki nam govori v sredi najveće pozemeljske vihre: znaj človek, da ti nisi samo pusti zemeljski prah, ampak da si zajedno državljan dveh svetov in kakor tak pozvan na večno popolnost in blaženost. Oni, ki veli: poteg-niti hočem kamenito srce iz vašega telesa, in dati vam hočem srce iz mesa ter položiti novega duha v vas, da bodete hodili po mojih uredbah. Pobož-nosti pristoja sodba, kojo ločimo pravo pobožnost od nečiste in licemerne; a ta sodba je dar božji. Za nabožnost zahtevata se ljubav in svobodna volja; a Bog je, ki v nas ureja hotenje in izvrševanje. Pobož-nostizviraiz čuta hvaležnosti za prejete dobrote:ato čutstvo in te dobrote daje nam zopet Bog, v kojem se gibljemo, smo in živimo. Pobožnost mora imeti hrane, koja jo krepi in vzdržuje, a taka hrana je vera — dar božji. Da bode naša pobožnost tudi drugim v vspodbujo na dobra dela, v to svrho dal nam je Bog jezik, ude in druge premnoge darove, kojimi kažemo svojo hvaležnost in skažemo Bogu hvalo.
Vse to moramo reči tudi o narodnosti. Narodnost je cvet in duh naroda, ona obseza vsa
narodna svojstva in običaje, narodne prednosti in darove, po kojih se narod od naroda deli in razli-kuje. Narodi so različne veje z velikega debla člo-večanstva. A to delo je ustvaril, zasadil ter razdelil na toliko in toliko vej Oni in isti, ki je daroval temu svetu deblo vere. Narodi so različne sole za vzgojo človeštva, Bog je njihov utemeljitelj in njihov učitelj. Narodnost postaja in se razvija po uplivu podnebja in kraja, v kojem stanuje narod, vsled česar sta drugačna pobožnost in narodnost v mrzlih krajih, severnih narodih, in zopet drugačna v ognjenih, južnih. A podnebje in naseljevanje je zopet delo Onega, ki je ustvaril od jedne krvi ves človeški rod, da prebiva po vsem licu zemlje. Najznameniteja dika, najdragoceneje svojstvo, najjasneji pečat narodnosti je jezik, ki ga govori narod : a dar jezika je, kakor veli sveto pismo, — od Gospoda. Narodnost ne obseza v sebi samo jedne minute, jednega leta; ampak mnogo stoletij, prošlost in bodočnost: a gospodar Časa je Oni, o kojem pravi prorok, da preminja čase in trenotke, da postavlja in odstavlja kralje, ter da je v Njem tisoč let kakor jeden dan. Narodnost je odvisua od one usode, onih vojn, porazov ali zmag, koje je narod sam preživel, a usoda narodov je v rokah Onega, ki biva v nebesih in govori : zakaj se narodi dražijo, a ljudje izmišljajo nečimurne stvari. Je narodov in Ijudij, kojim je Bog v gotovih časih vzkračal milost, da bi nabožnost in narodnost cveteli med njim, kakor veli sv. pismo: kogar hoče, strdoglavi; temu nasproti je drugih, kojim to milost deli na osobit način, ko pošilja k njim svojih odposlancev, prerokov in učiteljev, vodij in vladarjev, modrijanov, zmag in mnogih ugodnih okolnosti, koje ga povzdigajo na tako visoko stopinjo popolnosti iu slave, da se na njem izpolnjuje obljuba bv. pisma: mrak pokrije zemljo in tema narode ; a tebe obsije Gospod iu slava njegova se pokaže nad teboj in narodi bodo prihajali k tvoji svetlobi.
Ako torej vera in narodnost in njiju cveta, pobožnost in narodnost, prihajajo od Boga, potem je jasno, da imati obe jeden izvor, da sti hčeri jednega očeta, a med seboj sti rojstni sestri.
PODLISTFK.
20
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa; poslovenil Cvetko. A dalje, dalje, klicalo nama je nemirno srce — in šla sva dalje v pusto, divje gorovje, v zeleno pustinjo — kjer ni ljudskega glasu. Preko Bohinjskega jezera nosil naju je ribičev čoln. Voda je čista kakor steklo. Solnce se vpira na dno igraje rumenim peskom. V globini vidiš, kje počiva drevo, kje leži gorostasen siv kamen, kje plovi brza postrv. Tajnim šumom pljuska voda ob čoln. Ribič sedi, ribič vesla, ribič molči. Vidi se mu, da mu sta kumovala veter in burja, da mu je grom prijatelj. Čudno čuvstvo te spopada in nagiblješ se k vodi in vprašaš drevo in vprašaš kamen: „Kje je vila, čudna, čarobna, slovanska vila ? Sedi še tukaj na dnu steklenega jezera, ko mesečina trepeče na mirnih valovih? Se-li joče, ali peva, ali je umrla? Je-li?* A iz sijajno bliščeče se vode nasmehnilo se mi je milo, deviško — Nežino — lice, in srce mi je vskliknilo: „Živi vila, ah živi 1"
Visoki, strmi, temni vrhovi so se vzdigovali okoli nas, kakor mračna divja vojska, katera Čuva
ta Čarobni in tajni kot. Iz reber, nad glavo je vzrasla tisočletna šuma, kjer ni solnca ni svetlobe. Više nad njimi pa so se bliskali v solnou večni snežniki kakor ogromni sreberni varuhi proti tuji besnosti. Zdaj smo priveslali do druzega kraja jezera. Ribič naju je vodil v stoletnem hladu na goro. Hodil je in molčal, molčal in hodil. Tu ni bilo nobene poti. Le burja je napravila med gozdnimi drevesi revno stezo. Po šumi se je razlegal grom, listje se je treslo. Dalje ne moreš. Visoka stena je počila pred teboj, a sredi temne iu gladke stene pada iz visočine gromeč in sijajen slap in se meče v globočino, v kamenito kotlino. Misliš, da je srebro. Strah te pretresa. Kako pa ne ! Vsaj tudi ono cvetje in drevje okoli slapa se trese od straha. Zdaj je zasvetilo tudi solnce nad -goroj. Milijon biserov zasvetilo se je v zraku, milijon kapljic miglja na cvetju iu drevju kakor zvezde. Zakričal bi, ali okamenel si. Krasota je to in strahota. To je Savica, mlada Sava. Srebrna, šum6 se, kip6 se meče med gozdno šumo prek razmrvljenih skal, besna vali se v Bohinjsko jezero, in teče iz njega proti jugu — jugu. Tu sem čital Prešernov »Krst pri Savici", tu sem ga občutil do dua srca, do dna svoje duše. Sveti strah mi
2. Pobožnost in narodnost sti sestri, ker paga niati in raseti v plemenitih srcih.
Obema je jeden in isti zasejatelj, seme nji-jino je nebeško, ali tla in zemlja, na kojo pada ono, sta jako različna. Pobožnemu človeku pogan ja vera vse njegovo življenje; Bog mu je največa slast in radost, med tem ko razkošen človek, udan grehu, ne pojmi teh vzvišenih stvarij, polnih duha božjega, in se nerad druži z Bogom. Kakor telo zahteva hrane in pijače v okrepilo, tako samo bolje in plemeniteje duše smatrajo za duševno potrebo, da svoje misli in srce pogostoje obračajo Bogu. Samo oni, ki spoštujejo krepost, zmožni so, da se jim priljubi pobožnost. Taki radi zapuščajo sem pa tja posvetni vrišč in motrijo v samoti skusenim srcem vzvišene stvari, da v njih slave Boga in njegova veličastna dela ; tako delajo so-sebno tedaj, kadar se morajo zaresno boriti za resnico ali pa odbijati zlobne napade od sebe. Samo bolje roke ljudje izbirali so si od nekdaj in si izbirajo se danes Boga za najvernejega prijatelja, svetovalca, tolažitelja in pomočnika skozi vse svoje življenje. Pobožnost je iskra božja, a ona se more užgati in razplamtiti jedino v srcu, ugajajočem in sličnem Bogu.
Tako je tudi z narodnostjo. Narodnost je velika in vzvišena misel, kojo nosi v svojem srcu ves narod ; zato si jo morejo prisvojiti, žnjo in zanjo živeti — samo velike in vzvišene duše. Zato vidimo tudi, kako malo je takih, ki bi svoj narod ljubili prav in iskreno; med tem ko je premnogo tacili, ki ne mislijo in niti ne marajo za narod, kojih ničesar narodnega ne more ohrabriti in vznesti. To je vzrokom, da se bolj in bolj Sirijo dvoličniki in brezznačajneži, ki bo pripravljeni pritisniti se kojemu-koli narodu, dokler ne postanejo ničle, hudodelci in izdajice svojega lastnega naroda in svoje domovine. Pravi narodnjak mora bolj ljubiti splošno dobro, kakor svojo osobno ugodnost, narod bolj nego sebe, a to je mogoče samo plemenitejim duhom, kajti navadni ljudje smatrajo za najviši cilj svojega življenja — kruh in mir. Sebičuež ima tesno srce, narod se ne more namestiti v njem; la-komnik in skopuh imata nizke misli in kratke
je pretresel telo V veličastnem zavetju so bili Slovenci zadnji boj proti tujemu nasilju, pod tem svetim žrtvenikom je padla zadnja žrtva svobode, krv iz njihovih src se je mešala z bučenjem slapa v obupni klic: „Na tleh leže slovaustva stebri s t a r i". In gora je zatrepetala od groze. Poleg mene in Alberta je stal ribič, dolzega, kamenega lica, visok kakor gora, gledaje v donečo peno. Ni-li to praunuk onih, ki so izgubili tukaj glavo ? Da, gotovo je. Vsaj taki bo bili tudi oni. Duša nama je omedlela od svetega šumenja. Tu sva izpraznila kupico čiste „žive" vode, tu sva se pobratila vnovič, prisegla večno zvestobo Slo-vanstvu, a visoko nad nama je sipal slap svoj kristalni biser. Bilo je, kakor da bi videla zlato meglo, a skozi da sije lepo lice slovenske vile — lice deklice Neže. Nemo in otrpnelo naju je gledal ribič. Mislil je najbrže, da sva znorela. Ali ni ognja v njegovem srcu? Iskra je, iskra! Samo da popihne veter in iskra bo gorela plamenom. A mi dva sva bila prekrščena, rešena, prava deca svojega roda.
(Pride se).
roke, narod in narodnost sta za njega visoki iu oddaljeni stvari. Lakomen in plašljiv človek ima tisoče vsakovrstnih dvomov, izgovorov in pretvez, ko bi tiebalo pokazati zaresnost in neustrašjjivost; dočiin slabo izobražen in razsvetljen človek ima le omejen razum : nima pojma o narodnem blagostanja, o narodu in o narodnosti; a česar ne poznamo, po tem tudi ne moremo težiti. Ako pogledamo človeka, jezičnega in oholega vidimo, kako raje govori tujim jezikom in kaže tuje običaje, svoje in svoj narod pa prezira. Priliznjenec, ki se nsiljava temu in onemu, gleda, da ngaja in se priljublja vsem strankam, pa tako ni ne kuhan in ne pečen in ne koristi prav nikomur. Torej tudi o pobožnosti in o narodnosti velja ono, kar je rekel Gospod ▼ prispodobi o sejanju semena, da je jedno palo kraj pota in je bilo pogaženo, drugo na kamen, in se je izraslo ter posušilo, drugo v trnje inje bilo zadušeno, drugo v dobro zemljo, ki je, ko je vzraslo, do-neslo stoternega sadu.	(Pride še.)
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 31. avgusta 1896.
»Neue Freie Presae", primorski Italijani in pa prihodnje državnozborske volitve.
Dunajska Židinja objavila je v svoji številki dne 29. min. m. zanimiv članek o pripravah in kombinacijah, ki se pojavljajo v italijanskem taboru glede na prihodnje volitve v državni zbor. Umevno je, da iz vsake besedice, ki jo je izustila zaveznica italijanskih židovsko-liberalnih in radikalnih elementov na Primorskem, veje presrčna simpatija do laškega življa in mržnja do slovanstva. Med ostalim pravi „N. Fr. Pr* : „Nekaj Časa sem bavi se vse .narodno* (t. j. laško) časnikarstvo Istre, Trsta, Goriške in Dalmacije živim interesom s prihodnjimi volitvami za državni zbor, uaglaSnjč potrebo, da se zasnige italijanski klub ter da se ima zatorej opustiti politika astenzije.
Poseben odbor od „Associazione progressista" nameruje sklicati prve dni septembra meseca po-litiški shod progresovske stranke, kojega shoda se udeleže tudi politiki diugih italijanskih pokrajin. — Ni dvomiti, da se sklene v tem smislu, da se je udeležiti volitev. V progresovih krogih se nadejajo, da se bode možno medsobtto popolnoma sporazumeti v očigled slovanski poplavi (!), ki se razširja bolj in bolj. Pač je res, da bode trebalo mnogo dobre volje, da se složijo mnogoštevilni in raztreseni lokalni interesi. A tudi osebna vprašanja izzovejo srdit boj. Toda o tem pride malo ali nič v javnost, ker je v progresovi stranki dobra disciplina.
Kompromis z italijansko konservativno stranko se ne nameruje. (?) Tudi z ozirom na prihodnje volitve za mestni sv6t in deželni zbor so potihnili glasovi gledć na sporazumljenje teh dveh strank. Ako pa se hoče vpoštevati one ideje, ki; so na površju v „zadrugi progresa*, mora se soditi, da se bode o prihodnjih volitvah nastojalo okrepiti ra-dikalne in intransigentne elemente*.
Ni vredno odgovarjati na staro frazo o slovenskem navalu, kajti vemo vsi, de le gospodo-željnost in narodna nestrpnost sta tisti motor, ki goni dejanje in nehanje italijanskih srditežev. Ne obramba, ampak napad je znak vse italijanske borbe. Ako „N. Fr. Pr.* poučuje svoje čitatelje drugače, potem — laže. In s tem se je pokazala vredno svojih tržaških zavezuikov in prijateljev. Naše akonservativce" pa bi jim privoščili od srca: kar je združeno f a k t i č n o , naj se združi še formalno.
Premembe sistema trebamo mi v Avstriji. Raznesla se je bila govorica — zlasti nemškona-cijoualui listi so širili isto — da bode deželnim glavarjem za Štajersko zopet imenovan bivši minister, gr. W u r m b r a d d. To pa zato, ker je isti baje priljubljen tudi Slovencem in bi se tem potom potolažili tudi ti poslednji. Seveda nam je gospod Wurmbrand takov prijatelj, da nas Bog varuj takih zaščitnikov. Vse to natvezanje prijateljstva do Slovencev je goli humbug in prusta laž, proračunjena le v ta namen, da pride na mesto deželnega glavarja koji mož uajhujše barve. Toda iz tega, da je hujših nasprotnikov naroda slovenskega nego je grof Wurmbrand, ni dopuščeno sklepati nikomur, da je ta gospod prijatelj Slovencem. Mi prepuščamo iz vsega srca tudi tega »prijatelja* svojega — nemški gospodi na svobodno razpolaganje. Sploh
pa nam Slovencem ne more koristiti ni malo morebitna osebna ljubeznivost in koncilijanca kojega državnega dostojanstvenika. Mi poznamo te Ijubez-njive gospode prav dobro! Oni govore mnogo in ljubeznjivo in obžalujejo neizrečeno, da ne morejo ustreči — in navadno ne morejo — tej ali oni naši želji, ter menijo, da odklonitev ne boli, ako jo povije v velik omot uljudnosti. In mi uiti ne štejemo v zlo takim ljubeznjivim gospodom, da nam
ne dajo ničesar drugega nego lepih besedij......
ne dajo, ker ne morejo dati, ker jim je zistem na potu. Zato pa moramo dati popolnoma prav dopisniku praSke „Politike4, ki pravi, — govorć o štajerskih razmerah — da zgolj sprememba v osebi ne bi mogla pripraviti štajerske Slovence, da bi zopet ustopili v deželni zbor. Slovenci zahtevajo primernega zastopstva v deželnem odboru, da bodo mogli nadzorovati upravo dežele. Ako imajo kranjski Nemci tako kontrolo, potem jo morejo imeti tudi štirski Slovenci. — V to pa, da se ugodi tej več nego opravičeni zahtevi naših rojakov na Štirskem, treba onega, kar povdarjamo mi vedno in vedno: premembe v sistemu. Tu pa tam menijo, da smo mi tržaški Slovenci nasprotniki te aH one visoke osebe in da bi kar skakali od samega veselja, ako bi se odstranila dotična oseba. Kdor tako misli, slabo misli — saj nismo otroci. Mi imamo osebe pred očmi le v toliko, v kolikor so iste nei azdružno spojene z zistemom, za osebe kakor take se ne brigamo nikakor. In sovražimo tudi ne nikogar, ker nam tega ne dovoljuje naše krsčai-sko mišljenje. Le stranka, ki stremi za osebnimi ugodnostmi, kakorsnih morejo dati osebe, le taka stranka smatra osebna vprašanja najvažnejim. Mi nismo taka stranka. Mi smo stranka, ki se borimo za stvar in zato imamc pred očmi vedno le stvar. Naših stvarij pa ne morejo obrniti na bolje po-samičniki, nego do ugodnega preobrata more priti le po temeljiti premembi zistema, duha v kojem se vladajo Slovani! Tako je in ne drugače 1
Kaj se je godilo? Rimska .Tribuna" prinaša senzacionalno vest, da je glasom vojaškega naredbenega lista od 89. m. m. bivši vojni minister general Mocenni stavljen v disponibiliteto. Vzrok tej strogi odredbi, pravi omenjeni list, iskati je v nekaterih dogodkih, ki so se pojavili povodom potovanja generala Mocennija po Avstro-O g e r s k i.
O teh .dogodkih" objavili smo svoječasno v svojem listu senzačen članek. Posledica teli „dogodkov*, jasneje rečeno: demonstracij tržaško-po-reških italianissimov v proslavljanje italijanskega generala Mocennija, pojavita se je - - s kaznovanjem neprevidnega Mocennija. Ako pa je italijansko vojno ministarstvo našlo povoda za tako strogo postopanje proti Mocceniju, moralo je imeti za to postopanje vsakakor kojo podlago, kojo pa je moglo dobiti le od avstrijske itrani, o stvareh, ki so se dogodile faktično. A o vsem tem naši ofici-jozni in poluoficijozni listi niso znali povedati ničesar, dasi jim nasprotno nikdar ne usahne vrelec gostobesednosti, kadar grć za — ovadbo kojega še tako neznatnega, navadno namišljenega greha, ki ga je morda zakrivil koji ekscentričen in nerazsoden Slovau. Takrat kričć o „panslavizmu*, ki preti ugonobiti vso državo, v tem ko so bile odkrite demonstracije irredente zgolj .izkazivanje časti dostojanstveniku iz zavezne države*. Žal, da tudi to pot niso zadele posledice, kakor običajno ne, moralnih provzroČiteljev tega antidinastiškega gibanja, ampak — slavljeuca. Je-li bode Mocenni hvaležen svojim primorskim .občudovalcem" ?
Nove spletke razkralja Milana. Pred par dnevi smo rekli, da prihajajo iz Belegagrada zopet jako čudne vesti. O tem piše »Obzor* : V Srbiji so se poslednje dni odigrale čudne reči, ki se tolmačijo različno. V Belemgradu se je zopet odigrala zarota, o koji se trdi med tem, da je nastala samo v glavi nekih dvorskih in vladnih ljudi. Pravijo, da je razkralj Milan po prvem pobočniku svojega sina, kralja Aleksandra, polkovniku Čiri ču, pridobil za-se vojsko in da se hoče s pomočjo iste zopet proglasiti za kralja Srbije, dočim bi se imel njegov sin degradirati na prestolonaslednika. Kraljica Natalija — pravijo — prišla je vsemu temu na sled ter je vse odkrila mlademu kralju Aleksandru, vsled česar je bil polkovnik Čirič odpuščen se svojega mesta (kakor je bilo že objavljeno tudi v .Edinosti"). Istotako se pričakuje, da bodo odpuščeni še trije generali
in nekoliko druzih dvornih dostojanstvenikov. Pol« kovnik Čirič je v resnici veren privrženec razkralja Milana in kraljica Natalija je radi tega že dolgo delala na to, da pade ta polkovnik Povodom neke dvorne svečanosti dala je ona razbiti pisalno mizo Čiričevo ter si na ta način prisvojila korespondencijo kralja Milana na sina Aleksandra. Med najdenimi pismi bilo je tudi takih, ki težko kompro-mitujejo polkovniki Čiriča in druge osebe na dvoru. Na podlagi teh pisem je bil odpuščen Čirid. Istotako bode odpuščen kraljev tajnik, dr Mil i-čevič, ki je tudi pristaš Milanov. Dr. Miličevid in Čirič bila sta glavni opori mladega kralju, ko je dne 1. aprila 1893 leta isti izvel svoj državni prevrat. V Belemgradu govore, da razkralj Milan skoro zopet prevzame vlado. Ko se je Milan leta 1889 odrekel kroni in je to avstrijski poslanik grof Hengelmuller živo obžaloval pred kraljem, je rekel Milan : „Moj ded Miloš seje odrekel dvakrat in Srbi so ga dvakrat pozvali nazaj. Srbi pridejo zopet tudi po-tne*. V Belemgradu vlada velika razburjenost, slična kakor je bila 1. aprila 1893 pred abdikacijo kralja Milana. — Treba seveda čakati, da vidimo, da-li so te vesti osnovane ali ne.
Revolucija v Carjetngrndn. Včeraj ni bilo nikakoršnega službenega poročila o dogodkih v Carjemgradu. Le zasebna, pomanjkljiva poročila javljajo, da je nastal predsinočnem (29.) zopet velik strah v predmestju Galata. Turki so namreč naskočili na neko hišo blizu otomanske banke, is koje hiše je bil nekdo ustrelil. Turki so jeli streljati v okna tega poslopja.
Merodajni krogi sodijo, da odstopi vojni minister vsled sedanjih dogodkov. Govori se, da pride na njegovo mesto — odstavljeni guberndr Krete, Abdulla paša. (!)
Iz Plovdiva poročajo, da je carigrajsko policijsko ravnateljstvo dobilo nekako spomeuico armenskega revolucionarnega odseka, v koji se javlja, da prične revolucionarni odbor z nova svoje delovanje z vsemi Bilami in vsemi svojimi sredstvi, ako v dveh urah ne konča klanje nekrivib. Isto seje sporočilo odposlancem velesil, ne da bi se znalo doslej, s kojim vspehom.
Različne vesti*
Občni zbor pol. druitva .Edinost" minolo
nedeljo bil je presijajua manifestacija toliko po i kakovosti udeležnikov, kolikor tudi po številu istih. 1 Zastopani sta bili pokrajini Trst in Istra, po ma-J Ione vseh njiju državuozborskih in deželnczborskih : poslancih, zastopana je bila Goriška po dveh 1 odličnih poslancih, zastopana sta bila Trst in oko« | lica po lepem številu rodoljubov, in zastopana je bila Istra tudi po lepem števila seljakov-značajev, — to pa cel6 v radostno presenečenje vsHh udeležencev — iz takih krajev, koje smo smatrali že izgubljenimi. Bila je to manifestacija zavesti o ne-! varnosti, v koji se nahajamo, bila je manifestacija žive brige za duševni in gmotni napredek naroda, j bila je presijajna manifestacija za mir in slogo ! med nam!, za ljubezen med stanovi. To ste morali j čuti vihar, ko je vskliknil dr. Laginja nekako | tako-le: Mi pokrajinski Slovenci in Hrvatje mo» J ramo se svojim mordlnim pritiskom zaustaviti brato-; mor ni boj v Ljubljani in v Zagrebu ! I Sploh je dr. Laginja govoril tako, kakor zua govoriti le ta — dr. Laginja. Priprosto, zlivalo se je z duše v dušo.
Duh rodoljubja, duh poštenja, duh dobre volje je prešinjal to skupščino in zato je bil vspeh toli sijajen, kakoršnega menda pol. društvo „Edinost* še nima zabeleženega v svojih analih. Ta shod je dokazal, da Slovonci lahko zborujemo o tisočih stvanj, ne da bi se prepirali med seboj. Na tisoče, pravimo, kajti, da ni predsednik pose-zal energično vmes, zborovali bi bili do veoera. Saj je še tako zborovanje trajalo nad 4 ure; a na nikomur ni bilo opaziti, da bi se bil naveličal in utrudil. Še potem, ko je predsednik zaključil zbor, ostali so zborovalci še dolgo v dvorani v prijateljskih pogovorih Bilo je tako, kakor smo želeli. Ukupno poročilo priobčimo v jedni prihodnjih številk; morda za prihodnjo nedeljo.
Cesarjeva pohvala. Nj. Vel. cesar izdal je povelje na polke, ki so se udeležili velike parade v čast ruskemu carju, v kojem povelju izraža Svojo živo zadovoljnost na vedenju in lepi zunanjosti vojaštva.
Se ruska odlikovanja. Razven že objavljenih j odlikovanj podelil ie ruski car še naslednja odlikovanja : ministiu Fejervaryjn red Belega orla, og. ministra Danielu red sv. Ane I. razr., poveljniku včja baronu Uexkiillu red Belega orla in načelniku odseka v ministerstvu za zunanje stvari Szćcsenu red sv. Stanislava I. razr.
Jednakopravnoat na Goriftkem. .Agramer
Tagblattu- pišejo z Goriškega : .Slovenski poslanci deželnega zbora goriškega izročili so ob zaključku sadnje sesije deželnemu glavarju grotu Frauu Co-rininiju raisežno spomenico gledš svojih želja, in pritožeb v narodnem obziru. Kako je deželni glavar upošteval vsebino te spomenice, to dokazuje ravnokar izdano poročilo o deželnem zasedauju 1895-1896, ki je, ako ne poštevamo govorov slovenskih poslancev, sestavljeno izključljivo v italijanskem jeziku. In to vzlic dejstvu, da Slovenci sestavljajo veliko večino prebivalstva v tej pokrajini ; seveda to dejstvo ne more priti do izraza v deželnem zboru vsled volilne geometrije, ki je v uporabi. Zanimivo je dejstvo, da od 24 interpelacij, ki so jih uložili slovenski poslanci v zadnjem zasedanju, je veljala polovica slovenski šoli v Gorici. Nadejamo se, da slovenski poslanci ne ataknejo mirno v žep tega zapostavljanja njih jezika v oficijelnom deželnozborskem poročilu.
šollko leto. Mi smo Že nedavno v posebnem filsnku govorili o dolžnostih, ki vežejo naše stariSe ob začetku šolskega leta. Ker pa vemo koli intenzivna je skrivna in zavratna agitacija od strani poznanih krogov, da, zlasti po naši okolici kolikor le možno slovenskih otrok zvabijo v laške vspo-rednice, opozarjamo naše rojake na opomin, ki ga je priobčila „Soča- od minolega petka svojim goriškim rojakom. .Soča" piše med drugim:
„V Gorici še nič ne vemo, kako bode s slovensko šolo. Ali jedno moramo imeti vedno pred očmi, da: niti jeden slovenski otrok ne sme iti v laške šole! Rojaki, vsakdo naj stori v tem pogledu svojo s«eto narodno dolžnost ; vsakdo ima se kakega soseda, znanca, prijatelja, k) je potreben nekoliko poučila ali vspod-buje. Na delo.*
Tem besedam nimamo ničesar pristaviti, ampak kličemo tudi naiiro tržaškim rojakom: Pojte in storite tudi Vi tako I Pojte in ravnajte se po tem navodilu, da hode mogel reči sleherni zavedni rodoljub: toliko in toliko zavednih duš sem rešil naroduega pogubljenja!
Italijanska lola v Šplitu. Že leta delajo splitski italijanaši na to, da bi se v Šplitu zasnovala ljudska šola italijanskim učnim jezikom. Ker so oblasti vsikdar dokazale, da prošnja italijanašev ni podprta tolikim številom starišev, kolikor zahteva zakon, bila je odbita. Te dni pa smo čitali v tržaških novinah, da je minister nauka naložil deželnemu šolskemu svetu v Zadru, naj se v Šplitu zasnuje ljudska šola z italijanskim učnim jezikom in novine izražajo na tem svoje posebno zadovoljstvo. Ako je ta vest resnična, potem provzroči ista po Dalmaciji veliko ogorčenje, iu naj si bode tudi, da je ista le oblog na italijansko rauo zaradi hrvatskega ginmaaija v Zadru, ali pa, d& je — tako meni ,Obzor* — predhodnica slovenski šoli v mestu tržaškem. Taka je naša politika. „Mi pa mislimo — tako nadaljuje omenjeui list —, da vest ni resnična, da gre tu ea kako naredbo, ki izgleda na prvi mah ugodno za italijansko prošnjo, med tem ko konečno ne pride do take šole. V ostalem ne sinemo pozabiti, da ,se je pod prvim ministerstvoin Gautschevim ustanovila italijanska šola v Trogiru, ki se je pa pozueje zopet odpravila vsled odločnega odpora vseh činiteljev, posebno pa deželuega zbora, ki j« šoli vzkratil potrebne stroške. Čakajmo, da vidimo".
No, ako ta vest — ali resnična ali neresnična — ogorčuje dalmatinske Hrvate, vzbuja pa V nas čudne čudne misli. Mi vse teh stvari ne moremo spraviti v pravi sklad se svojim razumom, se avojjuii morda primitivnimi nazori o doslednosti. In na vse zadaje je doslednost lep i čednost tudi pii — gospodih ministrih. V Ljubljani je bil dobil obči uski zastop tako jasen in odločeu ukaz, da se je morala suovati .tam nemška šola kar s paiao silo, italijanska klika v Šplitu naj bi dobila tudi svojo italijansko solo----a Slovenci tržaški čakajo še sedaj na rešitev svoje prošnje, tako stare že,da j* doživela drujf* ministrovanje ekscelence,
g. ministra Gautscha !!! Kako ta gibčnost in okret nost v prid ljubljanskim Nemcem in nemškutarjem ter Splitskim italijanašem ? A kaka — kako bi rekli, da bi bilo najbolj prav — nepremičnost z ozirom na tržaške Slovence! Mar so Splitski italijanaši — prosimo za zamero, ako bi se to naše vprašanje videlo morda nedelikatno — veče važnosti za državo, nego pa naš živelj na tržaškem ozemlji ? I Mi bi rekli — prosimo pa zopet opro-ščenja, ako se motimo v svojih najivnib nazorih —, da je tržaški Slovenec vreden vsaj toliko kolikor splitski italijanaši! .Obzor" izjavlja možnost, da je italijanska šplitska šola morda predhodnica tržaški slovenski šoli. Mi pa menimo, da se je tu nekoliko pomešal kronologični red, kajti naše uver-jetije nam pravi, da tržaška slovenska šola bi morala biti že stara predhodnica marsikoji drugi italijanski in nemški šoli v teh naših kronovinah. Ali ker se svet že tako čudno suče, ker je menda celo božja narava skočila nekako iz starih ojnic, ker se že vsi ljudje trudijo, da jiui je postopanje čim nerazumljiveje, spoprijazniti se hočemo tudi z mislijo, da smo tržaški Slovenci za splitskimi Italijani — da bi le prišla vrsta enkrat na nas ! In tolažiti se hočemo s pregovorom : Meglio tardi che mai. Ali dolgo se ne smejo obotavljati gospoda tam gori ne Dunaju, kajti morituri ne morejo dolgo čakati.
Z občnega zbora družba sv. Cirila in Metoda. Zaključek krasnega poročila tajnikovega se je glasil:
Slavna skupščina! Že iz teh črtic ste posneli, da si je vodstvo resno prizadevalo, našo družbo obdržati na dosedanji stopinji ugleda in priljubljenosti mej narodom slovenskim, kakor v preteklem desetletji. — Prvo desetletje bilo je odmenjeno v to, da smo sploh osnovali kaj zavodov in učilišč ter tako dokazali merodajnim faktorjem in vsemu svetu, da je v obmejnih krajih dokaj slovenske mladeži, kateri se krati natorna pravica vzgoje v materinem jeziku. — In tu s ponosom beležimo uspeh — kajti število 16 društvenih zavodov (dasi dva začasno prenehata) je gotovo Častno za naše borne razmere. To doseči je bilo mogoče le z združenimi močmi, kakor so te v istini osredotočile prav v naši družbi; kajti vodstvu so šli na roke, kar beležimo z vso hvaležnostjo, možje in dostojanstveniki, ki so s svetom in dejanjem vodstvo napotili, da se je odločilo za naj-pripravuiši način v dosego družbinih smotrov.
V drugem desetletju bo družbino vodstvo brez dvoma moralo svojo pozornost obračati osobito v to, da se konsolidujeta dva glavna šolska zavoda v Trstu in Veli k o v c u, za kar bo treba še veliko denarnih žrtev, katere bo nad narod donašal, vedoč, da *e tu gre za njegov naraščaj, za njegovo bodočnost.
Predno sklenemo, še jedno pojasnilo! Najdejo se tudi med Slovenci neverni Tomaži, ki nočejo umevati čistih namenov naše družbe in jo mečejo v jeden koš z „Lega Nazionale", „Deutscher-Schulverein", „Katholischer Schulverein". A nič bolj neopravičenega nego to. Kdor le nekoliko spremlja javno delovanje dveh prvoimeuovanih društev, razvidi, da je mej njima in mej družbo sv. Cirila in Metoda razloček kakor noč in dan. Tam je le zgoli napad. Pod krinko človekoljubnih namenov vatoijo v svoje zavode i n o r o d n e otroke, da bi jih vzgajali za slovenske janičarje. Severni neprijatelji bi radi po naših gomilah dozidali „most do Adrije"; jugozahodni sovragi pa bi radi zemljo, ki je naša iast že nad 1300 let, vzeli našemu rodu ter je odtrgali tudi od naše starodavne Avl trije, katere najzvestejši zaščitnik na jugozahodu jo uprav naš krepki narod. — Sorodniša je naša družba z zadnjeimenovanim „Kath. Seli." ; nekaterim je ta tudi uzor za našo družbo. A i ne pomislijo da je naša družba bila prej nego „Katholischer Sch." in da se organizacija naše družbe opira na naše slovenske razmere. „Kath. Sch.* se bori le za konfesijonalue šole, ker so se Židje s svojim inHrkonfesijoualnim zakonodavstvom urinili tudi v krščansko šolstvo in si tako podjarmili kristijane, — ne bori se pa za narodnost, ker nemška itak ni nikjer, najmanj pa na Slovenskem v uevarnosti. A naša družba se ne bori samo za versko šolo prav v zmisiu katoliške cerkve, nego tudi i za narodni, za slovenski značaj naših j š o 1. In to ni nikak pretiran nacijonalizem; to je ) le zahteva krščanske pravičnosti: tako ! v interesu kat. cerkve, kakor naše Avstrije ; to jo
za nas Slovence vitalno vprašanje. — Mi tore^ nismo agresivni, mi smo le defenzivni; po vseh krščanskih načelih pa nam je dovoljena samoobramba, in če se ne bodemo branili mi, kdo pa nas bo? — Mi smemo in moramo klicati našim neprijateljem : Spolnjujte 7. zapoved Božjo Vi, kakor jo mi — pustite, kar je našega, mi ne Želimo Vašega!
V očigled tem neutajljivim dejstvom : ali naj Vas, čč. skupščiuarji, še opominjamo k vztrajnemu delovanju ? ! Vaša navzočnost že nam je priča, da Vaša srca gore za stare ideale slovenske — o da bi se ta ogenj zanesel po Vas tudi po vseh dolih in planjavah naše mile domovine, da se daleč na okrog srca vnernajo za družbo, katero si je ustvaril n a r o d s a m — za svojo mladež, za sebe. In v to svrho Vam kličemo v slovo besede, ki jo letos izustil pesnik Vam, slovenske žene, bodreč Vas na domorodno delo za našo družbo :
,Da se ne bo glasilo kdaj: .Nekoč Zil je Slovčn, a je pregnan iz raja. Zato v bodočnost svojega naroda, Jedini družba nas Ciril-Metčda !M
Slovani. V Evropi je bilo 1890. leta 110 milijonov Slovanov. V sami Rusiji jih je bile 77-8, v Avstriji 22, v Turčiji in Bolgariji 5-25, v Nem-čiji 3, v Srbiji 2 milijona, v Črnigori 250.000, v Rumuniji pa 200 000. Največ j« seveda Rusov. Poljakov je v Rusiji 5 milijonov, v Avstro-Ogerski 3-6 in v Nemčiji 2 65, torej skupno 11,250.000. Hrvato-Sibov je milijonov. Čehov je 6 milijonov, Slovakov 2 milijona, Slovencev 1,275.000 ; Lužiških Srbov je pa le 300.000.. Ako se prištejo še Slovani v Aziji in Ameriki, tedaj jih je nad 120 milijonov. — Slovani smo torej največji evropski narod. Ta zaveat naj nas osrčuje za boljšo prihodnjost.	„Soča".
Nesreča na vojaških vajah. V Lipi naOger-skem dogodila se je te dni grozna nesreča. Top-ničarji 7. topniškega polka vračali so se baš z vaje domov. Topničar Baumbach našel je o tej priliki na vežbališču krogljo, ki se, izstreljena, ni bila razpršila. Pobral jo je in ji hotel izvleči uži-galnik. Bil je tako nepreviden, da je kadil, vršć ta zel6 nevarni posel. Iz radovednosti pristopila sta k Baumbachu vodnik Tipold in topničar Schef-ter. Hkrati je bilo slišati strašen pok : iskra iz Baumbachove smotke padla je na užigaluik, kroglja se je razpršila, raztrgala Baumbacha na komade in smrtno ranila Tipolda in Schefferja.
Dober odgovor. Li-Hung-Čang, mogočni mandarin in podkralj kitajski, ni se nasrkal o svojem potovanju po Evropi .uglajene kulture*, ampak ohranil si je svojstvo, koje je greh v očeh našega „omikanega sveta" in smrtni greh v očeh — diplomacije. To lepo svojstvo Li-Hung-Čanga je namreč na Kitajskem visoko cenjena čednost, da človek pove to, kar misli, kar mu je na srcu. — Te dni obiskal je Li-Hung-Čang slovečo angleško umetnico, slikarico rnis Mortlock. Kitajski dostojanstvenik zabaval se je z umetnico, poplavivši jo po svoji uavadi z najrazličnišimi vprašanji. Slednjič je vprašal kar naravuost: „Gospodičina, koliko ste stara?" Priletno umetnico spravilo je to vprašanje v veliko zadrego, kajti v nje atelierju bilo je prisotne tudi več druge gospode. Zarudela je, slednjič pa je odgovorila pikro : .Visokost, na Augleškem sinatiuino kakor znamenje slabe vzgoje, ako kdo vpraša kojega po njegovih letih; sosebuo ženskemu spolu ne sme se staviti tacega vprašanja". — Li-Huug-Čana ta rezka zavrnitev ni zmotila niti najmanj. Velikim dostojanstvom je odgovoril: .To je slaba navada. Pri nas ua Kitajskem pa je laskavo, ako vprašamo koga po njegovi starosti. Nihče se ue boji, da bi bil prestar, v ostalem pa se tudi pri vas, baš tako kakor pri nas, bolj spoštujejo stari ljudje, nego mladi".
Italija in Brazilija. Italijanska vlada je sklenila odposlati bivšega ministra Italije v Braziliji Demarliua posebnimi instrukcijaiui v Rio de Ja-neiro, kjer naj bode zahteval od brazilijske vlade potrebnih odredeb v varstvo Italijanov in zadoščenja Italiji.
Vtihetapljen špirit. Predvčerajšnjem na vse zgodaj zjutraj našli so finančni stražniki na dvorišču hiše št. 4 ulice del Rivo, okraj sv. Jakoba, košaro, v koji je bilo 5 velikih mehurjev, napolnjenih špiritom. Stražniki so zaplenili košaro in špirit (35 litrov). Dva moža in jedna ženska so pobegnili, ko so opazili bližajoče se stražnike.
Koledar. Danes (1. sept.): E»idij, opat; Vere-na, devica, mučenica. — Jutri (2.) : Štefan, kralj; Antonin, mučenec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 25 min., zatoni ob 6. uri 36 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 18 5 stop., ob 2 pop. 24. stop. C.
Loterijske Številke, izžrebane dne 29. m. m. : Trst	81, 69, 89, 9, 55.
Line	47, 35, 30, 24, 57.
Je zmota kratka
Iz nearečneievega
- dolg je kes.
dnevnika .slovenskemu ljudstvu v pouk
priobfil F\ R. Prlek.
(Dalje.)
XIII.
Danes bili smo na drugem dvorišču. Le-to sicer ni tako veliko, kakor ono, kjer slamo pletemo, pa mnogo prijaznejše je. V sredini tega dvorišča je velika okrogla greda, na katerej je vse polno različnih cvetlic. Tudi okna to dvorišče obdajajočih poslopij so prav velika, kajti v teh poslopjih so razne pisarne in stanovanja sodiških služabnikov. Na enej strani teh poslopij je v prvem nadstropju mostovž, ki vodi iz ječe, po hodnikih v pisarne in dvorane. Ćea ta mostovž spremljajo jetniški pazniki jetnike k obravnavam in preiskovalnim sodnikom. Danes videli smo več tacih nesrečnikov. Pa tako me že dolgo ni nič presunilo, kakor današnjih prizorov eden. Paznik spremljal je nekega obdolženca do preiskovalnega sodnika. Nesrečnež imel je na nogah teško železno verigo, katera mu je ovirala vsak navaden korak, ter tako onemogočila ubeg. S čim je neki to zaslužil? Ko je bil prvikrat pri preiskovalnem sodniku, hotel je, prišedši na hodnik, pobegniti, in le s težavo so ga ugonobili. Takoj poklicali so kovača, da ga je dejal v železo, v katerem ostane, Bog ve kako dolgo, neprenehoma, po noči in po dnevi. O tem prizoru zamislil sem se tako globoko v človeško znotranjost, da ne včm, kaj se je govorilo okoli mene, samo to včm, da seui cvetlice plel. Neka mržnja polastila se me je do ljudi, in sklenil sem, živeti v prihodnje le za-se ter iskati zabave samo v naravi ; kajti vedno bolj uvidevam, da človeška družba dandanes ni več tista moč, ki bi vzgajala nedoraslega, nerazvitega človeka, blažila mu sreč ter mu vzbujala čut do vsega, kar je dobro, lepo in Boga in dobrim ljudem dopadljivo, temveč je sč svojim vedenjem, govorjenjem in počenjanjem le skušnjava, ki odkriva človeku slaba in v pogubljenje vodeča pota. A navadno pa ena sama skušnjava premaga več drugih lepih iu dobrih čednostij, katere si je človek še le v teku let s težavami prisvojil. — 0 neumnej živali, oslu, pravijo, da pade samo enkrat v jamo. To se pravi, da se osel ukil'ljivo ogiblje jame, v katero je že enkrat padel. Dela-li tako tudi človek ? O, kaj še 1 ravno nasprotno ravna človek, Četudi nevarnost in cel6 nesrečo že naprej vidi ter pozna tudi nje nasledke in sicer tiste, ki zadevajo telo (na one, ki po-gubljajo dušo, še ne misli), pa vendar se vrže sam nesreči v žrelo, ne meneči se za opominjevanja izkušenih ljudi, angelja varuha in svoje vesti. A, kaj vest! njegova vest v takih trenotkih navadno trdno spi, ali pa je ni sploh domd! Ta jetnik, ki je v verige okovan, bil je že večkat zaradi tatvine kaznovan z večmesečno ječo in vendar se ne spametuje. Neki fant zaprt je tukaj na 11 mesecev zaradi pretepanja in hudega telesnega poškodovanja. Zaradi tega hudodelstva je sedaj že petindvajseto-krat prišel v ječo. In takih je menda Še več v tej ječi, ki so si že stari znanci. Iz navedenih slučajev da se sklepati, da je človek hujši od neumne živine. Ako žival kaznujemo zaradi neubogljivosti, ali kake poškodbe, zapomni si žival to vsaj za nekoliko časa. A drugačen je človek ; njega ne spametuje telesna kazen, in pri vsakem pregrešku izgovarja se, da je nedolžen, da je le iskal zadoščenja in da mu njegovega čina nikdo ne more v zlo šteti, tako da med 100 jetniki hoče 99 biti nedolžnih. Vsak pa pravi, da voljno trpi svojo kazen, ter ae tolaži s tem, da se bo Bog maščeval za njega nad njegovimi sovražniki. Da, res na čuden način razlagajo si jetniki uedolžonst svojih činov. Vsak trdi, da je hudobnež tisti, ki ga je ovadil. Hudobneži so orožniki, ki so ga ujeli in izročili sodišču. In sodniki tudi, ker ne sodijo pravično vsakokrat. Pa, ko hruške dozorć, začnejo padati. Tudi te krivičnike bo Bog prej ali slej kaznoval. Tako pritožujejo se jetniki drug drugemu. H koncu
pa še navadno vsak pristavlja, jaz pa že prestanem to kazen z božjo pomočjo!
(Pride še).
Najnovejše vesti*
Peterburg 33. Ruska brzojavna agentura javlja: Knez Lobanov je umrl nenadoma j)o noči na 19./31. t. m. v železniškem vagonu na potu v Kijev blizu postaje Kazatine. Pobližih poročil še ni.
Peterburg 31. (Službeno.) Adjunkt ministra za zuuanje stvari Lobanova v ministerstvu za zunanje stvari, Š i š k i n, dobil je povelje, da takoj odpotuje v Kijev. — Za sedai poverjeno je pro-vizorično vodstvo ministerstva za zunanje stvari grofu Lambsdorffu.
Atene 30. Glasom iz Kandije semkaj došlih poročil oplenilo je kakih 200 mohamedancev posestvo avstrijskega zaščiščenca dra. Sakrifidesa in ono angleškega podkonzula. Iz Kaneje odposlali so v Kandijo bataljon pešcev. Generalni guberner in vojaški^ poveljnik sta v neslogi.
Carjigrad 31. Kazni krogi sodijo da so Turki sami metali bombe, da so imeli povoda preganjati Armence in da so naščuvali poulično svojat. Dokazano je, da je policija obvestila najniže slojeve ljudstva, naj bodo pripravljeni na preganjanje Armence. (!) Sedaj je jako težko pomiriti razvneto množico, ki je ostavila delo, da se udeleži izgredov in to je tim težje, ker uplivni fanatiki ščuvajo množico.
Mfaehington 30. Državni tajnik predstavil je danes Li - Hung - Canga predsedniku Zjedinjenih držav, Clevelandu.
TjpgovsrifiK« bvsolavli« In vttatl.
Bnaimo&lta. Pšoniea «» jesen 6.86-6.88 Pfi««i«n /a »pomlad 1898 7.23 do 7 25 —. —. Ove« za jesen 5.32-5-34 R* za jesen 5.92 —5.94 Koruza za sept. 3.65—8.67
P^mcj, novu od 7H kil. f. 7 05 -7-15 od 7» ki o. 7.15—7.20.. o.l «0 kil. f. 7.20—7.25 od 81. M. f. 730
7*35 , od sy kii, l'or, --.—. izmeri —__
proso 2'25—5-50.
Pšenica : Dobre ponudbe, povpraševanje živahno. Prodaja 45.000 met. st. Rž 5 nvi. trdneje. Oves 10 n6. ceneje Vse druge vrsti žita nespremenjene. Vreme f dež.
Prapa. Neraumrant sladkor for. 12.60, oktober-december 1250,
Pr.kgR. Contrifugal novi, poatavljne v Trst » carino »red odpošiljalo* precej f. 35-50 35.76 Concafcse 87.25—37.50 Četvorni ftS'50 -. V glavah (sodih) 3975-.-
Havrf-. Khvh Hfintn« ^ood aier**« za september 63'75 zii januvar 60.75.
SamVirg. rtfciHoa go»d »vtrugo z« r.eptembor 53.25 za december 50.75. za maro 1897. f. 50-5o.
TRST. Iz Italije poročajo silno podražbo ceni od riža ker letina slabo kaže. Tukaj so cene za 50 nfi. dražje. Tudi Japonski in Raugoon rastočo do sodaj za 25—50 nS.
Dun«}«k» hovui ai. avgusta 1896.
Državni tloig v papirju . .	danes	predvieraj
	. . 101.75	101.70
„ , t srebru , .	. . 101-75	101 70
AvMtrijstfii renta v zlatu	. . 123 20	123 30
j n n v kronah	. . 101.20	101.25
Kreditno akcije.....		'668 75
London 10 Lst.	. . 119.55	119.55
KapolHou' ,	. . 9.54	9.51
j 20 marlt	11.72	11.73
1 100 liali. It t	. . 44 27'/,	44 22'/,
oene
(Cene m razumejo na debelo in s Domači pridelki.
Cena
Fižol: Koks...........100 K.
Mandoloni......... n
svetlorudeči........ u
temnorudeči........
kanarček ........
bohinjski . , ......
beli veliki........
„ mali........
zeleni, dolgi.......
„ okrogli .......
mešani hrvatski.....
„ štajerski.....
Maslo fino štajersko ......
Ječmen št. 10.........
„ ».........
- 8.........
carino vred.)
od for. do for.
Bepa * ......
Krompir,	. . . •
Proso kranjsko ......
Leča, kranjska......
ŽSpeh ogerski.......
Kast	.......
Kava Mocca.......
Ceylon Plant. fina . .
„ Perl.....
Java Malang ....
Portoricco.....
Guatemala.....
San Dcmingo .... Malnbar Plant ....
n native. . . . Laguayra IMant . . . „ nativo . . .
tiaiitos fini.....
„ srednje fini . . „ srednji . . , . „ ordinar . . . .
Rio oprani .....
„ najfiniji.....
n srednji.....
Slfdkor Centrifugal I. vrste Concass6 . . . . .
v glavah .....
razkosani . . . , ElS italijanski fini . . . . * srednji . . .
Jayun fini AAA . . . . „ srednji . . . .
n n		
* » >i n	—	»'•Z
n n	65.'-	70*—
	8.75	9.—
	9.75	12.-
	11.50	11.75
100 K	7.—	7.50
n	2.—	2i25
n	9.25	9.50
i> r	67.-	59.—
»	48.—	50.-
„	165.-	166.-
	172.-	173,-
	182,-	184.-
	147.-	149.—
	163.—	164.—
	146.—	147.-
n n B	1561 —	157—-
M B	122,—	124!—
<	119—	121.—
	112.-	114.—
K	106.—	108.—
B ■	12-.—	128—
	110.-	114 —
	35.75	36.—
H	37.50	37.75
II	38.50	38^76
	19.75	20.—
v	19.—	19.26
	16.—	—.—
n	16.—	—. -
ltsugoon eitra......... „ 11.50 —._
	I.......... „ 10-
I	I.......... „ 9.H5 —
Petrolej luski v sodih....... „ 2'».— —
v zabojih od 2» kil. . . .	„	6.15	—
Olje italijansko najfineji..............55.-	56.—
. srednjefino..........„	61.—	52.—
bombažno, amerik..............,	28.50	29.—
dalmatinsko..................n	31.—	32.—
Limoni Mesinski ................n	5,50	6.76
Pomaranča „ ........zaboj	——. -
Mandeljni Dalmatinski!	100 K. —.— _.—
Bari . . (	n
............. „	87.-	89.—
Boiifil Dalmatinski novi...... „	8'—	8 25
, PuljeSki......................—
S. okve Pulješke ........ n	—.__._
„ Grške v veDoih,	... „	_. - _.—
S-jltaninej .......... „	38.-	40 —
VaiKrerliJ novi......................34,«.	25.—
OiV.be I............ .
Poleaovke srednje velikosti .... „	43.—	44,—
„ velike ....... „	___._
. . »»I« ......... „	43.—	44.-
Slanlkl v velikih sodih...... „	— _
Žveplo	....... " —
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
(t) Državna železnica. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. junija J896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Puli. 4 40 popol v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpeljo (in od Herpelj brzovlak v Pu\j Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. v Divačo. 4.20 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače, Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpejj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.'?9 popol. iz Borftta. 9.35 .popol. iz Divače.
b) Jute« žele znloa (Postaja južne žclcmice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Roko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poitni vlak na Dunt\j, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin.
4.40 „ omnibuB v Nabrežino, Vidom, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Vidom, Rim. 10.— „ mešani vlak do Murzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mcfiani vlak iz Miirzzuschlaga, Boli&ka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz liiina, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana. Benetk, Vidma, Nabrežine; -
8.56	„ brzovlak z Dunaju, zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoluduo v Kormin. 4'26 „ v Nabrežino.
DOHOD. 1#'07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Bratje telovadci!
Dne 16. septembra t. 1. prične tečaj za predtelo vadce. Telovadba bode vsako sredo od 8. do 9l/2 ure zvečer. Oni bratje telovadci, ki žele izvežbati se za predtelovadce in se smatrajo sposobnimi zato, naj se prijavijo do 10. septembra t. 1. podpisanemu.
Na zdar!	ODBOR.
preselil je svojo pisarno na
trg Ponterosso št. I, I. nadstr.
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Dunaj. Via Torre lite št. 32,
J. n utr., vStnc yledaliSča Armonia. Ima zalogo poli fttva za delavce, uradnike, smros dobro blago, novorojetiio nizko cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoftne omarice, fine. po 6 in 8; chifouiors, na jedna vrata, lini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; svoto podobe in sliko krajev, jako fino delo, po gld. H.—; ogledala, stoli, slama, lesovjo, indijsko trsje.
Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja* spalnice, sobe za obed, za vspreji>uia"jo, kabineti, po najniži coni.
Za Istro in Dalmacijo ne ne računa ambalaža.
Lastnik konsorcij lista „Edinost". Izdavatolj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.